Prvo zborovanje ,,Zaveze sloTenskih učiteljskih društev" t Ljubljani dnč 22. In 23. aprlla 1889.1. (Dalje.) Učitelj g. Bogatec poroča o prihodnjem glasilu društvene nZaveze", in priporoča kot tako glasilo v Mariboru izhajajoči strokovni list BPopotnik". Ta list zavzemal je pravo stališče napram Liechtensteinovemu šolskemu predlogu, je napredujočega duba, na zdravi podlagi uredovan in bode slovensko učiteljstvo gotovo dobro podpiral v duševnih in gmotnih vprašanjih. Da pa bode le jedno glasilo nZavezea slovenskih učiteljskih društev, to je nPopotnik", naj preneha izhajati nUčiteljski Tovariš". Malo je slovenskih listov, kateri bi branili stališče učiteljev, zato jim treba posebnega lista za njihovo stanovsko obrambo, zato je neobhodno potrebno, da ima MZaveza" svoje lastno glasilo, zatorej predlaga, naj postane nPopotnik", izbajajoč v Mariboru, organ »Zaveze slovenskih učiteljskih društev", naj odslej izhaja po trikrat na mesec, io, če je mogoče, naj preneha izhajati nUčiteljski Tovariš". Gosp. Andrej Praprotnik, urednik »Učiteljskega Tovariša" izjavi, da je zaradi sloge pripravljen, takoj odložiti uredništvo BUč. Tovariša", a kaj pa poreče k temu založništvo, tega pa on tukaj ne more določevati. Gosp. Grebenc izjavi, naj bode nPopotnik" BZavezni" list, a zaradi tega pa ni treba, da preneha nUč. Tov." Važnejše stvari naj se prijavljajo v ,,Popotniku" kot društvenem glasilu, druge pa v obeh učiteljskih strokovnih listih. Gosp. Romih misli, da bi se določitev o društvenem glasilu prepustila odboru, kateri naj skrbi za to, da določi najpripravnejši list. Gosp. Vodopivec naglaša, da še le o novem letu gre razgovarjati se, kateri list naj bi imel biti glasilo in kateri naj bi nehal, v kolikor namreč naore o tem odločevati zbor BZaveze". Učitelj Čenčič meni, da BUčiteljski Tovariš", ki je bil zmerom zvest narodnim načelom, pač ne zaslužuje, da bi po več nego 28letnem delovanji bil danes pokopan po nZavezi" slovenskih učiteljskih društev. Učitelj Skalovnik pravi, kar je bilo, je bilo, danes je treba skrbeti za prihodnjost in odiočiti se, bode li glasilo nPopotnik", ali ,,Učiteljski Tovariš", ali se oba lista z>lružita. Kar je veljalo pred 80. leti začetkom devetnajstega stoletja, to pač danes vcč va- Ijati ne rnore. (Občno odobravanje Živio! Živio!) Danes je treba popolnom natanko določiti, kateri list bode glasilo BZaveze", kako tedenco naj zastopa list, in tu se je treba v prvi vrsti ozirati le na doslej izišle liste, nikakor pa ne na osebe, ki so njihovi uredniki. Gosp. Romih gorko priporoča, naj se izvoli ,,Popotnik" za društveno glasilo. Učitelj g. Fran Praprotnik (Štajersko) misli, naj bi se o tej zadevi pogovorilo v prijaznosti, in naj bi se odložilo do prihodnjega zborovanja, kateri list se določi kot glasilo BZaveze". Učitelj g. Gabršček (z Goriškega) reče, da se bode program prihodnjemu glasilu BZaveze" določil še le jutri, ki bode on stavil v občnem zboru svoje predloge in se bodo isti v javnosti razglasili. — Pri glasovanji vzprejme se nasvet, da ima biti BPopotnik" društveno glasilo nZaveze". Kar se tiče letnine predlaga g. Ribnikar, bi ostala stara. Gosp. Gabršek (s Krškega) izjavlja, da bi ,,Pedagogiško društvo" nikakor ne zmagovalo za vse ude pristopnine za ,Zavezo", kajti v prvi vrsti je nPedagogičnemu društvu" smoter literarno delovanje in zato mu treba v prvi vrsti denarnih močf, katere z muogim trudom vkup spravlja. Nekoliko pa bode BPedagogično društvo" prav rado odrajtovalo za nameme BZaveze učiteljskih društev", kakor je to običajno pri BPedagogičnih društvih" na Hrvatskem. Gosp. Nerat nasvetuje, naj bi ostalo pri letnini, kakor je bilo sedaj, na kar se vzprejme predlog, da se določitev letnine prepusti novo izvoljenemu odboru, in se potem, ko se je določil glavni skupščini dnevni red, sklene zborovanje, ko je trajalo 3 ure. Zvečer so se zabavali učitelji pri igrah vojaške godbe in izbornem petji čitalničnih pevcev. V 23. dan ob 10. uri dopoludne se je zbralo nad 100 učiteljev in tudi nekaj učiteljic k glavnemu zborovaDJu BZaveze" slovenskih učiteljev. — Predsedoval je podpredsednik g. Razinger; kot vladni zastopnik bil je navzoč deželni in magistratni svetnik g. Zamida; kot gostje župan g. Grasselli, deželni odbornik dr. Vošnjak in več profesorjev srednjih šol. Podpredsednik g. Razinger pozdravi zborovalce in naznani, da sta zborovanje počastila s svojo navzočnostjo gospoda: župan Grasselli indr. Vošnjak, ud deželnega šolskega sveta kranjskega. (Živio! Slava!) Župan Grasselli pozdravi zborovalce v imenu Ljubljanskega stolnega mesta, narodnega središča slovenskega naroda. Čestita potem zastopnikom učiteljskih društev, da so si ustvarili nov organ za svoj smoter nZavezo slovenskih učiteljskib društev", po katerem je upati, da bodo združeni dospeli do zaželjenega uspeha, kar posamičnim društvom ni bilo mogoče, ravnaje se po gaslu presvetlega našega cesarja: BViribus unitis!" (Dobro, dobro!) Teška bode naloga društvu, posebno za slovenske učitelje, katerih je razmerno dosti manj ko drugib, a navdušeno delovanje mu je poroštvo, da bode tudi smoter nZaveze slovenskih učiteljskih društev" uspel do pravega smotra. Zato čestita društvu, želi mu vso srečo in božji blagoslov. (Dobro! Slava!) Deželni odbornik dr. Vošnjak presrčno pozdravlja denašnjo zborovanje. Jako ga je oveselilo, da se je za prvo zborovanje tega društva izbrala Ljubljana. (Živio!) Slovenci na Kranjskem, hvala Bogu, sicer ne čutijo več istega pritiska, kakor Slovenci sosednih dežel, kajti deželni odbor, deželni šolski svet, ki se ima v prvi vrsti baviti s šolstvom, je v večini naroden in narodni udje teh zastopov store vse, kar je v prid narodneniu šolstvu. Težje je stališče narodnih učiteljev tam, kjer so ti označeni zastopi v nasprotnih rokah. A ker je slovensko učiteljstvo v ogrorani večini značajno in narodno, vrši tudi tam svojo težavno nalogo in ni dvomiti, da bodo njega nauki prešinili vso slovensko prebivalstvo in da se bode tudi v sosednjih slovenskih deželah obrnilo na bolje. Učiteljski stan je gotovo jeden najvažnejših stanov v narodu, posebno pa v sedanjem stoletji, v katerem je in mora biti pouk vsakemu članu naroda pristopen ter ni več omejen le na boljše stanove kakor do še nedavno potekle dobe. Zato pa tudi zahtevamo od učiteljev, da so zvesti sinovi svojega naioda in da nam vzgajajo deco v narodnem duhu. Gotovo je, da gniotno stanje učiteljev še ni tako, kakor bi ga vsak prijatelj učiteljskega stanu želel, a kakor se je na Kranjskem uže nekaj storilo, upati je, da se uslišijo opravičene prošnje, kajti kdor trka, temu se odpre. Z veseljem opazujemo, da se slovenski narod zlasti tudi kmetsko ljudstvo jako zanima za šolstvo in za napredek šolstva, da povsod zahtevajo krnetovalci sarni novih šol in da velike žrtve prenašajo za nova šolska poslopja. To je znamenje, da je v najširše kroge prodrlo spoznanje, kolike važnosti je pouk, in da smo dospeli do tega, zasluga je našega narodnega učiteljstva. (Dobro, dobro!) Narodno učiteljstvo bodi povsod in zmirom vzor rodoljubja in naj vceplja naši mladini v srce, da so sinovi in hčerke slovenske in slovanske matere. (Burno odobravanje.) In Ce bodo imeli to pred očmi, potem bodo delovali na blagor svojemu slovenskemu narodu, zato kliče govornik: BBog živi slovensko narodno učiteljstvo!" (Živio-, Slavaklici. Burno odobravanje, ploskanje.) Potem je predaval g. profesor Lavtar o nreformi računstva". Jako zanimivo predavanje trajalo je skoro poldrugo uro in je izvabilo mej predavanjem in posebno h koncu občno odobravanje slušateljev. Brezdvomno bode g. profesor priobčil svojo razpravo v kakem strokovnjaškem listu, ki bode gotovo v veliko zanimanje vsega učiteljskega stanu. — Podpredsednik g. Razinger izrekel je g. profesorju Lavtarju na izvrstnem predavanji zahvalo zborovalcev. — Zbor z živioklici pritrdi. Potem poroča g. Gabršček Bo reformi osnovne šole". Referat je bil jako obširen, večkrat je bil pa, ko se je zasukal na politično stran in hotel kritikovati našo dosedanjo ljudsko šolsko postavo, po vladnem zastopniku potom predsednika ustavljeu. Kolikor je bilo torej po vladneui zastopniku dovoljeno govoriti, posnamemo po svojih beležkah utemeljevanje raznih predlogov, katere je stavil govornik. Rekel je, da prvo občno zborovanje »Zaveze slovenskih učiteljskih društev" vrši se baš ob 201etnici, ko se je poklical v življenje nov šolski zakon. S tem pa, da so se slovenski učitelji zbrali v toli obilnem številu k zboru BZaveze", najdostojneje praznujejo to dvajsetletnico. Nova šola delovala je gotovo uspešno v občni napredek in da je ni bilo, gotovo bi slovenski učitelji ne zborovali danes v tako mnogobrojnem številu, in tudi družba svetega Mohora ne imela bi toliko prijateljev in čitateljev. Priznati se mora sicer, da sedanji šolski zakon ni tako popoln, da bi mu ne trebalo poprav in prenaredeb. V 20 letih pokazalo se je, da je rnarsikaj nezvršljivo, da se o teoriji sliši jako lepo, kar pa pri današnjih okolnostih ni mogoče zvršiti. V zadnjih 20 letih se je tudi ves ostali svet korenito izpremenil. Še le po mnogoletni izkušnji morejo se temeljito izpoznati napake ter nasvetovati potrebne izpremembe. Le na tak način bode tudi šolskemu zakonodajstvu možno doseči vrhunec popolcosti. Trije novi načrti šolskega zakona so uže predloženi, četrti se baje izdeluje. (Dalje prik.)