KTL, industrija papirja in embalaže Ljubljana, n.sol.o. št.91 Ljubljana februar 1987 Osmi marec DAN ŽENA MOŽEVA KOLEDNICA ŽENI ZA DAN ŽENA •Z VSEBINE Stran — Osmi marec DAN ŽENA 1 7 Moževa kolednica ženi za dan žena 1 ~~ Oblikovani so Predlogi zaključkov konference 2 " Po letu dni proizvodnje za ameriški tr9 2 7 Težave pri sprejemanju letošnjega Plana Delovne organizacije 3 ~~ Za lenuhe ne bo več toliko zaščite 4 — Smučarko prvenstvo DO KTL 4 — Vreme nam letos ni bilo naklonjeno 4 — Zimske počitnice v Liptovskem Janu 5 — 2e prvi mesec v letu odstopamo od planskih ciljev 6 — Zimske počitnice v Liptovskem Janu 6 — Naši malčki so pričakali dedka Mraza 7 — Domov sem odšla brez medalje, rokavic in dežnika 7 Dam ti, dam za dan žena, dam, ti ljuba žen kiča, od srca ta šopka dva, enga dam za tvoje slavje, e n ga, da za moje zdravje boš skrbela kot doslej, ko prispel bom pozno s sej, da ne boš na mene zjala, da mi jest in pit boš dala in posodo brž pomila, da mi noge boš umila in copate mi pogrela, da boš zmeraj le vesela, — Delovna skupnost mora v letu 1987 dati svoj strokovni prispevek 10 — Dvigniti moramo nivo tehnologije v tozdu Jelplast 11 — Lani se je število poškodD pri delu zmanjšalo 12 — Dobra embalaža prodaja blago 12 — Za izboljšanje kvalitete naših proizvodov 13 — Ali borno tudi pri nas uvedli da otroke boš učila, da vsak dan boš vrt zalila, da nocoj za praznik tvoj spečeš v ponvi mi takoj eno pujskovo pečenko, kupiš vinca mi pletenko in popaziš da potem, ko vse spijem in pojem, mi ne boš pod kovtrom tečna! Le tako z menoj boš srečna! Dam ti, dam za dan žena od srca ta šopka dva! L Torkar aktivni odmor med delom 14 — Ženina zoadljiv- ka možu za dan štiridesetih mučenikov 15 — Socializacija po krokarsko 15 — Nagradna križanka 15 — Žrebanje januarske nagradne križanke 15 — Pravilna rešitev nagradne križanke iz Glasila št. 1 /87 15 — Ugankarski slovarček 16 Foto: M. Seme GLASILO KTL - INDUSTRIJE PAPIRJA IN EMBALAŽE LJUBLJANA, IZDAJA DELAVSKI SVET DO KTL V NAKLADI 2500 IZVODOV; .IZHAJA MESEČNO; UREJA UREDNIŠKI ODBOR: ANITA ALBREHT, JOŽICA BERNARD, DRAGO VIDEMŠEK, ALEKSANDRA STOJ-S'N, TANJA UDERMAN, CVETA AHČIN, TER GLAVNI, ODGOVORNI UREDNIK MILAN SEME; TISK KTL - TOZD TIKA TRBOV: LjE, UREDNIŠTVO: INFORMIRANJE DELAVCEV KTL LJUBLJANA, ČUFARJEVA 16, TELEFON: 316 - 922 INT. 208 Konferenca OOZK DO KTL z dne 20. 1. 1987 Oblikovani so predlogi zaključkov konference Komisija za oblikovanje zaključkov je na sestanku dne 9.2.1987, ki je bil v Ljubljani, Čufarjeva 16/111 v sestavi: 1. Milan Zavašnik 00 ZK D E-30 TOZD Karto-nažna Ljubljana 2. Anton Bajt 00 ZK D E-30 TOZD Karto-naža Rakek 3. Mili Tomc 00 ZK TOZD TIKA Trbovlje oblikovala na osnovi razprave na konferenci osnovnih organizacij ZKS delovne organizacija KTL naslednje zaključke: 1. V letu 1986 nismo dosegli vseh planiranih ciljev. Poslabšala se je poslovna uspešnost nekaterih temeljnih organizacij (Karto-nažna, Jelplast, Papirna konfekcija), prav tako nazaduje izvoz. Predlagamo, da vse 00 ZK temeljito preučijo rezultate poslovanja v letu 1986, izpostavijo problematiko, ugotovijo vzroke in nakažejo smeri izboljšanja; 2. Predlagamo, da OOZK obravnavajo učinkovitost novih investicij in o tem zavzamejo stališče; 3. Predlagamo, da OOZK obravnavajo stanje na področju kvalitete izdelkov, tehnološke discipline in zavzamejo o tem stališče; II. 1. Srednjeročni plan delovne organizacije za obdobje 1986-1990 je samoupravno sprejet, in ker je bil veljavno sprejet, ga je potrebno spoštovati pri pripravi plana delovne organizacije za leto 1987. Samoupravne odločitve se ne morejo spreminjati samovoljno — enostransko, ampak po enaki poti kot so bile sprejete — ob soglasju udeležencev na podlagi utemeljenih razlogov; 2. Usklajevanje glede vprašanja investicij in njihove prioritete je otežkočeno, ker ni jasnega programa razvoja delovne organizacije in znotraj le-te vsake TOZD. Ob pripravi plana delovne organizacije za leto 1987 je potrebno poenotiti stališča do vprašanja razvoja v letu 1987 in pripraviti iztočnice za leto 1988 in 1989, pri čemer naj predlogi temeljijo na optimalni uskladitvi načela e-nakomernega razvoja vseh TOZD in kriterijev ekonomske upravičenosti posameznih investicij; 3. Ker nepravočasno sprejemanje plana škoduje tako njegovi realizaciji kot tudi delovni organizaciji kot celoti je potrebno postopek sprejemanja plana delovne organizacije za leto 1987 zaključiti v najkrajšem času. V primeru zavlačevanja postopka, ki ne temelji na jasnih in konkretnih opredeljenih razlogih, je potrebno ugotavljati odgovornost za takšno ravnanje; Predsedstvo Konference OOZK DO KTL na 7. seji- 20.7.1987 4. Predlagamo, da kadrovska služba na nivoju delovne organizacije pripravi za obravnavo pregled kadrovskega osipa v letih 1986/ 87 z ustrezno analizo; 5. Glede na številne pripombe na delo DSSS predlagamo, da na osnovi ugotovitev iz posameznih temeljnih organizacij pripravi oceno dela DSSS tudi njihova OOZK; 1. Intenzivnost dela se mora okrepiti in nadaljevati tako, da trenutno odprta vprašanja glede vodenja delovne organizacije ne bodo imela večjega negativnega vpliva na poslovne rezultate delovne organizacije; 2. Kadrovsko konsolidacijo vodstva delovne organizacije je potrebno izvesti v najkrajšem času s De! udeležencev na 7. seji Konference OOZK DO KTL tem, da se poišče možnega kandidata znotraj delovne organizacije; 3. Pri izbiri vodilnega kadra delovne organizacije in strokovnih služb delovne skupnosti je poleg že uveljavljenih načel kadrovske politike potrebno upoštevati še dejstvo, da je potrebno formirati team, ki se bo s problemi zavzeto ukvarjal na podlagi dogovorjenih principov razvoja ob podpori delavcev temeljnih organizacij in delovne skupnosti. IV. Po sklepu konference OOZK posredujemo navedene zaključke v obravnavo in potrditev vsem osnovnim organizacijam ZK TOZD, ki tvorijo konferenco; v TOZD Embalažni servis Koper in Jelplast Kamna Gorica pa v vednost. Predlagane sklepe morajo obravnavati posamezne OOZK DO KTL do 20.2.1987 in o sprejetih sklepih obvestiti tajništvo samoupravnih organov. Potrditev zaključkov ugotovi delovno predsedstvo, izvoljeno na konferenci v sestavi: CAF Marjan predsednik RUPNIK Mitja član' 60R0JEVIČ Miro član, MORE Anton član, EBER LINČ Gvido član, ki tudi spremlja realizacijo sprejetih sklepov in odloči o pripravi in sklicu nove konference. M.S. Izvoz TOZD Kartonažna DE-10 Po letu dni proizvodnje za ameriški trg Minilo je dobro leto od kar smo pričeli izvažati potiskano embalažo v ZDA. V lanskem letu smo poslali za 37 kontejnerskih enot blaga oziroma več kot 80 milijonov škatel. Na pravkar končanem sestanku s kupcem smo zadovoljni ugotovili, da so vsi kontejnerji prispeli v New York v dogovorjenem roku. Zelo pomembno je tudi, da je g. Cohen zadovoljen s kvaliteto našega dela. To je tudi osnova, da sem se lahko dogovoril za nadaljno sodelovanje in da mi je uspelo zvišati cene za leto 1987. Moj namen ni pisati o potovanju v Koeln, kjer sva se z g. Cohenom sestala, niti ne o prijateljskem vzdušju v katerem so potekali razgovori. Morda o tem kdaj drugč. Tokrat bi se rad na kratko kritično ozrl na prehojeno pot in opozoril na moja opažanja na sploh. Pred tujcem navadno ne pokažemo svojih slabosti, toda sami pri sebi pa moramo biti toliko odkriti, da se jih zavedamo in s tem tudi odpravimo. Najtežje je bilo v prvih mesecih, ko smo pričenjali s proizvodnjo za tržišče ZDA. Nastalo je nekaj vroče krvi, ko sem zavrnil probni odtis (kupec mi je namreč zadal nehvaležno nalogo, da namesto njega potrdim probne odtise). Ker sem vztrajal na naročeni količini, zaradi česar je bilo potrebno izdelati dodatno količino, seveda izgotovljeno do dogovorjenega roka. Večkrat so se nekateri odgovorni tovariši "skrivali" za t.i. zahtevnostjo izdelave. Ve- či' del te zahtevnosti pa se skriva samo v tehnološki disciplini, ki bi jo sicer morali terjati pri vsaki izdelavi za tujega ali domačega kupca. Zavedati se moramo nam-reč, da je ekonomska situacija težka in da tuji trg ne priznava niti desetine naše inflacije ter da je formula za obstoj le v zmanjševanju stroškov. Seveda v racionalnem zmanjševanju, ne pa v sparanju" pri nakupu tehničnih Pripomočkov, pri pošiljanju tehnologov na strokovne sejme, pri nakupu poslovnega darila ipd. Včasih sem namreč opazil pri tem premajhno obveščenost in osveščenost. Tehnolog je prvi, ki določi stroš-e in konkurenčnost proizvoda na trgu. Torej je pomembno, da 50 tehnologi pravilno stimulirani Predvsem tudi z delovnimi pogo-I1, s Pripadajočim jim priznanem, da se ne bi izrodili v službo za Popravljanje napak drugih ali v službo za podpiranje manj zahtevnih postopkov v proizvodnji. Probni odtis izdelka je samo potrditev pri kupcu, da smo tovar-na 2 vrhunsko kvaliteto. Spreme- niti moramo mnenje, da je poizkusni odtis zato, da kupec označi eventualne napake in slabosti. Korekture so namreč lahko le redka izjema, ne pa pravilo! Včasih smo delo v proizvodnji nagrajevali (plačali) po dobrih in slabih polah (žal to pomnijo le starejši delavci). Nesprejemljivo je: da smo lani delali več dodelav oziroma celo dodelavo dodelave, da medfazna kontrola ne pride do izraza, da smo poslali oporečno kvaliteto škatle 026 in da so bile poslane slabo zlepljene škatle. Blago je proizvedeno, ko je postavljeno v skladišče, prodano pa dejansko, ko je plačano. Povezava med proizvodnjo in skladiščem (za ZDA po dogovoru Javna skladišča) žal še vedno ne funkcionira. Vsi kontejnerji so prispeli h kupcu pravočasno, vendar je bil zato potreben precej razburjenja v dogovarjanju med "prodajo" in "izdelavo". Kupec je res zadovoljen z našim poslovanjem, vendar smo za to plačali precej višjo ceno, kot bi bilo to nujno. Teževe pri sprejemanju letošnjega plana Delovne organizacije Delavski svet DO KTL je že 23. Septembra lani sprejel rokovnik Priprave in sprejemanja letošnje-9a plana delovne organizacije in zadolžil poslovodne ter strokov-ne delavce, da pripravijo ustrezni Pmdlog za obravnavo in sprejem. poslovodni odbor DO KTL je 4. oktobra 1986 podal osnovna 'zhodišča ter smernice za obliko-^nje ukrepov uresničevanja srednjeročnega plana DO KTL '986-1990 v letu 1987. večkratnih sejah koordinacij-* e9a sveta KTL in posameznih estankih v nekaterih temeljnih organizacijah so bili v načelu ^Prejeti nekateri elementi plana Kot so: ~~ /izični obseg in struktura proizvodnje, ~~ število zaposlenih, ~~ dinamika rasti izvoza, opredelitev glede rasti in deli-tve čistega dohodka oziroma osebnih dohodkov, ~~ osnovna izhodišča družbenega standarda DO KTL v letu 1987. ^e'ik problem pa se je pojavil pri dogovarjanju glede investicijskih naložb. Čeprav so to področje Posebej večkrat obravnavali pos-'ovodni organi TOZD in DO jjTL niso našli skupnega stališča. 0 se je odrazilo tudi na konferenci osnovnih organizacij zveze komunistov KTL, ki je bila 20. 1-1987, kjer je različnost interesov ponovno odprla nerešene di-leme okoli nadaljnjega razvoja Posameznih temeljnih organizacij. Pomanjkanje volje in razumevanja za strpno usklajevanje posameznih interesov in uresničevanje s srednjeročnim planom delovne organizacije začrtanih ciljev, pa se je zlasti pokazalo pri vprašanju začetka gradnje novih proizvodnih prostorov v TOZD Kuverta Ljubljana. Zaradi odločitve nekaterih temeljnih organizacij, da ne bodo pomagale sofinancirati novogradnjo v TOZD Kuverta se je slednje odločila, da začne postopek za izločitev iz poslovnega sistema KTL. Menimo, da to ni način reševanja problema in ni koristno niti za Kuverto niti za ostale temeljne organizacije v KTL. V takih razmerah je delavski svet delovne organizacije KTL 10.2. 1987 določil, da se mora usklajevanje odprtih vprašanj plana KTL 87 končati do konca meseca. Ob nerešenem kadrovskem problemu vodenja delovne organizacije, pa tudi nekaterih temeljnih organizacij je skorajšen sprejem letnega plana KTL 1987 zelo vprašljiv. To pa lahko pomeni veliko oviro za učinkovito prilagajanje tekočim gospodarskim gibanjem in postavlja celoten investicijski program pod velik vprašaj. Zavlačevanje investicijskih aktivnosti pomeni zastoj pri modernizaciji proizvodnje in podražitev vseh naložb. Od takega obnašanja ima korist le naša konkurenca, mi vsi skupaj pa veliko škodo. D.K. Pakiranje izdelkov pri zaključni fazi dela na lepilnem avtomatu v DE-10 tozda Karto nažne Vse to se je dogajalo v letu 1986 in zato smo nekatere slabosti že odpravili, veliko pa jih na to še čaka. V to nas bodo slej ko prej prisilile tržne razmere v tujini in tudi doma. Zato potrebujemo zahtevne kupce že sedaj, da se pripravimo na čas, ko nezahtevnih ne bo več. Usposobiti pa se moramo tudi za izdelavo zahtevnejše embalaže, zlasti še, če hočemo povečevati izvoz. Boris KOŽELJ Viktor Mu z ga , Na seji delavskega sveta DO KTL dne 10. februarja 1987 je Viktor Muzga — predsednik samoupravne delavske kontrole KTL v obravnavi k točki dnevnega reda ob sprejemanju planskih dokumentov za leto 1987 dejal: "Ob poslušanju vseh pripomb in mnenj v zvezi z razlogi za zavlačevanje sprejema plana v DO KTL, podajam neko svoje mišljenje, da je enotnost v tej delovni organizaciji zelo načeta. Če namreč na eni strani slišimo od najbolj odgovornih delavcev v KTL, da so bile predložene postavke v planu že predhodno načelno dogovorjene, na drugi strani pa sedaj posamezni delegati prihajajo z nasprotnimi sklepi in ugotovitvami, se moramo dejansko vprašati: Kaj pomeni pri nas zdravega in kaj grešnega? Mislim, da je nedopustno, da takšna delovna organizacija kot je KTL, na ta način zapravlja svoj renome. Nujno je, da najbolj odgovorni delavci v svojih temeljnih organizacijah seznanijo ljudi z vsemi tistim informacijami, ki so potrebne, kajti tako kot se to dogaja sedaj — ne more iti dalje. Zakaj? Ne želim ustvarjati kakršne koli panike, toda ta zadeva se dejansko že predolgo vleče. In to omogoča poseg nekega zunanjega organa, ki pa bo mnogo bolj boleč, in ki lahko pripelje do marsičesa. Zato smatram, da moramo sami in to z vso resnostjo, pristopiti k rešitvi in dokončni konkretizaciji naših planskih postavk. Najti moramo skupen enoten jezik, kajti naš "n.sol.o." v glavi firme ni samo simboličen„ temveč pomeni, da smo v naši delovni organizaciji združeni, zato, ker v njej mora obstojati neka solidarnost in odgovornost, ne pa, da vsak stalno izpostavlja samo svoje interese in da celo odstopa od tistega, kar je bilo v pripravah načelno že dogovorjeno." M. S. Ob predlogu sprememb zakona o združenem delu Za lenuhe ne bo več toliko zaščite Te dni nas v našem dnevnem časopisju in v drugih medijih obveščanja večkrat preseneti kaka novica, ki napoveduje sicer ne skorajšnjo, toda sigurno spremembo v nekaterih pomembnih zakonskih določilih. Tako smo lahko tudi prebrali, da bo sodeč po predlaganih spremembah zakona o združenem delu, odklenkalo tistim, ki na razne načine kršijo delovne obveznosti. Poleg tega, da se bo razširil seznam tistih dejanj, katerih posledica bo odpustitev iz službe, bo dejansko poenostavljen tudi postopek, za uresničevanje teh ciljev. Naj navedemo, da je tako predvidenih kar 11 primerov, ko bo mogoče delovno razmerje prekiniti, ker to zahteva zakon, do-čim je sedanji zakon navajal le enega in sicer le, če je delavec "najmanj pet dni zapored neupravičeno izostal z dela". Naj za prikaz navedemo predlagane nove take primere: — če bo imel delavec v letu sedem neupravičenih izostankov, — zaradi neizpolnjevanja delovnih obveznosti, — nezakonitega izkoriščanja družbenih sredstev, — neopravičenega neizpolnjeva- Že takoj po novici v lanskem letu, da kolektiv zapušča naš dolgoletni uspešni organizator rekreativne dejavnosti v KTL Mirko Plaznik, smo bili kar precej časa v dvomih, kako bo glede organiziranja rekreacije in športa v bodoče. No moramo reči, da nas je zato, kar malo presenetilo obvestilo, da se bo že 14. februarja odvijalo tako kot zadnja leta v Martuljku pri Kranjski gori smučarsko prvenstvo DO KTL. Obilico snega in lepo vreme, ki nam je bilo letos naklonjeno, je do roka za prijavo udeležencev, kljub manjšemu samoprispevku navdušila veliko število — kar 252 prijav-Ijencev. To bi bila rekordna udeležba, kar prirejamo smučarska prvenstva KTL. Toda glej smolo, samo par dni pred tekmovanjem, se je vsa naša optimistična navdušenost spremenila v bojazen kaj bo — saj je toplo vreme na hitro pričelo po- nja delovne norme in to tri mesece zapored, — za jemanje lažnega bolniškega dopusta, — zloraba pooblastil, — nespoštovanja dolžnosti za katere je pooblaščen, — kršenja določil o družbeni samozaščiti in vseljudski obrambi, — kršenja določil o zaščiti pred požari in podobno, — za delavce, ki ne bodo poskrbeli za zaščito delavcev na delu oziroma za zaščito človekovega okolja, — za izdajo poslovne tajnosti. Navedeni so primeri sprememb, ki jih je nam vsem narekovala in vsilila sama praksa, kajti jasno nam je namreč postalo, da z nedelom in neodgovornostjo ni mogoče premostiti krize in zagotoviti stabilnega razvoja. Dejansko pa si lahko priznajo vsi tisti, ki so imeli dosedaj za vse te nepravilnosti stalno zakonsko zaščito, da je to kar precej časa trajalo in da je moral priti čas, ko drugi pridni delavci ne bodo morali več, svoj z vestnim in agilnim delom ustvarjeni dohodek, obvezno deliti z njimi. Milan Seme birati sneg in zadnje dneve tudi obilo deževati. Kljub temu je s strani organizatorja — postavljal-ca prog, ki jih je vodil Mirko Plaznik za smučarski klub Litijo in našim novim organizatorjem rekreacije Ireno Luthar v petek ob 12 uri padla odločitev, da nam kislo vreme ne sme preprečiti razpoloženja, ki je bilo glede na število prijavljencev tako obilno. Ali vsak, ki se je v soboto zjutraj dvomeče sam pri sebi spraševal, ali se naj kljub kar obilnemu tako nočnemu kot jutranjemu dežju, le odloči za odhod, je bil korajžen — če se je odločil "za". To pa ni niti čudno, ko smo prišli na prizorišče našega tekmovanja, ne da ni še vedno deževalo kljub gorski idiliki, temveč je 24-urno neprestano deževje pošteno pobralo sneg. Organizatorju pa je z obilico težav in tudi za naše tekmovanje uporabljenega snež- nega cementa le uspelo, da je preko celotnega smučišča in le tam kjer je bil sneg — ne pa trava, izpeljal progo. Že to, nato pa še občasna megla, ki se je spustila na progo in seveda obilen dež, ki je predvsem tistim "z dvojnimi očmi", jo kar pošteno zagodel, je vse tekmovanje pripeljal po mnenju marsikoga na rob regularnosti. Toda vse je le potekalo v redu in če upoštevamo, da se nismo srečali zato, da dosežemo dobre rezultate, temveč da se kolektivno srečamo delavci med seboj, je bil namen vsega le dosežen. To pa sigurno najbolj potrjuje tudi dejstvo, da razen nas 107 smučarjev ni bilo nikogar, ki bi nam delal družbo. Tudi razumljivo, saj po končanem smučanju na snegu s hriba, si zaključil krajši čas, še trening smučanja na vodi. Vsi smo se zato razveselili odhoda v hotel Creina v Kranju, kjer so bili objavljeni rezultati ter razdeljene medalje in pokali. Pa naj navedemo neka- Pionirke 1. do 4. razred 1. SLABE POLONA 2. JERINA BOJANA 3. MEZE KARMEN Pionirke 5. do 8. razred 1. KURERŠIN MATEJA 2. SLABE MATEJA 3. BEZGOVŠEK DARJA Pionirji 1 .do 4. razred 1. GAŠPER DAMJAN 2. ČUK BOŠTJAN 3. NAGODE ALEŠ Dečki 5. do 8. razred 1.-2. ZRIM TOMAŽ 1.-2. RUS ALEKSANDER 3. VOGELNIK GREGA Ženske "C" 1. ŠEBENIK MAJDA Ženske "B" 1. MEZE MIRA 2. MEJAČ DARJA 3. ROJEC NADA 4. ROŠELJ MARJANA Ženske "A " 1. FURMAN BERNARDA 2. DENŠA ALENKA 3. PERKO IRMA 4. HRNČIČ JANJA 5. ČEKADA CVETKA Moški "D" 1. VOGELNIK JANEZ 2. ZAPLOTNIK MARJAN 3. LAPI BRANKO 4. TOMAŽIČ JOŽE 5. ČUK ALOJZ 6. SEME MILAN Moški "C" 1. LAPANJA MIRO 2. KOGOJ JOŽE 3. ŽELEZNIK VEKOSLAV 4. MEDVED RIHARD 5. GRDEN BOGDAN 6. DRNOVŠEK MIRO Roman Dodič Va/karton tere najboljše in njihove rezultate od vseh skupno 107-mih nastopajočih najbolj vnetih tekmovalcev: Val karton Logatec Valkarton Logatec Valkarton Logatec Kartonažna Ljubljana Valkarton Logatec Valkarton Logatec Lepenka Tržič Valkarton Logatec Valkarton Logatec Valkarton Logatec Valkarton Logatec Jelplast Kamna gorica Papirna konfekcija 1.10.92 Valkarton Logatec 50.97 Kartonažna Ljubljana 52.02 Kartonažna Ljubljana 54.40 Tika Trbovlje 59.13 Lepenka Tržič 46.17 Kartonažna Ljubljana 46.37 Lepenka T ržič 49.38 Tika Trbovlje 49.39 Kartonaža Rakek 1.01.73 Jelplast Kamna gorica 40.21 Lepenka Tržič 41.22 Tika T rbovlje 45.85 Lepenka T ržič 47.02 Valkarton Logatec 48.57 DSSS 54.70 Lepenka Tržič 36.67 Lepenka Tržič 39.08 Kartonažna Ljubljana 41.46 Kartonažna Ljubljana 41.91 Kartonažna Ljubljana 44.38 Tika Trbovlje 44.79 Smučarsko prvenstvo DO KTL Vreme nam letos ni bilo naklonjeno Veselo razpoloženje ob razglasitvi rezultatov Moški "B" 1. ŠEMROV ANDREJ 2. KUČAN BOJAN 3. TKALIČ OTMAR 4. GAŠPER IVO 5. SIVEC RADO 6. DODIČ ROMAN Moški "A " 1. LOŠTREK JANEZ 2. AVSENEK DRAGO 3. ILERŠIČ FRANC 4. ILERŠIČ MATJAŽ 5. AVSENEK PAVEL 6. SAČER GORAN ŽENSKE EKIPNO: 1. KARTONAŽNA Ljubljana 2. LEPENKA Tržič 3. PAKO Ljubljana 4. VALKARTON Logatec 5. TIKA Trbovlje 6. KARTONAŽA Rakek moški ekipno: 1- LEPENKA Tržič 2. VALKARTON Logatec 3. KARTONAŽNA Ljubljana 4. KARTONAŽA Rakek 5. TIKA Trbovlje 6. JELPLAST Kamna gorica 2. DSSS Ljubljana 3. PAKO Ljubljana s K OPNA UVRSTITEV 7. LEPENKA TRŽIČ 2. KARTONAŽNA LJUBLJANA 3. VALKARTON LOGATEC < KARTONAŽA RAKEK 5- TIKA TRBOVLJE 6- JELPLAST KAMNA G. 7- PAKO LJUBLJANA ca; kaj pa šele tekmuje, pa še de-Zn|ka mi v dvorani med tem ko sem fotografiral ne bi ukradli. r°da mislim, da moramo razumeti marsikoga od naših delav-Cev- kje jim je bila gonilna sila udeležbe. Dva izmed otrok naših delavcev, ki so kar v velikem šte-Vl|u le prišli sta nam dejala: Davorin JERINA iz Logatca nam J® dejal, da je zjutraj pred odhodom imel kar dober občutek, in Valkarton Logatec 37.88 Kartonaža Rakek 38.95 Valkarton Logatec 39.16 Lepenka Tržič 39.24 Lepenka T ržič 40.23 Valkarton Logatec 41.07 Valkarton Logatec 37.18 Lepenka T ržič 38.53 Kartonaža Rakek 39.13 Kartonaža Rakek 40.94 Lepenka T ržič 41.75 Kartonažna Ljubljana 41.83 55 točk 40 točk 25 točk 25 točk 24 točk 11 točk 153 točk 94 točk 82 točk 63 točk 35 točk 32 točk 10 točk 4 točke 193 točk 137 točk 119 točk 74 točk 59 točk 32 točk 29 točk Prav ste prebrali! Delovna skupnost skupnih služb je osvojila samo 10 točk in še te sem prispeval sam, kot njen edini tekmovalec. Toda naj odkrito priznam, če me obenem ne bi tudi službena obveznost primorala, da potujem na to prvenstvo, bi se pri svojih 61 letih pridružil raje vsem mnogo mlajšim, ki so zjutraj brez oklevanja ostali v postelji z utemeljitvijo, da se po tem deževnem vremenu pač ne smu- ni bi I v strahu, da zaradi dežja ne bi šel. Vedel je, da ima v teti velikega navdušenca, ki se ni zbala deževnega vremena. Tudi na samem startu mu ni bilo težko zaradi dežja in megle, čeprav je bilo lani bolje. Ker pa doma smuča tudi v klubu in tudi teče, je bil za njega to le trening, saj upa, da bo postal dober tekač. Nina MIRTIČ iz Bilečanske 5 v Ljubljani pa je le poprosila ma- mico, da se je odločila za odhod. To pa je tudi pomagalo, da na tekmovanju ni imela treme pa čeprav je letos prvič tekmovala. Toda kaj se hoče tudi ona je ostala v luži dežja na koncu hriba in le hitra pomoč nekoga, ki jo je prišel iskat, jo je rešila pravega zimskega kopanja. Obljubila pa nam je, da kljub temu, da hodi šele v prvi razred, bo z veseljem prebrala ta najin medsebojni razgovor. Zimske počitnice v Liptovskem Janu osnovi dogovora med KTL Uubljana in Tlačiarno Martin iz GSSR o medsebojni izmenjavi počitniških kapacitet za letovan-J®, smo v zgodnjih jutranjih urah 24. januarja letos odpotovali na '0-dnevne zimske počitnice v Liptovski Jan na Slovaško. čeprav je bilo te dni pri nas in v Vsei srednji Evropi snega vrh gla-v® 'n nas je odhod na 870 km dolgo pot nekoliko skrbel smo er|i prej drugi kasneje še v istem dnevu le srečno prispeli na cilj. u 50 nas gostoljubno pričakali: oskrbnik koče Zbinek, oskrbnica ana in predstavnik Tlačiarne Martin Kraker Branko. Razpore- dili so nas po lično opremljenih sobah njegovega in sosednjega doma (brunarice). Naslednji dan so nas prišli pozdravit še predsednik sindikalne organizacije, referent za družbeni standard in tovarišica iz računovodstva Tlači are Martin. Liptovski Jan je manjše naselje ob robu Nizkih Tatr v dolini reke Vah. Od konca vasi Liptovski Jan se začenja Svatojanska dolina, ki se vijuga globoko v vzhodni del Nizkih Tatr, skoraj vse tja do najvišjega vrha Dumbiera (2045 m) po katerem ima ime tudi eden večjih počitniških domov (hotelov) v tej dolini. Na počitnikovanje v Liptovski Jan nas je prišlo 38 bolj ali manj veščih smučarjev. Najugodnejše pogoje za smučanje so imeli smučarji tekači, ki so skoraj iz dvorišča lahko prišli na lepo tekaško progo speljano po dolini živahnega potočka. Manj zahtevni "alpinci" so merili svoje znanje na kilometer oddaljenem smučišču. Najzahtevnejši pa so se vozili v 20 km oddaljeno Jasno, na terene kjer so bile od 21. do 28.1,1987 alpske discipline letošnje zimske Univerziade. Prve dni smo imeli nekoliko slabše vreme, ostali teden dni pa je vseskozi sijalo sonce tako, da je bilo počutje odlično, čeprav se je ponoči zmrazilo tudi do minus trideset stopinj C, kar so najbolj občutili naši "jekleni konjički", ki zjutraj nikakor niso hoteli na pot. V desetih dneh, kolikor smo prebili na Slovaškem smo imeli obilo časa za smučanje, sprehajanje in izlete z nakupovanjem. Pogled z 2024 m visokega Chopoka vrh Jasen na dolino med nizkimi in visokimi Tatrami ter na same Visoke Tatre nasproti, je bil enkraten. Nekateri so šli v znamenito podzemsko jamo "demanovska jaskyno Slobody", drugi v poznane Strbsko plešo ali v nakupovanje v Poprad, Liptovski Miku-laš ali Ružamberak. Dnevi so hitro minevali, zvečer pa smo se doma zbrali obtelevi- zorju, kartah in borovički. Čeprav smo se vsi skupaj šele tu spoznali smo se zelo dobro razumeli, tako da človek ne bi verjel, da smo vsi iz iste delovne organizacije KTL. Deset dni je vse prehitro minilo. V svojem in gotovo tudi v imenu vseh ostalih počitnikarjev lahko Za nami je že prvi mesec poslovanja in ugotovimo lahko, da nismo bili dovolj uspešni, saj smo že v prvem mesecu odstopali od začrtanih planskih ciljev, ki pa tudi niso še sprejeti. Morda je razveseljivo to, da je v začetku leta dovolj naročil za področje valovitega kartona in je zato tudi proizvodnja večja. Fizični obseg tržne proizvodnje znaša v januarju 7.899 t izdelkov, od tega za izvoz 570 t in za domači trg 7.329 t. Dosežena proizvodnja je za 2% večja od operativnega plana že prvi mesec pa niso izpolnili planskih obveznosti v Kartonažni, Papirni konfekciji, Jelplastu, Kuverti in Embalažnem servisu. Zanimivo je morda še to, da so več v januarju 86 naredili povsod razen v Papirni konfekciji, Embalažnem servisu in Tiki, letošnja proizvodnja pa je od lanske v januarju večja za 6%. Plana fakturirane realizacije nismo dosegli zaradi manjšega fizičnega obsega, zaradi povečanih izrečem izredno zadovoljstvo nad pozornostjo s katero so nas zadolžili naši gostitelji. Menim, da je Liptovski Jan izredno posrečena lokacija za letovanje in to pozimi kot poleti zato svetujem — prijavite se čim prej. D. Korošec zalog gotovih izdelkov, in zaradi več izvoza na račun domačega trga. Fakturirana realizacija znaša din 3.715.361.000, to pa je za 6% pod operativnim planom in le Industrija papirja In emfaalaie Ljubljana n.sol.o. 56% nad lansko januarsko fakturirano realizacijo, ustrezno rast beležimo le v Papirni konfekciji, Kuverti in Sigmi. Proizvodnja plošč v poročanem mesecu znaša 6.081.413 m2, to pa je 7% več kot v januarju 86 in tudi 3% več od operativnega plana. Manj kot smo načrtovali smo predelali valovitega kartona znotraj KTL, več pa smo ga izvozili oziroma prodali drugim predelovalcem. Izven KTL smo nabavili 15 t mikrovala za potrebe izvoza. Izkoristek materiala znaša v januarju 88% in je za 1% boljši od doseženega v januarju 1986. Doseženi izkoristek je za 2% boljši tudi če ga primerjamo s planiranim. V januarju znaša produktivnost 24,85 kg/h in je za 8% boljša od lanske in za 1% boljša od planirane. Taki rezultati so posledica večjega fizičnega obsega in manj ur vloženega živega dela. Planirano produktivnost so presegli v Kartonaži, Valkartonu, Tiki in Sigmi, v ostalih temeljnih organizacijah so pod planom. Na konvertibi Ini trg smo v januarju izvozili 551 t izdelkov v vrednosti 291.933 USA dolarjev, medtem ko smo na klirinški izvozili le 1,3 t v vrednosti 1.445 Cl dolarjev. Dosežen konvertibilni izvoz (Grčije, Italija, ZRN, ZDA, Anglija) je nad operativnim planom za 29%. Primerjava letošnjega in lanskega januarskega konvertibilnega izvoza nam pokaže, da smo letos izvozili za 23% manj kot lani. Letošnji klirinški izvoz je le simboličen, ker pogodbe še niso sklenjene. Januarja smo uvozili rezervne dele in repromaterial v vrednosti 24.404 USA dolarjev. J. Bernard Kako smo delali v januarju? Že prvi mesec v letu odstopamo od planskih ciljev Zimske počitnice v Liptovskem Janu Tudi to zimo so delavci DO KTL organizirali v sodelovanju z delavci TLAČIARNE SNP n.p. Martin_ zimske 10-dnevne počitnice v ČSSR oziroma na Slovaškem, v Svatojanski dolini pri Liptovskem Janu. Po slabih vremenskih napovedih v sredstvih javnega obveščanja in obljubah, o zelo nizkih temperaturah, smo se odpeljali iz Ljubljane ob 3.30 uri na tako zaželene zimske počitnice. Slabo voljo in negotovost smo pozabili že po nekaj kilometrih vožnje po prestopu državne meje v Šentilju. Čudno boste mislili — je pa resnično — glede na obilico zapadlega snega s te ali one strani meje, v tem ni bilo razlik, ampak so se videle in občutile v voznih razmerah. Avtocesta skoraj od meje naprej pa vse do bližine Bratislave, je bila čisto splužena z odstavnim pasom vred — skoraj suha. Na prestopu meje v Bratislavi ni bilo nobenih zadržkov in hitro smo nadaljevali z vožnjo po avtocesti do mesta Piešenty dobrih 60 km. Zakaj to opisujem? Preprosto iz razloga, ker po prevoženih približno 370 km po avtocesti ni bilo treba plačati niti enega samega dinarja ali kako drugo valuto, ne glede ali se vozijo domačini ali turisti kot smo bili mi. Od Pieštanov do Liptovskega Jana nas je cesta, ki je bila dovolj široka in dobro označena ves čas vodila ob reki Vahi, ki izvira v podnožju jugozahodno v Nizkih Tatrah, nedaleč od kraja Šver-mova. V počitniško naselje oziroma domove, DOŠKOLOVACIE STRE-DISKO Tlačiarni Martin v Liptovskem Janu smo prišli ob 14. uri, torej po desetih urah skupne vožnje. Po prihodu v dom (planinska koča) smo bili veseli domačih obrazov in govorice, saj je večina do- pustnikov KTL že bila na cilju. Sprejeli so nas kot vse prihajajoče, prevajalec tovariš Branko iz tovarne Martin in vodja doma Zbynek Pštross na zelo prisrčen slovaški način, z dobrodošlico in kozarcem borovičke (pozneje nacionalna KTL pijača). Po nastanitvi v zelo prijetnih sobah, ki so bile dobro ogrevane za zunanje temperature (tudi 30 stopinj pod ničlo) se je prilegel mali počitek po dokaj naporni vožnji. Ob lanskem razgovoru v DO KTL s predstavniki iz Slovaške glede medsebojne izmenjave letovalcev V organizaciji počitnic je bilo zagotovljeno bivanje, hrana in smučanje. Po večerji, ki je bila kot ostali obroki organizirana v hotelu Ta-tran v Liptovskem Janu, oddaljenem 12 minut peš hoje od bivališča smo se vsi zbrali in ugotovili, da nas je prišlo od prijavljenih samo 36 oseb. Naslednji dan je večina porabila čas, kljub zraven doma postavljeni žičnici oziroma smučišču, ki je obratovala od 9. do 12,30 ure ter od 13. do 17. ure — seveda brezplačno, za ogled bližnjih krajev in drugih smučišč ter razgleda okolice. Vzhodno, pri Liptovskem Hradoku, oddaljenem kakih 15 km od bivališča je smučišče, zahodno pa smučišče Opalisko. Prvi neljubi vtisi oziroma potrtost po naporni vožnji, saj je iz Ljubljane do turističnega središča Liptovski Jan 794 km, če seveda kdo ni spregledal prometnih znakov in naredil zaradi tega se kakšnih 10 do 50 km več, so se namreč razblinili v torek, že drugi dan bivanja. Med vsemi se je namreč čutila domača sproščenost in to ne glede na veliko oddaljenost od doma. Znano smučišče v Nizkih Tatrah Jasna, oddaljeno kakih 30 km, ki se razprostira nad Demanovskom dolinom in razpolaga z 11 žičnicami oziroma vlečnicami (mogoče še več), kjer si lahko najdejo smučarskega veselja vsi, od otrok do profesionalcev. Najdaljša žičnica pelje na drugi vrh po višini, Chopok, visok J024 m (višji je le Dumbier — 2045 m), od koder je čudovit razgled nad celo Liptovsko doli - Kljub slabemu vremenu sem se odpravila na smučarsko tekmovanje DO KTL. Čeprav je po ma-'em deževalo, sem si rekla grem, sai nisem bila že tri leta, da vi-d|rn stare znance in z njimi malo Poklepetam. Nisem bila presenečena slabe odeležbe, ko sem prišla pred KTL, saj bi bilo veliko več ude-a žen cev, če bi zjutraj po radiu Slišali lepšo napoved vremena. Nekaj po sedmi uri smo se z avtobusom odpeljali proti Martuljku, kamor smo prispeli prvi. Vre-n'e pa je bilo tu še slabše kot v Ljubljani. Okrog desete ure se je Pričelo tekmovanje, najprej s korajžnimi otroki, ki so se smelo spuščali po progi. Ves čas tekmovanja je deževalo, zato sem 'la tudi sama v celoti premoče-na in takoj, ko sem pripeljala na .j/ sem se hitro odpravila v manjši prostor, kjer je stala v kotu termoakumulacijska peč, na ka-tero sem odložila usnjene rokavice TOPER in zložljiv dežnik in Pokrila z bundo, da se posuši. no in bližnje vrhove ter posebno na nasprotno stoječi Krivan. Severovzhodno od mesta Liptovski Mikulaš, ki je okrajno mesto se nahaja umetno jezero Liptovska Mara na prostoru 2160 ha z največjo globino 43 m. Obseg jezera je 30 km s tem, da se v njem poleti lahko kopaš ali kampiraš v Litovski Trnovci, ter je zato primeren za oddih precejšnjemu številu dopustnikov. Žal je bilo jezero ob našem prihodu zaledenelo, pa bi zato lahko drsalci prišli na svoj račun. Mislim, da so si vsi naši počitnikarji — smučarji če že ne preizkusili pa vsaj obiskali smučišče v Visokih Tatrah in si ogledali kraje Štrbske Plesco, Stari Smo-kovec in Tatransko Lomnico (kjer je leta 1986 zmagala Mateja Svet). To področje je nacionalni park, kjer ceste samo plu-žijo, brez kakršnega koli posipa, zaradi varstva okolja. Podnevi smo se dopustniki le redko videli. Prva snidenja so bila ob večerjah, ki so kot drugi obroki ob določeni uri — zamudnik pa ostane lačen. Po večerji smo se zbrali v skupnem prostoru imenovanem Bufet pri Zbyneku v eni od koč, kjer smo se pogovarjali o dogodkih, ki smo jih doživeli in kako popestriti naslednji dan. Ti družabni večeri so se ob petju domačih narodnih pesmi in pitju borovičke ter plesu potegnili kar tja do 4. ure zjutraj. Redki so bili tisti, ki so prišli na zajtrk pravočasno — raje so ga prespali. Na smučanje ali tek na smučeh oziroma na izlete v okolico smo se odpravljali posamično, eni na Jasno, drugi na domače smučiš- Kmalu, ko sem se vrnila, sem ugotovila, da rokavic in dežnika ni več pod bundo. Presenečena in slabe volje sem oblekla bundo in odšla. Po končanem tekmovanju smo odšli v Kranj hotel Majda Šebenik PA-KO če, nekateri v bližnji hotel May kar preko ceste na kopanje v termalnem bazenu z izvirajočo žvepleno vodo. Ta je po razlagah zaposlenih zelo zdravilna za mnoge bolezni, toda dobra tudi za zdrave ljudi. Edina hiba je bila, ker ni bil odprt vseh deset dni. Nekateri pa so svoj prosti čas po smučanju izkoristili v bazenu ali savni hotela Tatran. Naše počitnice so trajale od 25. 1. do 5.2, V tem času smo bili lepo sprejeti s strani osebja in Sindikata tovarne v Martinu, ki so nam na predvečer odhoda tudi izrekli zahvalo za obisk v njihovi domovini z željo, da se tudi letos vidimo v Ljubljani, ter na Jadranu, z besedo: "AHOJ! VIDIME SE NASLEDNI ROK!" Šimo Kuntin V soboto, dne 27.12.1986 ob 10. uri dopoldan, so se starši s svojimi otroci zbrali v dvorani doma srednjih tehniških šol Tabor, na Vidovdanski 7. Otroški živ — žav je bil pester in malčki so nestrpno čakali, da se bo enkrat v letu predstava, ki bo namenjena samo njim pričela. Učenci OŠ Ledina, ki so nam tudi tokrat priskočili na pomoč s svojim programom^ so prikazali lutkovno igrico VŽIGALNIK. Po igrici so na odru zaplesale snežinke in pripeljale s seboj dedka Mraza. V dvorani je potek dogajanja na odru spremljalo 300 malčkov. Višek nestr- KREINA, kjer se je odvijala razglasitev rezultatov in seveda kar zraven spada — tudi zabava. Za doseženi uspeh na tekmovanju sem prejela zlato medaljo, katero sem si snela z vratu in položila na mizo. Vsi smo bili razpoloženi, zabavali smo se vsak po svoje. Tudi Lo-gatčane sem obiskala in se z njimi pogovarjala, saj jih že dolgo nisem videla. Ko sem se vrnila za mizo, pa sem še enkrat spoznala, kako so ljudje predrzni, saj so mi izmaknili tudi medaljo. Tako sem odšla opeharjena domov brez medalje, rokavic in dežnika v upanju, da naj bi bil to zadnji podvig nepoštenosti tistega ali dveh oseb. Končno pa smo navsezadnje domači ljudje, zato se še posebej ne bi smelo kaj takega dogajati med nami! Majda Šebenik P.S. Če pa se je kdo slučajno zmotil, mi lahko vse tudi anonimno vrne. u i Že pokrita stropna konstrukcija na gradbišču nove tovarne stanje 30.1.1987 pnega pričakovanja pa je bil prihod dedka Mraza. Nekateri so se ga bali in se stiskali v naročje mamic in očetov, nekateri pa so bili celo tako "korajžni", da so prišli na oder sami in skupaj z dedkom Mrazom zapeli pesmico. Sindikalna org. TOZD Kartonaž-na Ljubljana in TOZD PAKO sta pripravili za otroke darila, ki so bila domiselno izbrana za mlajše otroke stare do 3. let in starejše do 7. leta starosti. Dedek Mraz je s pomočjo snežink te pakete razdelil otrokom. Srečanje se je zaključilo in moralo bo miniti zopet dolgo leto, da se bo ponovilo. Pa še nekaj razmišljanj o poteku priprav na srečanje z dedkom Mrazom. Vsako leto imamo z organizacijskimi pripravami dosti problemov, ki se ne nanašajo samo na problem pri organiziranju prostora srečanja, časa in programa, ampak se srečujemo tudi s finančnim problemom, ker kot vemo so skladi ob koncu leta že dokaj izpraznjeni, sredstva, ki pa ostanejo so ponavadi majhna. V letu 1986 smo vse interesente, ki so nam ponudili svoj program za prireditev dedka Mraza prosili, da nam posredujejo pismeno ponudbo, v kateri bo opisan program in cena izvedbe programa. Glede na to, da je bila najbolj sprejemljiva ponudba učencev OŠ Ledina, se je kulturni odbor s pomočjo sindikalne konference TOZD Ka-rtonažna Ljubljana odločil, da k sodelovanju povabi učence OŠ Ledina. Učenci sodelujejo z našo TOZD Kartonažna Ljubljana ob vseh večjih kulturnih prireditvah in s svojim programom razveselili poleg malčkov tudi naše delavke in upokojene sodelavce. Verjetno pa brez pomoči sindikalne organizacije TOZD Kartonažna Ljubljana programa z vsemi organizacijskimi problemi ne bi mogli izpeljati. A. S. Smučarsko prvenstvo DO KTL Domov sem odšla brez medalje, rokavic in dežnika Naši malčki so pričakali dedka Mraza* legenda: novogradnja mp-3 kletni prostori 10*10 } ^9^ Iv 10-7 10*1 10*5 10*4 10-? JV 9 EL 8* 1 8*2 12*2 jxu: K i E 2*2 11*3 VJ 11*6 LV 11*5 r- 1.1. predprostor stopnišča 11.6. družbena prehrana 1.2. predprostor stopnišča sanitarije in garderobe 1.3. vezni hodnik za osebje med stopniščem 12. kineta za odpadke, 1.4. predprostor jedilnice koridor za instalacije 2.1. stopnišče 13. poglobljeni prostor 2.2. stopnišče za stiskalnice papirja 3. garderoba in sanitarije 14. skladišče za dnevno zalogo - ženske proizvodnje 4. garderobe in sanitarije 15. skladišče - moški 16.1. sanitarije z umivalnico 5. skladišče barv moški 6. arhiv za orodja 16.2. sanitarije z umivalnico 7. hodnik ženska 8.1. strojnica 17. odpadni papir 8.2. strojnica (višina prostora 2.oo m) 18.1. strojnica dvigala 8.3. strojnica 18.2. strojnica dvigala 9. predprostor vhoda v zaklonišče 19 atrij pred jedilnico lo.l. zaklonišče - bivalni prostor 2o. 1. svetlobni jašek za 2oo oseb 2o.2. svetlobni jašek lo. 2. zaklonišče-zapora vhoda 21. arhiv offset plošč lo.3. zaklonišče -zapora izhoda 22. skladišče folije in offset lo.4. zaklonišče-prostor za vodo prevlek 10.5. zaklonišče -prostor 23. skladišče rezervnih delov za naprave D 1 tovorno dvigalo, nosilnosti lo.6. zaklonišče- peščeni filtri looo kg lo.7. zaklonišče - prostor za D 2 tovorno dvigalo nosilnosti odpadke 2ooo kg lo.8. zaklonišče-sanitarije moški lo.9. zaklonišče-sanitarije ženske lo. lo .zaklonišče-zasilni izhod 11.1. družbena prehrana-jedilnica 11.2. družbena prehrana-pripr.hrane 11.3. družbena prehrana-vezni hodnik priročno skladišče 11.4. družbena prehrana skladišče pijače 11.5. družbena prehrana pomivanje termos posod * 5 22 23 r E ,7 C C PD m —1VL I8‘5 16*1 n 16*2 rv ^ n m VJ * 20U V 1 2°-' 1 20*2 20*2 T7 L j C d c. a :> c. 2* a. c. ■\ 3 20*1 J I T Svobodna menjava dela - DSSS - tozdi v DO KTL Delovna skupnost mora v letu 1987 dati svoj strokovni prispevek Najbrž ni nikogar več v naši DO, ki ne bi poznal pojma "svobodna menjava dela"; ta pojem je prinešen z Zakonom o združenem delu pred skoraj desetimi leti . Tedaj se nam je zdel tuj in neprimeren za tisto kar naj bi označeval, vendar smo ga sprejeli, vsak po svoje seveda, pri čemer mislim na vsebino, ki jo pojem označuje in, ki ji poenostavljeno rečemo "financiranje DSSS". Ta pojem uporabljamo tudi na drugih področjih izven DO, vendar se omejimo na področje v naši DO. Julka Gojkovič in Cita Smolič pri ročni prevleki registratorskih platnic "Hermes" Splet medsebojnih odnosov med delavci DSSS in delavci združenih TOZD v okviru sistema KTL je opredeljen v Samoupravnem sporazumu o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med delavci DSSS in delavci TOZD. Ta samoupravni sporazum smo na pobudo nekaterih TOZD v lanskem letu dopolnili in ga dali v javno razpravo — sprejema se namreč na zborih delavcev. Samoupravni sporazum opredeljuje osnove in izpeljave svobodne menjave dela, kar pomeni, da sintetizira vrsto del, ki jih za TOZD opravlja DSSS, na podlagi dogovora, da se opravljajo v DSSS zato, da bi dosegli na ta način manjšo porabo delovnega časa, učinkovitejši pretok informacij, večjo ekonomičnost, večjo racionalnost in boljšo izkoriščenost strokovnosti, s čemer bi seveda zagotovili večje ekonomske učinke celotnega sistema KTL. V tem samoupravnem sporazumu je tudi poglavje, ki govori o osnovah in merilih pridobivanja dohodka DSSS. Prav to poglavje je pri dopolnjevanju samoupravnega sporazuma doživelo največ pozornosti, saj posamezne TOZD izražajo največ pomislekov ravno pri obračunu svobodne menjave dela. Dopolnjen predlog sporazuma vsebuje dopolni- tve tega ključnega poglavja, pri čemer pa še vedno niso povsem zadovoljne z rešitvami ravno TOZD, ki izkazujejo relativno dober dohodek. V letu 1986 ni bil, tako kot leto poprej, sprejet plan DSSS, pač pa se je DSSS financirala v skladu z merilom, ki ga je dogovoril koordinacijski svet DO s tem, da bo ob zaključnem računu opravljen poračun po merilih iz sporazuma. Sprejem plana DSSS za leto 1986 je bil pogojevan s spremembami in dopolnitvami Samoupravnega sporazuma o svobodni menjavi dela in kasneje s podrobnejšo proučitvijo delitve dela med združenimi TOZD in DSSS. V zvezi z delitvijo dela med DSSS in TOZD-i ter v zvezi z obsegom in kvaliteto opravlja- nja dela v DSSS, so bili organizirani sestanki v vseh TOZD, razen v TOZD Kartonaža Sigma. Na sestankih v TOZD je bil izpostavljen predvsem 6. člen Sporazuma, kjer je opredeljeno, da prodajno-nabavnih del in finančnih ter knjigovodskih del za štiri TOZD ne opravlja DSSS, temveč se ta dela opravljajo na nivoju operative v teh TOZD, DSSS opravlja le dela, ki naj zagotove enotno poslovno politiko za operativno dislocirane poslovne funkcije. V zvezi z vsebino 6. člena prihaja do polarizacije stališč, kar prav gotovo ne prispeva k homogenosti in enotnosti sistema KTL. Zato je nujno, da koordinacijski svet DO ponovno zavzame nedvoumno stališče in dokončno definira organiziranost združevanja teh poslovnih funkcij. Drugih bistvenih pripomb na vsebino samoupravnega sporazuma ni bilo na sestankih v TOZD, kar kaže na poglobljeno poprejšnjo strokovno obravnavo, zato smo se v večini TOZD na sestankih intenzivno posvetili področju delitve dela po posameznih poslovnih funkcijah oziroma vrsti in obsegu dela, ki jo DSSS opravlja za posamezne TOZD. Glede na to, da je bil pripravljen kvaliteten material za to obravnavo, ocenjujem, da so bili razgovori na to tematiko poglobljeno in uspešno opravljeni v večini TOZD. Izpostavljena je bila konstruktivna kritika na efikasnost posameznih služb in tudi pohvala za službe, ki so strokovne, ažurne in, ki izpolnjujejo priča- kovanja temeljnih organizacij. Kot rezultat teh razgovor nam ostajajo zadolžitve, ki jih je potrebno vključiti v planske dokumente za letošnje leto, druge pa upoštevati pri dopolnjevanju organiziranosti DSSS. Skupna ocena je, da je potrebno večkrat organizirati tovrstne sestanke, saj na tak organiziran način lahko uspešno odpravimo nesporazume in na podlagi konstruktivne kritike korigiramo delovanje posameznih služb ali delavcev, tako v DSSS kot tudi v TOZD. Na razgovorih v TOZD, ki so potekali v zadnjem četrtletju 1986, smo tudi podrobneje opredelili zahteve TOZD po vrstah, obsegu in kvaliteti storitev delavcev DSSS v letu 1987, kar pomeni, da smo na najbolj neposreden način dorekli izhodišča za plan DSSS v letu 1987. Tako plan DSSS za leto 1987 izpostavlja nekoliko večje število zaposlenih kot leto poprej, večja zaposlitev gre predvsem na rovaš razvojne funkcije naših izdelkov (aplikacije obstoječih izdelkov, novi izdelki) in prodajo nabavne operative. Izhajajoč iz odločitve, da gremo v nakup lastnega računalnika bo potrebno okrepit in kadrovsko konsolidirati skupino za avtomatsko obdelavo podatkov. Izreno močno pa bo tudi angažirana skupina za investicije, saj se v letu 1987 pričakuje dodaten razmah investicijske aktivnosti in nabave nove opreme preko "lea-singa". Malči Kadunec pri zabijanju rinčic na registratorski Uniji v tozdu PA-KO Majda Drobež pri pakiranju navitih cevi v tozdu Karto naž na D E-20 ŠTAFETNI INTERVJU : Janez MODER, član poslovodnega odbora DO KTL in njegov začasni predsednik (torek,17.2.1987) Dvigniti moramo nivo tehnologije v tozdu Jelplast Osnovni pogoji za življenje in delo DSSSso zagotovljeni, to obvezuje vse delavce DSSS, da se poenotijo, da odpravijo pomanjkljivosti , da odgovorno izpeljejo predvidene organizacijske in kadrovske spremembe in s tem vsebinsko doprinesejo k realizaciji proizvodnih in dohodkovnih ciljev, ki so si jih zadale posamezne TOZD. Predvsem pa mora DSSS dati v letu 1987 svoj strokovni prispevek k spremembam, ki bodo imele osnovni cilj: integriteto DO KTL in s tem krepitev poslovnega sistema. Slavko Stankovič V zadnjem štafetnem intervjuju je Marjan Žitko predal odgovor Janezu Modru in sicer, da nam pove kako gleda na zakon o sanaciji. Izgleda, da bo v nekaterih naših tozdih zaškripalo po zaključnem računu; kako gleda na spremembe v deviznem zakonu; na ukrepe Ljubljanske banke — glede na prednostno listo uvoznikov surovin, repro-materiala in rezervnih delov; na nova določila zakona o ustvarjanju dohodka in delitvi osebnih dohodkov ter na splošno — kakšno bo poslovanje DO KTL v letu 1987? "Pričakoval sem, da je Marjan Žitko moj kolega! Toda postavil mi je taka vprašanja, da bi za točne odgovore potreboval neko "ciganko" — i/edeževalko zraven sebe. V zvezi z zakonom o sanaciji naj povem, da je resnično pred nami zakon, za katerega je že skrajni čas, da je prišel v taki obliki. Seveda pa bo težje za tiste, ki jih bo dejansko prizadel in to bolj kot dosedaj. Če namreč hočemo kreniti iz te težke gospodarske situacije v kateri je Jugoslavija, je nujno, da se začnemo obnašati po pravilih zakona trga. Verjetno bo ta zakon zadevo tudi pripeljal do tega — v kolikor ga bomo v praksi izvajali tako, kot je napisan. Morda se bomo le znebili nekaterih stalnih kroničnih gospodarskih bolnikov. To pa seveda govorim na splošno in ne za DO KTL, kajti koncem - koncu v KTL takšnih izrazito uolnih temeljnih organizacij niti nimamo. Seveda pa s tem ne rečem, da nimamo problematičnih oziroma, da imamo tudi tozd Jelplast kot manjšega bolnika, pri katerem oomo motali že tudi prvič v naši L)O upo-rabiti sanacijska določila zakona. Kot sem že uvodoma dejal, pa tek zakon rabimo in ga moramo tudi rigorozno ter striktno upo-tabljati. AH pa ga dejansko bo- mo, glede na dosedanje slabe izkušnje in to z vsemi težkimi posledicami — tudi razpustitvami DO in tozd — pa je seveda vprašanje. " Zanima me, kakšno stališče je bilo po tem vprašanju zavzeto na seji koordinacijskega sveta DO KTL, glede na sklepe, ki so bili v tej zvezi sprejeti na organih upravljanja in v družbenopolitičnih organizacijah KTL? "Seja koordinacijskega odbora po tem vprašanju bo šele danes. Že sedaj pa lahko rečem, da ne bomo mogli dodati ničesar drugega, kar smo v tej stvari že zavzeli in sicer, da je potrebno čim večii del njenih proizvodnih kapacitet usmerit' za potreb” zunanjega trga. Do nekako pet let nazaj, smo namreč proizvodnjo JeT plast smatrali, kot neko dopolnilo — servisno dejavnost za potrebe i\TL m sicer, ker se je tedaj ta delavnost za domače potrebe gibala pri 6u% oziroma nekaj več tega le ostalo na tuje. To pa je povzročalo, da se je prodajna služba premalo angažirala za pridobitev naročil na ostalem trgu. Stalno je namreč pričakovala delo za domače interne potrebe, ki naj ima prioriteto. Tako naj navedem primer: v Jelplastu delamo plastične poKrovčke za razne doze. Sigurno je bilo, da bo tako naročilo prišlo, in zato v prodajni službi niso iskali dodatnih naročil, toda tudi niso vedeli kdaj točno bo to prišlo. To poslovno filozofijo pa moramo spremeniti tako, da pridobimo ne glede na naše potrebe dodatna naročila in v tem primeru, če Jelplast nima prostih kapacitet za naše potrebe poiščemo za nas proizvajalca med poceni privatniki, ki so na tem področju zelo močna konkurenca. Na ta način bi proizvodnjo Jelplasta dolgoročno usmerili na zunanji trg in ga vezali na neke določene kupce, kjer bi dejansko tekeI posel kontinuirano. Dejansko pa gre pri proizvodnji v Jelplastu za uporabo tehnologije, ki je na spodnji ravni predelovanja plastike. V tej malo zahtevni sferi proizvodnje plastike, pa je izredno mučna konkurenca prav privatnega sektorja, ki ji težko nasprotuješ. Zato sam vidim rešitev dejansko v dvigu tehnologije in to na nek višji nivo — lahko tudi v plastiki pa čeprav je samo področje plastike danes v svetu za nadaljnje investicije zelo problematično. Poznano nam je danes gibanje zelenih v Evropi pa tudi pri nas so ta gibanja priso t-na in sicer, da plastika iz ekološkega vidika za razne dejavnosti ni več primerna. Cela vrsta industrij se zato preusmerja na alternativne načine pokrivanja in to nazaj na papir, karton in podobno. V tem smislu je torej plastika že nekoliko pod vprašajem. V kolikor pa obstoja mora biti uporabljena z vrhunsko tehnologijo, ki ji omogoča ustvarjati tudi vrhunski dohodek. Naša ocena je, da v KTL nimamo kadra, ki hi bit dejansko sposo ben oceniti to situacijo in jo pravilno izpeljati. Odločili smo se zato za razgovore s Tubo, ki je kazala določen interes, za nekako povezavo oziroma celo za prevzem te temeljne organizacije pod svoje okrilje. Prva njihova ocena je bila sicer enaka, toda sedaj delajo določeni njeni strokovnjaki študijo, ki naj v približno šestih mesecih poda končen odgovor. V- kolikor bi sami sestavili podobno komisijo zunanjih strokovnjakov, prav tako preje, ne bi prišli do ustreznih rezultatov. V dogovoru smo zato, da nam posredujejo to ugotovitev, ki bo morala biti za nas zelo "končna" in, ki nam bo lahko dejanska podlaga za sprejem prave odločitve. Iz tega bodo lahko nastale razne rešitve, ki bo končno lahko tudi taka, da bi KTL moral razmišljati v to smer, da se ta sicer relativno nepomemben program opusti in se ga nadomesti z uvedbo neke druge proizvodnje s prilagodljivim koriščenjem tamkajšnjega kadra in njihove materialne osnove.” Kako bi odgovorili na ostala vprašanja? "Vprašanje sprememb deviznega zakona in ukrepov Ljubljanske banke, sta si med seboj povezana. Mislim, da ne bi ponavljal vseh že navaja ni h kritik novega deviznega zakona, saj ga vsi kritiziramo, vendar ni na tem področju zato zaenkrat še nič novega. Toda zavedati pa se le moramo, da bomo naše skupne devizne dolgove v Jugoslaviji le morali plačati — pri čemer moramo tudi mi pomagati. Zaradi tega ne smemo na področje izvozne dejavnosti gledati po strani, ker je tudi nam nujna, toda nikakor ne v sedanjem stanju, s tako velikimi apetiti, da bi enostavno potegnili neko temeljno organizacijo zaradi tega v situacijo z rdečimi številkami. Lani v prvem polletju smo že imeli tak primer, zato to s strani DO v bodoče ne sme biti več dopustno. Zakonodajalec je namreč dolžan omogočiti pogoje, da bodo gospodarski subjekti v stanju izvažati in biti motiv ira- Član poslovodnega odbora Janez Moder in njegov začasni v.d. predsednik Foto: Seme ni za ustvarjanje deviz, ki jih rabimo za odplačevanje dolgov. Sigurno lahko konstatiram da danes ti pogoji niso ustvarjeni Glede na dano informacijo delegata Kuverte Stanislava Menarda na delavskem svetu DO KTL o njihovem sprejetem sklepu pobude za izločitev iz DO KTL, se med delavci postavlja vprašanje, ali je ta odločitev kaj povezana s predčasnim odhodom Mirana Rižnerja bivšega predsednika poslovodnega odbora DO KTL za svetovalca v Kuverto? "Sicer bi to bilo najprimerneje, da njega vprašate, toda tudi sam lahko s sigurnostjo trdim, da obe odločitvi nimata nikakršne povezave. " Sicer smo Janezu Modru postavili še dve vprašanji in sicer tako glede možnosti proizvodnje papirnatih vrečk, ki naj čimpreje nadomestijo ekološko nesprejemljive plastike, kot tudi o vprašanju naše nadaljnje samostojne zunanje trgovinske dejavnosti, na katera odgovor pa vam zaradi obsežnosti žal ne morem podati. Na vprašanje komu predaja ta štafetni intervju in po kakšni tematiki pa je dejal, da je vsekakor to vprašanje dane pobude za povečanje kvalitete v naši proizvodnji. Že večkrat dana pobuda bo tako upa, le našla odziv med delavci. "Glede na to namreč, da gradimo novo tovarno potiskane embalaže in upoštevajoč, da so bili rezultati v letu 1986 predvsem glede potiskane embalaže slabi — celo kritični, ne bi bilo slabo, da slišimo nekega delavca s srednje- ga nivoja kvalifikacije — toda ne vodstvenega, ki naj poda na to vprašanje odgovor." Na seji uredniškega odbora se bomo pogovorili, kdo bo torej naš naslednji sogovornik v prihodnjem Glasilu. Pogovor vodil in pripravil za objavo: Milan SEME Letno poročilo o poškodbah pri delu Lani se je število poškodb pri delu zmanjšalo 6. Kartonažna 20,7 7. Val karton 17,3 Povprečno izgubljenih delovnih dni za 1 poškodbo: delovnih dni Ob koncu leta 1986 je bilo v DO K*TL zaposlenih 2.208 delavcev, od teh pa se je poškodovalo pri delu 115 delavcev, 93 na delu in 22 na poti. Poškodoval se je pri delu vsak 19 delavec, na delu pa vsak 24 delavec. Vsak poškodovani je bil povprečnp odsoten z dela 13,7 delovnih dni. Težje poškodbe so bile 4 in to 2 v tozdu Valkarton po 1 pa v tozdu Lepenka in Kuverta. Če navedene podatke primerjamo z letom 1985 vidimo, da se je število poškodb pri delu zmanjšalo od 130 na 115 (za 11,5%) prav tako pa tudi resnost poškodb od 15 na 13,7 (za 8,7%) izgubljenih delovnih dni za eno poškodbo. Pogostost poškodb pri delu se je zmanjšala od 5,87 na 5,2 (za 12%) odstotka vseh zaposlenih delavcev, kar je najnižja vrednost v zadnjih desetih letih. Število poškodb na delu se je zmanjšalo od 103 na 93 (za 9,7 %), pogostost pa od 4,65 na 4,2 (za 9,7%) odstotka vseh delavcev. Število poškodb na poti se je zmanjšalo od 27 na 22 (za 18,5%). V štirih številčno najmočnejših TOZD pa je stanje naslednje: V tozdu KARTONAŽNa Ljubljana — se je od 724 delavcev poškodovalo na delu 35 delavcev. Poškodoval se je vsak 21 delavec. Vsak poškodovani je povprečno boloval 12,7 delovnih dni. V primerjavi z letom 1985 se je število poškodb na delu zmanjšalo od 53 na 35 (za 34%), na poti pa povečalo od 7 na 11 (za 36%). Resnost poškodb na delu se je povečalo od 10,9 na 12,7 (za 16,5%) izgubljenih delovnih dni za 1 poškodbo. Od vseh poškodovancev je bilo 29 žensk in 17 moških. Torej se je poškodovala vsaka 11 ženska in vsak 23 moški. V tozdu VmLKaRTON Logatec — se je od 399 delavcev poškodovalo na delu 23 delavcev. Poškodoval se je vsak 17 delavec. Vsak poškodovani je povprečno boloval 19 delovnih dni. V primerjavi z letom 1985 se je število poškodb na delu povečalo od 18 na 23 (za 27,7%), na poti pa od 4 na 5 (za 25%). V tozdu KARTGNAŽa Rakek — se je od 243 delavcev poškodovalo na delu 11 delavcev. Poškodoval se je vsak 22 delavec. Vsak poškodovani je povprečno boloval 6 delovnih dni. V prime- Kako delajo drugje (DELO 23. 1. 1987) Dobra embalaža prodaja blago Slabe izkušnje so prisilile naše proizvajalce, da so se bolj posvetili "zunanjosti" izdelkov — Ist-ragrafika žanje priznanja doma in po svetu LJUBLJANA, 22. januarja — V zahodnem svetu tako proizvajalci kot tudi trgovci že dolgo vedo, da je prodaja izdelka odvisna tudi od njegove "obleke". Počasi to spoznanje prodira tudi k jugoslovanskim proizvajalcem. Odkod prelom v miselnosti? Izkuš- nje, ki so jih naša podjetja morala prevečkrat predrago plačati, so jih prisilile, da so začela posvečati večjo pozornost "zunanjosti" izdelkov. Želja in tudi zahteva po večjem izvozu pa zadnje čase proizvajalce preprosto silita k temu, da svoje izdelke odenejo za tuje kupce dovolj vabljivo. V tej trditvi je tudi del odgovora na vprašanje, zakaj ne posvečajo večje pozornosti embalaži za izdelke, namenjene za domači trg. rjavi z letom 1985 se je število poškodb na delu zmanjšalo od 14 na 11 (za 21%), na poti pa povečalo od 2 na 4 (za 100%) poškodb. V tozdu PAPIRNA KONFEKCIJA Ljubljana — se je od 160 delavcev poškodovalo na delu 7 delavcev. Poškodoval se je vsak 23 delavec. Vsak poškodovani je povprečno boloval 13 delovnih dni. V primerjavi z letom 1985 se je število poškodb na delu povečalo od 5 na 7 (za 40%). Poškodb na poti ni bilo. V TGZu se je poškodoval na de- lu vsak: delavec 1. Kuverta 25,7 Povprečje KTL 23,7 2. Papirna konfekcija 22,8 3. Kartonaža 22,— 4. Lepenka 21,6 5. TIKA 21,4 1. Kartonaža 6 1 2. TIKA 9,1 3. Lepenka 12,5 4. Kartonažna 12,7 5. Papirna konfekcija 12,7 Povprečje KTL 13,6 6. Valkarton 19,1 7. Kuverta 26,3 V tozdu Jelplast, Embalažni servis in Sigma ni bilo poškodb. V DSSS je bila 1 poškodba na poti. Od 115 poškodb pri delu so ugotovljeni vzroki poškodb naslednji: 1. Nezanesljiv, nesmotern način dela.......................41 poškodb 2. Nepazljivost delavca, sodelavca............................39 poškodb 3. Kršitev predpisov varstva pri delu........................8 poškodb 4. Pomanjkljivost na objektih, napravah....................5 poškodb 5. Na poti na delo, z dela, služb, poti.......................22 poškodb J. Kopač Vika Koncilija pri šivanju škatel v tozdu PA-KO "Ni v svetu lepo tisto, kar mislimo, da je lepo, temveč tisto, kar si tam predstavljajo, da je lepo". Tako pravi Bruno Brajkovič, direktor tovarne embalaže Rovinj Istragrafika. V njegovih besedah se skriva tudi filozofija te tovar- ne, ki s svojo embalažo žanje priznanja in nagrade ne le doma, temveč tudi v tujini. V tem podjetju, ki deluje v okviru Tobačne tovarne Rovinj, delajo embalažo za približno 9 tisoč izdelkov 150 proizvajalcev. Kot je povedal di- rektor podjetja, v katerem je zaposlenih nekaj manj kot 500 ljudi, je njihova embalaža povsod po svetu cenjena prav zaradi izostrenega posluha, ki so ga pokazali za zahteve posameznih trgov. Visoka poslovnost, moderni stroji, dolgoletne izkušnje in dobri strokovnjaki so porok, da lahko danes Istragrafika v 15 dneh izdela najbolj zahtevno embalažo za katerikoli proizvod, zatrjuje direktor. Zvestoba, dolga 30 let Zato imajo naročil za izdelavo kartonske embalaže vedno dovolj in celo preveč. Med naročniki so tudi številna najuspešnejša slovenska podjetja. V Mehanote-hniki (ta izvozi v embalaži Istra-grafike kar 90 odstotkov igrač v ZDA in Kanado), steklarni Boris Kidrič iz Rogaške Slatine, Leku, Krki, Iskri, Gorenju, Zlatorogu, Elmi, Saturnusu in drugih slovenskih podjetjih takole odgovarjajo: za Istragrafiko smo se preprosto odločili zato, ker je najboljša pri nas, ker ima dizajn na evropski ravni in ker pri njej dobimo hitro, natanko tisto, kar želimo. Zanimivo si je od bliže ogledati sodelovanje Mehanotehnike in Istragrafike. Tovarna iz Izole z rovinjskim podjetjem sodeluje že tri desetletja, odkar obstaja to hrvaško podjetje. Ko je prišlo do sodelovanja med obema tovarnama, je Istragrafika kupila poseben stroj, prav zato, da je lahko izdelovala embalažo za Mehano-tehniko; enako je storila tudi lani. Mehanotehnika zdaj izvozi na najzahtevnejše zahodne trge in v ZDA za 10 milijonov dolarjev igrač na leto; zanjo Istragrafika izdela za 300 milijonov dinarjev embalaže. Steklarna Boris Kidrič je embalažo za svoje izdelke včasih naročala na Dunaju, zadnji dve leti pa potuje njihov kristal na tuje v embalaži Istragrafike. Sinonim za uspešnost Tovarna Istragrafika je leta 1956 zrasla iz majhne grafične delavnice s 25 zaposlenimi. Takrat je proizvedla 172 ton embalaže. Deset let zatem je proizvodnjo povečala na 2.750 ton, deset let pozneje pa je že krepko presegla 10 tisoč ton. Tolikšno povečanje proizvodnje so omogočile velike naložbe. V letu 1956 do 1960 so zanje namenili 978 tisoč dinarjev, v petletki 1976—1980 že 98 milijonov, v zadnjem srednjeročnem obdobju pa že 550 milijonov dinarjev. Istragrafika ima danes najsodobnejšo opremo, grafične stroje za tisk na karton v vseh barvnih odtenkih in s posebnimi dodatki, od raznovrstnih folij do reliefnega tiska. Na teh strojih lahko tiskajo vrhunsko embalažo, 2 tisoč do 10 tisoč primerkov, za cigarete pa 100 tisoč do 200 milijonov zavitkov. Istragrafika se tudi krepko usmerja v izvoz, saj so lani zaslužili že 2 milijona dolarjev. Miran Korpes — strojnik na Offset tiskarskem stroju Haidelberg Laboratorij v tozdu Kartonaža Rakek Za izboljšanje kvalitete naših proizvodov Se ne tako daleč nazaj, so bili izdelki KTL pojem sigurnosti in kvalitete na domačem trgu, kar nas je uvrščalo na prvo mesto med proizvajalci potiskane komercialne embalaže iz kartona in valovitega kartona. Po mnenju starejših delavcev, kar ste lahko Prebrali tudi v našem glasilu, besede "reklamacija" skoraj nismo poznali. Ob takem ugledu, ki smo ga imeli je naraščalo tudi število naročil in kupcev naših izdelkov, zato je bilo nujno posodabljanje in Povečanje strojnega parka, če smo želeli zadovoljiti vse potrebe. Z uvajanjem novih in novih tehnologij, v stalni gonji za tonami, pa smo žal hote ali nehote pozabili na tisto komponento, ki nam je ta razvoj v bistvu omogoči la, to je kvaliteta izdelkov samih. Danes lahko ugotovimo, da je stanje v tovarni precej drugačno. Reklamacije se vrstijo iz dneva v dan, število naročil predvsem ve-likoserijskih upada, kupci nas zapuščajo in vse to ob dejstvu, da druga tovrstna podjetja (Istragrafika, ki je mimogrede "naš učenec") doživljajo renesanso. Taka situacija nas je privedla do tega, da smo v tozdu Kartonaža pristopili k resni analizi stanja. Ugotovili smo, da je bila poleg ostalih nepravilnosti narejena napaka tudi v tem, da nakupu prek drugih podjetih pa še 8 milijonov. Močan prelom se je v Istragrafiki začel pred petimi leti. Tedaj so se vprašali: kako in kam naprej. Odločili so se za carski rez, kot pravi direktor Bruno Brajkovič. Dolgoletnim naročnikom, ki niso znali ceniti dobre embalaže, so rekli: "Hvala lepa za sodelovanje, toda za vas ne bomo delali več." Obdržali so le tiste, ki jim ni vseeno, v kakšni "obleki" gre njihov proizvod na trg, in ki so bili pripravljeni vrhunsko embalažo tudi ustrezno plačati. Takrat pa so se začele težave. Proizvodnja je upadla za 40 odstotkov. Zaposleni so podvomili, ali je bila odločitev o prestruktuira-nju pravilna. Zdajšnji proizvodni dosežki kažejo, da je bila pravilna. Tine Guzej visoko produktivnih tehnološko modernih strojev za osnovno proizvodnjo, ni sledil nakup aparatur za ugotavljanje kakovosti repromateriala in pomožnega materiala ter raznih orodij in naprav, kot stranska dejavnost. To vse pa s ciljem, zagotoviti nemoten potek izdelave kakovostne embalaže. Na osnovi teh dognanj smo se odločili za nakup laboratorijske opreme (če jo lahko tako imenujemo), ki je sicer skromna, vendar upamo — kar pa je največ odvisno od nas samih — da bo služila svojemu namenu. Evidentno je namreč, da se je kvaliteta osnovnega materiala, to je valovitega kartona, izredno znižala v zadnjem obdobju. Prav z ugotavljanjem kakovosti le tega, bomo skušali doseči, da material dobre kvalitete usmerimo v izdelavo tistih izdelkov, ki to po svoji specifiki zahtevajo. Upamo, da bomo s tem preprečili marsikatero reklamacijo naših kupcev, prav tako pa jim bomo lahko na osnovi verodostojnih analiz materialov, predlagali oziroma sugerirali izbiro posameznih kvalitet za njihove izdelke. Že nekaj časa naše izdelke tudi izvažamo, predvsem v Grčijo. Prav v tem poslu smo imeli večje reklamacije, tako iz naslova osnovnega materiala ter pomožnega (lepila) kot tudi same izdelave. Ni težko ugotoviti, da bi te rejclamacije znatno zmanjšali, če bi laboratorijsko pregledali in ugotovili kvaliteto valovitega kartona, ter dali "zeleno luč" samo ustreznemu materialu. Tako smo se do sedaj posluževali zunanjih institucij, kar pa je precej drago in dolgotrajno tako, da smo rezultate analiz prejeli, ko so bili izdelki že narejeni. Nadalje menimo, da bi z dobrim delom v laboratoriju, ki bi bil v sklopu vhodne kontrole znatno zmanjšali izmet in same zastoje na strojih v proizvodnji. To pa predvsem z načinom izbire najprimernejšega materiala za predelavo, ter s tem tudi poslovnega partnerja — dobavitelja. In kakšna je laboratorijska oprema? Kot prvo je najvažnejše to, da smo spoznali nujnost obstoja laboratorija, če sploh še hočemo z drugimi proizvajalci papirne embalaže enakovredno nastopati na tržišču. Za laboratorij smo izbrali primerno lokacijo blizu samih proizvodnih prostorov in skladišča osnovne surovine, ter prostor opremili najprej z "nujno" opremo kot so omarice, nerjaveče korito, pult, delovni pult za delo sede, itd ... Nadalje smo postavili dige-storij z ventilatorjem, laboratorijsko tehtnico in sterilizator. Že ob obstoječih napravah (npr. vla-gomer) je to dovolj za začetek laboratorijskega ugotavljanja kvalitete materiala. Samo opremo in sredstva za delo v laboratoriju bomo v bodoče nabavljali sprotno, nujna pa bo še ena večja investicija, to je nakup aparatur (e) za ugotavljanje mehanskih lastnosti (vertikalni pritisk, itd.) valovitega kartona, s čimer bi bil izpolnjen še zadnji pogoj za uspešno in koristno delovanje laboratorija. Franc Udovič Pri izsekovanju škatel v tozdu Kartonaža Rakek Razmišljanja o invalidih - drugače Ali bomo tudi pri nas uvedli aktivni odmor med delom V članku z naslovom INVALIDI, DEL PROIZVODNEGA VSAKDANA sem želela bralce našega Glasila seznaniti s postopkom kategorizacije invalidnosti in obenem opozoriti na najpogostejše probleme, s katerimi se v tem procesu skoraj redno srečujemo. Danes nadaljujem z razmišljanjem na isto temo. Če kot izhodišče tega razmišljanja upoštevam omenjeni članek, moram takoj ugotoviti dvoje: 1. Postopki ugotavljanja invalidnosti so za sodelujoče strokovne delavce silno neprijetni. Zato, ker postajajo vse bolj navidezni (formalni) in drugič zaradi tega, ker tudi ta navideznost postaja vse težje izvedljiva. Končno pa tudi zaradi spoznanja, da so vsi ti ljudje (delovni invalidi) prizadeti zdravstveno in kasneje tudi finančno. 2. Število takih postopkov se ne zmanjšuje; že nekaj let gledamo v oči konstanti, ki nas počasi toda vztrajno in resno opozarja nase, s tem pa nas moralno zavezuje k ustreznem ukrepanju. Koliko dolgo bomo kljubovali tej zahtevi je v dobri meri odvisno tudi od naše seznanjenosti, zato torej razmišljajmo skupaj......... V temeljni organizaciji Valkar-ton v Logatcu so v tem razmišljanju že korak pred ostalimi temeljnimi organizacijami. Dejavnost so usmerili k ukrepom rehabilitacije invalidov v sodelovanju s skupino strokovnjakov Zavoda za rehabilitacijo invalidov. Naša skupna prizadevanja se bi morala odvijati tako, da omogočijo delavcu, ki je postal invalid, popolno rehabilitacijo ali če besedo prevedemo opisno: da takega delavca zopet usposobijo za delo, ki ga bo opravljal uspešno in kvalitetno (na svoje lastno in naše skupno zadovoljstvo). Tako razmišljajo v Logatcu. Podobno je v temeljni organizaciji Kartonaža na Rakeku. Pred dobrim letom je to temeljno organizacijo obiskala zdravstvena ekipa iz ambulante za medicino dela. Ob ugotavljanju, da je težavno določiti ustrezno dela delavki z zmanjšano delovno zmožnostjo zaradi bolezni gibal, so svetovali ukrepe za preprečevanje nastanka takih obolenj: aktivni odmor med delom .... Torej: delovni invalidi so naša realnost. Razmišljajmo o vseh možnostih, ki jih imamo, da zanje "poskrbimo" kvalitetno in primerno. Razmišljajmo skupaj .... Medtem pa ne pozabimo na grozečo "jaro kačo", ki stopica na poti k invalidnosti. Mogoče bi se tudi nam obrestovalo investiranje v preventivo — zakaj veliko jih je, ki ugotavljajo bolje in tudi ceneje je preprečevati, kot kasneje zdraviti .. Kako o tem razmišljajo strokovnjaki? — mag. Herman Berčič — Visoka šola za telesno kulturo: Športno rekreativna dejavnost bi morala postati v organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih uresničljiva pravica vseh zaposlenih. Problema športno-re-kreativnih dejavnosti delavcev bi naj zato pogosteje obravnavali samoupravni organi v posameznih OZD tudi v Ljubljani, zlasti pa takrat, ko sprejemajo srednjeročne in dolgoročne razvojne načrte in programe. V teh bi morala biti jasno začrtana pomen in vloga strokovnih služb za športno rekreacijo zaposlenih, delo na tem področju pa naj bi vodili poklicni strokovnjaki v sodelovanju z drugimi dejavniki znotraj in zunaj delovnih kolektivov. Organizacije združenega dela morajo v najkrajšem času spoznati ekonomsko upravičenost redne in sistematične športno-rek-reativne dejavnosti zaposlenih. Rekreativno in športno-rekreati-vno dejavnost delavcev bi morali razumeti kot sestavni in neločljivi del osebnega in družbenega standarda delavcev. Omeniti velja tudi večletno dejavnost Zveze sindikatov Slovenije, ki si je prizadevala in si še prizadeva, da bi v organizacijah združenega dela, kjer je 500 do 1000 zaposlenih, deloval poklicni organizator športne rekreacije. Pri tem gre za tesno zvezo, prepletenost in povezanost del in nalog organizatorja športne rekreacije s posameznimi dejavniki, kjer je zlasti pomembno stalno povezovanje s samoupravnimi organi na vseh ravneh organiziranosti. Poleg znanih ciljev, ki smo jih že navedli, pa v organizacijah združenega dela na področju športne rekreacije sledimo še nekaterim povsem specifičnim ciljem. Ti cilji so naslednji: — z ustreznimi aktivnostmi na začetku dela skrajšati čas prilagajanja na delo; — prekiniti monotonijo dela in odstraniti njene moteče vplive; — zmanjšati pojave psihične in fizične utrujenosti; — zmanjšati število obolenj in nezgod pri delu; — zmanjšati število spontanih in nezaželjenih odmorov med delom; — povečati delovno sposobnost za zahtevne delovne operacije; — povečati produktivnost dela; — zmanjšati fluktuacijo zaposlenih; — graditi dobre medsebojne odnose; — humanizirati delo v neposredni proizvodnji. — dr. Vida Šaranovič — Zdravstveni center Metelkova (članek je bil objavljen v dnevniku DELO, vendar zasluži posebno pozornost) "Aktivni odmor med delovnim časom je ena od vrst rekreacije, ki si v delovnih organizacijah postopoma utira pot. V naše kolektive namreč vse bolj prodira spoznanje, da ima rekreacija v procesu humanizacije dela pomembno vlogo. Zdravstveni strokovnjaki po vsem svetu in tudi pri nas opozarjajo na nujnost zdravega načina življenja, med katerega spada smotrna in osveščena telesna aktivnost (kar je tudi aktivni odmor med delovnim procesom). Pri strokovnem oblikovanju aktivnega odmora mora sodelovati ekipa strokovnjakov. Zdravnik specialist medicine dela, prometa in športa opravi analizo kazalcev negativnega zdravja (poškodbe, bolezni, invalidnost ...). Izsledki teh analiz usmerjajo program rekreativnega odmora med delovnim procesom. Program pripravi organizator športne rekreacije v sodelovanju z drugimi strokovnjaki v delovni organizaciji (psiholog, varnostni inženir.). V življenju človeka se normalno izmenjujeta delo in počitek. Le če sta delo in počitek usklajena, lahko ohranimo ravnotežje organizma. Po določenem času se pri opravljanju nekega dela pojavi utrujenost. Proti utrujenosti se borimo s prekinitvijo dela in počitkom. Odmor med delom je lahko aktiven ali pasiven. Pasiven odmor med delom, ko se delavec vsede, vleže ali spi, je upravičen pri zelo težkih fizičnih delih z veliko porabo energije. Aktiven odmor pa je premor med delom, v katerem se aktivnost ne prekine, ampak spremeni. Z njim aktiviramo mišice in možganske centre, ki so bili poprej neaktivni in sproščamo tiste mišice, ki so bile poprej predvsem statično obremenjene. Načrtovani rekreativni odmor je še posebno smotern pri opravljanju del, nalog in opravil s pretežno statičnimi obremenitvami, kot je stoječe delo, sedeče delo v nefizioloških položajih in, kjer gre za enakomerne in hitro ponavljajoče se gibe določenih skupin mišic, kar je zelo pogosto v današnji industrijski proizvodnji — naporno telesno delo so prevzeli stroji in je prišlo do premika od živahne telesne dejavnosti in raznovrstnega gibanja človeka do sorazmerno telesno lagodnega opravljanja dela. S pomanjkljivim gibanjem sodobnega človeka pa so v neposredni zvezi in vzročni povezavi številne bolezni in težave. V Sloveniji opazujemo, da že vrsto let narašča obolevnost in predvsem invalidnost zaradi degenerativnih bolezni gibal, kar preprosto imenujemo izraba sklepov, izrastki na hrbtenici, stisnjena hrbtenica ipd. Iz izkušenj vemo, da so najpogostejši vzroki za nastanek teh sprememb, razen podedovanega nagnjenja in povečane telesne teže, fizična obremenitev gibalnega sistema, pasivni način življenja in pri mnogih delavcih enakomerno ponavljajoče se statično delo v prisiljenem položaju hrbtenice ali sklepov. Pri takem načinu dela pa so med delom potrebne ustrezne telesne vaje. Podan mora biti še pogoj, da mikroklimatske razmere v delovnem okolju dopuščajo tako rekreativno dejavnost. Širom Slovenije že v več kot dvajsetih delovnih organizacijah aktivni odmor uspešno izvajajo in vedo povedati, da se delavci manj pogosto oglašajo pri zdravniku, da se bolje počutijo, pogostnost bolniškega staleža zaradi bolezni gibal pada, in vpliv na proizvodnjo je pozitiven. Svetujemo vam: — aktivni odmor med delom je boljši od pasivnega; — zanj je potrebno motivirati čim več delavcev v delovnih organizacijah; — potrebno ga je dobro organizirati in redno izvajati; — ustrezna rekreativna dejavn-nost med delom preprečuje bolezni gibal in psihično sprošča delavca. -se nadaljuje — L. ARHANIČ Letošnji visok sneg je zahteval, da tudi strokovni kadri pri prostovoljnem odstranjevanju snega s strehe našega “večnega provizorija" napnejo svoje mišice Ugankarski slovarček AFEREZA — izpuščanje začetnega zloga (npr. Tone — Anton) DUNDO MAROJE - naslov komedije Marina Držiča, hrvats. pisca (1505 - 1567) EASTMAN — George (1854 ? 1932) ameriški fototehnik in industrialec, ustanovitelj Eastman Kodak Company Po mnenju sekretariata za informacije v izvršnem svetu skupščine SR Slovenije, z dne 6.6.1979, je Glasilo Kartonažne tovarne Ljubljana, na podlagi 7. točke prvega odstavka 36. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 33-316/72) oproščeno temeljnega davka od prometa proizvodov. EZAV — po stari zavezi Jakobov brat — dvojček, sin Izaka in Rebeke IROKEZI — skupina jezikov sorodnih indijanskih plemen v Severni Ameriki (MOHANK, ONEIDA, ONONDAGA, CA-YUGU) IMBECILNOST - slaboumnost v manjšem obsegu KORALNI KI — rdečecvetni južnoameriški in azijski lepotni grmi LAZAK — alpska smučarka iz ZRN, udeleženka SP v Crans Montani NONIJ — pomožna delitev na dolžinskih merilih za odčitavanje desetin glavnega merila ONOMATOPEJA - enako-zvočje, posnemanje glasov in zvokov z jezikovnimi sredstvi. Deseti marec štirideset mučenikov Ženina zbadljivka možu za dan štiridesetih mučenikov Kaj so moški kar razkrijmo jasno, glasno brez sramu, moški krivi so, pribijmo, da ta svet bo šel po zlu. Moški nam kot plemenjaki zaplodijo kup otrok, Potlej pivski so junaki, deco naj redi pa bog. Da le ena je Ksantipa zgodovina nas uči, boških tega prototipa Pa po svetu mrgoli. Kdo so šintarji, mesarji? Vedno moški brez srca! Kdo v zaporih so čuvaji? Moški z dušo kaznjenca! Kdo Ha-hombo je ustvaril in človeka v vojno gnal, ga s politiko samaril? Vemo! To je moški pav! Kdo pogrebci so, grobarji, kdo je rabelj, kdo žandar, kdo so roparji in farji? Moški vendar, jasna stvar! Kdo v podzemeljskem trpljenju je hudič in kralj pekla? Moški, ki že v tem življenju žensko v vrelo olje da! Moške kuga naj pobaše, naj požre jih kakšen zmaj, le tako življenje naše bo brez moških miren raj! I. Torkar SOCIALIZACIJA PO KROKARSKO Zastonj pričakovanja, zastonj prizadevanje; deklica, spoznaj že: tudi v tej sredini (ki rečemo ji delovna) lsta pravila veljajo Kot vsepovsod drugje! Dčili so in učijo te še, da človek je odtujen svojemu bistvu, svojemu delu 'n od narave. Zakaj ne verjameš? 4akaj tega ne sprejmeš? oaj^ to vsak dan vidiš povsod okrog Irnenuj že enkrat to tako, kot mu gre. Če vidiš ozkost I' reči tako; če vidiš nestrokovnost naj bo to to; če vidiš lenobnost, sebičnost, nedelavnost, če srečaš nekritičnost, nedisciplino, neresnost, jih navzven mirno pozdravi samo. Na glas tudi lahko kaj rečeš pri tem pa pazi: govori le tam, kjer gre za družbeno dno. Vse kar nad tem zraste, ne imenuj s kritično besedo (mogoče kdaj s tujko — ni pa priporočljivo) toda vidi in vedi, da tudi na vrhu vse bolj vztrajno bohoti se družbeno zlo. UMRL JE NAŠ DOLGOLETNI SODELAVEC ALFRED POSCHL UPOKOJENEC OHRANILI GA BOMO V TRAJNEM SPOMINU KOLEKTIV KTL, INDUSTRIJA PAPIRJA IN EMBALAŽE LJUBLJANA Žrebanje januarske nagradne križanke iz Glasila št. 1/87 Javno žrebanje januarske križanke smo izvedli 19. februarja v tozdu Papirna konfekcija. Izmed 69 prispelih rešitev je bil žreb naklonjen naslednjim reševalcem s pravilnimi rešitvami: 1. nagrada 1.600 din 2. nagrada 1.000 din 3. nagrada 800 din 4. nagrada 600 din 5. nagrada 400 din ŠIRCELJ Majda upokojenka -tozd Kuverta, Ul. 15. aprila 5, Ljublj. UŠTAR Martina tozd Kartonažna Ljubljana, D E-80 PETEK Berta tozd Papirna konfekcija Ljubljana BERNARD Jožica, DSSS ČALETA Alojzija upokojenka -tozd Kartonažna, Zelena pot 4, Ljublj. Ken, joga, NV, ran, Abo, tatica, JU, SZ, linj, pekarna, ep, Lehar, otiater, anoda, Keszthely, LSD, skavt, azur, okular, loran, mel, I lovi k, AP, H, Janževec, RB, ravnilo, predlagateljica, lasek, AE, Jalen Janez, Atene, rakev, RC, evnuh, raj, Alabama, Ast, ki ki. E, Bitolanka, korak, ozon, medicina, ledina, Arabec, Amati, jadro, Ada, Štefan, ris, skakalec, Blaž, AH, JJ, Arna, nirvana, Bojan, Rur, oče, ton, aga, omara, vnetost, NR, Mica, naiva, jajce, Ante, Cetina, eafekt, sold, asesor. Pri zadnjem žrebanju smo imeli veliko sreče, saj so vsi izžrebani imeli tudi pravilne rešitve, kar nas je izredno razveselilo in kar se tudi pozna po pestrosti nagrajencev, ki so vsi iz raznih enot ali upokojenci. PRAVILNA REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE IZ GLASILA ŠT. 1/87 VODORAVNO: špartanka, dirka, kontraalt, Era-rd, odtis, delovišče, Fran, ataka, Pravilna rešitev rebusa v januarski številki: E na LA STO V KA ŠE (A) NE PR (T) IN ES (R) EP O MLA (J) Dl (M). Rešitev: Ena lastovka še ne prinese pomladi. Nagradna križanka In ne spreminjaj sveta. Tudi v željah in mislih ne! Uči in delaj, pravila spoštuj in upoštevaj! Če prehudo postane ne obupaj, poskusi še kje drugje! Vendar verjemi: zastonj so velika pričakovanja, zastonj bodo tvoja prizadevanja! Deklica, daj, spoznaj že — tudi v drugi sredini (ki rekla ji boš delovna) ista pravila veljajo, kot v družbi tej in vsepovsod drugje. Saksida Duška Februarska nagradna križanka je še vedno posvečena dogajanjem na snegu. Za njeno pravilno rešitev bodo med nagrajence po sklepu uredniškega odbora razdeljene naslednje nagrade: 1. nagrada 2. nagrada 3. nagrada 4. nagrada 5. nagrada 1.600 din 1.000 din 800 din 600 din 400 din Rešitev nagradne križanke oddajte osebno ali pošljite po pošti z oznako NAGRADNA KRIŽANKA na naslov: KTL — DG samoupravne zadeve in informiranje, Ljubljana, Čufarjeva 16 najkasneje do 17. marca 1987. Uredništvo NAGRADNA KRIŽANKA