Urejuje uredniški odbor: Cve-blar Stanko, Kozole Drago, Rački Viktor, Vračun Viljem, Gec Rado, Gerhard Jože.
Odgovorni urednik: Gerhard Jože Uredništvo in uprava: Steklarna Hrastnik. — Izhaja stalno na 8 straneh vsakega 5. v mesecu. — Naslov: »Steklar« glasilo kolektiva Steklarne Hrastnik, tel. št. 81-622 — interno 19. — Tisk in klišeji ČP »Celjski tisk« Celje.
Začrtane naloge izvesti do kraja
Delovni kolektiv našega podjetja se je v popolni meri zavedal odgovornosti, ki jih postavlja gospodarska reforma pred vse zaposlene člane kolektiva. Samoupravni organi so takoj v začetku sprejeli nekaj važnih ukrepov, ki so bili najbolj problematični in že danes se kaže, da izvajanje teh pozitivno vpliva na uspeh, red in disciplino v kolektivu, kar nam tudi pričajo dosedanji uspehi in ugled podjetja Vse sprejete naloge — ukrepe so obravnavali odgovorni ljudje v podjetju, samoupravni organi, brigadirji, kakor tudi člani Zveze komunistov v našem podjetju. Vsi smo odločno podprli sprejeta stališča, v razpravah pa dopol-
njevali in dali nove konkretne predloge.
Na enem zadnjih sestankov tovarniškega komiteja ZK steklarne, kasneje na sestankih osnovnih organizacij ZK v podjetja smo temeljito analizirali iz sprejetih nalog samoupravnih organov v zvezi z gospodarsko reformo, danih je bilo tudi nešteto predlogov in sklepov kakor tudi napotila za bodoče naloge članov ZK v podjetju.
Tovarniški komite ZK je pri pravil tudi krajšo analizo o dose-
danjem delu članov ZK pri izvajanju ukrepov. Ugotovilo se je, da je večina članov ZK pravilno razumela postavljene naloge ter se je aktivno vključila v razprave na CDS-u, sindikatu in ekonomskih enotah, dajali so konkretne predloge za odpravljanje napak in reševanje problemov v proizvodnji. Smatra se pa, da je treba še ostali del članstva ZK aktivizirati za uspešno delo v kolektivu.
Ko je tovarniški komite ZK razpravljal o že realiziranih sklepih in nalogah, je pozitivno ocenil njih izvajanje. V razpravi so člani ZK opozorili le na nekatere bistvene probleme, ki so se pojavili pri dosedanjem delu.
Predvsem so opozorili, da so se disciplinski ukrepi, večkrat v dosedanji praksi le enostransko uveljavljali, ukrepi se izvajajo samo v nekaterih oddelkih, do-čim drugi vodje enot in služb ne kažejo dovolj iniciative, da velja pravilnik tudi za njihove oddelke, »kajti smoter pravilnika je, da se uvede boljši red in organizacija dela v vseh oddelkih.« Zaradi odgovornosti pa naj se u-krepa tudi zoper odgovorne ljudi v podjetju, v kolikor ne izvajajo danih nalog. Zaključek te
razprave pa je bil, da je pravilnik o disciplinskih odgovornosti članov kolektiva dosegel svoj namen — pravilnik pa naj postane akt, s katerim se bodo uvajali boljši tovarniški odnosi med zaposlenimi v podjetju. Pravilno je da se najstrožje ukrepa proti vsem skrajno nediscipliniranim članom kolektiva.
Nadaljnja razprava je pokazala, da bodo morali samoupravni organi od tehničnih služb zahtevati, da se dosledno izvedejo vsi sprejeti sklepi, predvsem glede boljše organizacije dela, in da se do kraja izvrši temeljita analiza in opis delovnih mest v podjetju.
Vsi komunisti smo si bili edini
da bomo dosegli največji gospodarski uspeh, če uredimo orga nizacijo proizvodnje in zmanjšamo odpadek. To je možno urediti, vendar bo treba večjega truda vseh služb v proizvodnji. Ugotovljeno je bilo, da nekateri od delki dosedaj niso nič ali zelo malo napravili za rešitev tega problema. V tej smeri nas prav gotovo čaka največ dela, pokazatelji gospodarskega efekta pa bodo največ vplivali na dohodek v kolektivu.
Glede zaposlenosti v kolektivu ni bojazni, da bi se šlo na kakršno koli odpuščanje zaposlenih članov kolektiva. V kolikor bi se pokazal višek zaposlenih imamo vedno tolik odtok — fluktuacijo delovne sile da se avtomatično zniža stalež.
Najbolj pomembni zaključek je pokazal, da so člani kolektiva mnogo premalo seznanjeni s ciljem in nalogami gospodarske reforme, da je dosedaj bilo premalo sestankov po sindikalnih pododborih, in bo v bodoče najbolj važna naloga članov ZK v sindikatu in samoupravnih organih, da še bolj aktivno sodelujejo v razpravah na sestankih samoupravnih organov, sindikatu in ekonomskih enotah, da s konkretnimi predlogi za realizacijo sklepov in nalog največ prispevamo k boljšemu in ekonomič-nejšemu gospodarskemu uspehu v ■ našem podjetju.
Rački Viktor
Prekinitev delovnega razmerja daljša od treh dni
Po določilu 62. člena Temeljne-ga_ zakona o delovnih razmerjih pridobi delavec pravico do letnega dopusta po enajstih mesecih nepretrganega dela in ima pravico izrabiti ga v vsakem letu, če v delu ni imel, presledka. Ne smatra se, da je delavec imel presledek, če je neposredno ali s presledkom do treh dni prešel z dela na delo iz ene delovne organizacije v drugo.
Glede na to, če je delavcu pred potekom nepretrganega dela e-najstih mesecev prenehalo delovno razmerje in je začasno nezaposlen dalj kot tri dni in se zaposli v istem letu v drugem podjetju, se mu prejšnja zaposlitev ne računa za letni dopust, čeprav se je redno javljal Zavodu za zaposlovanje delavcev.
Cas trajanja nezaposlenosti, ki traja več kot 3 dni, se vračunava v delovni staž pod pogojem, da se je delavec ta čas redno javljal Zavodu za zaposlovanje in da sprejme zaposlitev, ki se mu ponudi brez ozira, da mu za ta čas pripada denarno nadomestilo zaradi začasne nezaposlenosti.
Sušin Viktor
Postavitev prvega železnega opornika na novi hali avtomatične proizvodnje, s katero zaključujemo rekonstrukcijo steklarne Hrastnik.
ZAGREBŠKI VELESEJEM JE TUDI ZA NAS
DOBRA MANIFESTACIJA
Kot vsako leto smo tudi letos razstavljali na Zagrebškem velesejmu z željo, da sodelujemo na tej razstavi jugoslovanskega gospodarstva, predvsem pa, da z našimi poslovnimi partnerji izmenjamo svoja mišljenja in razčistimo vrsto pomembnih stvari za dokončno oblikovanje plana prodaje. Iz tega, kar sem sedaj omenil, se vidi, da ni naš primarni cilj, narediti čim več zaključnic, ker te lahko narede tudi naši predstavniki na terenu. Trdim, da je udeležba na tej manifestaciji gospodarstva za nas potrebna, gledano s katerega koli vidika, pe čeravno ne stane malo denarja. Težko bi si predstavljali jugoslovansko steklarstvo brez Steklarne Hrastnik, ker ona nedvomno daje v določenih asorti-manih ton in barvo kvalitete naše steklarske industrije.
skoraj pojavile in mislim, da moramo to obljubo tudi držati. Zelo dobro je bila tudi sprejeta nova stiskana garnitura za gostinske obrate.
Drugo področje, kateremu smo dali enako močan poudarek, je steklo za lestence in stropne skodele. Trdim, da smo tukaj odšli nekoliko predaleč za potrebe jugoslovanskega trga, žal pa' smo to morali narediti, ker se pač velika večina tega stekla proda v tujino in moramo iti v korak z modo v zahodni Evropi. Mislim, da predvsem dobro uspevamo v stropnih skodelah, kjer je celoten asortiman bil izredno dobro sprejet. Tu mislim tudi izjave mimoidočih, ki so si v razgovorih z nami prav želeli takšna stekla v svojih stanovanjih. To področje moramo konstantno razvijati naprej, saj bi bila ne-
Nekaj novih izdelkov z razstave na Zagrebškem velesejmu.
Organiziranje našega razstavnega prostora in izbira expona-tov je bila skoraj povsem komercialna, kar smatram, da je absolutno pravilno. Predstavljali smo zaključeno proizvodno celoto, ki nudi posameznim potrošnim področjem dovolj bogat asortiman in pestro izbiro izdelkov za zadovoljitev potrošniških želja. Sam razstavni prostor je bil dobro urejen, le redki so bili, ki z nekaterimi malenkostmi niso bili povsem zadovoljni. Te bomo lahko uspešno odstranili naslednje leto
Kaj smo na sejmu prikazali? Razstavil bom asortiman tako. kot mislim, da se naša celotna proizvodnja usmerja. Steklo za gostinstvo in široko potrošnjo predstavlja in bo tudi v bodoče predstavljalo zelo močan steber v naši proizvodnji. Izdelki, ki so bili razstavljeni, so prikazali tisto, kar trenutno zmoremo, nakazali pa so novo področje, v katerega bomo v bodoče močno zakorakali. Tu mislim na nove kozarce za gostinstvo in široko potrošnjo s strojnimi dekorji. Oblike kozarcev so bile zelo dobro sprejete, enako tudi dekorji, predvsem zaradi živosti barv. Splošna ocena kupcev je bila, da je to blago, ki se bo dalo dobro prodajati, če ne bodo cene previsoke. Mimoidoči so samo spraševali, zakaj teh stvari ni v trgovinah. Obljubljali smo, da se bodo
popravljiva škoda, doživeti kakršen koli spodrsljaj.
Zadnja zvrst naše proizvodnje pa je^embalažno steklo za farmacevtsko in kozmetično industrijo. Namenoma nismo razstavili niti ene steklenice za kozmetiko, ker smo imeli tu pripravljenih vrsto vprašanj za naše poslovne partnerje. Tu je šlo za standardizacijo asortimana te industrijske veje in zoževanje asortimana v takšne okvirje, da bomo lahko pristopili k avtomatski proizvodnji. Razgovori so se dokaj uspešno razvijali, do konca pa jih bomo pripeljali na skupnem sestanku s strankami v Hrastniku v začetku oktobra. Pri farmacevtski industriji je bilo nekoliko lažje in so se pogovori vrteli le okoli količin in asortimana za leto 1966, upoštevajoč naše nove kapacitete.
Kako pa sejem glede poslovnosti? Naša skupna ocena tistih, ki smo bili tam — vsaj za 30 % intenzivnejše in boljše kot minulo leto. To je presenetljiva ugotovitev, saj tega nismo pričakovali glede na reformo v gospodarstvu. Lahko trdimo, da je blaga široke potrošnje prodano še nekaj več kot do konca leta, da so pogodbe za letošnje leto v industrijskem steklu aktualne v celoti in da je majhen zastoj v prodaji razsvet-ljavnega stekla.
Razgovori za prihodnje leto dajejo dokaj optimistično sliko. Izgleda, da bomo lahko celotno avtomatsko proizvodnjo embalažnega stekla prodali in zaključili pogodbe do konca novembra. To ni malo, saj bomo v letu 1966 razpolagali z okoli 140 milijoni različnih steklenic v beli in rjavi barvi.
Pojavilo se je dokaj novo vprašanje zaključevanja pogodb s trgovskimi hišami. Te si žele svojo preskrbo zagotoviti, pa četudi s tem prevzamejo določen nov poslovni riziko. Ta predlog se intenzivno proučuje in ne bi mogel že sedaj dati odgovor. Stvar je po svoje zanimiva, ima pa nekatere pomanjkljivosti. Že iz tega je razvidno, da bo blago široke potrošnje možno tudi v naslednjem letu uspešno prodajati.
Razsvetljavno steklo je pokazalo najslabši poslovni rezultat na sploh. Tu so glavni vzroki reforme, ki ima velik poseg v industrijo, drugi pa, postavila je majhna proizvodna podjetja armatur v neugodno situacijo. V tem asortimanu nam preostane močna orientacija na izvoz.
Kaj smo izvedeli o izvozu? Bodoča avtomatska proizvodnja kozarcev je zanimiva, žal je še tako odmaknjena, da so povsem kon kretni razgovori še nemogoči. Oblika kozarcev, dekorji in načini pakiranja so zelo sprejemljivi, Tudi cene, za katere pa moramo reči, da so kopija svetovnih cen za enake izdelke, zaenkrat ne predstavljajo prevelike prepreke.
Pokazalo se je, da bo pri prodaji teh izdelkov treba razpolagati z zadostnim prospektnim materialom.
Plasman razs ve tl javnega stekla ima tudi v naslednjem letu precejšnje možnosti. Vse oživitve v asortimanu, ki jih pripravljamo, bodo dale brez dvoma pozitivne rezultate.
Na kratko bi rad povedal, da je sejem dal zelo optimistično perspektivo. Za njeno ostvaritev pa bomo morali imeti zelo zelo dobro proizvodnjo. Tu nas čakajo velike naloge.
Za zaključek bi samo še rad omenil vtise, ki sem jih dobil pri ogledu razstavnih prostorov drugih steklarn. Steklarna Straža je uspešno prikazala celoten asortiman embalažnega stekla, kjer je dosegla nekatere zelo lepe rezultate. Nekoliko neprijetno sem bil presenečen z razstavo Paračina, in to ne zaradi kvalitete, kot pa* zaradi izbire asortimana. Ta tovarna prikazuje v glavnem steklo tipa »Murano«, kelihe v barvah, kristalne vaze in nekaj tudi strojno dekoriranih kozarcev. To me je začudilo, saj njihova glavna proizvodnja leži v drugačnem asortimanu. Škoda, da razen Skopja, ki je dalo glavni povda-rek stekleni volni, ni bilo drugih steklarn, saj bi tako lahko še bolj uspešno prikazali vzpon jugoslovanske steklarske industrije, ki pa v zadnjih nekaj letih ni majhen.
Mlinar Martin
POTOVANJE PO JUGOSLAVIJI
V drugi polovici avgusta je Izvršni odbor Počitniške zveze občine Hrastnik skupno z družino Počitniške zveze Steklarne Hrastnik organiziral 13-dnevno potovanje po Jugoslaviji. Potovanja se je udeležilo tudi 10 mladincev — članov Počitniške zveze družine Steklarne Hrastnik.
Mlade ferialce je pot najprej vodila v prestolnico Bosne in Hercegovine v Sarajevo. Tu so ostali 2 dni in si med tem časom ogledali mesto in njegove značilnosti. Med drugim so si ogledali Ilidžo, kjer izvira reka Bosna. Posebno pozornost so posvetili ogledu Gradske vječnice, kjer je velika mestna knjižnica. Pot jih je nato vodila iz starega dela mesta Baščaršije v novi del, kjer je impozanten zemeljski muzej, ki prikazuje življenje in navade prebivalcev tega področja v preteklosti. Po ogledu muzeja Gavrila Principa in še nekaterih zanimivosti so zapustili mesto ob Miljacki in se popeljali z ozkotirno železnico proti Dubrovniku.
Poleg kopanja tudi tu niso pozabili, da je Dubrovnik mesto zgodovinskih zanimivosti in lepot. Posebno lepo verme je ustvarilo še lepše vtise na to lepo mesto, katerega so po 4 dnevnem bivanju zapustili in zapluli proti Makarski. Čeprav jih je motilo slabo vreme, so se vseeno lepo počutili v Taboru Počitniške zveze iz Celja. Ogledali so si tudi mesto. Potovanje se je bližalo h
koncu, zopet so morali na pot proti Reki. Tudi v Reki bi ostali dan ali dva, vendar *jih je slabo vreme napotilo domov.
Udeležnici potovanja so po povratku povedali, da so bili vsepovsod lepo sprejeti in žele, da bi tudi drugo leto potovali in tako spoznali še več lepot naše domovine.
Janez Strgaršek
OBVESTILO
Obveščamo člane kolektiva, ki se vozijo na delo z avtobusom na relaciji Brezno — Marno — Dol — Steklarna in obratno, da bo s 1. novembrom 1965 odprta poslovalnica »Sap -a« v klubskih prostorih na Dolu (pisarna Krajevne skupnosti).
Odprta bo predzadnji in zadnji ter prvi dan v naslednjem mesecu, in sicer v času od 11. dopoldne do 14. popoldne.
Mesečna vozovnica se plača v gotovini.
Poslovalnica SAP
Tušar ing. Jože
REGENERATIVNO PREKLAPANJE
NOVIH
PEČI
V zadnji številki Steklarja smo pri avtomatskem vodenju novih peči tudi omenili regenerativno preklaplanje. Danes bomo ta del vodenja novih peči podrobno o-pisali.
Tehnična zahteva pri regenera-tivnem preklapanju (menjavi bobna) je hitrost in sigurnost. Preklaplanje se mora izvršiti hitro, tako da je kurjenje peči samo za kratek čas prekinjeno, razen tega pa mora tlak v peči ostati čimbolj konstanten. Preklaplanje mora potekati tudi sigurno — to se pravi brez motenj, ker vsaka motnja pomeni izgubo na produkciji in večkrat tudi na kvaliteti stekla.
Princip menjalnega postopka je pri vseh regenerativno kurjenih pečeh isti. Izvedba peči (število komor), število gorilcev in gorivo pa narekujejo razne posebnosti in variante. V našem primeru bodo obe peči kurjene s prečnim plamenom, dvakrat po tri skupine gorilcev in to z mazutom. Menjavo kurjenja z leve strani peči na desno stran bomo pri novo zgrajenih pečeh lahko sprožili na 4 različne načine:
1)	posamično ročno krmarjenje;
2)	centralno ročno krmarjenje;
3)	centralno krmarjenje glede na čas;
4)	centralno krmarjenje glede na temperaturo.
1 ) Posamično ročno krmarjenje
Pri tem postopku se vsak menjalni organ uporablja tako, da s tasterji dajemo potrebne impulze. Pri ročnem krmarjenju moramo posebno paziti na vrstni red zapiranja oziroma odpiranja loput. Čas menjalnega postopka se lahko poljubno določi — seveda samo tisti, ki bo najbolj ugoden za peč. Nepogrešljiv pripomoček za tako obratovanje je svetlobna shema.
2)	Centralno ročno krmarjenje
Tu gre za polavtomatski potek
krmilnega postopka. Topilničar uporablja stikalo in to v določenih časovnih intervalih. To stikalo daje impulz programski stikal ni napravi, ki po določenem krmilnem vrstnem redu obme krmilne organe ter avtomatsko prestavi kurjenje z ene strani peči na drugo stran.
3)	centralno krmarjenje glede na čas.
To je popolnoma avtomatiziran postopek, časovni faktor določa tu trenutek, v katerem se naj krmilni postopek izvrši avtomatsko. V ta sistem sta vključena dva časovna releja, ki določata čas gorenja na levi ali pa na desni strani peči. Potreba po vgraditvi dveh časovnih relejev je v tem, da lahko z njima izenačimo nesimetrije v komorah, ki jih zelo dobro poznamo.
Kurjenje z desne strani peči traja odgovarjajoče času, ki je nastavljen, na desnem časovnem releju. Po poteku časa, ki je nastavljen, da desni časovni rele impuls programski stikalni napravi, ki avtomatiko prestavi kurjenje na levo stran peči. Po preteku krmilnega postopka do-
bi levi časovni rele od programske stikalne naprave impulz za zagon. Na levem časovnem releju je nastavljen čas gorenja leve strani peči. Po poteku nastavljenega časa, da levi časovni rele impulz programski stikalni napravi, ki avtomatsko prestavi kurjenje na desno stran peči. Ta menjava se ponavlja v določenih časovnih intervalih.
obratno se blokirajo vse tri regulacije za temperaturo, mešdni-co olje-zrak in regulacija tlaka v peči.
Pozicija krmilne lopute, kurjenje na levi strani peči, pa bo raz-
vidno na svetlobni shemi, ki bo poleg komandne plošče.
Prikaz svetlobne sheme za našo peč pa bomo objavili v prihodnji številki Steklarja.
MLADINA HRASTNIKA Mn!
4)	Centralno krmarjenje glede na temperaturo.
Časovni faktor lahko zamenja temperaturni faktor, ki določa trenutek preklaplanja krmilne naprave. V našem primeru je ta faktor določen na najvišjo temperaturo, ki je dovoljena v komorah. Temperaturo v komorah merimo s pyrometri in jo peljemo preko regulatorja, ki daje impuls za preklop programski stikalni napravi. Preklaplanje kurjenja z leve na desno stran peči in obratno je pa isto kakor pri centralnem krmarjenju glede na čas.
Tako smo opisali vse štiri načine regenerativnega preklapljanja. Pri vsakem preklaplanju pa se še vršijo naslednje operacije:
Med preklaplanjem kurjenja z leve na desno stran peči ali
Želim si
Želim si spet pomladnih dni. mladosti sreče smel korak, vroč pogled, objem mehak.
Odšla mladost je,
sonce zame
vroči sij je
izgubilo,
sreča, radost —
vse se je v morje utopilo.
Le valovi zdaj mi pesem nežno v noči jasni včasih šepetajo, da oči otožne mi v solzah vztrepetajo.
R. Marica
Mladina Hrastnika se je obvezala, da bo s prostovoljnim delom zgradila cesto na odseku od Turja do Kopitnika. Glavni organizator te akcije je Občinski ko mite Zveze mladine Hrastnika, kjer je formirana posebna delovna komisija, ki vodi celotno ak cijo.
V nedeljo, 26. septembra je bilo predvideno, da bo na tej akciji sodelovalo okrog 40 mladincev in mladink, vendar se jih je odzvalo več kot sto. Zaradi slabega vremena in prenatrpanosti kamiona, ki je vozil na delovišče, pa so nekateri ostali doma in jih je delalo 74. V tej akciji so sodelovali mladinci iz vseh aktivov, med njimi je bilo tudi več mladih iz Steklarne Hrastnik. Čeprav je bilo slabo vreme, je akcija vseeno odlično uspela. Vzdušje na delovišču je bilo brigadirsko, saj so se tu zbrali tudi nekateri mladinci, ki so sodelovali že na zvezni mladinskih akcijah in so dali temu delu še posebno vzdušje.
Dela na dograditvi tega objekta se bodo še nadaljevala. Prihodnje nedelje bo brigada zopet delala in če bo zopet takšen odziv mladine, bodo dela končana že v naslednjih dveh nedeljah, seveda, če ne bo vreme preveč nagajalo. Potrebno bi bilo dodati samo še to, da naj bi organizacije, ki posojajo orodje in drugo, imele več razumevanja in podprle akcijo m:ladine.
Iz tega izhaja, da je mladina zainteresirana za delovne akcije ki so tudi zalo koristne, saj se tu spoznava kmečka, delavska in študentska mladina, ki s skupnimi napori rešuje naloge, ki jih nalaga družba.
Koliko časa bo most čez Savo v Hrastniku še kljuboval vodni stihiji? Tako se sprašujejo Hrastničani.
Prepričani smo, da bo na prihodnjih akcijah obisk še. večji, da bomo lahko zadano nalogo končali v rekordnem času.
Janko Strgaršek
VTISI IZ PRAKSE
Kot štipendist »Steklarne Hrastnik; sem opravljal svojo enomesečno počitniško prakso v tehničnem sektorju »Pripravi proizvodnje«. Tu sem se seznanil z delom in pomenom tega važnega oddelka v naši tovarni, ki skrbi za pripravo orodja in strojev za izdelavo steklenih izdelkov. Orodja se izdelujejo po želji kupcev ali pa tudi po lastnih zamislih. Poglavitna naloga tega oddelka je pripraviti načrte za orodje, modele in stroje, ki v tehnološkem postopku izvedejo operacijo delovnega procesa. To se odraža v mnogih problemih in nalogah, ki jih ta oddelek rešuje po sodobnih načelih industrijskega razvoja. Sama organizacija Priprave proizvodnje« temelji na koordinaciji med posameznimi enotami v podjetju, ki preko posameznih faz na koncu tvorijo celoto, to je od osnutka pa do končnega načrta za delo v strojnih delavnicah.
Bistveni faktor uspešnega dela »Priprave proizvodnje« pa je v elastičnem in razumnem vodenju, v sodelovanju med člani tega oddelka. Zraven tega pa načrtno in terminsko izvajanje dela! Tu vsak član oddelka dobro pozna svoje delovno mesto od inženirja pa vse do tušerjev, obenem pa spoštujejo delovno disciplino,, ki je osnovni faktor za uspeh neke gospodarske organizacije. V začetku je moral ta maloštevilni oddelek prebroditi mnoge težave, ki so značilne za preporodne substance. Danes pa že igra zelo važno vlogo, saj si enostavno ne moremo zamisliti napredne mehanizirane proizvodnje brez obstoječega oddelka Priprave proizvodnje . Njeni tehnologi in konstruktorji budno bdijo nad sodobno proizvodnjo, ki se razvija s sorazmerno hitrim tempom.
Radovedno oko, ki z bežnim pogledom obišče ta oddelek, lahko Midi mlade tehnike, kako skrbno motrijo in ocenjujejo svoja dela na risalnih mizah. Vsak tak pogled pove neznancu, da se tu poraja nov mlad kader steklarskih strokovnjakov, ki so se spoprijeli z zastarelim načinom proizvodnje ter se spuščajo v nove naloge, ki jih mora reševati
(Nadaljevanje na 4. strani)
VTISI IZ PRAKSE
(Nadaljevanje s 3. strani)
kolektiv »Steklarne Hrastnik« na svoji razvojni poti. Ti mladi ljudje želijo z boljšo mehanizacijo in sodobnim načinom proizvodnje olajšati delo proizvajalcem, obenem pa dvigniti finančno plat podjetja po vzoru in načinu, ki ga že imajo industrijsko razvite, dežele.
Od nedavnega pa je poleg »Priprave proizvodnje« tudi razvojni oddelek, ki se ukvarja v tesnem sodelovanju z. ostalimi komponentami v tovarni z rekonstrukcijo, z investicijami, z novo mehanizacijo, odklanja ozka grla delovnih procesov v obratih, predlaga izboljšave ter ureja nove stroje. Obenem pa »Priprava proizvodnje in razvoja« skrbi, da prihajajo na delovna področja strokovno izobraženi mladi ljudje, ki vidijo perspektivo tovarne v sodobni mehanizirani proizvodnji. To je edina prava pot, ki pelje do možnosti skrajšanega delovnega časa ter da ohrani stabilnost našega podjetja na domačem in tujem tržišču v izredno močni konkurenci med proizvajalci steklenih izdelkov drugih držav.
Delo moje prakse je potekalo v prijetnem vzdušju med člani tega oddelka, ki so mi nudili vsestransko pomoč pri mojem delu, za kar se jim zahvaljujem ter jim želim v njihovem nadaljnjem delu mnogo uspehov, ki bodo tovarni doprinesli nove ideje, izboljšave in lepoto prihodnjih dni.
Ivan Surina
POZDRAV IZ JLA
Spoštovani sodelavci, sodelavke in uprava!
Namenil sem se, da se tudi jaz javim, kakor vsi moji nekdanji sodelavci, ki služijo sedaj kadrovski rok, ki tudi njim pošiljate ta priljubljeni list. Najprej pozdravljam celoten kolektiv in uredništvo, ki mi pošilja ta list.
Zelo sem bil vesel, ko sem dobil Steklarja, saj v njem najdeš zmeraj kaj novega in zanimivega, zato ga z velikim veseljem čitam, saj je on edini, ki me seznanja in obvešča o vašem marljivem delu ter napredku celotnega kolektiva.
Zmeraj se spominjam vseh tistih, ki smo se v težkem delu mučili za čim boljši napredek našega kolektiva. Najbolj me pa veseli od uprave in uredništva, da se tudi spominja na nas vojake in da jim pošilja ta priljubljen list in da objavlja njihova pisma v listu.
Uredništvu čestitam za trud, ki ga polaga v list, da bi bili delavci bolj seznanjeni o delu in napredku celotnega kolektiva. Vsem sodelavcem in sodelavkam želim v nadalje čimveč us peha v proizvodnji.
Še enkrat — prav lepo vas pozdravlja nekdanji sodelavec, ki sedaj služi kadrovski rok v Šibeniku.	Halzer Vili
V. P. 4336/6 Šibenik
RAZPOREDITEV
Naš pregled problematike o skrajševanju delovnega časa nadaljujemo z najbolj interesantno temo, tj. z načinom skrajševanja delovnega časa
V naših anketah smo dobili največ pripomb in predlogov za takšno skrajševanje delovnega. časa, katero bi omogočalo prosto soboto.
Danes imate priložnost se seznaniti z našimi teoretičnimi možnostmi.
O s n o v n a načela
Pri izbiri oblike skrajšanja delovnega časa so podjetja, ki so že uvedla 42-umi delovni teden, upoštevala predvsem možnosti ostvaritve plana proizvodnje in zagotovitve boljših življenjskih in delovnih pogojev delavca. Te možnosti so v prvi vrsti odvisne od porasta produktivnosti dela in izboljšanja zdravstvenega stanja delavcev, to pa od naslednjih pogojev in faktorjev:
1.	da se tedenski časovni fond dela strojev ne zmanjšuje, ampak se po možnosti poveča;
2.	da se ne povečuje število zaposlenih, ampak se izkoristijo nezadostno zaposleni delavci na drugih delovnih mestih in izboljša organizacija in mehanizacija dela; šele ko so izrabljene vse notranje rezerve, naj se smotrno zaposlujejo novi delavci — v nobenem primeru pa ne sme priti do povečanja nadurnega dela;
3.	da se ne zmanjšuje polurni odmor, ker znatno vpliva na zboljšanje delovnih pogojev in zmanjšanje utrujenosti delavcev ter bi bilo zato potrebno proučevati možnosti, da se poveča trajanje odmorov — poleg glavnega še krajši vmesni odmori — posebno tam, kjer se lahko prekine delo v izmeni;
4.	da je začetvek delovnega časa v prvi izmeni produktivnost dela, ob 5. ali 6. uri zjutraj neugoden za delavca in za : produktivnost dela, ker delavci prihajajo na delo neprespani, posebno če stanujejo daleč od delovnega mesta.
Za razporeditev delovnega časa so torej važna naslednja vprašanja:
—	razporeditev delovnega časa po delovnih dneh,
—	začetek in konec delovnega dne posameznih delovnih izmen,
—	delo v izmenah,
—	nočno delo,
—	nadurno delo.
Ta vprašanja pa so v zvezi z osnovnim vprašanjem, ali skrajševati delovni teden ali delovni dan.
Razporeditev delovnega časa
Podjetja, ki so že prešla na 42-urni delovni teden so si z nekaterimi izjemami izbrala predvsem dva načina ureditve delovnega časa:
1.	8-urni delavnik s tremi prostimi sobotami v mesecu,
2.	7-urni delavnik
Več kot devet desetin slovenskih podjetij in ver kot polovica hrvaški hpodjetij, ki so uvedla skrajšani delovni čas, se je odločilo za skrajšanje delovnega tedna tj. za proste sobote.
Za izbiro s stališča produktivnosti dela med skrajšanjem delovnega tedna in delovnega dneva bi bilo potrebno primerjati količino proizvodnje in stroškov v zadnji uri delovnega dne skozi vse dni delovnega tedna in zadnji dan v tednu — v soboto.
Odločiti se moramo torej za tak način skrajšanja delovnega časa, da odpade delovni čas, ko je produktivnost dela najmanjša in obenem, da je ta čas čim krajši.
Prvo vprašanje v primerjavi je, kolikšen je izpadli čas pri skrajševanju delovnega tedna in pri skrajševanju delovnega dne?
Če skrajšujemo delovni teden, imajo posamezni delovni tedni v mesecu naslednje število ur: delovnih ur
Število Število delovnih ur efektiv, ur odmor
I. teden	40	37,5	2,5
II. teden	40	37,5	2,5
III. teden	40	37,5	2,5
IV. teden	48	45	‘ 3
povprečno ur % skrajševanja	42	39,4	2,6
delovnega časa	14,3%	14,2 %	
V primeru skrajševanja delovnega dne, pa imajo posamezni delovni tedni enako število ur
ii
; o
CD
"d
a-a U
’ ' M (D
u-i
CD
>0)
J-
O
S
"P
O
I. teden	42	39	3
II. teden	42	39	3
III. teden	42	39	3
IV. teden	42	39	3
povprečno ur	42	39	3
% skrajšanja časa	13,3 %	15,4%	
Iz primerjave deležev skrajšanja efektivnega delovnega časa je razvidno, da se pri skrajšanju delovnega d ne za okoli 1 % skupnega fonda delovni ur bolj zmanjša efektivni delovni čas kot pri skrajšanju delovnega tedna.
S stališča trajanja efektivnega časa je torej smotrnejše skrajševati delovni teden.
Skrajšanje delovnega tedna ima naslednje prednosti:
—	zagotavlja boljše pogoje za humanizacijo dela, in boljše delovne in življenjske pogoje zaposlenih žen,
—	nudi večjo možnost za rekreacijo — daljši počitek in sprostitev ter strokovno izpopolnjevanje,
—	na prosti dan odpadejo prevozi in stroški za prevoze na delo, kar je važno predvsem, če so delavci iz oddaljenih krajev,
—	delavci pridobijo precej prostega časa, ki bi ga porabili za pot v službo in iz službe,
—	izboljša se organizacija tekočega in investicijskega vzdrževanja ter pregled delovnih naprav,
—	želijo ši ga delavoi,
—	uvedlo ga je že več kot devet desetin slovenskih podjetij.
—	uvaja se, ali je že uveden, tudi v zahodnoevropskih zemljah in ZDA
in naslednje p o m a n k 1 j i v o s t i :
—	možnost porasta dela izven podjetja,
— nizki osebni dohodki ne zagotavljajo rekreacijo.
Uvedbo 7-urnega delovnega dela pa zagovarja predvsem naslednje:
—	najnižja produktivnost in ekonomičnost dela je v zadnji delovni uri,
—	največ nesreč je tudi v zadnjih urah,
—	dnevno se lažje nadomesti izpad ene ure z večjo intenzivnostjo dela,
—	utrujenost se v večji meri zmanjša, ker je največja utrujenost v zadnjih urah dela,
—	lažje se ugotovi kontinuiteta dela.
Skrajševanje delovnega dne ima tudi pomanjkljivosti predvsem, ker ne nudi možnosti, ki jih ima skrajšam delovni teden. Upadanje produktivnosti dela se bo verjetno preneslo na zadnjo delovno uro. stimulativnejše nagrajevanje, ali pa možnosti, ki jih nudi skrajšani delovni teden pa' lahko povzroči obratno, to je, da se produktivnost v zadnji uri obdrži na potrebni ravni.
Zaključimo lahko, da ima skrajševanje delovnega tedna pri urejenih pogojih organizacije poslovanja in prostega časa prednost pred skrajševanjem delovnega dneva tako z vidika izpada delovnega efektivnega časa, kat z vidika živ-
1	jenskih pogojev delavcev in produktivnosti dela.
Prednost skrajševanja delovnega tedna je poudaril zvezni sekretar za delo v ekspozeju o skrajševanju delovnega časa. Enako mnenje ima tudi komisija za delovni čas pri zveznem izvršnem svetu.
Večina podjetij se ukvarja samo s to dilemo: 7-urni delovni dan ali 5-dnevni delovni teden. Različnih možnosti za skrajševanje delovnega časa pa je še neomejeno število. Nekatera podjetja so bila prisiljena, da poiščejo svoje specifične rešitve zaradi načina proizvodnje, druga pa so z analizami ugotovila, da jim bo poseben način skrajševanja prinesel ifgodnejše rezultate.
Navajam samo nekatere primere, ki naj ilustrirajo pestrost te problematike:
—	kontinuirano delo 6 + 2 (6 dni dela po 8 ur,
2	prosta dneva);
—	kontinuirano delo 3 + 1;
DELOVNEGA CASA
— brigadni način dela v treh izmenah po 8 ur,
vendar za 4 brigade (ne 3 brigade kakor je dosedanja praksa);
—• različno razporejen delovni čas (kombinacije) itd.
Vsi ti različni načini in možnosti opozarjajo vsako podjetje, da problematika okrog skrajševanja delovnega časa ni enostavna in da je treba skrbno proučiti vse prednosti in slabe strani enega ali drugega načina. Le tako bomo lahko dosegli .zastavljeni cilj.
UREDITEV ODMORA
Nekatera podjetja so se pri prehodu na skrajšani delovni čas odločila, da skrajšajo odmore med delovnim dnevom na 15 ali 20 minut, oziroma da prestavijo odmor na začetek ali konec delovnega časa, ali ga povsem odpravijo, kar je z določilom 110 člena Zakona o. delovnih razmerjih posebej prepovedano.
Pri organizaciji odmorov je važna razporeditev, oblika in čas trajanja odmorov. Polurni odmor je namenjen za malico in za počitek, tako da lahko delavci v drugi polovici delovnega časa bolj intenzivno delajo.
Zato ne bi bilo smotrno prestavljati polurnega odmora iz 'sredine delovnega dneva ali ga celo skrajšati.
ORGANIZACIJA PROSTEGA CASA
Z uvedbo 42-urnega delovnega ledna se bo za 12,5 % skrajšal celotni delovni čas. V primeru, da se Odpravi nadurno delo, pa se bo dosedanji delovni čas še bolj Skrajšal. Z uvedbo treh prostih sobot bodo delavci imeli 41 % več prostih dni: 52 nedelj, 9 praznikov, 14—30 dni rednega dopusta in 35 prostih sobot.
Z uvedbo. 7-unega delavnika bi vprašanje prostega časa ne bilo tako težavno, ker bi se prosti čas enakomerno razporedil po delovnih dneh.
Če preidemo na proste sobote, bo potrebno or ganizirati prosti čas, kajti nesmotrno izrabljen prosti čas bi negativno vplival na delavca in na podjetje.
Naloga podjetja bo, da predvsem z organizacijo izobraževanja, izletov, športne in kulturne aktivnosti ter letovanja zagotovi, da povečani prosti čas čim bolj koristno vpliva na psihofizično kondicijo in delovno sposobnost delavcev.
NAŠE TEORETIČNE MOŽNOSTI
Za skrajšanje delovnega časa v naši tovarni ne preostaje mnogo alternativ. Verjetno bomo morali iti na tzv. različno (kombinirano) skrajšanje delovnega časa z ozirom na karakter dela in zaradi kontinuitete dela ...
Ražen navedenih dveh metod, t. j. 7-urni delavnik in 8-urni delavnik s 3 prostimi sobotami mesečno, kar bo mogoče le tam, kjer se dela v eni izmeni in tisto delo ni neposredno vezano na proizvodnjo, obstoje še naslednje metode:
1)	za delavce, ki delajo na tri izmene (brigade so označene s črkami A, B, in C, delovni dnevi v tednu: P = ponedeljek, T = torek, S = sreda itd.
I. teden PTSCPSN
II. teden PTSCPSN
TTT. teden PTSCPSN
od 5—13 ure AAAAAA— BBBBBB— CCCCCC—
od 13—21 ure CCCCC----- AAAAA----- BBBBB
od 21—5 ure BBBBB------CCCCC— AAAAA
To pomeni, da bi vse brigade v dopoldanski izmeni delale od ponedeljka do sobote, brigade popoldanske in nočne izmene pa od ponedeljka do petka. S tem je povprečje ur znašalo 42. Vse brigade (izmene) bi tako imele enakomerno proste sobote. Slaba stran takšne razporeditve je ustavitev proizvodnega procesa v soboto popoldne, ponoči in nedeljo ves dan. Takšna razporeditev bi eventuelno odgovarjala dodelavnim enotam v primeru, da delajo na 3 izmene.
2)	V primeru, da se želi izkoristiti delovni dan v tednu, z vsemi izmenami in da vsaka izmena dela samo 42 ur in da ima isto število prostih dni predvsem sobot in nedelj, je potrebno postaviti 4
brigade na eno delavnico, odnosno 4 ljudi na 3 izmene za eno delovno mesto.
Ako brigade, odnosno delavnice, označimo s črkami ABC in D, potem bi bil razpored naslednji:
	I. teden PTSCPSN	II. teden PTSCPSN	III. teden PTSCPSN	IV. teden PTSCPSN
od 5—13. ure	AAAAAAA	BBBBBBB	ccccccc	DDDDDDD
od 13— 21. ure	CCDDDDD	DDAAAAA	AABBBBB	BBCCCCC
od 21—5. ure	BBBBCCC	CCCCDDD	DDDDAAA	AAAABBB
Iz tega sledi, da vsaka brigada dela v izmeni 7 dni po 8 ur. zaporedoma, potem pa ima 2—3 prosta dneva. Če pogledamo konkretno brigado »A« 1. teden dela vseh 7 dni v popoldanski izmeni, nato, je dva dni prosta (ponedeljek in torek): nakar nadaljuje z delom v sredo in dela že zopet 7 dni zaporedoma; sledita dva prosta dneva (sreda in četrtek), nadaljuje v nočni izmeni v petek in dela že zopet 7 dni zaporedoma, potem je pa prosta tri dni in sicer petek, soboto in nedeljo. S tem se krog kunca. V petem tednu prične brigada »A« ponovno delati v jutranji- izmeni.
V istem položaju so tudi brigade B, C in D.
3)	Tam, kjer se delà v 2 izmenah, ali pa 2 osebi na enem delovnem mestu, je situacija najslabša. Možen je edini naslednji razpored:
I. teden ■ PTSCPSN
PTSCPSN
II.	teden
od 5—13 ure od 13—21 ure
AAAAAA— BBBBB---
BBBBBB-AAAAA—
V tem primeru se ne dela 42 temveč 44 ur in ostane sobota popoldne vedno neizkoriščena.
Navedeni trije primeri skupaj s 7-unim delavnikom in 8-urnim delavnikom s 3 prostimi sobotami so okvirne teoretične možnosti, katere so nam na razpolago pri izbiri skrajšanega delovnega časa.
Kaj bomo izbrali, je stvar analiz ,in diskusij. Prvenstveno moramo imeti v vidu zavarovanje kontinuitete dela.	Kral Boris
POZDRAVI IZ JLA
Bačka Topola, 24. 8. 1965
Preteklo je nekaj mesecev, odkar smo se poslovili od domačega kraja, ki nam je ostal in bo tudi v nadalje v svetlečem spominu. Res lepo se je spominjati na dneve civilstva, katerega smo preje toliko zanemarjali, zato ga pa bomo bolje cenili, ko se vrnemo nazaj domov. Zavedamo pa se, da tudi tako služimo narodu SFRJ, čeprav so dnevi v JNA ne koliko bolj zahtevni in nam nalagajo vse zahtevnejše naloge* katere pa je treba tudi opraviti.
Živimo sredi zlatorodnih polja pšenice, koruze in drugih važnih pridelkov, ki dajo našemu nacionalnemu dohodku velike doprinose. Služimo v času nove gospodarske reforme in nas zelo zanima, kako v naši komuni pristopate k novim gospodarskim ukrepom, ki bodo dali našemu gospodarstvu velik pomen na zunanjem in domačem tržišču.
Zelo se zanimamo, kako delujejo naše gospodarske organizacije, kakor tudi organizacije ZK, ZM in druge organizacije v naši komuni.
Zato bi želeli, da nam redno pošiljate naše glasilo »Steklar«, ker smo v roke dobili slučajno eno številko, v kateri so res zanimive dejavnosti steklarskih delovnih ljudi.
Na kraju želimo vsem delovnim ljudem Hrastnika veliko uspehov in mnogo prizadevanja za vse večjimi proizvodnimi rezultati in za boljši standard hrastni-ških ljudi.
Prejmite naj lepše pozdrave od hrastniških pripadnikov JNA, ki služimo v Bački Topoli.
Kušar Alojz, Korbar Ivan, šoštar Ivan, Vabič Andrej, Kaste lic Anton, Kuk Alojz, Mihalič Friderik, Dolinšek Stanko, Brilej Drago, Cinžar Ivan, Žlindra Boris in Gošnjak Alojz.
šoštar Ivan V. P. 5920/13 B Bačka Topola
SPLOŠNI POZIV
obveznikom - nabornikom
V smislu določil L odstavka 48. člena Zakona o narodni obrambi (Ur. 1. FLRJ št. 30/55 in prečiščeno besedilo SFRJ št. 32/65), pozivamo vse obveznike — nabornike rojene v letu 1947, stalno ali začasno stanujeoče na območju občine Hrastnik, ki iz kakršnih koli razlogov niso prejeli poziva za nabor,, da se dne 14. oktobra 1965 javijo naborni komisiji, katera bo pričela z delom ob 7. uri zjutraj v prostorih Doma PV v Hrastniku št, 220. Ta poziv velja tudi obveznikom — nabornikom starejših letnikov, ki iz kakršnih koli razlogov do sedaj niso bili regrutovani, ter obveznikom — nabornikom začasno neposebnim, katerim je naborna komisija odredila, da se zglase ponovno pri naborni komisiji za oceno sposobnosti v letu 1965.
Ravno tako velja ta poziv voj. obveznikom, ki so se priglasili naborni komisiji za oceno sposobnosti v letu 1965.
Tisti obvezniki — naborniki, ki želijo odlagati služenje kadrovskega roka v JLA zaradi študija, naj prinesejo s seboj vloge in ustrezna potrdila iz šol, da so rčdni dijaki oz. študenti.
Kdor se temu pozivu ne odzove, ga bomo predlagali v kazenski postopek po členu 339 Kazenskega zakonika.
odseka za narodno obrambo
V. d. šefa
Drago Milinovič 1. r.
KRŠITVE DELOVNIH DOLŽNOSTI
Komisija za izrekanje ukrepov zaradi kršitve delovnih dolžnosti je po opravljenih javnih obravnavah z dne 26. 8. 1965, 2. 9. 1965,
9.	9. 1965 in 16. 9. 1965 po postop ku, ki je določen z začasnim sklepom o odgovornosti delavcev izrekla zoper člane kolektiva naslednje ukrepe:
Zoper GRIČAR Ernesta, zaposlenega v notranjem obratu, je bil izrečen ukrep opomina, ker je dne 14. 8. 1965 neopravičeno izostal z dela. Dolžan je tudi povrniti s tem povzročeno premoženjsko škodo, in sicer v višini akontacije osebnega dohodka, kar znaša 4.000 din.
Zoper CUDOVAN Zlatka, zaposlenega v notranjem obratu, je bil izrečen ukrep javnega opomina, ker je dne 16. 8. 1965 neopravičeno izostal z dela. Ta ukrep je bil izrečen zato, ker je enako težko kršitev storil v bližnji pre teklosti in izrečeni ukrep opomina nanj ni vzgojno vplival. Dolžan je povrniti materialno škodo zaradi neopravičenega izostanka v višini 6.000 din. Imenovani se tudi ni odzval vabilu komisije, kar se je štelo kot obtoževalna okolnost.
Zoper ĆEŠNOVAR Darinko, zaposleni v brusilnici, je bil izrečen ukrep opomina, ker je dne 16. 8. 1965 neopravičeno izostala z dela. Dolžna je povrniti premoženjsko škodo v višini 2.000 din.
Zoper LIPEC Venčeslava, zaposlenega v notranjem obratu, je bil izrečen ukrep opomina, ker je dne 16. 8. 1965 neopravičeno izostal z dela. Dolžan je povrniti premoženjsko škodo v višini
8.000	din.
Zoper LUKMAN Dušana, zaposlenega v notranjem obratu, je bil izrečen ukrep opomina, ker je neopravičeno izostal z dela dne 16. 8. 1965. Dolžan je povrniti materialno škodo v višini 2.000 din.
Zoper KORITNIK Mileno, zaposleni v notranjem obratu, je bil izrečen ukrep opomina, ker je dne 14. 8. 1965 neopravičeno izostala z dela, obenem pa je dolžna povrniti materialno škodo v višini 1.600 din.
Zoper KOVAČ Ano III, zaposleni v notranjem obratu, je bil zaradi neopravičenega izostanka dne 26. 8. 1965 izrečen ukrep opomina, istočasno pa je dolžna povrniti materialno škodo v višini 1.800 din. Ta ukrep nanjo ni vplival vzgojno in je v dnevih 28. 8. in 2. 9. ter 3. 9. 1965 ponovno neopravičeno izostala. Njen zagovor, v katerem poudarja, da je bila zapeljana od družbe, komisija ni upoštevala kot opravičljiv razlog in je zaradi tega dne 9. 9. 1965 sprejela sklep, da se predlaga zoper Kovač Ano, da se izreče ukrep izključitve, ker gre v poslednjem primeru in v tako kratkem roku za dve lažji in eno hujšo kršitev.
Zoper KRALJ Rudolfa, zaposlenega v zmesami, je bil izrečen ukrep opomina, ker je dne 16. 8. 1965 samovoljno zapustil delo. Za čas odsotnosti je dolžan povrniti povzročeno škodo v višini osebnega dohodka.
Zoper GRUM Jožeta, zaposlenega v notranjem obratu, je bil izrečen ukrep opomina, ker je
stil delo brez odobritve. Dolžan je za čas odsotnosti povrniti premoženjsko škodo v višini 2.800 din.
Zoper KNEZ Milana, PIKELJ Alojzije, KOTAR Ane in PILIH Nado je bil izrečen ukrep opomina, ker so neupravičeno izostali z dela. Njihovega zagovora da so zaspali, da so imeli osebni opravek, komisija ni mogla upoštevati. Dolžni so tudi povrniti premoženjsko škodo v šini akontacije na osebni dohodek za čas odsotnosti z dela.
Zoper PALVIČ Franca, za po-slenega v notranjem obratu, je bil izrečen ukrep opomina, ker je neopravičeno izostal z dela dne 23. 8. 1965. Kljub temu, da ima PAVLIČ Franc v letošnjem letu že več neopravičenih izostankov, je bil izostanek dne 23.
8.	1965 prvi po uveljavitvi začasnega sklepa. Dolžan je tudi povrniti premoženjsko škodo v višini akontacije osebnega dohodka za čas odsotnosti, kar znaša 1.500 din.
Zoper ŠVAJGER Antona, zaposlen v slikarnici, je bil izrečen ukrep javnega opomina, ker ni upošteval naloga predpostavljenega vodje enote in je dne 28.
8.	1965 dvakrat zapustil delovno mesto brez odobritve.
Zoper PEKLAR Ota, ROŠKAR Rudolfa, BAJDA Angelo, SPITA LER Emila, MLADENOVIČ Slobodana, PUST Hedo, IMŠIRO-VIČ Hamdija je bil izrečen ukrep opomina, ker so neopravičeno izostali z dela ali pa samovoljno brez odobritve zapustili delo. Dolžni so tudi za čas neopravičene odsotnosti povrniti premoženjsko škodo v višini akontacije osebnega dohodka.
Zoper STRAŽAR Nado, zaposleno v notranjem obratu, je bil izrečen ukrep zadnjega javnega opomina, ker je 12., 23. in 25. 8. 1965 neopravičeno izostala z dela, istočasno pa je hotela s falsifika-cijo zdravstvene knjižice prikriti neopravičene izostanke. Dolžna je povrniti premoženjsko škodo v višini 4.500 din.
Zoper SPEGLI Č Karla, zaposlenega v notranjem obratu, je bil izrečen ukrep zadnjega javnega opomina, ker je neopravičeno izostal z dela dne 26. in 30. 8. 1965, upoštevala pa se je obtoževalna okolnost, da je v letošnjem letu napravil že večje število neopravičenih izostankov. Kot olajševalna okolnost se je upoštevalo dejstvo, da je tovariš Špeglič Karl zaposlen v Steklarni Hrastnik 30 let in da drugih kršitev ne povzroča. Dolžan je za čas neopravičene odsotnosti z dela povrniti premoženjsko škodo v višini
8.000	din.
Zoper STRAŽAR Karolino in JUGOVAR Rika je bil izrečen ukrep javnega opomina zaradi dveh neopravičenih izostankov. Stražar Karolina je bila posebej opozorjena, da bo v primeru ponovnega neopravičenega izostanka komisija predlagala izključitev, ker ima v tekočem letu že več neopravičenih izostankov. Stražar Karolina je dolžna povrniti premoženjsko škodo v višini
3.000	din.
JUGOVAR Rihard je za dva neopravičena izostanka dolžan po-
Centralni delavski svet je dne 28. 7. 1965 potrdil predloge komisije za izrekanje ukrepov za izključitev Zukič Mesuda, Titov-šek Vlada, Ključevšek Rafaela, Bizjak Jožeta, Slonecki Franca, medtem ko je za Dragoje Nikola predlog prekvalificiral in sam izdal ukrep zadnjega javnega opomina. Komisija je odločitev CDS ponovno pregledala in ugotovila, da je za odločitev CDS glede izreka ukrepa zoper Dragoje Nikola pravilna, da pa je ta dolžan za čas odsotnosti z dela oziroma zaradi nezmožnosti za delo povrniti premoženjsko škodo v višini
3.000	din.
Komisija ima v postopku še 11 primerov. Višja komisija še ni prejela nobenega ugovora zoper odločitev prvostopnega organa. Ugovor Vovčko Viljema bo obravnaval CDS, ker je o zadevi odločal UO.
Ugovor delavcev zunanjega obrata glede povračila premoženjske škode zaradi stojnine v viši-
ni 113.000 din je CDS zavrnil kot neutemeljen. Če imenovani ne bodo hoteli škode sporazumno poravnati, se bo zadeva predložila sodišču.
Odločbe o izrečenih ukrepih so* bile dostavljene kršiteljem, sindikalni organizaciji in ustreznim strokovnim službam s povdar-kom, da lahko vložijo ugovor v roku 15 dni na višjo komisijo po prejemu odločbe.
Popravek
V »STEKLARJU« št. 7 je bilo pomotoma objavljeno, da se nadaljuje zoper UČE-SANEK Ludvika postopek glede premoženjske škode, ker brigada Prah Jožeta ni delala.
Praviloma pa se glasi, da je bil uveden postopek zoper KJUČEVŠEK Rafaela, da povrne premoženjsko škodo, ker brigada Prah Jožeta ni delala.
OBLIKOVNI RAZVOJ razsvetljavnega stekla
dne 21. 8. 1965 samovoljno zapu-vrniti škodo v višini 8.000 din.
Pri steklih za električn razsvetljavo (in o njih govori ta •prispevek) sicer ne moremo govoriti o nekem časovno dolgem razvoju, ker poznamo električno razsvetljavo šele dobrih 60 let. Značilno pa je. da je do konca druge svetovne vojne bil senčnik iz stekla, svile, porcelana, posebnega papirja ali kovine le neke vrste zaslon, ki naj prepreči. da bi bil viden okov žarnice in ki naj zadržuje direktno sevanje žarilne nitke v človeško oko.
Prevladovala je nekaka strojna miselnost, ki je elemente stroja skušala prenesti iz tovarne Tudi v druga okolja (ambiente). Ta miselnost je žal še globoko ukoreninjena tudi pri nekaterih intelektualcih in je povzročila veliko materialno in kulturno škodo.
Posledice se izražajo v izenačeni lupini zgradb, kjer ni upoštevana funkcionalnost in kjer se šola na zunaj ne razlikuje od tovarne čevljev. P.odobne tendence so bile prenesene tudi v proizvodnjo potrošnih predmetov in s to miselnostjo se morajo oblikovalci boriti še zdaj.
Do konca druge svetovne vojne tudi ni bilo možno govoriti o kakršnem koli slogu v oblikah razsvetljavnega stekla, ker je pač risal in rezal oblike iz papirja, kdor je le mogel. Ko govorimo o slogu in posamezni slog zasledujemo skozi stoletja, lahko vedno znova ugotovimo, da je bil vsak slog v svojem začetku enostaven, strog in zadržan, njegove značilnosti so bile ostre in jasne. V nadaljnjem razvoju se je z raznimi domislicami in dekorativnimi elementi obogatil, končno pa je postal prenatrpan tako. da osnovne oblike včasih ni možno več spoznati. V zgodovini je enostavnemu strogemu donskemu slogu sledil jonski slog, njemu pa korintski slog, da navedemo le najbolj značilen primer.
Prenatrpanemu baroku je sledil klic po vrnitvi k naravi po enostavnosti in čistosti brez nepotrebnih okraskov. Oblika brez vsake dekoracije je postala simbol vsega oblikovanja v kiparstvu, arhitekturi, slikarstvu in oblikovanju potrošnih dobrin trajnejšega značaja.
To je bil resničen napredek stil našega časa in začetek no-in lahko rečemo, da je to dorski vega obdobja. Tej miselnosti se je pridružila tudi steklarska industrija. ki proizvaja razsvet-Ijavna stekla, kar ji je prineslo nesluten vzpon, in to drži tudi za naše tovarne, razvoj, ki je tu opisan, je razviden tudi pri nas, vendar gremo dostikrat mimo njega in ga ne vidimo.
Prva zares lepo oblikovana razsvetljavna stekla so izdelali in prinesli na trg Skandinavci: Švedi in Finci, ki sploh vodijo v vsej izdelavi notranje opreme. Vzrok temu so dolge hladne nordijske zime, ko človek večino časa prebije v svojem domu in ga skuša urediti čimbolj estetsko in funkcionalno. Nasprotje njim so južnjaški narodi, ki žive v topli klimi, ljubijo sence pod drevesi, zato na opremo doma ne mislijo dosti, ker v njem le malo bivajo.
Spominjamo se še nordijskih tulp iz opala, voluminozne, v geometrijskih oblikah, dajale so kot senčniki preko žarnic lepe, bele. mirne svetlobe, razpršeno skoro enakomerno po vsem prostoru. Razmerja oblik matematična. geometrijska, lepo so se vključila v vsak ambient.
Vendar opazimo že nekaj let, da prehaja tudi tu razvoj v drugo stopnjo. Intelektualne, hladne, geometrijske ostre oblike, pravzaprav njih površina postajajo bolj zrahljane, razčlenjene z lažnimi bolj ali manj domiselnimi reliefi in tehnikami, kot so
(Nadaljevanje na 7. strani)
ZANIMALO VAS BO, ZANIMALO VAS BO
V mesecu oktobru bodo praz novali rojstni dan:
Anderlič Stanislava, Bajda Hilda, Barič Alojzija, Biglez Brigita, Bratuša Karolina, Bregar Marija, Delič Karolina, Drnovšek Dragica, Dušak Antonija, Galun Terezija, Ganza Marija, Glavač Frančiška, Gošler Nada, Grabnar Marija, Grmadnik Lidija, Grohar Ivana, Grum Mihaela, Guna Hedvika, Haberl Girila, Haberl Karolina, Haberl Marjana, Hočevar Frančiška, Hrovat Terezija, Hrup Herta, Jakopič Martina, Janežič Pavla, Javornik Olga, Kamnikar Kardlina, Klopotan Friderika, Kolenc Štefanija, Ko-stanjevšek Štefanija, Kovač Ana
111.,	Kovač Martina, Krašek Terezija, Krašovec Angela, Krejan Vanda, Laneger Pavla, Lazar Kristina, Leskovšek Vera, Lisec Terezija, Logar Terezija, Majcen Aleksandra, Majer Antonija, Mihalič Marija, Mrak Štefanija, Mraz Ljudmila, Mujagič Nurka,-Musar Erika, Ovirk Marta, Orožen Hedvika, Perpar Magdalena, Peterlin Leopoldina, Podlesnik Frančiška, Potočan Martina, Potočan Štefanija, Povše Pavla, Po-zaršek Amalija, Dušnik Ema, Rancinger Ana II., Sačer Kata, Senčar Marija, Slapšak Stanislava, Stvarnik Miroslava, Šentjurc Marija, Spec Olga, Tacar Frančiška, Umek Nada, Urbajs Karolina, Varovič Terezija, Vodišek Stanislava, Vrbnik Štefanija, Zajc Frančiška, Zalokar Marija, Zore Jožefa, Žnidar Ljudmila, Žveplan Slavica, Bajda Martin, Barakah Ferdinand, Benčina Emil, Bizjak Karel, Cepuš Jože, Cadej Ivan, čakič Ljubo, Deželak Ivan, Dragar Karl, Frankovič Avgust, Gabrič Edvard, Godicelj Jože, Golob Martin, Gorišek Alojz, Gošler Ivan, Haberl Adolf
1.,	Hauptman Drago, Hočevar Ivan, Jamšek Bogomir, Jazbec Ernest, Jelen Bogomir, Kapelar Franc, Kavzar Aleksander, Kavšek Karl IL, Kirn Adolf, Klan-šek Rado, Klenovšek Franc II., Kodrun Vlado, Korbar Stanislav, Krstič Djordje, Kumlanc Roman, Laznik Ivan, Leskovšek Jože, Majcen Jože, Marinkovič Dimitrij, Markelj Franc, Matko Franc, Munda Stanko, Petrič Viljem, Pi-kelj Andrej, Plazar Franc, Pla-zar Pavel, Podlesnik Ivan, Pokrajc Milorad, Potočin Jože, Prvulovič Nikola, Pucelj Janez, Razpotnik Franc, Rizvič Omer, Rodošek Karl, Rot Franc II., Roter Maksimiljan, Salmič Franc, Senegačnik Franc, Sotlar Maksimiljan, Stopinšek Albin, Stopinšek Jože, Strmljan Anton, Špan Alojz, Špeglič Karl, Tomše Martin, Veber Franc, Vodeb Stojan, Zajc Bogomir, Zatler Alojz, Zmazek Stanko, Zorec Miroslav, Zorko Teobald, .Zupanc Franc, Dre-mel Oto, Kirn Stanislav, Kozole Drago, Alauf Silva, Oplotnik Viktorija, Potušek Slavica, Projič Terezija, Pufler Ivan, Mejač Ferdinand, Kunšek Ivan in Draksler Viljem.
Iskreno čestitamo!
Prirastek so dobili:
Tanšek Matilda — sina, Zupan Rudolf — sina, Križaj Mirko — sina, Doležalelk Dragica — hčerko, Hrstič Kasan — hčerko, Papež Franc II. — sina, Ostrovrš-nik Klotilda — hčerko.
Poročili so se:
Dolanc Stanislava — Kukovič, Hrup Zdenka — Kamber.
Prišli v podjetje:
— delavci, uslužbenci:
Koren Marija, Koritnik Alojz, Kapelani Stanko, Detič Terezija, Brunček Jože, Rancinger Sanda, Brečko Franc, Rebov Alojz, Zajc Joža, Kovač Sonja, Grlica Bojan, šoštar Martina, Tušek Stanislava, Jošt Branko, Babič Jožefa, Jošt Pavla, Pavlič Viktorija, Koritnik Matija, Kotar Alojzija, Knez Rihard, Žagar Franc, Zalokar Anton, Gračnar Jože, Pufler Ivan, Ing. Kavšek Nikolaj, Guzaj Jože, Mejač Ferdinand, Cepuš Alojz, Brečko Franc, Kosec Vik-
SOVIOZZI ANTONIJA Rojena 2. L 1910 v Hrastniku. Po končani osnovni šoli se je leta 1925 zaposlila v steklarni
Hrastnik. Z manjšimi prekinitvami je delala v našem kolektivu vse do svoje zaslužene upokojitve.
Pri svojem delu je bila vestna delavka, zato pa tudi cenjena od svojih predpostavljenih. S svojimi sodelavci, s katerimi je delala vrsto let, se je odlično razumela; vsi so jo imeli radi, ker je bila vesela in vedno pripravljena za zdrav humor. '
Ko se poslavljamo od tovarišice Tončke, ji želimo še mnogo sreče in zdravih let.
ŠKETAKO AVGUST Rojen 20. 8. 1910 v Hrastniku. Izhaja iz delavske rudarske družine. Po končani osnovni šoli se
ZAHVALA
Iskrena hvala Sindikatu Steklarne kakor tudi godbi, ter vsem ostalim, ki so mi stali ob strani in mi nudili pomoč, ob izgubi mojega moža Štefana Šebjana.
Hvaležna sem tudi vsem članom kolektiva brusilnice za prispevke, ter se jim tem potom iskreno zakvaljujam.
Helena Šabjan delavka v brusilnici
tor, Koritnik Hubert, Vidmar Franc, Hauptman Milena, Kram-žar Alojz, Tošič Nikola, Šmid Ludvik, Mešiček Ivan, Rotar Rajmund, Šmid Ludvik, Zidat Franc, Žagar Viktor, Bičanič Vida.
Vajenci:
Razdevšek Ivan, Kreže Drago, Kunšek Ivan, Klemen Zoran, Šentjurc Bruno, Koritnik Bojan, Štraus Bojan, Pilih Drago, Pust Vojko, Šentjurc Boris, Strgaršek Bojan in Draksler Viljem.
Odšli iz podjetja:
Na lastno željo:
Šlenc Vasilij, Dobranič Marija, Črešnovar Terezija, Povše Heda, Bračun Alozija, Ferie Alojz, Jakop Friderik, Polšak Ana.
je kot 15 letni deček zaposlil v 'steklarni Hrastnik. Ker je imel veselje do steklarskega poklica, je tudi začel hitro napredovati.
Tovariš Gusti je delal v našem podjetju pri najtežjem delu na pipah in to pri izdelavi 50-litr-skih balonov ves čas, dokler so se pri nas še delali. Vzoren in marljiv pri delu je bil priljubljen pri vseh tistih, ki so delali pri njem v brigadi. Leta 1950 mu je bilo zaupano vodenje brigade, ki jo je vodil z veliko vestnostjo in veseljem, kakor tudi z uspehom vse do svoje zaslužene upokojitve. Tovariš Šketako pa ni bil vesten samo pri svojem delu v tovarni, njegovo delo se je odražalo tudi na kulturno prosvetnem področju, saj je bil Gusti že od svoje rane mladosti član »Svobode I«.. V njej dela tudi še danes kot aktiven član godbe na pihala. Ko odhaja v pokoj, mu njegovi nekdanji sodelavci žele še mnogo’zdravja in let življenja.	Gerhard Jože
PREKLIC
Spodaj podpisana DUH Pavla, zaposlena v steklarni Hrastnik, preklicujem neresnične in obrekovalne besede ,ki sem jih izrekla zoper čast tovarišice JON-TES Majde in se ji zahvaljujem, ker je odstopila od tožbe pri sodišču.
DUH Pavla Čeče 86 Hrastnik
Upokojeni:
Saviozzi Antonija, Šketako Avgust.
Invalidsko upokojen:
Najdenič Franc I.
Odšli v JLA:
Zagorc Štefan II., Abram Ivan, Šoba Viktor, Vidmar Karl, Knez Jakob, Premec Jože, Grišek Franc, Tošič Peter, Lukjanovič Jovan, Blagajčevič Fikret, Ramič Vahid, Štaut Anton, Roškar Franc, Orsag Rado, Korošec Mirko, Špoljar Josiip, Pleša Tomo, Beraus Rudolf.
Samovoljno zapustili delo:
Česnovar Darinka, Rakar Jože, Zaletel Justi, Zukič Mesud in Kirn Zdravko.
Izključeni iz. podjetja:
Bizjak Jože, Ključavšek Rafael in Slonecki Franc.
Neopravičeno so izostali:
Enkrat: Pikelj Alojzija, Knez Milan, Plilih Nada, Kotar Ana, Roškar Rudolf, Peklar Oto, Bajda Angela, Tacer Jožefa, Mladenovič Slobodan, Pust Heda, Im-širovič Handija, Bradaševič Peter, Gnjidič Spiro, Kupec Zdenka, Habajec Marjan, Grum Jože, Pogačnik Marjana, Mustač Vlasta.
Dvakrat: Kovač Ana III., Pavlič Franc, Šmit Marija, Stražar Karolina;
Štirikrat: Kirn Zdravko.
(Nadaljevanje s 6. strani)
OBLIKOVNI RAZVOJ razsvelljavnega stekla
kristalni led in izpuščene neo-barvane prozorne površine. Steklo na svetilki ni več samo senčnik. ampak postaja bolj dekorativno in vnaša v stanovanje več topline in domačnosti. Pojavijo se- celo popolnoma prozorna, stiskana stekla z debelimi močnimi reliefi, ki svetlobo žarnic močno lomijo in s svojim leskom vzbujajo v prostoru nekašno svečano vzdušje. So člen v razvoju kristalnega (stekla) lestenca z obeski in postajajo vse bolj priljubljena. S tem prehaja razvoj raz-svetljavnilr stekel v druge faze, kjer postajajo manj hladna in bolj domiselno oblikovana stekla dekorirana z raznimi rastri, s kontrasti gladke in motne površine. s kombinacijo raznih materialov. vendar tako. da ostane ohranjena osnovna oblika, ki ji je dekor podrejen. Še pred leti so arhitekti načelno odklanjali taka stekla, vendar je šel razvoj svojo pot. Danes oblikujejo reliefna stekla.' porcelan in keramiko vodilni oblikovalci, kar potrjuje pravilnost tega razvoja, so dekorirana z raznimi rastri, s Ves ta razvoj je viden tudi v naši tovarni, od starih krogel in plafonjer preko švedskih visečih tulp do malih gladkih tulpic, ki se potem dobivale prve skromne plitve reliefe v obliki vertikalnih črtic, ki so prešle v izrazite, močne reliefe, ki jih je prva pričela izdelovati porcelanska industrija, odkoder so prišli v industrijo razsvetljavnega stekla. Razvoj osnovnih oblik razsvetljavnega stekla je nekako zaključen in bi stagniral, če bi oblike ne dobile novih imkulsov z reliefno razčlenitvijo površine.
Papež Franc
ODŠLI V POKOJ
Danes objavljamo osmo nagradno križanko. Med reševalce s pravilno rešitvijo bomo z žrebom razdelili tri nagrade:
1.	nagrada 2.000 din
2.	nagrada 1.500 din
3.	nagrada 1.000 din
Rešitve pošljite do sobote 16. na naslov: Uredništvo STEKLARJA, kadrovski oddelek, STEK LARNA HRASTNIK. Na ovitek napišite NAGRADNA KRIŽAN KA 8.
NAGRAJENCI SEDME	NAGRA
DNE KRIŽANKE
V navzočnosti komisije iz vrst reševalcev in uredništva, smo v soboto 18. septembra izžrebali tri reševalce.
1.	nagrado	2.000	din	prejme
Ferie Alojz;
2.	nagrado	1.500	din	prejme
Bomšek Heda;
3.	nagrado	1.000	din	prejme
Kočica Ljuba.
ČUDNO, A RESNIČNO
• V Češkoslovaški so poleg hišnih številk na hišah še številke, ki kažejo starost zgradbe. Ta »računica« se vodi od osnovanja mesta, kjer so dvojne številke.
® Pred šestimi meseci je bdla na plaži Miamija proslavljena poroka nudističnega para Narrow. Kakor je pisalo takrat v mestnem časopisju, je telo ženina pokrivala samo senca bližnje palme. Pred nekaj dnevi pa sta zakonca oblečena zahtevala na mestnem sodišču ločitev zakona.
O Prebivalci Evrope so trenutno najstarejši na svetu, a tudi povprečna življenjska doba je vedno daljša, obvešča eden izmed raportov Združenih narodov.
Danes je v Evropi 9,8 % prebivalcev, ki so starejši od 65 let, a predvideva se, da se bo ta procent do leta 2000 povečal na 13,1 %.
V Severni Ameriki je . samo 9% ljudi, ki so starejši od 65 let.
@ Stefano Marchisio, poštar iz Cunca, je bil odpuščen iz službe, ker sta bili v njegovem stanovanju najdeni dve polni vreči pisem. Meščani Cinca so se pritoževali, da ne prejemajo pisem, ki so jim poslana priporočeno, pa so poštne oblasti, ki so osumile Marchisia, pričele z preiskavami. Leni poštar se je opravičeval, da mu je bilo težko po poletni vročini raznašati po oddaljenih ulicah, Glede na to, da je bil v nekaterih pismih tudi denar, bo preiskava pokazala, če je bil poštar samo len. Argus
PRESEJANA
CVETKA
Marjetica lepa cvetka ti mila, zakaj sem te s trate na vrt presadila?
Sc m zase hotela te v radost imeti, nikar mi zdaj prosim ne daj oveneti.
Skrbno te čuvala bom. zalivala, morda boš vendar pri meni ostala? Marjetica skloni lepo glavo: vrni me logu. lam je lepo«.
R. Marica
HUMOR
Valorizirane pokojnine in pristojbine so primerne samo za pokojnike.
lisočaki niso več v modi. Izrinili so jih pettisočaki. Dva tisočaka je kupil muzej z namenom, da vidijo poznejši rodovi, kakšen denar (ne dinar) so imeli njihovi predniki!
Razlika med našimi sindikati in drugimi je pomembna. Drugi sindikati ne plačujejo članarine in ne hodijo na sindikalne izlete. Čudni sindikati?
Zakaj pa ti tako počasi, ali ne veš. zamudil boš? Potem te bodo pa zapisali!
Saj ni potrebno da greš pri vratarju v tovarno!
OGLAS PROSTIH DELOVNIH MEST
Na podlagi 18. člena Temeljnega zakona o delovnih razmerjih v zvezi z začasnim sklepom se v steklarni Hrastnik
razglasijo
naslednja delovna mesta kot prosta:
1.	DOSTAVLJALEC ZMESI IN POBIRALEC ČREPINJ
2.	ODNASALEC ZMESI DO PECI
3.	UPR A VLJALEC ŽERJAVA
Razglas velja do zasedbe delovnih mest.
Osebni dohodek se določa po pravilniku o osebnih dohodkih podjetja.