XIII. skupščina ,,Zaveze" na Bledu. Kakor njene prednice, prav tako imenitno se je izvršila tudi XIII. glavna skupščina naše dične »Zaveze«, ki je zborovala letos dne 25., 26. in 27. velikega travna na divnem Bledu, na najlepšem kraju kranjske dežele, o katerem je pel Prešeren, da »dežela Kranjska nima lepšega kraja, ko je z okol'co ta podoba raja«. Preden pridemo v nadrobno poročilo, omenimo še, da so bile Lesce in Bled v zastavah, da so naprednemu slovenskemu učiteljstvu pokali v pozdrav topiči in da so blejska dekleta obsipala došlece s svežimi šopki. Na binkoštno soboto so došli na Bled prvi zborovalci z upravnim odborom. Učiteljsko društvo za radovIjiški okraj jim je poslalo naproti v Lesce vsprejemni odbor, v katerem so bili ti-le gospodje, oziroma gospe in gospodične: And. Grčar, Fran Rus, Janko Pianecki, Josip Korošec, Emil Guštin, Ernestina Oman-Ihan, Alojzij Novak, Katinka Drol, Josip Žirovnik, Janko Vrezec, Franica Pogačnik, Franica Vovkova in Ivan Šemerl. Predsednik vsprejemnega odbora, g. nadučitelj Andrej Grčar iz Radovljice je pozdravii došlece na kolodvoru v Lescah tako-le: Slavna gospoda! Velecenjene gospice tovaršice in gospodje tovariši! Blagorodni gospod predsednik! Sklep vodstva slavne »Zaveze« avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev, da zboruje letos »Zaveza« v našem okraju, je naše učiteijsko društvo z veseljem vzelo na znanje in danes ob njenem prihodu se srčno raduje, da zamore v svoji sredi vsprejeti in pozdravljati odlično, za vzgojo in mili narod vneto in napredno učiteljstvo. Dospeli ste danes iz raznih krajev naše širne slovenske domovine v naš lepi, divni gorenjski kraj, — v naš krasni Bled. Prišli ste k nam, da se tu posvetujete, kako bi se povzdignilo naše šolstvo še na višjo stopinjo, kako naj se mladina vzgojuje, da ostane zvesta našemu milemu slovenskemu narodu in da postane krepak in koristen ud naše širne domovine. Učiteljstvo pa se pri tej priiiki skupno bolje spoznava, tesneje združuje in navdušuje za svoj lepi, če tudi težavni poklic. Naš društveni odbor si je po svojih skromnih močeh prizadeval, da vas vse, kolikor možno zadovolji in tako vsaj nekoliko omili vaše bivanje te dni med gorenjskimi planinami, v podnožju našega sivega velikana Triglava. Zelimo, da vam ti dnevi v naši krasni naravi donesejo mnogo zabave in da bodo vaša posvetovanja na šolskem polju imela največje uspehe. V imenu našega učiteljskega društva vse naprednomisleče učiteljstvo in njega prijatelje najsrčnejše pozdravIjam in vsem kličem iz dna srca: Dobro nam došlU — Živeli! (Živioklici.) Na pozdrav gosp. predsednika radovljiškega učiteljskega društva je odgovoril »Zavezin« predsednik, gosp. Jelenc, tako-le: Dovolite, častiti gosp. predsednik, da se Vam za prijazni sprejem in prisrčni pozdrav iskreno zahvalim v imenu »Zaveze avstr. jugoslovanskih učiteljskih društev«. Zaveza prireja svoje glavne skupščine po raznih krajih naše slovenske domovine, da jo širše občinstvo, šolski prijatelji, posebno pa njeni člani, okraina učiteljska društ,va boJje spoznajo in sami lahko presodijo, je-li vredna njihovega zaupanja. V posebno čast si pa štejo »Zaveza«, da ima med svojimi člani vrlo »Učiteljsko društvo za radovljiški okraj«, ki neumorno dela in se trudi za napredek šolstva, za naš interes in našo veljavo v tem lepem okraju. Zahvaljujoč se cenjenemu društvu za obilni trud, ki ga je imelo s pripravami za letošnjo skupšcino, kličem krepak: Na zd ar ! Pred »Blejskim domom« pričakoval je došlece občinski odbor v narodni noši s svojim županom, gosp. Peternelom, kateri jo v svojem pozdravu izrazil veselje na tem, da si je napredno, svobodomiselno slovensko učiteljstvo izbralo Bled za svoje letošnje zborovanje; povdarjal je, da ve ceniti delovanje naprednega slovenskega učiteljstva ter mu v to ime zaklical: Dobrodošli n a Bled u! Na pozdrav blejskega gosp. župana je odgovoril predsednik g. Jelenc: Za lepi sprejem in na prijaznem pozdravu se Vam, častiti gosp. župan, zahvalim najiskreneje. Z velikim veseljem je prišlo k Vam slov. in istrskohrvatsko učiteljstvo, ker je bilo preverjeno, da ga sprejmete z odprtimi rokami. Prišli smo pa tem rajši, ker smo vedeli, da najdemo tu pravih šolskih prijateljev, ki vedo ceniti trud naprednega in svobodnomislečega učiteljstva, dobro vedoč, da vzgojujemo narod iz temelja in da je od te vzgoje odvisna boljša bodočnost milega nam naroda. Iz vsakdanje izkušnje Vam je posebno tu dobro znano, da samo izomikano ljudstvo stoji na lastnih nogah in dela po lastnem prepričanju ter ne drvi brezmiselno za raznimi zapeljivci; le neuko ljudstvo je hitro pristopno zopernim hujskačem, ki ga vabijo v svoje mreže v dosego svojih sebičnih namenov. Vaša občina je nepremagljiva trdnjavica, ki visoko dviga napredno zastavo. V to trdnjavo se zaman zaganja, z vso silo zunanje mračnjaštvo. Zato Vam odzdravim, častiti gospod župan, z navdušenim klicem: Bog ohrani občirio blejsko, Bog živi nje vrlega župana in ves občinski zastop! Po kratkem oddihljeju je imel sejo upravni odbor, ki je določil dnevni red delegaciji in glavnemu zborovanju. Zborovanja delegacij se je udeležilo 164 delegatov in delegatinj « Šfcajerske, Kranjske, Goriške in Istre. G. predsednik L. Jelenc je delegacijo tako-le pozdravil: častita delegacija! Na povabilo upravnega odbora »Zaveze avstr. jugoslovanskih učiteljskih društev ste se zbrali, častiti delegati in delegatinje k nocojšnji seji, da Vam poroča vodstvo in upravni odbor o svojem delovanju, o svojih ukrepih in sklepih, ki jih je storil v minuli upravni dobi za napredek Ijudskega šolstva, za razširjanje narodne prosvete, ki vodi k svobodi, za blaginjo učiteljskega stanu in za povzdigo naše veljave med slovenskim in istrskohrvaškim narodom ter med našimi tovariši drugih narodnosti. Jasno sliko o delovanju od zadnje delegacijske seje v Mariboru do danes Vam bo podal v svojem kot vedno temeljito in jedrnato sestavljenem poročilu gosp. Zavezni tajnik. V to tedaj ne bom posegel. Vidi se mi pa umestno, da spregovorim danes, ko ste zbrani pri seji odposlanci naših članov, Zavezinih društev, par besed o nalogi, smeri in delovanju naših članov, okrajnih uČit. društev. Vsako okrajno učiteljsko društvo ima lepo, plemenito nalogo. Ono zbiraj vse dobro in pošteno misleče učiteljstvo v okraju pod svoje okrilje in giej, da ti jih ne odtujujejo tuji činitelji! Zvesto čuvaj, da se ne kratijo od katerekoli strani učiteljstvu po zakonu zajamčene pravice ter se neumorno prizadevaj za povzdigo veljave učiteljskega stanu. Ta veljava se pa ne pridobi, kot mislijo nekateri, s klečeplastvom, s hlinenjem, temveč velikobolj z delom in naporom, z možatim postopanjem ob vsaki priliki in z neupogljivo energijo. Okrajno učiteljsko društvo bodi vsakemu učitelju v okraju kraj, kjer najde sveta in zaslombe v tuge polnih dneh. V taki tesni združitvi edino je naš spas. Okrajno učiteljsko društvo skrbi za napredek šolstva v okraju. V ta namen naj prireja pogosto zborovanja, kjer naj se razmotrivajo pedagoška vprašanja in govori o stanovskih težnjah. Ono učiteljsko društvo, ki skliče samo enkrat v letu svoje 5člane k zborovanju, da položi račun in izvoli novi odbor, ni storilo svoje dolžnosti in ne pojmi svojega zvanja. Pa še nekaj je, na kar bi morala okrajna učiteljska društva polagati svojo posebno pozornost, to je, utrjevati značaj in gojiti možatost med svojimi člani. Nekako čudno se glasi, da marsikateri učitelj, ki je dovršil svoje študije, ki že dela mnogo let na šolskem polju, še vedno nima stalnih nazorov, ne lastnega, samostojnega prepričanja, ki bi si vendar že moral pridobiti v vrtincih življenja prvo in drugo po treznem razmišljavanju. Marsikateri učitelj, posebno pa mnogo učiteljic, menja svoje nazore po družbi, in ravna svoje prepričanje po razmerah kraja in časa. Možatost naj goji med svojimi Člani vsako učiteljsko društvo! Neučitelji, pa voditelji — kako čudno se glasi to — naših zaslepljenih klerikalnih tovarišev in tovarišic pravijo, da se branimo imena: napredni, ali celo liberalni učitelj! Ne, ne branimo, ne sramujmo se tega priimka, temveč priznajmo s ponosom vselej in povsod in vpričo vsakega, da je v tem imenu združen že naš program. Pri vsem svojem delovanju pa bodi vsako okrajno učiteljsko društvo v tesni zvezi z »Zavezo«. Vsak nov pojav, vsako stremljenje med u6iteljstvom v okraju sporoSi društvo vodstvu »Zaveze«, ter ga obvesti o vsakem važnejšem ukrepu. Saj ste se tudi danes zbrali, častiti delegati in delegatinje, da izročite novovoljenemu odboru in vodstvu nasvete in želje iz Vaših društev kot navodilo za bodoče delovanje. Bodite preverjeni, da vodstvo in upravni odbor uvažuje vsako željo in skuša po možnosti realizirati vsak nasvet, ki pride iz Zavezinih društev. Po takem vzajemnem delovanju bodo zasijali nam in našemu ljudskemu šolstvu in po njem našemu narodu srečnejši dnevi. častiti delegaciji moj najiskreneji pozdrav! (Burno odobravanje.) Na to je poročal društveni tajnik, g. nadučitelj česnik o društvenem delovanju tako-le: Slavna delegacija! 0 delovanju »Zaveze avstr. jugoslovanskih učiteljskih društev« v pretekli upravni dobi si štejem v čast poročati sledeče: Naša »Zaveza« šteje danes 34 učiteljskih društev z 1436 pravimi, 90 podpornimi in 59 častnimi člani. Vseh Članov ima torej »Zaveza« 1585. Vsa ta društva so imela v tej dobi 90 zborovanj, pri katerih je bilo 136 predavanj in razprav. Pripomniti moram pa, da obsega pretekla doba samo 8 mesecev, in da se običajno vrši največ zborovanj v poletnih mesecih. Priznati je torej, da so naša društva vobče storila svojo dolžnost ter se uspešno trudila v izvrševanju stavljenih si zadač. Je pa vendar še nekaj tudi takih društev, katera jedva životarijo, katerih delovanje se koncentruje kvečjemu v enem samem običajnem občnem zboru z jalovim vsporedom in pa — v pobiranju članarine. S takimi društvi se godi takisto, kakor z vodo, ki stoji; usmradi se in v njej se radi zarede razni zdravju kvarni bacili. ČUani naj skrbe, da pride v društva več življenja, več gibanja. V društvenih zborovanjih ni treba, da bi se vedno razpravljala zgolj pedagoška vprašanja; saj imamo i drugih, ki takisto zanimljejo učitelja, kakor slehernega druzega državljana; to so razna dnevna in gospodarska vprašanja občega ali lokalnega pomena, ki naj bi se razmotrivala ter podajala učiteljstvu nekako direktivo za njegov nastop in delovanje njegovo. Učitelj- ska društva pa naj bi bila svojim članom tudi zatočišče in zavetišče ter nekaka zaslomba v raznih neugodnih okoliščinah, ki učitelja dostikrat dolete v njegovem napornem pa odgovornem delu. Kolikortoliko delovanja našega pa so absorbirale tudi zadnje državnozborske volitve, katerih se je udeležilo tudi učiteljstvo skoro polnoštevilno, poslužujoč se svoje državljanske pravice. Te volitve so tudi pokazale, kako veliko zaslombo ima učiteljstvo v narodu, vzlic temu, da njegovi nasprotniki z vstrajnostjo, ki bi bila vredna kaj boljšega, izpodkopavajo njegovo veljavo. Nočem se spuščati v nadaljna razmotrivanja, le to mi je še konštatovati, da je znana afera pokazala, v katerih vrstah je poštenje in pravo rodoljubje, in da je izid te afere tudi nam naprednemu, svobodomiselnemu učiteljstvu v zadoščenje. »Zavezino« vodstvo je imelo v preteklej dobi 5 sej, upravni odbor pa 2, skupaj torej 7. Pri teh sejah so se reševala važnejša vprašanja, manj važna pa je reševal g. predsednik sam in potem o tem poročal pri vsakokratni seji. Vložni zapisnik šteje do danes 403 številke, brez tajniških in blagajniških vlog. V »Učit. Tov.« in »Slov. Narodu« se je objavila zahvala vsem onim p. n. osebam in korporacijam, ki so pripomogle, da se je izvršila XII. glavna skupščina »Zaveze« v Mariboru tako častno in sijajno. — O tem zborovanju je priobčila »Marburger Zeitung« članek, poln podlih lažij in sumničenj na slovensko učiteljstvo. Popravka nismo mogli vposlati, ker se ni imenovala »Zaveza«, ampak le učiteljstvo. Sicer so nam pa nekateri štajarski učitelji to sami odsvetovali, češ, da je danes v Avstriji pač znano že vsakemu izobraženemu človeku, kakšno stališče zavzema naše v »Zavezi« združeno učiteljstvo. Na vdanostno brzojavko, ki smo jo poslali Nj. Veličanstvu o priliki svojega zborovanja v Mariboru, je došla predsedništva Najvišja zahvala. Izvršuje predlog »Slov. učit. društva v Ljubljani«, naj se dela na to, da bi si učiteljstvo samo izbiralo zastopnike v deželne šolske svete, je vložila »Zaveza« primerno, utemeljeno prošnjo na državni zbor. Glede preosnove krajnih šolskih svetov, ¦ozir. odprave krajnih šolskih nadzornikov se je sklenilo, •da sestavi en član upravnega odbora temeljem došlih poročil in nasvetov poročilo, katero se bode s primernimi f)redlogi predložilo državnemu zboru. Povodom praznovanja 251etnice akademičnega družtva »Triglav« v Gradcu je odposlala »Zaveza« brzojavno «_astitko. Takisto je »Zaveza« brzojavno častitala predsedniku ^češke akademije, g. Josipu Hlavki, praznovavšemu svoj "701etni rojstveni dan. Gosp. Josip Hlavka je iskren pri jatelj in podpornik slovenskega in hrvatskega učiteljstva. Od »češko-slovenskega spolka v Pragi« nagrajena mladinska spisa je »Zaveza« oddala v last in založbo 3_njigotržcu L. Schwentnerju v Ljubljani za 200 K. Za ta znesek se je razpisalo zopet novo tekmovanje ter sta se *dolo_ili 2 nagradi po 100 in 60 K za najboljša spisa. V slučaju, da podeli »češko-slovenski spolek« za mladinsko knjižnico zopet enako nagrado, kakor lansko leto, se naloži denar v hranilnico kot posebni knji-ževni fond. V seji upravnega odbora dne 8. aprila t. 1. se je -sklenilo, naj »Zaveza« dela na to, da začne zopet redno izhajati »Knjižnica za mladino«. Vodstvo je mnenja, _iaj bi se ne izdajalo mesečnih zvezkov z dostikrat smalovredno vsebino, na slabem papirju in slabo vezanih ampak naj bi izhajale kake tri, štiri knjižice na leto z izbrano, po posebnem odseku pregledano in ocenjeno Tsebino, na dobrem papirju in solidno vezane, četudi bi _)ile take knjižice znabiti nekoliko dražje. »Zavezi« je došlo naznanilo, da je nek c. kr. okrajni ^olski svet sklenil, da si naroči tamošnja okrajna učiteljska knjižnica »Slovenskega Učitelja«. Ker bi se znalo zgoditi tudi drugod kaj sličnega — saj je znano, da se ta, našim težnjam in šolskemu zakonu nasprotujoči časopis z vsemi imočmi vsiljuje šolam, učiteljstvu in raznim korporacijam — naglašam tukaj, da ima o knjigah in časopisih za okrajno učit. knjižnico odločevati edino-le dotični izvoIjeni knjižnični odbor, nikakor pa ne okrajni šolski svet! Gmotno stanje »Popotnikovo«je jako slabo ^Zato smo priobčili v »Učit. Tovarišu« in v »Popotniku« poziv do slovenskega ozir. hrvatskega učiteljstva, naj z ^vsemi močmi deluje na razširjenje tega našega izbornega «trokovnega časopisa, ker je sicer »Zaveza« prisiljena, da popolnoma zaustavi izdajanje tega lepega lista. Na kongresu jugoslovanskih časnikarjev, __i se je vršil dne 8. aprila t. 1. v staroslavnem Dubrovniku, je zastopal »Zavezine« liste »Učit. Tovariš«, »Popotnik« in »Zvonček« urednik Jakob Dimnik. Abitu rij en tje ljublj ansk ega učiteljišča so prosili »Zavezo« posojila ozir. garancije 200 K, da zamorejo izdati svoje spise (almanah), karsejim je glasom sklepa upr. odbora z dne 8. aprila dragevolje dovolilo. Državnemu poslancu, učitelju Karolu Seitzu na Dunaju, je izrazila »Zaveza« svoje odobravanje na neustrašenem zagovarjanju naprednega in svobodomiselnega šolstva in učiteljstva ter ga zagotovila nasih iskrenih simpatij. O »Zavezinih« listih, o katerih bodo podrobneje poročali pozneje drugi gospodje, mi je omeniti na tem mestu sledeče in prosim čestito delegacijo, da izvoli po«vetiti temu delu mojega poročila nekoliko svoje pozornosti. Naš »Zvonček« zvoni prav dobro. Tiska ga v 1300 izvodih »Narodna tiskarna« v Ljubljani. Piačujočih naročnikov ima 913. Uredniku g. Eng. Gangl-u se je določila letna nagrada 240 K. Upravništvo in ekspedit izvršuje g. Luka Jelenc, ki dobiva zato letne nagrade 240 K. Poleg tega pa se mu je prisodila za prireditev in vrejanje knjig ter za začetna dela v 1. 1900 še izredna nagrada v znesku 40 K. List »Zvonček« napreduje jako lepo, in se smemo nadejati, da nam bo donašal lepih moralnih in gmotnih uspehov. »Učiteljski Tovariš« se tiska v 950 izvodih in ima plačujočih naročnikov 754. Urednik mu je od novega leta sem g. Jak. Dimnik, upravništvo in ekspedit pa je prevzel g. Fran Črnagoj, nadučitelj na Barju. Uredniku se je določila letna nagrada 400 K, upravniku pa 360 K. — List se je tiskal doslej v Miličevi tiskarni, s katero je imela »Zaveza« posebno pogodbo. Pri sestavljenju dotične pogodbe pa smo bili toli previdni — dobro vedoč, da naši nasprotniki vedno preže, kje bi mogli prizadejati »Zavezi« kako občutno škodo — da smo se zavarovali napram poželjivim nakanam svojih »prijateljev«. In ko je prešla Miličeva tiskarna v last neke »Tiskovne zadruge«, jo je pobral naš »Učit. Tovariš« iz starega svojega domovja in se preselil v »Narodno tiskarno«, na občo žalost in jezo »Slovenčeve« gospode. Zadnja številka »Učit. Tovariša« je bila tiskana že v »Nar. tiskarni«. »Gospodje« pa so bili zopet bogatejši za — en nos! Istočasno s tem dogodkom se je vprizorila gonja tudi napram »Popotniku«. Reči in priznati se mora: stvar je bila mojstersko inscenirana. Gospoda so dejali hkrati dve železi v ogenj; pa zato smemo tudi z vso sigurnostjo pričakovati, da se bodo opekli — samo d vakrat! »Katoliško tiskovno društvo« v Mariboru je vložilo namreč — ne da bi bilo poprej vposlalo najmanjšega opomina »Zavezinemu« vodstvu, kakor je to obi.ajno pri možeh — po odvetniku dr. J. Glančniku v Mariboru na c. kr. deželno sodnijo v Ljubljani tožbo proti »Zavezi« zaradi poplačanja dolga v znesku 1700 gld 55 kr. — Ob enem pa je prejel urednik g. Nerat tako-le pismo: V Mariboru, dne 8. aprila 1901. Velespoštovani g. urednik! V odborovi seji »Kat. tisk. društva v Mariboru« dne 30./III. t. 1. se je sklenilo, Vas, velespoštovani g. urednik! opozoriti, da v svojem cenjenem listu »Popotniku« opustite vse napade na duhovščino, inače bi bilo »Kat. tisk. društvo« primorano ustaviti nadaljni tisek »Popotnikov« v društveni tiskarni sv. Cirila v Mariboru. Dr. Ant. Medved,Dr. Iv. Križanic, tajnik.predsednik. V kakem štadiju je zdaj ta tožba, mi ni znano; le toliko lahko izjavljam, da »Zaveza avstr. jugoslovanskih učiteljskih društevnima uzroka bati se grožnje »Kat. tiskovnega društva v Mariboru« zaradi ustavljenja tiska »Popotnikovega«indatudi lahko hladnokrvnopričakuje izida mariborske tožbe. Gmotno stanje »Zavezino« res ni bogvekako sijajno; ali tako šibki pa vendar nismo, kakor so domnevali naši nasprotniki, ali kakor so sodili mogočni Angleži o Burih. Naša armada sicer ni jako številna, pa je organizovana in dovolj preskrbljena z municijo; povzdiguje jo moralna moč: ona odbija napade oholega sovražnika, boreč se za svoj in svojega naroda svobodo, s čistimi, neožlindranimi, poštenimi rokami, utrjena v pomanjkanju in naporih in vajena tudi guerila-vojne. In dokler ostane taka, se ne pogubi! »Popotnik« se tiska v 900 iztisih. Naročnikov ima 659, točnih plačnikov pa mnogo manj. Urednik mu je g. M. J. Nerat, ravnatelj v Mariboru, upravništvo pa izvršuje gosp. Fr. Luznar, nadučitelj na Primskovem pri Kranju. Uredniška nagrada z ekspeditom vred znaša 400 K, upravniška pa 240 K na leto. »Zavezino« vodstvo je sklenilo, da je voditi račune »Učit. Tovariša«, »Popotnika« in »Zvončka« vsakega zase, končni rezultat (eventuelni prebitek ali primanjkljaj) pa je ustaviti v skupni račun »Zavezin«, iz katerega je potem poravnavati tekoče stroške. Upati smemo, da bo možno povoljno urediti »Zavezino« gmotno stanje že v kratkem času, kar bo nedvomno jako blagodejno vplivalo na vse delovanje in na razvoj dične naše »Zaveze«. »Zavezino« učiteljstvo konštatuje lahko s ponosom, da stoji na stališču šolskega zakona, ki je nanj priseglo. Kot katoličani in poštenjaki ne moremo postati krivoprisežniki, četudi nas vabijo nasprotniki nove šole zdaj z grožnjami, zdaj s sirenskimi glasovi v svoj tabor. Obžalovati pa je, da se dobijo med učiteljstvom posamezniki, ki pozabljajo, kaj je njihova dolžnost; ki ne spoznajo, da je bolje biti gospodar, ko najemnik! — Pri vsej velikej borbi, ki se bije v naši domovini — in ne v zadnji vrsti za napredno, svobodno šolstvo — se učiteljstvu pač ni treba posebno vznemirjati. Dogodkorn, ki se jim bližamo brzimi, sigurnimi koraki in katere v prvi vrsti provzročajo in pospešujejo ravno nasprotniki napredka in izomike s svojim brezozirnim postopanjem, zre učiteljstvo lahko mirnim srcem nasproti. Tek zgodovine nam dokazuje, zakon narave je, da človeštvo vedno napreduje, se vedno bolj bliža svoji nopolnosti. Ako se torej boj v naši domovini ne ublaži za časa, ako se ne omogoči vsem stanovom enakopravnosti in enakovrednosti in poštene eksistence, je neizogibno, da se bode pojavil prej ali slej vihar, ki bode nalik žarečemu in uničujočemu samumu zavel s smrtnim svojim dihom čez polje nazadnjaških teženj in sleparskih nakan nasprotnikov pravega napredka — in potem bo nastopilo svitlo, sveže, pomladansko jutro svobode in bratoljubja, dan vstajenja, dan pravega krščanstva! S tem končujem svoje poročilo in prosim, da ga izvoli prečastita delegacija vzeti v vednost. (Živahno odobravanje in ploskanje. (Dalje.)