tena Din 1- Stev. 161 V Ljubljani, sreda 17. julija 1940 Lato V Nemški ultimat Angliji naj bi vseboval zahtevo o gospodarski in politični razdelitvi Evrope na nemško in italijansko področje - Vesti o bližnjem odhodu grofa Ciana v Berlin Rim, 17. jul. o. United Press poroča: Italijanski zunanji minister grof Ciano na) bi po zanesljivih vesteh nocoj ali jutri odpotoval v Berlin, da bi se s kanclerjem Hitlerjem posvetoval o točkah nemško-italijanskih pogojev za konec sedanje vojne. Te pogoje na.i bi v ultimativni obliki sporočil na seji nemškega državnega zbora kancler Hitler Angliji. Hitlerjevi pogoji bi vsebovali načrt za razdelitev Evrope v dve področji, katera bi politično in gospodarsko vodili in nadzorovali Nemčija in Italija. S tem bi bile ustvarjene obsežne evropske gospodarske skupnosti, katerih posamezni deli bi se razvrščali okoli italijanskega in nemškega iedra. Nemčija naj bi po tem načrtu gospodarsko in politično vodila vso Evropo od Severnega do Črnega morja s Francijo in Skandinavskimi državami. Italija pa bi prevzela politično in gospodarsko vodstvo nad vsemi državami, ki leže ob Sredozemskem morju ali težijo k njemu, razen nad Francijo, ki bi pripadla pod nemški vpliv, s čimer bi Nemčija dobila dostop in soodločanje tudi na Sredozemskem morju. V rimskih diplomatičnih krogih pristavljajo k temu načrtu za mirovne pogoje, vprašanje, kaj bo s Turčijo, ki se najbrž ne bo hotela pridružiti taki novi organizaciji Evrope, in pa kakšen odmev bodo te zamisli vzbudile v Sovjetski Rusiji spričo njenega zanimanja za južnovzhodno Evropo. Mussolinijev zaupnik Gayda piše v sGiornale DTtalia« glede bodoče ureditve Evrope, da bo bodoča gospodarska preureditev vzporedna s politično ureditvijo. Pri urejanju bo odločala vzajemnost Političnih in gospodarskih koristi, zemljepisni položaj, zgodovinska izročila in pa možnost za medsebojno gospodarsko dopolnjevanje. To se pravi, da bodo evropske države v bodoče organizirane v večje skupnosti tako, da bo druga drugo lahko preskrbovala s tistim, kar bo drugi manjkalo. Raz-deljtev surovin bo urejena po teh novih pogojih. Trgovske in carinske ovire bodo odstranjene, novi evropski gospodarski red bo bolj naraven, smiseln, preprost in zaradi tega koristnejši in uspešnejši. Rimski politični krogi pripisujejo velik pomen vestem o odhodu zunanjega ministra grofa Ciana v Berlin ter sodijo, da stojimo tik pred neposrednim napadom držav osišč na Veliko Britanijo. Po poročilih iz navadno dobro obveščenih krogov, bo grof Ciano v Nemčiji prisostvoval seji, na kateri bo imel kancler Hitler važen govor, v katerem bo Anglijo opozoril, da bo doživela strahovit napad, če bo zamudila zadnjo priložnost za pomirjenje z Nemčijo. Navzočnost grofa Ciana na tej seji nemškega državnega zbora naj bi pokazala popolno vzajem- nost držav osišča glede napada na Veliko Britanijo, pri katerem bodo sodelovale tudi italijanske bojne sile. Toda istočasno so prepričani, da bo grof Ciano porabil to priliko v ta namen, da se bo sestal spet z raznimi nemškimi državniki, v prvi vrsti z nemškim zunanjim ministrom v on Ribbentropom. Nekateri omenjajo celo, da se bo italijanski zunanji minister sestal tudi s sovjetskim komisarjem za zunanje zadeve Molotovim in da bo z njim razpravljal o vseh vprašanjih Podonavja in Balkana v zvezi z preureditvijo Evrope. Zakaj mora Roosevelt biti tretjič predsednik Združenih držav Pomemben govor demokratskega voditelja o nalogah ameriške politike Čikago, 17. julija. Reuter: Ob prevzemu 1 Združenih držav, so vsi delegati vstali in so predsedništva kongresa demokratske stranke je imel senator Barkley govor, v katerem je povabil kongres, naj podpira Roosevelta in se bori za njegovo politiko narodne obrambe in odnošajev s tujino. Združene države se morajo boriti proti napadom, ki bi bili izvedeni od zunaj, in proti nelojalnim in prevratnim vplivom v okviru svojih mej. Toda to ne pomeni, da bi Združene države želele vojno ali da bi hotele biti zapletene v spore v tujini in da bi pošiljale tja svoje oborožene sile. To pomeni samo, da Združene države pazijo, da bi bila vsaj ena celina svobodna in da bi se vsaj na eni celini spoštovale skupne pravice svobodnih ljudi. Ob koncu včerajšnjega zasedanja demokratskega volivnega kongresa so bile prirejene svečane manifestacije Rooseveltu. Predsednik Roosevelt je stopil v dvorano, v kateri zaseda kongres, za govora Barkleya. Ko je Bark-ley v svojem govoru navedel rezultate osemletnega demokratskega režima in omenil ime predsednika Roosevelta, govoreč o njem kot o enem izmed najzaslužnejših predsednikov izjava ministra dr. Kreka po sprejemu pri bolgarskem kralju Sofija, 17. julija. Jugoslovanski gradbeni minister dr. Krek je bil včeraj sprejet ob 12.30 pri kralju Borisu več ko eno uro dolgo. Nato je zastopnikom bolgarskega tiska izjavil med drugim: Prihajam od avdijence s sijajnimi vtisi, ki jih je name naredila osebnost kralja, kateremu sem imel čast sporočiti najtoplejše pozdrave jugoslovanskih zadružnikov, katerim so v Bolgariji izkazali toliko pozornost. Moje potovanje v Sofijo ima le znak obiska pri bolgarskih zadružnikih, katerih kmetijska^ organizacija je slavila te dni 50 letnico. Srečen se , da sem mogel videti ogromni napredek bolgarskega zadružništva in vsega bolgarskega naroda. Iz razgovorov s predsednikom vlade ri-lovom, z zunanjim ministrom Popovim, gradbenim ministrom Vazilijevim, trgovinskim^ ministrom Zagorovim, kmetijskim ministrom Bagna-nom in ministrom Goranovim, sem dobil vtis, da je Bolgarija država, kjer vsi odločujoči ljudje z največjo pozornostjo podpirajo zadružno organizacijo. Porabil sem to priliko, da sem obiskal glavna zadružniška središča in mnoge druge javne ustanove v Sofiji in občudoval velik napredek, ki ga je prestolnica doživela. Dobil sem samo najlepše in nepozabne vtise. Rad bi poudaril še, da jugoslovanski zadružniki ne opustimo in ne bomo opustili nobene priložnosti, da bi poglobili in najskrb-neje gojili zveze med jugoslovanskim in bol- farskim zadružništvom. Po gospodarstvu sta olgarija in Jugoslavija agrarni državi, domovini zadružništva, ki imata dolžnost, da poglobita povsod svojo vzajemnost, kjerkoli je to koristno za dvig življenjskega standarda naših narodov, zlasti pa v korist kmetijskega zadružništva, Italijansko in angleško uradno poročilo o pomorskih bitkah na Sredozemlju Rim, 17. jul. o. Uradno poročilo italijanskega I nazaj. Navzlic razdalji 26 km je nekaj izstrelkov ivnega vojnega, poveljstva o podrobnostih ne- j zadelo sovražne hdj , ih Je ena Prenehala .fhovnega , _ , . davne pomorske bitke pravi: Ob zori 8. julija so močni oddelki naše mornarice odpluli na patrolno vožnjo po osrednjem Sredozemlju, da zagotove svobodo plovbe in zvez. Podmornice so dobile nalogo, da napadejo sovražne sile, če bi se prikazale. Letalski oddelki so kakor po navadi krožili nad vzhodnim in zahodnim Sredozemljem. Opazili so oddelek angleškega orodovja, ki je plulo iz Aleksandrije m ki so ga tvorile 31.000 tonske bojne ladje, ena nosilka letal, 5 križark 15 rušilcev. Brodovje je plulo proti zahodu. Hkratu je odplul iz Gibraltarja proti Balearskim otokom drugi oddelek angleškega bro-dovja, ki so ga tvorile 41.500 tonska bojna ladja »Hood«, neka druga 31.000 ‘on^a bojna ladja, letalonosilka »Ark Royal«, dve križarki ŠilCeNeka naša podmornica, ki je potopila sovražni rušilec, spremljajoč konvoj, je angleški oddelek bliža srednjemu delu Sredozeml a. Ta oddelek je bil po načrtu napaden od naš h letal ves dan 8. julija. Ravno tako se je zgod delku, ki ga je vodila bojna ladja 5Hood«. italijanska letala so vzhodni oddelek napadla v pes- tih zaporednih valovih z uspehom. Nič manj Kakor deset ali dvanajst velikih bomb je zadelo cuj in pokazal se je ogenj na eni križarki. 9. julija so italijanski oddelki odpluli na svojo nalogo. Megla je ovirala nadzorstvo nad angleškimi silami, ki so jih popoldne zasedli v Jonskem morju. Angleži so napadli italijanske kri- žarke 3 torpedi in z letali, toda napad se je ponesrečil. Pet sovražnih letal je bilo sestreljenih. Italijansko pomorsko topništvo je stopilo v stik s sovražnikom. Ogenj so začele križarke in bojni ladji »Cesare« in »Cavour*. Sovražnik je napadel z ognjem. Tudi sovražno streljanje je imelo uspeh in je bila ena italijanska ladja zadeta v sredo, kar je pa ni oviralo pri nadaljevanju boja. Italijanski rušilci so z veliko drznostjo napadli sovražne ladje, ne da bi se menili za močni zaporni ogenj. Torpedo, ki ga je spustila italijanska torpedov-ka »Freccia«, je zadel sovražno križarko. Ta ladja je sestrelila tudi tri sovražna letala. Letalski oddelki s Sicilije in drugih oporišč so nadaljevali svojo akcijo ves čas boja, toda neugodno vreme je oteževalo uspešen poseg. Tudi sovražne ladje so skušale spremeniti smer. Angleški oddelek s »Hoodom« je popoldne istega dne dospel južno od Balearskih otokov. Ker je tedaj divjala bitka v Jonskem morju, ni italijansko letalstvo s Sardinije moglo začeti z močnejšo akcijo do prihodnje noči, ko je več velikih bomb zadelo sovražne ladje, med njimi letalonosil* ko. Bojna ladja je začela goreti. Še isti večer se je skupina s »Hoodom« začela vračati v svoja oporišča. 9. julij se je končal z važnim uspehom za italijanske letalske in pomorske sile, ki so se prvič spoprijele z angleškimi silami. Ta uspeh je razviden iz dejstva, da so se sovražni oddelki vrnili v svoja oporišča, ne da bi dosegli svoje cilje. Angleški oddelek, ki je opustil bitko v Jonskem morju, se je omejila na varstvo petih trgovskih ladij, ki so plule iz Malte v Aleksandrijo, »Hoodo-va« skupina pa je z zmanjšano hitrostjo odplula proti Gibraltarju. 11. julija so letalske skupine s Sicilije in iz Libije nadaljevale z napadi proti osamljenim enotam angleškega brodovja, ki se ie razdelilo v tri dolgo vzklikali Rooseveltu. Manifestacije so trajale skoraj 20 minut. Kar se tiče samega Roosevelta, se smatra, da bo kandidiral tretjič, in to tudi v primeru, ako ne bi bil določen soglasno za kandidata. Vesti 17. julija Vzgojne naloge nove Francije Vichy, 17. jul. o. Novi francoski minister za rodbino in ljudsko zdravje Ybarnegary je dal časnikarjem izjavo o bodoči mladinski vzgoji v novi Franciji. Ta vzgoja se bo ravnala po smernicah, ki so se že obnesle v Nemčiji. Naloga vzgoje bo ustvariti Franciji zdravo in moralno mladino, vlada bo pospeševala z vsemi silami dvig rojstev in dajala podpore rodbinam s številnimi otroki. Ugled in oblast očeta bo dobila zakonito podporo. Posebno pozornost bo vlada posvečala telesni vzgoji mladine na znanstveni podlagi in začela boj proti uživanju alkoholnih pijač. Na koncu svoje izjave je minister dejal, da je Nemčija premagala Francijo na bojišču samo zaradi tega, ker je zuala vzgojiti svojo mladino. Angleški letalski napadi na Nemčijo, Francijo in Holandijo London, 17. jul. o. Jutranje poročilo letalskega ministrstva pravi, da so tudi j^onoči letela nemška bombna letala nad južno in južnovzhodno Anglijo, da pa niso metala bomb. Včeraj opoldne so bila sestreljena tri nemška letala. Angleška letala so predsnocnjim bombardirala severozahodno Nemčijo in Porunrje, letališče v Holandiji ter v zasedeni Franciji, zlasti v Liseuxu in Levreuxu. Zažgane so bile zaloge bencina in čistilne naprave v Hannoverju ter letalska skladišča v Paderbornu, Hammu in Osnabriicku. Huda škoda je bila povzročena v tovarnah za orožje pri Dorthmundu. Narodnosocialistične organizacije v Južni Ame-riki so zadnje čase zelo pojačile svoje delovanje proti Angliji, Franciji ter Združenim državam in skušajo pridobiti vpliv nad javnim mnenjem ter tla za nemške politične načrte, poroča »Newyork Times«, ki posveča temu vprašanju uvodnik. skupine, ki so z zmanjšano hitrostjo plule proti Vzhodu. London, 17. jul. o. Poveljstvo angleške mornarice je objavilo o pomorski bitki 9 julija in naslednje dni podrobnosti, v katerih pravi, da je italijansko brodovje štelo dve bojni ladji, več križark ter 25 rušilcev, ko je skupina angleških lahkih križark prišla v stik z italijanskimi križarkami, so se te takoj umaknile, ko so posegli v boj veliki topovi z angleških ladij. Zadeta je bila ena italijanska bojna ladja. Še preden so se Angleži Italijanom približali, 60 se italijanske ladje zavile v dim. Zasledovala so jih potem angleška letala, ki so s torpedom zadela italijansko križarko. Angleško brodovje je šlo za italijanskim do italijanske obale ter čakalo do večera za obnovitev bitke, do česar pa ni prišlo, marveč so Angleže napadla samo italijanska letala. Nato je odplulo angleško brodovje varovat skupino trgovskih ladij, katere je privedlo na določena mesta. Napad italijanskih letal na skupino s »Hoo-dom« in »Ark Royalom« ni povzročil nobene škode in nobenih žrtev. Štiri italijanska letala so bila sestreljena. London, 17, jul. o. Reuter poroča: Oddelek angleškega vojnega brodovja je po spopadu z italijanskimi vojnimi ladjami, katerih napad je bil odbit, priplulo v Aleksandrijo nepoškodovano. Posebni dopisnik agencije Reuter je obiskal včeraj enote angleške sredozemske mornarice v aleksandrijski luki. Te enote so se vrnile iz nedavnega boja z italijansko mornarico. Nobena italijanska boonba ni zadela angleških ladij v boju minuli torek popoldne. Italijansko bombardiranje je trajalo tri ure, toda z ozirom na manevriranje angleških ladij in glede na to, da so ital. letala letela nelo visoko, ni bila storjena nobena škoda ter so bombe padale daleč od ladij. Angleške vojne ladje so privedle v luko nepoškodovane tudi trgovinske ladje, katere so spremljale od Gibraltarja. Sedaj so pripravljene za novo nalogo. Angleški mornarji nestrpno čakajo, da bi se jim nudila resna prilika srečati se z italijanskimi mornarji. Italijanski vojni mornarici se v zadnjem napadu ni posrečilo, da bi preprečila dovoze iz zahodnega dela Sredozemlja v vzhodni del Sedem tednov vojne med Italijo in zavezniki je pokazalo veliko vlogo italijanskega orožja v sedanjem spopadu. Italija je vojno napovedala tedaj, ko je francoska obramba bila na višku in je na Alpah razpolagala z utrdbami kakor v Maginotjevi črti. Njena vojska je bila dobro oskrbljena, pripravljena. Toda italijanske čete so to vojsko napadle v višini nad 2500 ir ter imajo danes zasedene važne predele francoskega ozemlja, piše švicarski list »Bund« pc navedbi italijanskega radia. Preskrba Nemčije z žitom in drugimi življenjskimi Potrebščinami je za leto 1ovedi za dovoz blagsi na Kitajsko čez Indijo in Burmo. Vrhovno vodstvo holandskih socialističnih strokovnih organizacij je odstavljeno, nemške oblasti so postavile tam komisarja, ker ni vodstvo strokovnih organizacij omogočalo sodelovanja z nemško upravo. Ameriški minister za delo, ga. Perkinsova, je včeraj imela na kongresu demokratske stranke govor, v katerem je zahtevala, naj Roosevelt še v tretje kandidira za predsednika Združenih držav. Verjetno je, da bo Roosevelt jutri soglasno določen za demokratskega predsedniškega kandidata in da bo kandidaturo sprejel pod pogojem, da bo Amerika v bodoče žrtvovala vse za svojo obrambo, dala vso pomoč Angliji in pretrgala vsako sodelovanje z nedemokratičnimi državami. Francoska vlada je danes začela v nezasedenem ozemlju demobilizirati letnike 1916, 1917 in 1918. Vsi umetnostni zakladi v zasedeni in v nezasedenem ozemlju Francije so nedotaknjeni ter varno v skrivališčih, kamor so bili ob začetku vojne spravljeni, je ugotovil francoski minister za vzgojo, ki je obiskal te dni skrivališča. Izredna našla sod šča v Angliji London, 17. julija, m. Reuter poroča: Notranji minister Henderson je predlagal, naj zbornica pri drugem branju sprejme zakonski osnutek, ki daje nekatera nova pooblastila vladi. Zakooski načrt določa ustanovitev posebnih sodišč, ki bi imela civilni značaj ki ki hi zasedala ob posebnih prilikah, če bi zahteval razvoj položaja. Ob poskusu za napad na Veliko Britanijo bo potrebno, da ta sodišča sodijo po najkrajšem postopku osebe, ki bi bile obtožene hudih kaznivih dejanj, zlasti takšnih, ki *o t značaja. Stran 2 Strahovite nevihte po Sloveniji Nevihta v Ljubljani - Požar na Skofeljci - Oan groze v Zagorju in drugod - V Savinjski dolini toča Ljubljana, 17. julija. V tako imenovanem ljubljanskem padavinskem pasu, ki obsega Gorenjsko, del Štajerske do Celja in dele Dolenjske, so včeraj besnele nevihte, ki so postajale ponekod prav katastrofalne. Vražji ples se je pričel okoli 13. V Ljubljani je vladala dopoldne silna soparica. Okoli poldneva pa so se od zapada pripodili črni, gosti deževni oblaki, ki so se od Vrhnike sem razdvojili v dve struji. Prva je drvela proti Ljubljani in dalje proti severovzhodu, druga je vzela smer proti Krimu, Ku-rešcku in naprej proti Dolenjski. Opažati je bilo velike vrtince. Prva huda ploha se je nad Ljublja-n° 10Lpkolico v^la okoli 13 in je trajala dobre pol ure. Ogromne množine dežja so padle. Meteorološki zavod je zaznamoval, da je od včeraj do davi padlo v Ljubljani 20.4 mm dežja. Med ploho je razsajal tudi močan veter. Na Galjevici je piš polomil vrhove nekaterim visokim kanadskim plan-tanam. Nevihta se je v drugič pojavila okoli 16. Zopet je strašno lilo in grmelo. Do danes smo imeli ta mesec že 11 deževnih dni s 74 mm dežja. Mesečni povprečnik za julij pa je za zadnjih 21 let preračunan na 113 mm. Kljub hudim nalivom pa Ljubljanica ni močno narasla. Pri Fužinah je narasla za okoli 50 cm. Na Skofeljci je bilo pri drugi pojx)ldanski nevihti grozno. Neurje se je tam pričelo okoli 4 ure. Kmalu nato je strela udarila v leseno hišico pri žagi lesne industrije in tesarskega mojstra Frana Martinca. Hišica je določena za strojnikovo stanovanje. Ko se je pričela nevihta, se je tja zatekla vedrit 40-letna Jerica Novakova, ki je delala na bližnji njivi. Nenadoma je v hišico treščilo. Strela je hišico vžgala. Novakova je nezavestna padla na tla, omamljena od strele. Gasilci s Škofeljce in Gro-suplja so takoj prihiteli z motornimi brizgalnami na pomoč. Prihiteli so na pomoč tudi ljubljanski prostovoljni gasilci. Sreča v nesreči je bila, da je nadaljna ploha močno ovirala razširjenje požara na žago, ki bi pač popolnoma pogorela. Škoda znaša več 10.000 din. Gasilci so Novakovi nudili tudi prvo pomoč in jo ohranili pri življenju. Dan groze so doživeli v Zagorju in njega okolici. Tam je bil pravi sodni dan. Nad Zagorjem se je zgrnila vsa ogromna masa oblakov, utrgal se je oblak in nastal je strahovit orkan. V kratkem času je bilo Zagorje popolnoma poplavljeno. Vodne mase so vdirale v hleve, kleti in stanovanja. Po mnogih hišah je voda stala do 1.50 m visoko. Voda, ki je drla kot deroč hudournik, je odnašala ljudem najrazličnejše predmete, tako razno pohištvo, drva, vozove in druge stvari. Celo živina je bila v veliki nevarnosti. Danes izgleda Zagorje popolnoma opustošeno, kakor po kaki bitki. V Savinjski dolini je padala toča. Iz Podloga nam javljajo kratko: Tu smo včeraj doživeli dve hudi nevihti. Prva je bila okoli 13. Transformatorska postaja je bila večkrat primorana, da je odklopila velike vode za električni tok za vso Savinjsko dolino. Še hujše neurje je besnelo od 16 naprej nad vsemi naselji Savinjske doline. Močno je grmelo in treskalo. Bile so ure groze. Tudi po drugih krajih Slovenije so divjale nevihte, ki vzbujajo povsod obup in grozo. Do 30 dkg debela toča |e pustošila po Spodnji Savinjski dolini Celje, dne 16. julija. Današnji popoldan bo ostal hmeljarjem Spodnje Savinjske doline v trajnem spominu. Takšne nesreče Savinjska dolina ni doživela mnogo let, saj se ne sjx>mnijo tako strašnega opustošenja niti stari hmeljarji. Današnja dopoldanska soparica ni ničesar dobrega obetala in pridni savinjski hmeljarji so se s strahom ozirali proti Mrzlici in njeni gorski skupini, nad katero so sp zbirali temni oblaki. Okrog 2 popoldne so pridivjali ti oblaki nad Spodnjo savinjsko dolino ter se zavlekli čez ozemlje občin Griže, Žalec, Petrovče, Celje in Vojnik. Le pol ure je trajalo neurje z viharjem in s 30 dkg težko štirioglato točo, napravilo pa je večmilijonsko škodo. Toča je uničila vse hmeljske nasade, uničila žitna polja, zbila v tla koruzo in stročnice, oklestila bogato obloženo sadje, da ni pričakovati niti malenkostnega pridelka. Mnogo sadnega drevja je vihar tudi polomil, da ne bo moglo roditi več let. Toča je naredila škodo v kilometrskih presledkih. Toča je naredila škodo na Lopati, Lokrovcu in Lavi, veliko škodo v Levcu, Arji vasi in Petrovčah, mnogo pa tudi v grižki in žalski občini. Državna cesta je bila posuta z listjem in jabolki, na travnikih pa se je belila debela toča. Toča ni uničila le hmelja, temveč tu-ouadi redke žitne njive in koruzo ter oklestila sadno drevje. Posebno hudo so prizadeti posestniki v -sigLokrovcu, Lopati in Lavi, kjer jim je toča dobesedno uničila pridelek. Veliko škodo je naredila toča v vrtovih Mestnega zavetišča. Tu gre škoda v tisoče in tisoče. Iz Vojnika smo dobili sporočilo, da je padala debela toča 5 minut in naredila precej škode. Ob zaključku poročila smo dobili vesti, da je bilo uničene pri današnjem neurju mnogo kuretine, ki jo je nevihta presenetila na travnikih, da se ni mogla zateči na varno. Na mnogih krajih so dobili tudi ubite ptice. Neurje .je oškodovalo tudi nekatere avtomobiliste, katerim je debela in težka toča pokvarila vozove. Iz Petrovč nam poročajo, da je toča razbila vsa okna na velikem šolskem poslopju. Poškodovanih je tudi mnogo drugih hiš. V Celju je vihar podrl več dreves in naredil posebno mnogo škode v mestnem parku. Lipe pred cerkvijo sv. Jožeta nad Celjem so okleščene. Ljudstvo je nujno potrebno pomoči in je jx>-polnoma obupano. Savinjsko dolino je zadela strašna nesreča, upamo pa, da bodo našli Savinjčani na merodajnih mestih razumevanje spričo bede, ki jih je zadela. Ki c obupanih Po strašnem neurju je prišel nad Savinjsko dolino okoli petih popoldne drugi naliv. Kar je toča zbila v tla, je preplavila še voda. Kmet-'e ne bodo mogli niti pobirati žitnega klasja, z vseh krajev poročajo o pustošmiju in o obupu ljudstva. Včeraj so se zaskrbljeni kmetje zbirali na svojih domovih in še niso mogli imeti prave slike o razdejanju po njihovih poljih. Danes na vse zgodaj — tako pripovedujejo potniki, ki so se vozili po Savinjski dolini — pa vidiš med upostošenimi hmeljskirai nasadi in stolčenim žitom obujiane Savinjčane. Ni mogoče reči, koliko je škode. Iz nekaterih krajev smo dobili poročila, da je vihar razdejal tudi j: strehe na številnih hišah in gospodarskih poslopjih, v Celju in drugod pa potrgal med drugim tudi antene in druge žične in električne naprave. V Žalcu je strela udarila v več dreves. V Levcu je vžgala transformatorje celjske mestne elektrarne in so v njih zgoreli vsi ovoji. Pogorele so tudi številne varovalke po mestu in drugod. Veliko škodo je toča naredila tudi v Zgornji Hudinji in Arciinu, nekaj pa tudi v dolini pod Sv. Tomažem pri Vojniku. Danes so obiskali upostošene kraje senator Alojzij Mihelčič, okrajni načelnik dr. Ivan Zobec in banovinski hmeljarski nadzornik inž. Dolinar. Prepričani smo, da bo oblast pomagala hudo prizadetemu ljudstvu, ki je s tolikšnim upanjem čakalo letošnjega pridelka, pa je zdaj vsa njegova nada strta. Drava ?e odnesla 9 letno dekletce Maribor, 16. julija. Pri brodu v Melju so se včeraj popoldne odigravali razburljivi in pretresljivi prizori reševanja 9 letnega dekletca iz deročih valov Drave. Dve mali deklici, ena 9, druga 7 let stara, hčerki tekstilne delavke Radosnovičeve iz Kejžarjeve ulice 4, sta izrabili odsotnost matere, ki je morala v tovarno na delo, pa sta se šli igrat k Dravi. Stopili sta v brodarjev čoln, ki je nad brodom na levem bregu Drave priklenjen. 9 letna Nadica se je pri igri preveč nagnila čez rob čolna ter je naenkrat omahnila v vodo. K sTeči se ji je krilo nekoliko napihnilo, poleg tega pa je motovilila okrog sebe s rokami tako, da se je nekaj časa obdržala na vrhu. Deroči tok jo je zagrabil ter začel naglo odnašati od brega. Ljudje, ki so z nabrežja dogodek opazovali, so zagnali vik in krik, ni pa bilo nobenega, ki bi bil skočil za otrokom v vodo. Šele nižje, pri Hutterjevi tovarni, je neki Vavpotič v čolnu stoje lovil v Dravi ribe na trnek. Zaslišal je krike ter videl, kako voda odnaša otroka. Hitro je dvignil sidro ter zaveslal v reko. V zadnjem trenutku se mu je posrečilo, da je potapljajočo se deklico zagrabil ter jo potegnil v čoln. Sledovi za napadalcem na Starem gradu Celje, 17, julija. Včeraj smo poročali o drznem napadu na župnika iz Mekinj pri Kamniku in na njegovi dve sestri, od katerih eni je neznanec iztrgal iz rok torbico z denarjem in pobegnil. Policija in orožniki so se takoj podali na zasledovanje. Včeraj pozno popoldne so našli v grmovju na Starem gradu torbico in legitimacijo Terezije Čadež. V torbici je imela Terezija 20 dinarjev denarja in nekaj papirjev. Napadalec si je prisvojil le denar. Ljubljana od včeraj do danes Po lepem, sončnem jutru smo včeraj okrog poldneva kar na lepem doživeli veliko presenečenje. Nebo se je izredno naglo zoblačilo, temno je postalo. Sprva je začel iti rahel poletni dež, potem pa se je vlila ploha, da se je po ulicah in po strehah kar kadilo. V takem se nihče ni upal ven. Naliv sta spremljala tudi blisk in grom. Nekajkrat se je hudo posvetilo in počilo. Pozneje je dež pojenjal, spet se je zvedrilo toliko, da je sonce pokukalo izza oblakov, vendar pa je nebo ostalo še naprej umazano, tako da je bilo pričakovati novega naliva še v popoldanskih urah. In tako se je tudi zgodilo. Kar kmalu je spet začelo liti in šlo je potem vse popoldne. Tudi noč je bila še nemirna. Davi smo se zbudili v sivem, podeževnem jutru. Nebo je bilo oblačno, le čisto na zahodu so se vlekle med sivino drobne jasnice. Kmalu pa se je jel uveljavljati krepak severozahodnik, ki je kaj naglo začei odločno brisati nebo in pometati v kraj oblačne gmote. Na zahodu pa so se jasnice prevlekle, podolgovata oblačna rebra so se razpotegnila čez in čez. Morda severozahodnik, ki je tako krepko očistil prostor nad gorenjskim kotom, ne bo kos jugozahodniku, čeprav je davi pričel lepo. Letošnje vreme ima svoje muhe. Vsak dan nam prinese kaj nepričakovanega in navadno ne dobrega. Toliko neviht, kot jih je bilo zdaj v prav kratkem času, in toliko razdejanja, kakor so ga te nevihte napravile na posevkih, že dolgo časa ne pomnijo tudi starejši ljudje. V teh hudih časih so udarci, ki so zadeli slovenskega kmeta, še dvakrat hujši, kakor so bili sicer, v normalnih razmerah, kajti vedeti je treba, da letos draginja iz dneva v dan naglo narašča. Podeljene so bile letošnje banovinske nagrade za izvlraa glasbena dela Na natečaj za izvirna glasbena dela, ki ga je razpisala lani kraljevska banska uprava, je bilo vposlanih sedem glasbenih del, in sicer dve operi in pet simfoničnih del. Na predlog razsodišča, v katerem so bili gg. prof. Stanko Premrl, v. d. ravnatelja Opere Vilko Ukmar, dirigent Opere Anton Nefat, profesor Matija Tomc in kot predsednik načelnik prosvetnega oddelka dr. Lovro Sušnik, so bile podeljene sledeče banovinske nagrade: a) za glasbeno-dramatska dela — prva nagrada Matiji Bravničarju za opero »Hlapec Jernej« v znesku 7.500 din (glede na to, da po svoji domači snovi bolje ustreza pogojem razpisa); druga nagrada dr. Danilu Švari za opero »Kleopatra« v znesku 7.500 dinarjev; b) za simfonična dela — prva nagrada Blažu Arniču za delo »Zalesnik« v znesku 2.000 din; druga nagrada Bogomirju Leskovicu za delo »Domovina« v znesku 2.000 din in tretja nagrada Blažu Arniču za delo Op. 20—90 v znesku 1.000 din. Izredno lepa in vzpodbudna je bila ideja bana dr. Natlačena, da bi z vsakoletnimi posebnimi banovinskimi likovnimi in glasbenimi nagradami dajal iniciative slovenskim umetnikom ter jih vnemal za novo kulturno delo slovenskemu narodu v prid. Nihče na tem mestu pri nas doslei prav gotovo ni še pokazal tolikšnega razumevanja za umetnostna stremljenja in za napredek slovenske umetnosti. S temi nagradami je bila storjena vzpodbuda in prvi korak za redno, vzgledno regulirano podeljevanje nagrad, ki bodo po eni plati afirmirale pred javnostjo posameznega umetnika, po drugi plati pa mu bodo v njegovih težkih razmerah tudi znatno gmotno pomagale. Kakor se izve, je zdaj ban dr. Natlačen s svoje strani po podelitvi letošnjih nagrad predložil umetnikom, naj po lastni Uj®yn°sti pc posvetih regulirajo tehnično plat podeljevanja nagrad. Spet gesta, ki je vse pohvale vredna in kaže veliko razumevanje. Pri tej priliki se nam zdi primerno opozoriti na nekatera dejstva, ki jih bo pri tehnični regulaciji in razporejanju nagrad vsekakor treba upoštevati. Jasno je, da morajo biti pri tem pravilno upoštevane — razen kvalitete, ki slej ko prej ostane prvi pogoj za podelitev nagrade — tudi še posebnosti panoge, v kateri je umetnik konkuriral, pa tudi delo samo, odnosno čas, ki ga je od uenet-mka to delo zahtevalo. Tako so nekatere panoge take, da delo v njih ni mogoče ustvariti druge če kakor z veliko zamudo v času. Brez dvema bosta dva, recimo enako nadarjena umetnika, slikar in kipar, svoji deli izvedla v povsem različnem času. Ce o, recimo prvi, dobro disponiran, bo izborno sliko napravil v enem ali v dveh, recimo tudi v * s, f dneh, drugi, kipar, pa bo, čeprav bi bil še tako dobro disponiran, moral trdo garati ®.°5r.a m®sec,^ morda dva ali tudi tri. V tem smislu bi o zlasti še treba pri določevanju višine nagrad upoštevati trud in delo komponistov, tako opernih ,0r a n'^ man)ši meri tudi simfonikov — neglede na to, da glasbene umetnine postanejo, ker se dado večno oživljati in tudi niso vezane na kraj, na privatno stanovanje ali na galerijo, kakor slike — v najširšem smislu nenehno živa vsenarodna last. Pri opernih kompozicijah in simfonijah bi bilo končno potrebno popolnoma upoštevati domala popolno ekvivalentnost opere in simfonije, kar bo lahko mirne duže potrdil vsak glasbenik, ki se je ž njima ze kdaj temeljiteje ukvarjal. Mnenja smo, da bodo že pri prihodnjem po- deljevanju nagrad v izdatni meri upoštevani tudi ti vidiki. * V bolnišnici so mu sporočili žalostno vest. V ljubljanski bolnišnici leži posestnik Janez Končan iz Zaž pri Horjulu. Davi mu je neki znanec prinesel k bolniški postelji naslednje sporočilo: Včeraj popoldne je strela treščila v kozolec, ki je zgorel. Ostala gospodarska poslopja in hišo so rešili. Vozove in poljedelske stroje so spravili na varno, pa tudi večji del slame in sena se je posrečilo rešiti. ♦♦♦♦♦♦♦» Članstvu Slovenske dijaške zveze Priprave za naš tabor v Kamniku so v polnem teku. Prijave se množe iz dneva v dan. Tabor bo veličasten. Na njem bomo udarili temelje za novi čas. V morju zastav, ki jih bomo vsi prinesli s seboj na tabor, v naših novih krojih, bomo v Kamniku odprli novo razdobje našega' slovenskega dijaškega gibanja: hočemo biti°mlada predstraža našega rodu. Nočemo, da bi ta narod, ki mu je Bog namenil tako važen kos zemlje, v teh časih z lastno malomarnostjo, individualistično razvezanostjo, uživanjaželjnostjo in zaspanostjo zapravil življenjske sile, ki so mu jih v zadnjih sto letih razvili do tako silnih učinkov naš narodni prebuditelj Slomšek, naš načelni vzgojitelj Mahnič, naš narodni vladika Jeglič, naš socialni obnovitelj Krek in naš državno-politični vodnik Korošec. — Slovenska dijaška mladina jemlje to stoletno dediščino v varstvo. Branila ga bo, dopolnila ga bo. Noben discipliniran član SDZ ne bo ostal doma, pa naj bo karkoli. Vsi bomo v Kamniku. Dekleta se morajo prijaviti do petka, 19. t. m. do opoldne! — Fantje do torka, 23. t. m. do opoldne! Na svidenje v Kamniku! Bog, narod, država. Zvezno vodstvo SDZ, ¥ 59 m glebak prepad je zdrsnil Celje, 16. julija. V celjsko bolnišnico so pripeljali 42 letnega Zupanca Jožeta, ki ima nevarne poškodbe na glavi, rokah in nogah. Zupanc je bil z neko družbo na izletu na Boču. Ko se je vračal zvečer domov, mu je spodrsnilo, da je padel in zdrsnil v 50 m globoki prepad. Njegovi tovariši so ga rešili in prepeljali v bolnišnico. FlfiFska Sobota V našem poročilu v »Slovenskem domu« z dne 15. julija o zborovanju Združenja rezervnih častnikov in bojevnikov v Murski Soboti se nam je v naslovu vrinila neljuba pomota. Naslov se mora pravilno glasiti: Ustanovni občni zbor, a ne ponovni občni zbor, kar so naši bralci brez dvoma že sami opazili. Istotako je pravilen priimek g. državnega tožilca dr. Juhart, a ne dr. Jug oziroma dr. JuherL Div S kozel na izprehodu po mariborskih ulicah Maribor, 16. julija. Na mariborskih ulicah smo videli dostikrat že čudne dvo- in. štirinožne izprehajalce, toda divjega kozla pa menda še nikoli ni zaneslo v mesto, odkar Maribor stoji. Včeraj pa se je pojavil na ulicah Magdalenskega predmestja tudi ta zanimivi izpre-hajalec. Bog ve odkod s Pohorja je tropa psov volčjakov spodila mladega,, dobro leto dni starega gamsa, ki je imel že lepe, kar 12 cm dolge rogljiče. Nekje pred mestom so psi izgubili kozličevo sled, on sam pa se je podal naprej ter ce je naenkrat znašel sredi hiš in ljudi, ki so to nenavadno prikazen radovedno gledali. Nihče pa ni vedel, da je ta čudna žival divji kozel. Na gamsa je mestna okolica nekam čudno vplivala, preplašena žival je skakljala iz ene ulice v drugo, preganjena od otrok tn nekaterih kolesarjev, nazadnje pa je v Ljubljanski ulici naglo smuknila skozi odprta vratiča na vrt gosp. Stranjnška. Pri S tranjškovih ©o imeli čudnega gosta za srnjaka ter ©o obvestili o njem policijo, ki je to novico sporočila predsedniku Lovskega društva ravnatelju g. Pogačniku, ta pa zakupniku radvanjskega lovišča primariju dr. Drnovšku. G. primarij 6e je odpeljal v Ljubljansko ulico, kjer je potem s pomočjo. svojega lovskega paznka ter nekaterih prostovoljcev prijel. Številni možje so žival komaj obvladali, takšno moč je razvijla. Gamsa so potem naložiti na avto — na katerem mu je vožnja očivid-no ugajala, ker je bil zelo miren. Pod Pohorjem so ga epet izpustili ter je kmalu izgiril v gozdovih. Ugotovilo se je tudi, da so včeraj neki psi prignali s Pohorja prav takega mladega gamsa v Bistrico pri Limbušu, kjer so ga podili secn in. tja po polju, dokler ga niso upehali ter ga raztrgali. Ljudje ©o psom vzeli plen ter so potem ugotovili, da je bil kozlič tudi obstreljen. Najbrže je streljal neznanec nanj takrat, ko so ga psi podili. Sploh delajo 6edaj volčjaki, ki so se pri nas zelo razmnožili, po gozdovih na divjačini silno škodo. I ZGREŠENI STREL BOO Strežaji so ponujali cigare in cigarete gospodi za mdzo. Kmalu so 6e nad stoli dvigali številni oblaki dima do velikega lestenca na stropu. Stol se je nekoliko odmaknil in Staridge se je dvignil s hladnim smehljajem okrog ust ter motril vse obraze okrog mize. V roki pa je držal listič z nekimi zapiski. »Kakor že vsi veste, sem jaz izvršilec testamenta pokojnega Freda Ruvana. Njegova oporoka je bila napisana junija lani in je bila shranjena v moji pisarni. Ena izmed določb te zapuščinske listine pravi, da je treba razdeliti vsoto petdeset tisoč ’ funitov šterlmgov v enakih delih med zakonite naslednike njegovega brata Thomasa, katerega že več let ni videl.« Z nekoliko nižjim glasom je odvetnik po kratkem odmoru nadaljeval: »Po smrti gospoda Ruvana mi je njegov sin, vaš gostitelj, naložil, naj poiščem otroke njegovega strica. Rezultat mojega 6kanja, gospoda, je ta, da ste sedajle tukaj. Ugotavljam, da je bil Thomas Ruvan v prvem zakonu poročen z gospodično Sally Line. Kje je bila ta poroka in odkod je bila dom njegova žena, ne vem, vendar pa sem ugotovil, da je umrla 1. 1905. Iz tog* izafcottMW-šžirje, otroci; James, Mr lice, Henrry in Edvvin, ki so vsi tukaj navzoči. Dve leti po smrti svoje prve žene se je Thomas Ruvan oženil drugič in sicer z gospodično Filipino Neli. Iz tega zakona so trije otroci: Thomas, Terry in Sally, ki so prav tako navzoči. Thomas Ruvan je umrl leta 1923., pet let za njim pa je umrla tudi njegova druga žena. Mislim, da so ti podatki vsi točni.« Obrnil 6e je naokrog. Ker ga nihče ni prekinil, je nadaljeval; »Torej, 6tanje je sedaj sledeče: 30. junija letos bomo iz zapuščine oddvojili petdeset tisoč funtov ter jih na enake dele razdeljene podelili sedmim dedičem, V skladu z oporoko moram sporočiti otrokom pokojnega Thomasa Ruvana, da vse ostalo imetje Freda Ruvana pripada njegovemu sinu, našemu gostitelju, izvzemši nekatera majhna volila v dobrodelne namene ter darila stari pokojnikovi služinčadi.« Odvetnik je tukaj ponovno prenehal. Vsi 60 mislili, da je že končal s svojo razlago, pa so bili presenečeni, ko je spet nadaljeval: »Sicer pa je tu še neka omejitev«, je nadaljeval z nenavadno ostrim glasom. »Če bi gospod Hubert Ruvan umrl brez naslednika, potem pripade vse ogromno imetje njegovega očeta otrokom njegovega brata.« Za tem nepričakovanim sporočilom je v sobi nastopila grozna tišina. Vsi obrazi 60 6trmcli v odvetnika in opaziti se je dalo, kako navzoči drug za drugim začenjajo razumeti daljno*ežnost tega zadnjega sporočila. Skoro nagonsko so sc njiho- vi pogledi takoj usmerili na drugi konec mize, kjer je stal prekržanih rok Hubert in brezbrižno gledal v vinsko čašo pred seboj. Harry je prvi spregovoril z nekoliko zamolklim glasom: »S tem mislite menda povedati, da bi v primeru, če bi 6e gospodu Hubertu kaj zgodilo, seveda upoštevajoč možnost, da se mu danes zvečer zgodi kakšna nesreča, ves denar, ki ga je zapustil pokojni Fred Ruvan, dobili mi, kar nas je tukaj. Svoje besede je podprl s kretnjo roke, !ki je obsegala vse navzoče za mizo. »Da, tako je,« mu je mimo odgovoril Staridge s pogledom, ki j« bil uprt v mizo. Na drugem kcAcu mize je Jim pogledal 6vojo ženo, katere oči so se svetile od blaženosti. Nasproti njim je sedel Edvvin, zraven njega pa Eva s svojim možem. Eva je nepremično gledala v Vero Towley, njen mož Harry se ni niti premaknil z mesta, ker se je bal, da so vse to skupaj lo 6anje in da se bo prebudil, čim se bo zganil. Edvvin je zadovoljno gledal v strop in z užitkom vlekel 6vojo cigaro. Allice je sedeila ooleg dvojčkov, toda od vznemirjenja so ji drhtele ustnice. Njen mož je nervozno 6valjital 6voje brke. Dvojčka pa sta se presedala na svojem mestu. Sally se ni ganila z mesta iz bojazni, da bi se s pogledom spet ne srečala s Hubertom. Maksim Towley je mrko gledal v prisotne, Vera Towley pa se je skrivaj dotaknila roke 6vojega zaročenca. Videti je bila razburjena, čeprav je svojo rumenkasto lice v izdatni meri prebarvala s šminko. Sraven nje je sedel Arthur Bamdillo, Ruvanov zasebni tajnik. Njegovi plavi las-4 j 6o se pleščali ob slektrični luči kot svila. Povesil je svoje oči in se nemarna igračkal 6 vojo cigareto. »Jaz mislim, gospe in gospodje, da nadaljnja pojasnila nis-o več potrebna,« se je spet oglasil odvetnikov glas v tej grobni tiišni. »Jaz sem sicer rad pripravljen podati vam še vsa druga pojasnila, ki jih rabite. Izplačilo vsote petdeset tiso-č funtov šterlingov bo izvršeno v moji pisarni in o pravem času vas bomo vse obvestili.. . Zeli še kdo kakšno pojasnilo?« Čakal je nekaj časa in s pogledom obšel vse okrog mize, toda zdi se, da ni imel nihče nič vprašati. Odvetnik 6e je spet vsedel. Hubert se je nato dvignil in rekel: »Predlagam, da popijemo čašo v zdravje mojih sorodnikov.« Dvignil je čašo, toda prej, preden jo je pritisnil k ustcen, je obstal, Ta hip je po hiši zadonel krik, da je vsem zastala kri v žilah. Sledil ie nato še dr udi krilc Hubert je naglo postavil čašo na mizo tako, da je vino pljuisnilo čez rob. Odrinil jo stol in skočil k vratom. Ko je odprl vrata, se je zaslišal še tretji krik, ki je bil še bolj oster kot prva dva. Hubert je skočil iz sobe. Za njim 6o takoj skočili dvojčka in tajnik. Po kratkem oklevanju 6ta odšla tudi Edvvin in Jim, za njima pa Staridge in Harry. Po stopnicah se je slišalo copotanie korakov. Allice je butnila svojega moža vstran in prav tako stopila za ostalimi. Sally in Vera sta stali med vrati. Za mizo je ostal samo Maksom Towley, ki je žvečil svojo cigaro. Mislil je le na Ruvanovo imetje in na 6vatbo, ki bo v kratkem. Sal!y in njena bodoča nova sorodnika so odšli na hodnik. Za njima se je prikradel tudi prestrašeni Jack Boley, mož Al-Kce, ki je strepal cigaro! pepel s svojega rokava. Videti je bil kot kak grobar, kateremu se je prikazal duh mrliča, katerega ni zadosti skrbno zagrebel. Kakšnih deset minut je bilo v hiši vse narobe. Gostje in domači so begali po luiai, zdaj 6em. zdaj tja in nekaj iskali. Srečavali eo se v prizemlju, zaletavali se drug v drugega v prvem nadstropju in skupaj doveli v drugo nadstropje. Drug dTUgega eo spraševali od kod je prišel krik. Nenadoma pa so opazili, da je izginil tudi Hubert Rvan. Nenadno se je strežnik nečesa spomnil. »Kje je Od tu in tam Gradbeni minister dr. Miha Krek je včeraj sprejel v Sofiji bolgarske časnikarje in jim izjavil, da odnaša iz Bolgarije nepozabne vtise o delavnosti in pridnosti bolgarskega naroda ter o velikem napredku, ki ga je bil bolgarski narod deležen od svojega razvitega zadružništva. Včeraj popoldne pa si je minister dr. Krek v družbi dveh bolgarskih ministrov ogledal še nekatere znamenitosti v Sofiji in okolici in je obiskal med drugim tudi znameniti Rilski samostan. Včeraj je bil sprejet tudi v avdienci pri kralju Borisu in ostal pri njem dobro uro. Sporočil je bolgarskemu kralju iskrene pozdrave jugoslovanskih zadružnikov, posebej pa pozdrave predsednika Glavne zadružne zveze ministra dr. Antona Korošca. Svet za zunanjo trgovino bo imel prihodnje dni svojo sejo, na kateri bo razpravljal o uvedbi strogega nadzorstva nad našim uvozom in izvozom. Doslej je bil izvoz kakor tudi uvoz le delno kontroliran. Pokazalo pa se je, da je treba nad izvozom prevzeti popolno nadzorstvo, da se prepreči čezmerno izkoriščanje izvoznih kontingentov. Dogodilo se je namreč večkrat, da so izvozniki izrabili do skrajnosti ugodno priliko in so izvozili več blaga, kakor pa bi bilo umestno. Tako se je potem primerilo, da so izvozili kakega blaga preveč, zaradi domačega pomanjkanja pa smo morali isto blago uvažati iz tujine pod višjimi cenami. Strogo nadzorstvo nad uvozom pa je potrebno zaradi teo-a, ker je treba štediti z devizami, obenem pa omejiti uvoz predmetov, ki niso nujno potrebni, pa včasih zahtevajo največ deviz. Ker pa izvaja do sedaj vse nadzorstvo več ustanov, pa je potrebno, da se delo poenostavi in nadzorstvo naredi bolj prožno. Nezadovoljni z dosedanjim načinom organiziranja kmetijskih zadrug so nekateri srbski zadružniki ustanovili novo zadrugo, ki se imenuje Zveza kmetijskih proizvajalnih zadrug. Organizacija si je izvolila že svoj odbor, kateremu kot predsednik načeljuje neki belgrajski lekarnar. Ti nezadovoljni zadružniki pravijo, da je bolj času primerno, če se v vsaki občini ustanovi po ena skupna zadruga, ki bo sposobna prodajati vse vrste kmečkih izdelkov, ne pa ustanavljati za vsako vrsto izdelka posebno zadrugo. Tako bi se delovanje ene same zadruge lažje uredilo in bi bila tudi zadruga močnejša. Obenem bodo imele nove zadruge nalogo uvajati neke vrste načrtno gospodarstvo. To naj bi se pokazalo v tem, da bodo zadruge pospeševale v svojem kraju zlasti tisto vrsto kmetijske proizvodnje, ki je najbolj razširjena v tistem kraju in je obenem tudi najbolj donosna. K vprašanju novih cen pšenice in koruze se je oglasila tudi žitna sekcija Glavne zadružne zveze, ki soglaša z zahtevo vojvodinskih kmetovalcev, da se mora odkupna cena zvišati. Da bi se odredila pravilna cena, naj kmetijsko ministrstvo pošlje posebno komisijo strokovnjakov, ki bodo precenili vse pridelovalne stroške in potem določili pravično ceno. Ce pa hoče država z nizkimi cenami pomagati siromašnemu prebivalstvu v pasivnih krajih, pa ni prav, če skuša vse to breme vreči na ramena vojvodinskih kmetovalcev. V takih primerih naj bi po mnenju žitne sekcije Glavne zadružne zveze država poskrbela in sama trpela vso žrtev za podporo pasivnim krajem. Dalmaciji se za letos obeta izredna vinska letina. Vreme, ki je zaradi preobilice dežja v vseh drugih delih države le nagajalo, in uničevalo, je prineslo Dalmaciji blagoslov. Posebno grozdje je spričo precejšnje moče izredno lepo uspelo in obeta dati tako kakovostno kakor količinsko izredne rezultate. Zato računajo, da bo letošnji vinski pridelek po količini prekosil vse dosedanje letine. Obenem s tem pa se že pojavlja bojazen vinogradnikov, kam bodo s tolikšnim pridelkom, ker ni kazno, da bi se odprli vsi tisti trgi, kamor je naša država ponavadi izvažala vino. Običajno pridelajo v Dalmaciji do 800.000 hektolitrov vina, od česar ga je pridelovalec za domače potrebe porabil okroglo 100.000 hektolitrov. Ostalo pa je šlo največ v Nemčijo, Švico, Holandijo, Belgijo in Ceškomoravski protektorat. Pogajanja med Jugoslovanskimi in italijanskimi industrijci na Bledu so bila brezuspešna. V glavnem so se razgovarjali o italijanskih dobavah bombažnega prediva kakor je bilo predvideno v italijansko jugoslovanskem trgovinskem sporazumu. Toda Italijani so zahtevali tako visoke cene, da jih naši industrijci niso mogli sprejeti. Zahtevali so namreč skoraj za 100 odst. višje cene kakor do sedaj. Naša tekstilna industrija bo nekaj časa v stiski, dokler ne bo vlada dobila drugje bombaža. V poštev pridejo zlasti Turčija^ Egipt in Sovjetska Rusija, prav tako pa tudi Združene države v Ameriki. Le v tem bo ovira, da naša država ne bo imela zadosti deviz na razpolago, da bi mogla ustreči vsem potrebam naše tekstilne industrije. Pravilnik o ustanovitvi posebne železniške straže je predpisal prometni minister. Straža bo imela nalogo stražiti in čuvati vso železniško imo-vino kakor tudi vse tisto blago, ki ga dobi železnica v prevoz. Straža bo imela nosebne stražnike-čuvaje ter preiskovalno osebje, ki bo imelo detektivske naloge. Čuvaji bodo nosili posebne uniforme, preiskovalno osebje pa bo v civilu. V Sloveniji bo nova ustanova vpeljana v Ljubljani, Celju in Mariboru. V stavko so stopili nekvalificirani delavci, ki so zaposleni pri gradnji stanovanjskih hiš za urad-ništvo, ki bo delalo v železniškem ravnateljstvu v Nišu. Delavci so namreč zahtevali, da se jim delo uredi tako, da se bodo lahko vsak dan z vlaki vozili na svoje domove, ker jim slab zaslužek ne dovoljuje, da bi stanovali v mestu. Obenem so zahtevali, naj jim železniška uprava da za ta potovanja brezplačne karte. Uprava je bila namreč zaradi velike vročine uredila delovni čas tako, da je opoldanski odmor podaljšala za eno uro, zaradi česar se je delo zvečer prav tako podaljšalo za eno uro. Ker pa uprava tli hotela ustreči delavskim zahtevam, je delavska organizacija Jugoras pozvala delavce v stavko. Verjetno je, da se bo spor uredil kmalu že zaradi tega, ker morajo biti stanovanjske hiše dograjene do 1. novembra, ko bo začela direkcija v Nišu že poslovati. Romantika &otinic« je v Bosni in Hercegovini še vedno reden pojav. Nedavno se je taka zgodba dogodila blizu lmotskega. Fatima Morac se je bilu odločila, da bo vzela Hasan Djulcpa. Ko se je svatovska družba peljala z ženinom in nevesto z avtomobili.• pa so si svatje zaželeli nekaj okrepčila v bližnji gostilni. Tedaj pa je planila v gostilno družba oboroženih mladeničev, kutere je vodil Melimed Hodžič. Ta je zahteval Fatimo zase in zagrozil, da bo v nasprotnem primeru streljal. Tedaj pa je Fatima skočila med nje in izjavila, da bo vzela Melimeda. Povedali so ji, da jo Melimed ljubi že deset let na tihem, čeprav je mislila, da je nanjo že pozabil. Tako je preprečila prelivanje krvi in svatje so odšli spet zadovoljni, pa čeprav na dom drugega ženinu, kakor pa so se bili sprvs zmenili. I V imenu zakona Film za trdna Sivce I Ljubezen pomočnica Scotland Yardu in policiji v Berlinu 1 Predstave ob 16.. 19. in 21. uri. Talal. 22-31 KINO UNION I Vremensko poročilo »Slov« doma« Razne zgodbe iz sodne dvorane Zaradi 130 din in obleke - 2 leti - Tisočak fe pustil, 500 din ukradel - Za S kokosi 6 mesecev Ljubljana, 17. julija. Čevljarski pomočnik Franjo Lukman, doma iz Čakovca, je prav eleganten možakar, na levo nogo močno šepa in prav ta noga je bila zanj nesreča, da se mu ni pred sodniki malega senata posrečil alibi-dokaz za svojo nekrivdo glede tatvine v Litiji. Dečko je star 28 let, a po raznih ječah je preživel že okoli 5 let. Rad krade in izmika. Letos 6. junija se je pojavil v Litiji, posebno v Gradcu v bližini kolodvora. Ljudje so bili nanj pozorni, ker je šepal in levo noao prav čudno »naprej metal«. Tako-le popoldne, ko so bili vsi z doma,, je dobila Marija Koljškova nenavadnega gosta, ki ji je pobral 55 din gotovine, Frančiški Žakljevi 76 din in Milku Žaklju temnosivo obleko, ki. jo je zavil v rjav papir. Naslednji dan 7. junija je prav isti tat obiskal popoldne cerkev sv. Nikolaja in skušal vlomiti v nabiralnik za milo-dare. Cerkovnik ga je opazil in prepodil. Kmalu nato so ga orožniki prijeli. Državni tožilec je Franja Lukmana obtožil najprej zločinstva vlomne tatvine pri Koljškovi in nato zločinstva poskušenega vloma v litijsko župno cerkev. Prvi zločin je obtožnica označila kot vlonino tatvino, češ da je Lukman vdrl v zaprte prostore, za drugi zločin pa je obtožnica poudarila, da gre za zločin na javnem prostoru. Obtoženec je pred malim senatom, ki mu je predsedoval s. o. s. g. Rajko Lederhas, trdovratno zanikal vsako krivdo. Za prvi zločin je navajal poseben alibi. Trdil je, da je prinesel iz Zagreba dovolj denarja in da je iskal službo. Navedel je v podrobnostih vse svoje izdatke. Obtoženca je močno pokopala Ana Repičeva, ki ga je videla, kako je mimo njene hiše šepal v hitrem koraku, nosil pa je v rokah rjav zavitek. Obtoženec ogorčen: »To je bil moj rjav suknjič. No, kakšno vreme je bilo? Ali ni bil dež?« Priča: »Lepo vreme!« Obtoženec: »Prav zaradi dežja sem slekel suknjič in ga zvil, da ne bi bil moker!« (Smeh.) Glede poskušenega vloma v nabiralnik je obtoženec izjavil: »To ni res! Šel sem v cerkev, da opravim popoldansko molitev. Hotel seip dati dinarček v nabiralnik, pa je prišel cerkovnik. Zapodil me je iz cerkve.« Lukman je znan tat. Lani je celo v Ljubljani 2 odvetnika okradel. V Celju je bil svoj čas obsojen na 2 leti in 1 mesec robije. v Ljubljani pa lani januarja na 18 mesecev. Ker je oškodovanka Koljškova izjavila, da so bila sprednja vrata zapahnjena, zadnja pa priprta in ne zaklenjena in da je tat moral prav skozi ta vrata priti v hišo. je branilec ex-offo ugovarjal kvalifikaciji vlomne tatvine in poudaril: »če imate pri hiši 99 vrat zaklenjenih, toda samo 1 vrata so odprta, že ni podana kvalifikacija zaprtega prostora.« Senat se je postavil na branilčevo stališče, zato ni tatvino pri Koljškovi smatral za vlom, toda le za zločin navadne tatvine ter je Lukmana obsodil zaradi te tatvine in zločina poskušenega vloma v cerkveni nabiralnik na 2 leti robije. Po razpravi predsednik: »Sprejmete kazen?« Obtoženec prav resignirano: »Sprejmem.« • Od žene ločeni rudar Peter je velik čudak. Hodi okrog.. Včasih dela, drugače uživa raje »dolce far niente«. V neko vas pri Zagorju je prišel. Pri posestniku Odlazku je delal 6 dni. Nato je nekega dne popoldne raje šel na vrt in se vlegel v senco. Ko so Odlazkovi šli na polje, se je Peter splazil v hišo in gospodarju ukradel iz »zaklenjene« omare 500 din. Pred malim senatom je Peter priznal tatvino 500 din, toda zanikal je, da bi bili prostori in omara zaklenjeni. Vse je bilo odprto. Peter je drugače velik pretepač, toda zaradi tatvine še ni prišel pred kazenski tribunal. Omenil je dalje: »Hotel sem iti na Hrvaško. Vzel sem samo 500 din, ko bi lahko kmetu vzel še tisočak.« Oškodovanec, ki je bil zaslišan samo v preiskavi, je navajal, da so bili prostori zaklenjeni, posebno omara, v kateri je bil denar. Ker so si bile trditve obtoženčeve v nasprotju z izjavo oškodovančevo in da se zadeva še bolje pojasni, je bila razprava preložena. Peter pa je moral ostati v zaporih. * čudna je zgodba Pavla Kovača, samskega delavca. Državni tožilec mu je očital, da je ponoči 26. maja letos na Hradeckega cesti v Ljubljani Vdrl v družbi neznane ženske in 2 neznanih moških v stanovanje Marije Bošteletove. Iz zaklenjenega kurnika ji je pobral 2 kokoši, iz kleti pa 10 steklenic vina. Okoli 2 ponoči omenjenega dne »e stražnik Vaiksler na Kodeljevem ustavil Pavla Kovača in še neko žensko. Pavel je nosil 2 kokoši in 10 steklenic vina. Pavel se mu je začel izmotavati, trdeč: »Saj nisem jaz vlomil. Tam-le stoji tisti. Primite njega!« Ženska in neznana moška so pobegnili, Pavla pa je stražnik odvedel na policijo. Zaradi 2 kokoši in vina je bil Pavel Kovač pred malim kazenskim senatom obsojen na 6 mesecev strogega zapora ter v izgubo častnih državljanskih pravic za 4 leta. Sole £e zmerom pogrešalo temeljitih reform Ljubljana, 17. julija. Bivša svetovna vojna s svojimi kvarnimi posledicami tudi slovenskemu šolstvu ni prizanesla. Vzroki so znani. V zadnjih 20 letih se je hotelo ustvariti nekaj novega, boljšega, vendar so se poskusi končali skoraj vedno z manjšim ali večjim neuspehom. Na kratko bi lahko označili minuli dve desetletji takole: nove osebe, nove odredbe, nove zmešnjave, nove težave. Velik vzrok šolske polomijade je bil okrutni centralizem, ki je urejal slovensko šolstvo brez sodelovanja Cerkve in staršev in celo proti obema. Naj navedemo samo nekaj stvari, ki jih rešujejo že vso povojno dobo, a še vednoniso rešene in čakajo nujne uredbe, zakaj boleče so in močno vznemirjajo naše ljudstvo. Vprašanje dobrega učiteljstva Na nešteto shodih in v brezkončnih časopisnih člankih se tudi v povojni dobi ponavlja zahteva po dobrem učiteljstvu. Dober učitelj je v očeh našega ljudstva zlasti tisti vzgojitelj, Iti je zaveden, praktičen katoličan in v tem smislu v vsem svojem dejanju in nehanju vzgaja zaupano mu šolsko mladino. Pri nas mislijo nekateri, da bo vprašanje dobrega učiteljstva že rešeno, ako se bodo posvetili učiteljskemu stanu v prvi vrsti kmečki fantje. V mnogih pri; merili ta misel ne velja. Za učiteljski stan bi morali odbirati fantje in dekleta ne glede na stan, samo iz priznano zavednih katoliških rodbin. Zakaj le take rodbine nam bodo dale vzgojitelje, kakor jih slovenski narod želi. Le poglejte na razne učiteljske šole in prepričali se boste, kako malo je v posameznih razredih učiteljskih pripravnikov po ljudski želji. Šolske knjige Zadnja leta je prišlo naravnost v modo, da pride vsako leto na dan vsaj ena nova računica in nova čitanka, kar povzroča staršem občutne in nepotrebne stroške. Posebne težave imajo z izmenjavo učnih knjig tudi tisti krajevni šolski odbori, ki dajejo vsem učencem na šoti knjige na posodo. V zadnjem času je prepovedana uporaba dosedanje tretje in četrte čitanke Ali so tisti, ki so to prepoved izdali, premislili kakšno škodo so v teh težkih časih s svojo odredbo povzročili staršem in mnogim krajevnim šolskim odborom in ne nazadnje tudi založništvu, ki so se z dosedanjimi racuni-cami in čitankami oskrbeli za daljšo dobo. Prosimo, da prosvetni svet doticno odredbo pri- Trbovlje »Slovenski dom se je zadnji teden kar dvakrat peljal mimo Trbovelj, predzadn:ič pa enkrat. Tudi prej se mu je to že večkrat primerilo. Zato ni verjetno, da se je to le slučajno zgodilo.. Vzbuja pa to pogosto izostajanje upravičeno nevoljo naročnikov in veliko škodo upravi oz. kolporterjem, ker star časopis ni več zanimiv in ga ne kupujejo. »Slov. dom« si je zadnje čase pridobil lepo število novih naročnikov, nerednost v pošiljanju pa seveda zelo ovira njegov razmah. Prosimo železniško da napravi red v dostavljanju lista! »Misterij sv. maše« uprizori v soboto, 20. julija zvečer ob pol 9 na prostoru pred župno cerkvijo Kat. prosvetno društvo s sodelovanjem Krekovega in cerkvenega pevskega zbora. V primeru slabega vremena pa bo predstava v Društvenem domu. Misterij je jx>sebne vrste igra, ki predstavlja v odrskih podobah veliko skrivnost sv. maše. Uprizoritev bo torej zelo primerna priprava za slovesnost nove sv. maše, ki bo prihodnjo nedeljo v Trbovljah. merno popravi že do začetka šolskega leta, da ne bo nepotrebnih zmed. Tudi šolska obveznost in šolske zamude, kakor so forsirali zlasti zadnje čase, zelo vznemirja naše podeželje. Zato naj merodajni krogi za enkrat ne vpeljujejo v tem pogledu ničesar novega, čeprav bi bilo po črki zakona utemeljeno. Ostanejo naj zlasti v času, dokler bodo trajale sedanje težke razmere, pri stari praksi. Pravočasno naj se ukrene vse potrebno glede zvezkov in tiskovin, da se ne bo zgodilo kakor letos: izdajanje spričeval je bilo pred durmi, dotičnih tiskovin pa nikjer. Prav tako naj se postopa v vseh okrajnih načelstvih z isto mero. Danes se dogaja, da imajo v enem okraju uradne konference, v drugem ne. V nekem okraju se učiteljstvo lahko vozi vsak dan v svojo šolo iz Ljubljane ali drugod, v drugem ne. V enem okraju sme učiteljstvo zapustiti v prostem času svoje službeno mesto, v drugem pa se zahteva za vsako odsotnost iz službenega kraja predhodna prošnja z desetdinarskim kolekom itd. itd. _ Tudi glede začetka šolskega leta, raznih počitnic, zborovanj obeh učiteljskih organizacij naj se že pred začetkom šolskega leta kaj pametnega ukrene. V Dolenjskih Toplicah ic zelo živahno Kolonija jeseniških otrok je te dni z velikan veseljem sprejela novico, da je jeseniška občina naklonila še deset tisoč dinarjev za letovanje otrok v Dol. Toplicah. Otroci so že z žalostjo pričakovali zadnjih dni tega tedna, ko bi se morala vsa kolonija zaradi pomanjkanja sredstev vrniti spet nazaj v zakajeno jeseniško ozračje, v tesnobo in revščino, v kateri mnogi izmed njih živijo. Zdaj pa, ko je občina tako lepo poskrbela za svoje najrevnejše in sonca ter zraka najpotrebnejše otroke, bo epet vsej tej otročadi zasijalo še precej sončnih in lepih dni. V šolskem poslopu, k.jer se je kolonija v začetku nastanila, je bilo za vseh devetdeset otrok skoraj res pretesen prostor. Odločeni so jih bili le trije razredi. V vodstvu je bilo tudi premalo učiteljic, čeprav so nekatere poprej obljubile, da bodo šle s kolonijo. Zato so te učiteljice, ki so se kolonije udeležile, zelo obremenjene z delom, ker so vedno vprežene pri delu. Želeti bi bilo, da bi se še nekatere druge učne moči oglasile v koloniji, vsaj za kak teden, da bi svojim tovarišicam olajšale delo in jim privoščile vsaj malo počitnic. Večji dečki so se pred nekaj dnevi preselili v dvorano sokolskega doma in tako so ostali v šoli dobili več prostora. Zdaj, ko je letovanje otrok skraj do konca podaljšano, je ta pridobitev novega prostora zelo važna, ker se otroci v novem stanovanju prav dobro počutijo in s z njim kar najbolj zadovoljni. ^ Sprememba voznega reda na progi Novo mesto— Straža-Toplice, ki velja od desetega julija dalje do vključno petega septembra letos, je za goste in druge potnike; ki potujejo iz Ljubljane v Toplice s prvim jutranjim vlakom, omogočila ta-košnjo zvezo do končne postaje; poprej pa je bilo treba čakati v Novem mestu skoraj tri ure, da si se mogel potegniti še dve postajici do Toplic. Tudi pošta, ki je prej prihajala v Toplice šele po enajsti uri dopoldne, je zdaj na cilju že okrog devetih. Vlak, ki je prej vozil ob delavnikih iz Novega mesta ob 6.35 s prihodom v Stražo-Toplice ob 6.53 in vlak z odhodom iz Straže-Toplice ob 7.04 in s prihodom v Novo mesto ob 7.22, sta uki-nena, namesto njiju pa vozita redno vsak dan vlaka, ki sta vozila prej le ob nedeljah in praznikih: odhod iz Noveea mesta ob 7.45. prihod v Stražo- Kraj Barometer-sko stanje Temperatura o (J* 9* X a t» co 1 1 c ‘tj O P Veter smer, jako»t) Pada- vine . s “S 93 , *x m/m vrsta j Ljubljana 756-5 27-0 14-5 75 10 0 20-4 dež Maribor 755-0 22-2 10-0 70 7 S, 90 dež Zagreb 756-4 28-U 16-0 60 0 wsw, — — Belgrad 757-5 32-0 17-0 70 0 SW, — —- Sarajevo 757-2 32-0 11-0 50 0 0 — — Vis 758- 26-0 18-0 60 2 SE, — — Split 7530 >8-0 23-0 40 0 SE, — — Kumbor 760 0 10-0 20-0 60 4 E, — — Rab 758-t. 26-0 17-0 70 5 ESE, — — auBroonih 758 8 28-0 19-0 50 0 SF, — — Vremenska n nobenih bistvenih apoved: Pretežno oblačno, sicer sprememb sedanjega vre;mena. Koledar Danes, sreda, 16. julija: Aleš. Četrtek, 18. julija: Miroslav. Obvestila Nočno službo imajo lekarne: mr. Sušnik, Marijin trg 5; mr. Kuralt, Gosposvetska cesta 10; mr. Bohinec, Rimska c. 31. Termin jesenske prireditve ljubljanskega velesejma. Ker je vprašanje termina rešeno, bomo imeli v Ljubljani spet našo velesejmsko prireditev in sicer od 31, avgusta do 9. septembra, na kar opozarjamo javnost in zlasti prijavljene razstav-ljalce pomladanskega velesejma, ki je moral biti odložen. »V času velikih počitnic so uradne ure pri sekciji JUU le dopoldne«. Razstava načrtov za Dom onemoglih na Bokal/J ah bo odprta v četrtek, 18. julija ob 11, v Jakopičevem paviljonu. Razstavljeni bodo vsi projekti ter pri otvoritvi razdeljene nagrade projektantom. Razstava bo prav nazorno pokazala, kako so si naši arhitekti zamislili ta veliki socialni zavod, ki ga prične mestna občina zidati v najkrajšem časti. Denar za zidanje je že na razpolago, saj ga je podarila Mestna hranilnica ljubljanska v proslavo svojega jubileja, da bodo torej stari Ljubljančani, ki jim življenje ni bilo milo, lahko v kratkem uživali mirno starost v najmodernejših poslopjih pri dobri preskrbi na zdravem zraku prelepe ljubljanske okolice. Večini projektov so priloženi tudi plastični modeli, da bo lahko vsakdo videl, Vako lepa poslopja namerava mestna občina sezidati sredi vrtov 6vojim rednim varovancem. Razstava bo odprta od 18. do 25. t m. ter so vsi Ljubljančani vabljeni, naj si jo natanko ogledajo, da spoznajo veliko skrb mestne občine za osamele in onemogle. Razstava je brez vstopnine. Zaradi snaženja prostorov mestnega gospodarskega urada v Beethovnovi ulici ta urad v ponedeljek in torek 22. in 23. t. m. ne bo posloval za stranke. Obvezni zdravniški pregled vseh gospodarjev in uslužbencev obratovalnic z živili, t. i. vseh zaposlenih po mlekarnah, gostilnah, javnih kuhinjah, krčmah, izkuhih, trgovinah z živili, torej sploh vseh zaposlenih po obratovalnicah, kjer se živila pridelujejo, predelujejo ali prodajajo, se prične v sredo 17. t. m. in traja do vključene prihodnje.srede 24. julija. Kakor je bilo že javljeno, bo zdravniškitpre-gled v prostorih mestnega fizikata od 8, do 13. ure po že objavljenem vrstnem redu Vse prizadet-; opozarjamo, da je napovedani zdravniški pregle.l strogo obvezen ter bo proti kršiteljem postopano po zakonu. Postopek pri reguliranju cen Ljubljana, 16. julija. Od referata za kontrolo cen pri kr. banski upravi srno prejeli naslednje obvestilo: Da bi se j>ostopek pri kontroliranju cen cim bolj jioenostavil in pospešil, zlasti pa, da bi se potrebe po pregledovanju poslovnih knjnT kontroliranih obratov čim boflj omejila, se bodo uporabljale v bodoče za zbiranje informacij in vlaganje prošenj za odobritev cen, tiskovine. Te dni bo razposlal referat na vse obrate, za katere velja Uredba o 'kontroli cen v izpolnitev tiskovino: Informacije o cenah, kalkulaciji in režiji. Tiskovini bodo priložena navodila, kako naj se ta tiskovina izpolni. Podatki, katere želi referat s to informacijo zbrati, bodo služili v sledeče svrhe: a) Za sestavo katastra obratov, ki spadajo pod kontrolo cen in spiska predmetov, ki spadajo pon kontrolo cen, s katerimi je obrat v predvojnem času posloval (pred septembrom leta 19 >9). Referat ima sacer uradne sezname teh obratov. Lahko pa je mogoče, da je uvrščen v nje kak obrat, ki v nje ne spada, izpuščen pa kak obrat, ki v nje spada. Ako je dobil kak obrat tiskovino, ki ne posluje z nobenim v navodilih označenim predmetom na v navodilih označen način, naj navede to v spremnem pismu, tiskovino pa vrne referatu neizpolnjeno. b) Zaradi pregleda nad stanjem in gibanjem cen, ki so pod kontrolo. Ako bo iz poročila razvidno, da so bile povišane v kakem obratu po 15. februarju ceno, ki so pod kontrolo, se bodo poslale tem obratom tiskovine za prošnje za odobritev teh zvišanj. c) Zaradi informacije referata v bruto-donosu in režiji, s katerimi je posloval kontrolirani obrat v zadnjem predvojnem 1. 193S, odnosno v mesecih pred septembrom 1939. Ti podatki bodo važen pri[X)moček za postopek pri odobravanju cen. Mojjli pa se bodo jemati v poštev le, če niso očmdno netočni in neverjetni in če niso povsem v neskladu z drugimi pripomočki, ki jih ima referat za svoie poslovanje na razpolago in insirukcijami, ki jih ima od urada za kontrolo cen. Da bi bil doseženi ti smotri, zlasti pa, da bi postalo nepotrebno proveravanje teh podatkov na kraju samem, kur je istotako v interesu nemotenega poslovanja referata za kontrolo cen, kakor ^kontroliranih obratov, je potrebno, da se vrnejo razposlani obrazci hitro ter točno in vestno izpolnjeni. Toplice ob 8.03 In odhod iz Straže-Toplice ob 8.13 s prihodom v Novo mesto ob 8.31. • Prva skupina vojnih invalidov, ki se je zdravila v tukajšnjih topilicah štirinajst dni, bo odšla na' svoje domove v torek, 16. julija; naslednjega dno prispe druga skupina, ki bo prav tako štirinajst dni ostala tu in si izboljševala svoie adravie. H Za Jugoslovansko tiskarno * Ljubljani: Jože Kramarič. — Izdajatelj; Ini Jože Sodja. — Uredniki Mirk« Javornik. — Rokopisov ne vranama »Slovenski dom« izhaja vsak delavnik ob 12. Mesečuo naročnina 12 din, m Inozemstvo 25 din. Uredništvo Kopitarjevo alica 6-I1L Teleloa St *ooi do 4001 (Juravm Konltarleva ulica &. Zaradi pomanjkanja moških, ki jih je vojna toliko poklicala pod zastavo, so se lažjih del, katera so prej opravljali izključno le moški, morale oprijeti ženske. Na sliki vidimo tramvajsko sprevodnico, ki ji uradnik cestne železnice daje potrebna navodila in nauke, preden bo nastopila službo. Zbiranje gradiva za »Zgodovino nemštva« Biografski leksikon o Nemcih v tujini — Raziskovanje nemške umetnosti izven Nemčije — Zgodovina nemškega jezika Da v Nemčiji kljub vojni ni zastalo niti znanstveno delo in da se Nemci kljub težkim časom, ki jih je prinesla vojna, prizadevajo, kako bi ohra-niiil in še poglobili kulturne stike z drugimi narodi, posebno sosednimi, naj bi pričal članek, ki ga je te te dni napisal v časopisu »Obnova Nemčije« predsednik bavarske vlade, ki je obenem tudi predsednik nemške Akademije za znanstvena raziskavanja. V tem svojem članku pravi med drugim: »Znanstveno delo nemške akademije vodijo znani nemški učenjaki. To dokazuje tudi izredno močna udeležba nemških učenjakov pii razvoju zna- nosti sploh Posebno vejo znanstvenih raziskavanj predstavlja zbiranje podatkov o delu nemških učenjakov v tujini ter o udeležbi pri delu za nemške kulturne stike s tujimi narodi. Biografski leksikon o Nemcih v tujini bo vseboval kratke življenjepise vseh Nemcev, ki so dali onstran meja Nemčije v zadnjih stoletjih mnogo kulturnih pridobitev. V zadnjih letih je akademija naredila velik načrt za raz-iskavanje nemške umetnosti v tujini. Prav takšno delo se pripravlja tudi o zgodovini nemškega jezika. Končni cilj vseh teh del in razickavanj je književno delo »Zgodovina nemštva«. Ruska univerza v Kareliji Vpisanih bo letos le 420 dijakov V finsko-ruski vojni, ki smo jo s tolikšnim zanimanjem zasledovali, kolikor se je pač dalo po poročilih iz dnevnega časopisja, bodosi zato, ker so Finci s 6 v oj o izredno hrabrostjo zadivili ves svet, ali pa, ker druigh važnejših dogodkov tedaj v Evropi ni bilo — je Sovjetska Rusija dosegla vsaj toliko, da si je prisvojila finsko Kareljio in finsko južno jbalo Kakor pravi zdaj rusko uradno poročilo, bodo Rusi tem zasedenim krajem posvetili vso pozornost. Poskrbeli bodo tudi za njihov kulturni dvjjs, o čemer naj bi pričal tudi sklep sovjetskih ljudskih komisarjev, da se. v Petrozavodsku v ka-rgjjieko-frnski republiki ustanovi univerza, ki bo ttnela stolico za zgodovino, filologijo, fizik o, matematiko, biologijo in zemljepisje. V ta namen je bil odobren tudi potreben denar in 6icer vsota 1,590.000 rubljev za potrebe nove univerze in za razne dijaške ustanove. V začetku ta visoka šola ne bo imela prav posebno veliko slušateljev, saj je znano, da Karelija tudi nima dosti ljudi. Rusi napovedujejo, da bo letos sprejetih na to novo visoko šolo 420 dijakov. Amerikancem v šangaju so stopili močneje na prste Za ameriške državljane, ki žive v Šanghaju, se je v zadnjih časih — kakor pravi nemško uradno poročilo — položaj precej poslabšal. Pravijo, da je temu precej kriv tudi drzni napad ameriških mornarjev na japonske orožnike. Časopisi so namreč te dni poročali, da so ameriški mornarji vjeili dvajset japonskih orožnikov in z njimi precej kruto postopali, ker se jim niso hoteli kar tako brez vsega pokoriti. Da se takšni primeri ne bi v bodoče več ponavljali, je japonska policija sklenila izdati precej strožje ukrepe proti tujcem, seveda pred v6em | proti ameriškim državljanom v Šanghaju. Nadzorstvo nad njimi je japonska policija zelo poostrila, kar se vidi tudi iz japonske zahteve, da je treba zbrati točne osebne podatke o vseh ameriških državljanih, ki žive v Šanghaju. V teh prijavah naj bi bili navedeni točno V6i njihovi osebni podatki, posebno pa še, s kakšnim poklicem se ukvarjajo in kje so zaposleni. Podatke morajo poslati kitajskim krajevnim oblastem, te pa jih bodo potem dostavile japonski policiji. Belgijci odhajajo na delo v Nemčijo Earadi vojne vihre, ki se je bila razbesnela čez Belgijo, je brezposelnost v tamkajšnjih krajih zelo narasla. Nemško poročilo prvi, da je bilo še pred nedavnim v Belgiji po približni oceni okoli 480.000 brezposelnih delavcev. Seveda brezposelnost tudi tu, kakor povsod drugod, ni povsod enaka. Ponekod je stiska večja, drugod spet manjša ali pa 6e brezposelnost niti posebno ne čuti. V Anversu in okolici je bilo po omenjenem poročilu pred kratkim še okoli 100.000 brezposelnih, v Namurju in tamkajšnjih okoliških krajih pa jih je bilo samo 5.000. K zmanjšanju brezposelnosti v Belgiji so mnogo pomagala razna obnovitvena dela v krajih, ki jih je vojna posebno prizadela. Zdaj je pri teh obnovitvenih delih v Anversu, Bruslju, Liegeju, Tomuigu in nekaterih drugih mestih zaposlenih približno 4000 delavcev. Prav toliko pa 6e jih je po nemškem poročilu priglasilo zdaj za delo v Nemčiji. »Poljski dom" v Londonu Včeraj je kentski vojvoda na svečan način odprl »Poljski dom« v Londonu. Svečanosti se je udeležil tudi zunanji minister lord Halifax, ki je imel pri tej priliki govor, v katerem je poudaril odločenost Poljske, da se bori za svoj narodni obstoj. Španci so še dokaj vestni plačniki dolgov Nemcem so plačali že 90 odstotkov svojih dolgov, ki so jih naredili med zadnjo državljansko vojno Ni treba posebej poudarjati, da je zadnja španska državljanska vojna Španijo precej stala, Tam sta se borila dva tabora, komunistični in fašistično-narodnosocialistični, ki sta oba uživala od svojih zaščitnikov iz tujine precejšnjo podporo. Zato je vlada tudi trajala več kot tri leta. Španija se ie v teh letih vojne precej zadolžila tudi v Nemčiji. In to pomoč bo morala Španija tudi plačati, kajti znano je, kaj se danes še dela zastonj. Španija pa je bila kljub temu, da se je po vojni znašla v pre- cej težavnem položaju, pri izpolnitvi teh svojih obveznosti kar nenavadno vestna. Nemci sami poročajo, da je Nemčiji plačala že večino svojih vojnih dolgov. Pravijo, da je bilo pri raznih bankah vplačanih do zdaj že okoli 90 odstotkov starih terjatev in sicer 100 do 110 milijonov pezet. Celotni španski dolg Nemčiji izza časa španske državljanske vojne bi potemtakem znašal največ 122 milijonov pezet. Bagdadska železnica dograjena Zadnji del bagdadske železnice, čigar graditev se je začela leta 1937, je zdaj končan. Pri tej priliki je bila prirejena na sirijsko-iranski meji velika svečanost. Dokler ni bil dograjen tudi ta del proge, so morali potniki pri Tellu izstopati iz vlaka in nadaljevati svojo pot peš ali z avtomobili preko Mosula proti severovzhodni sirijski meji. Tu so napeljane velike cevi za nafto od Kerkuka proti Sredozemskemu morju in se križajo z bagdadsko železnico. Drobne Jutranji ptičji koncert Povsod ga slišimo v rosnih sončnih jutrih. Prvi začne naš znanec, gospod kos. Že ob treh zjutraj, ko zlato sonce še spi, začne kos svoje pesemce, ki se zdijo, ko da poslušaš srebrno piščal. Kmalu za njim se dramijo razne druge vrste pevcev, ki neumorno hvalijo stvarstvo. Čimdalje več — glasnejše in prijetnejše je to petje, to godba, cel koncert. Zadnji se ob 5. uri iz svojih pernic izmota gospod vrabec, neugnani predrzneš in potepuh. S svoj:m kar nič prijetnim čebljanjem tako hiti kakor bi hotel V6e prevpiti in vse zamujeno nadomestiti. Ali smo res iz opic? V neki gostilniški družbi se je hotel čevljarski pomočnik delati silno učenega ter je govoril nekaj o darvinizmu in kako se je človek razvil iz opice. Pri sosedni mizi je 6edel njegov bivši mojster ter se oglasil: »Če gledam življenje marsikaterih mojih nekdanjih vajencev, rad priznam, da izhajajo iz živali. Toda zdi 6e mi, da ne izhajajo k opic, temveč iz svinj, ker žive kot svinje.« Nadutemu pomočniku je taka beseda seveda zaprla sapo. V veselje in žalost. Če izpiješ četrt vina, postaneš — vesel, če ga spiješ pol litrčka, 6i že — korajžen, če ga spiješ en liter, že lahko rjoveš kakor medved in mahaš z nožem okrog sebe, preklinjaš itd. ... če ga spiješ poldrugi liter, ga komaj neseš, če si ga spil že dva litra, si tako »močan«, da ne moreš več stati ne hoditi in si moraš pomagati z rokami. 20.000 italijanskih industrijskih delavcev zaposlenih v Nemčiji Danes je prispel v Rosenheim na Bavarskem prvi vlak 6 716 italijanskimi delavci, katere bodo razdelili v razna industrijska podjetja v Nemčiji. Naslednji vlak z italijanskimi delavci bo prispel jutri 18. julija. Nato bodo hitro prihajali še drugi transporti, tako da bo v Nemčiji dobilo delo 20.000 industrijskih delavcev, kakor to določa sporazum, ki je bil sklenjen med fašistično zvezo in med nemškim ministrstvom za delo. Program radio Ljubljana Sredn, 17. julija: 7 Jutranji pozdrav — 7.05 Napovedi, poročila — 7.15 Pisan venček veselih zvokov (plošče) do 7.45 — 12 Švicarske pesmi in plesi (plošče) — 12.30 Poročila, objave — 13 Napovedi — 13.02 Slavni orkestri in dirigenti (plošče) — 14 Poročila — 18.30 Mladinska ura: O letalski šoli na Blokah (g. Janko Čolnar) — 18.45 Citraške točke (plošče) — 19 Napovedi, poročila — 19.20 Nac. ura: Demir Hi-sar in Pelagonija (Svet. D Milovanovič, Bel-grad) — 19.40 Objave — 20.10 G6rje kot letovišče (g. Ivan Dodič) — 20.30 Violinski koncert, g. Miran Viher, pri klavirju g prof. M. Lipovšek — 21.15 Kmečki trio —22 Napovedi, poročila — 2215 Samospevi (gdč, Bogdana Stritar) ob spremljevanju kitare (g.. St. Prek). Drugi programi Sreda, 18 julija: Vedijeva opera »Aida« (plošče) — Zagreb: 20 Schubertov koncert — Bratislava: 19.40 Pesmi — Praga: 19.25 Zabavna glasba — Sofija: 19 Tamburice — Bero-miinster: 19.40 Pisan koncert — Budimpešta: 19.25 Klavirski koncert — Rim-Bari: 20.30 Izbrana glasba, 21.35 Pesmi in moledije — Trst-Milanf 19.15 Komorna glasba, 22.10 Simfonični koncert Riga: 19.45 Poljudne letonske pesmi — Sottens: 20.20 Dueti iz modernih operet. Ogromni francoski železniški top, ki ga zdaj straži nemški vojak. Ko smo leteli čez Perzijski zaliv, sem imel kaki dve minuti priliko poskusiti, kako je, če misliš, da stojiš tik pred smrtjo. Kakih štirideset kilometrov od perzijskega obreza se je zlomil poganjač glavnega motorja. Motor in propeler sta obstala. Morali so pospešiti delo dveh stranskih motorjev, da bi lahko nosila sama težo. Toda desni motor je začel odpovedovati. Po navadi so motorji tekli z naglico tisoč osemsto obratov na minuto, zdaj pa je merilo kazalo samo tristo do štiristo obratov. Prav naglo smo se bližali vodi. Bil je polna morskih psov. Lahko smo jih ves čas gledali v zalivu. Če bomo pristali na vodi, sem vedel, da je kaj malo upanja, da se ne bi prevrnili. Strojnik je planil k oknu in strmel na višinomer. Ni mogel nič. Videl sem strah v njegovem obrazu. V Carachiju smo bili vzeli še enega potnika. Bil je to Singh, debel Sikh s turbanom in svileno Črno brado, mož, ki se je bil svojim letalom izgubil v puščavi, ko smo se peljali v Indijo. Singh je imel v kabini psa. 2ival je čutila naš strah, tulila in zlezla pod sedež. Odpovedujoči motor je hreščal kaki dve minuti. Od sekunde do sekunde smo bili bližje mlečno zeleni vodi. Nič ne bi koristilo, če bi leteli spet proti perzijski obali, ker jo je tvorila razmetana gomila nerodovitnih in neobljudenih skal, ki so vstajale strmo iz morja in niso dajale nič možnosti za pristanek. Po kratkem času, ki pa se nam je zdel brez konca, se je desni motor spet zagnal in nas prenesel v Basoro, kakih dvesto štirideset kilometrov onstran zaliva v Iraku. V teh dveh minutah se mi je zjasnilo, kaj se pravi, gledati smrti v oči. Čisto razločno sem čutil, kako se mi je krčila koža na glavi — mislim, da so se mi ježil ilasje — hrbtenica se mi je zdela loga in mrzla, želodec pa kakor, da se mi obrača. Ko smo v Basori lezli iz letala, so mi kolena drhtela. Mali, mišičasti pilot, ki smo ga dobili v Carachiju, je hodil ob letalu sem ter tja ter obilno klel. Letalo je bilo zamazano z oljem, ki je izteklo, ko se je zlomil poganjač. Ostali smo v Basori poldrug dan, premenjali motor in čakali, kdaj bo nehal gost dež prahu. Potem smo odleteli v Bagdad in Oazo. Proti večeru nam je ravno nad Transjordanijo pošel bencin, ker nam je pihal veter v obraz. Ker se je voznik bal, da ga ne bomo imeli dovolj za do Goze, se je spustil v odprti puščavi poleg pomožnih napajalnikov, zakopanih globoko v pesek. Ko smo nekaj časa iskali po pesku okoli mesta, označenega z letalskimi znamenji, smo našli bakreno ploščo, ki je kazala, kje je shramba bencina. Odvili smo ploščo in nastavili ročno črpalko, ki je pa tako težko tekla, da sta bila dva moža kmalu pri kraju. Pilot je prosil mene in Singha, naj pomagava črpati. Dejal je: »Gre za minute. Na vegastih tleh pri gazi po sončnem zahodu ne moremo pristati. Če ne bomo dobili tukaj bencina v 10 minutah, bomo morali noč prebiti tu v puščavi. Tema bo, brž ko bo sonce zašlo. Pristanka v gazi po sončnem zahodu pa ne bi tvegal.« Menjala sva se in gnala črpalko kakor nora. Ko sva bila utrujena, sva legla v pesek, takrat pa sta črpala pilot in mehanik. Konec te vožnje je bil tudi zelo razburljiv, ker ni bilo gotovo, ali bomo zaradi nepričakovanega nasprotnega vetra dosegli gazo pred sončnim zahodom. Imeli smo srečo in smo prišli pet minut pred uradnim nočnim časom. V gazi me je počakal Jakob Simon, razumen mlad časnikar, ki je bil naš dopisnik v Palestini. Bil je potomec sefardskih Judov, ki so jih iz Španije izgnali isto leto, ko je Kolumb odkril Ameriko. — Selardi so se razširili po vseh sredozemskih obrežjih. Simon je govoril angleško, hebrejsko, arabsko, špansko, nemško in francosko gladko. Gershom Agromski, judovsko-ameriški časnikar, ki ga je bilo cionistovsko vprašanje zvabilo v Palestino, ga je spremljal. - Z našim vozom smo se odpeljali po strašnih cestah, izgubili nekajkrat pot in prišli v Jeruzalem približno opolnoči. Hotel ni bil razsvetljen in pogosto trkanje ter klicanje, ni pripravilo nikogar, da bi nam odprl vrata. Nazadnje sem moral spati na počivalniku v hiši Agromskega. Jeruzalem: sveto mesto dveh največjih ver človeštva! Čeprav nisem pripadal nobeni veroizpovedi, me je objelo globoko genotje, ko sem stopil na tla, ki so bila toliko milijonom smrtnikov sto in sto let sveta. Sele pred 10 meseci je bilo dolgi krvavi zgodovini Palestine in Jeruzalemu, temu še ne končanem boju, dodano nadaljnje poglavje. Izviralo je posredno iz slovite Balfourjeve izjave, in sicer iz stavka, v katerem je Arthur James Balfour kmalu po vojni obljubil, da bo vlada njegovega angleškega veličanstva »zavzela dobrohotno stališče do ureditve judovske narodne države«. Ko je angleška vlada od Zveze narodov dosegla mandat nad Palestino, je dajala Judom vsega sveta pogum, naj se naselijo v deželi, katero so Arabci 1300 let imeli za svojo. Nepomembni prepiri pri zidu žalovanja, katerega so Judje častili kot poslednji ostanek svojega starega templja, so privedli do vrste umorov. Neizogibna posledica je bil spor o izvoru nemirov. Arabci so se dvignili. Ko so poboji in napadi polagoma ponehali, je bilo 207 Judov in Arabcev mrtvih in 379 ranjenih. Ko sem jaz prišel v Jeruzalem, je še vse drhtelo od nedavnega strahu. Tisti teden, ki sem ga prebil v Palestini, sem kvečjemu lahko na površju dojel usodno napeti položaj. Razen tega nisem kot nevezan in nepristranski zastopnik ameriške tiskovne organizacije smel razglašati lastnega mnenja ali se prepirati o upravičenosti in neupravičenosti obračunavanja med Judi in Arabci. Najpravilneje se mi je zdelo, da dobim pojasnila od čim višjih in uglednejših osebnosti. Po prijatelju Jammalu Husseinu, tajniku mohamedanskega najvišjega sveta, s katerim sem si dopisoval že med nemiri 1929, sem spoznal njegovo ekscelenco Hadža Mohameda Akina es Husseinija, jeruzalemskega velikega muftija in predsednika mohamedanskega vrhovnega sveta. Bil je najvišji duhovni in posvetni voditelj palestinskih Arabcev. Njegova rodbina, ki je izvirala od Mohameda, je imela (a I položaj že 150 let. /