Partija ptujskega okraja voli svoje najboljše
za sekretarje osnovnih organizacij, pariijske biroje, Meslni komitel Pluja
in delegate za okrajno parlijsko konferenco
Komunistična partija Jugoslavije na čelu delavskega razreda in vse-ga delovnega ljudstva mesta in va-si, zbranega po ogromni večini v Ljudski fronti, se bori v sedanji etapi za izgraditev socializma kot prve faze komunizma, to se pravi za izgraditev takih družbenih od-nosov, v katerih bodo proizvajalna sredstva socializirana, proizvodnja plansko organizirana, uničene mož-nosti eksploatacije človeka po člo-veku, likvidiran razredni antagoni-zem in uveljavljeno načelo: sleher-ni po svojih sposobnostih, sleher-nemu po njegovem delu.
V pogojih borbe za izgraditev so-cializma v naši deželi se razredna borba zaostruje ter bo trajala vse do končne likvidacije eksploatator-skih elementov.
Vzporedno z močnim socialistič-nim sektorjem, ki je zajel industri-jo, banke, proroet in veletrgovino, v glavnem pa tudi trgovino na drob-no, nadalje del kmetijstva v obliki državne in zadružne lastnine, je v mestih tudi mala blagovna proiz-vodnja (obrtniki), v poljedelstvu pa ta v veliki meri prevladuje in iz nje se neogibno porajajo kapitali-stični odnosi, na njeni osnovi se raz-vija razredna  diferenciacija.
Ljudska cblast je pri tem odloč-no na strani malega in srednjega kmeta, ki ju ščiti pred izkorišča-njera in ki varuje njuno posest pred ropanjem vaških bogatašev. Komu-nistična partija, ki ima nenehno pred očmi   dejstvo,   da socialistična
izgraditev ni mogoča brez likvida-cije kapitalističnih elementov na vasi, meni, da je še nadalje naloga države delovnega ljudstva, da — oprta na aktivno podporo širokih slojev delovnih kmetov — omejuje ka-pitalistične elemente na vasi (vaške bogataše) v njihovi izkoriščevalski aktivnosti in da lomi njihov odpor proti ukrepom države delovnega Ijudstva, katerih namen je okrepiti pozicije socialističnega sektorja na-rodnega gospodarstva sploh, a na vasi še posebej.
Partija se bo v tej etapi borila za izgraditev socialistične družbe, ki bo uresničena:
1.  z  vsestransko   krepitvijo   in   z nadaljnjim   razvijanjem    socialistič nega   sektorja  narodnega   gospodar stva v obliki   državne   in   zadružne Iastnine;
2.  s  krepitvijo   zveze   delavskega razreda z delovnimi kmeti in vsemi delovnimi  množicami  ter — nasla-njajoč se na to zvezo — z vsestran-sko  borbo  za   likvidacijo   ostankov kapitalizma,  upoštevaje pri tem,  da mora  biti ta borba v  skladu s so-časnim porastom moči  in organiza-cijske     sposobnosti     socialističnega sektorja  narodnega gospodarstva.
(Iz Programa KPJ)
Danes stopa partijsko članstvo vsega ptujskega okraja na svoje vo-litve, na katerih daje obračun svo-jega dela in sprejema nove obveze katerih uresničenje bo nov korak k nadaljnjemu razvoju, k utrditvi sa-me Partije in vse naše države.
Naše delo
   Prve volitve v Mestni komitet v Ptuju
Dne 29. septembra t. 1. se je v Mestnem gledališču v Ptuju vršila partijska konferenca za volitev prve-ga Mestnega komiteja KPS za Ptuj.
Gledališče je bilo okrašeno z za-stavami, zelenjem in parolami.
Sestanek je otvoril org. sekretar rOkrajne partijske komisije tov. Lo-vro Grden V svojem govoru je na-kazal glavne naloge in pomen voli-tev prvega Mestnega komiteja. Na-glasil je, da je CK KPS dovolil, da se izvoli prvi Mestni komitet, če-ravno ni zadostnega števila članov. Za$o je nujno potrebno, da čim prej razširimo partijsko organizacijo.
Tov. Mirtič je podal poročilo o delu Partije mesta Ptuj. Prikazal je razvojno fazo Partije v Ptuju, k: je bila ustanovljena leta 1928. v delav-nici drž. železnic. Prvo celico je ustanovil tov. Jože Potrč. Nadalje je prikazal delo Partije do narodno-osvobodilne borbe in v borbi sami. Govoril je o velikih uspehih v dobi socialistične izgradnje ter o nekate-rih napakah.
Po referatu se je razvila živahna diskusija. V njej so se kazali uspehi Partije, vendar pa so se dotaknili tudi nekaterih storjenih napak Di-skusija je ugotovila. da bo potrebna še večja budnost v partijskih vrstah,
kar nam narekuje v zadnjem času odkrito frakcionaštvo in sicer: Hasl. Skaza, Koler, ki so že izključeni iz Partije in predani ljudskim sodi-ščem. Da bi se v bodoče izognili na-pakam, je potreben vztrajen studij marksizma-leninizma, to se pravi, da bo treba delati na ideološkem dvigu tako partijcev samih kot širokih ljudskih množic.
Po diskusiji so se izvršile volitve v Mestni komitet KPS, v katerega so bili izvoljeni predani borci za iz-gradnjo socializma.
Ob koncu je bila predlagana reso-lucija CK KPS, v kateri je izraženo neomajno zaupanje v vodstvo naše Partije, v tov. Tita, ki nas vodi po pravilni poti v socializem. V resolu-ciji so tudi dane obveze in sicer: razširitev partijske organizacije in simpatizerskih grup, zvišanje kvali-tete ideološkega študija, utrditev ljudske oblasti, OF in množiČnih organizacij, odstranitev ruševin v mestu do 30. oktobra t. 1., izbolj-šanje preskrbe in pomoč krajevnim upravam pri izgradnji zadružnih domov.
Z aplavdiranjern in skandiranjem Tito-Partija je bila zaključena ta za mesto Ptuj tako značilna konferenca.
R. M.
   Svečana konferenca v Strnišču
V svečano okrašeni kino-dvorani Tovarne glinice in aluminija v Strnišču ee je vršila v torek, dne 28. sept. 1948 parti.iska konferenca, katere so se udeležili vsi člani in kandidati Partije v tovarni, ki so iz svoje srede izvolili sekretarje grup, člane Partbiroja in delegate za Okrajno  partijsko  konferenco.
Po izvolitvi delovnega predsed-stva je tov. Briškl član Okrajnega KPS Ptuj, podal obŠiren referat, v
katerem je orisal dolgoletno borbo delavskega razreda s kapitalistični-mi izkoriščevalci za dosego svojih pravic, vlogo Partije v tej borbi in razvoj Partije od Vukovarskega kon-gresa, na katerem se ni reševalo agrarno vprašanje niti nacionalho, niti ni takratno vodstvo Partije po-krenilo ničesar, da bi izrabilo sla-bosti vladajoče klike in izvedlo re-volucijo, pač pa je pustilo vladajo-čemu razredu, da si osigura oblast
in si s tem utrdi vse položaje za iz-kori&čainje delavskega razreda Ju-goelavije.
Za tem je tov. Dolenc, sekretair Partbiroja tovairne, podal organiiza-cijsko poročilo o delu Pairtije v to-varni od svoje ustanovltNre leta 1946, ko je štela celica še-le samo 2 člana in 3 kandidate KPJ. Do meseca maja 1947 se je člamstvo Partije povečalo na 6 članov KPJ. 2e takrat je imela celica nalogo, da razšdiri svoje vrste iin da organizira SKOJ-evsko in LMS-organizacijo. Koncem leta 1947 je imela Partija v tavaimi že 24 čla-nov, 11 kandidatov in 48 članov SKOJ-a. Leta 1948 pa so se partij-ske vrste še bolj razšdjrile in to iz najibolj zaslužnih in stvairi. komu-nizma predanih delavcev in naane-šSencev tovarne. Celokupno član-stvo šteje sedaj 67 članov in 23 kan-didatov KPJ.
Uspehi in delo članov Partdje v našem podjetju, so pokazali, daso člani narediii precejšen karaik v svo-ji ideološki samoizgradnji v duhu marksizma-leninizma, toda še večji bi lahko biii uspehi, ako bi se posa-mezni SLami zavedali važnosti nalog in dela,  katere jim nalaga Partija.
V   diskusiji  po referatu in poro-čiiu, je tov. Kristovič omenil, da se opaža pri posameznih iz SKOJ-ev-ske orgamiizacije  sprejetiih   člamih v Pairtijo   pasivnost   do   članov  LMS organizacije.   Tov. Dolenc   je  dejal tudi v  diskuziji,  da mosra biti vsa-kemu   članu   Partije   poznano   vse delo v tovarni in splošna situacija, ker ediaio s poznavanjeon bomo laž-je reševali probleme, ki nastajajo v delu sametm.
V  času   diskusi]'e  je  kandldatska komisija   sestavila  kandidaitno listo in jo po koričani diiskusiji dala čla-nom   na   glasovaiaje,   vsi   kandidati so   baJi   soglaano sprejeti   in   ravno tako soglasno izvoljejni s tajni/m gla-sovanjem.  Izvoljenih je bilo 7 čla-nav  Partbiiroja in   14   delegatov  za okrajno partijsko konferenoo.  Kan-diidiral je tudi za delegata Okrajine konference   tov.   Žagar   Zoran,   za-časni   sekretar   OK KPS Ptuj in je dobil vse glasove vseh volivcev.
Po volitvah je bil sprejet plan dela v čast II. kongresa KPS. Spre-jete so bile tudi resolucije za CK KPJ in CK KPS, v katerih so sle-deče obveze:
1.  pcpravilo   ceste iz tovarne do križišča  cest Pragersko—Ptuj;
2.  da   bodo   vsi   poljski   pridelM naše ekonomije pravočasno poeiprav-Ijeni iin pravilno vkleteni;
3.  da bomo ves posekani les  (za upravnian    poslopjem)    spravili    v skladišče;
4.  preštudirali b/>mo ves material V.  kongresa KPJ;
5.  ponovno boano  organizirali   — postavili  odbor OF v tovami, poži-veli delo AFŽ in LMS organizacije;
6.  ustancr"'    boono  5   s&mpatizer-skih grup;
7.  znižali    neupravičene   izostan-ke za 20%;
8.  Do.II. kongresa KPS bomo pri-redili 2 kulturno prosvetni priredi-tvi;
9.  ustanovili bomo pevski zbor.
Med referatom, ob sprejemanju kandidatov in izvolitev istih so čla-ni in kandidati vzklikali maršalu Titu, KPJ, Stalinu itd. Ob zaključku konference so bile resolucije po-zdravljene z močnim aplavzom — dolgotrajnim vzklikanjem in skan-diranjeim  Tito-Partija-Kardelj.
   Volitve Partbiroja pri 0L0
Člani celice, ki je sestavljena iz uslužbencev posameznih poverjeni-štev OLO-ja, so se zbrali h konfe-renci za izvolitev svojega partijske-ga vodstva.
Po otvoritvi konference po sekre-tarju Partbiroja tov. Kovačič Zlatku in izvolitvi delovnega predsedstva je spregovoril delegat Okrajne partij-ske komisije tov. Belšak Franc. Z jashimi in jedrnatimi besedami je nazmačil trdo, toda slavno in zgodo-vinsko pot KP Jugoslavije, ki je v času predaprilskih, protiljudskih oblasti, v težki narodno-osvobodilni borbi in v času izgradnje socializma v naši državi dokazala, da je njena politika povsem pravilna ter s tem dala in daje jasen odgovor na ne-upravičene klevete nekaterih sose-dov.
Tov. sekretar partbiroja je nato podal izčrpno poročilo o dosedanjem delu in uspehih partijske organiza-cije. Poleg pozitivnih rezultatov je ugotovil tudi nekaj napak, katerih se bo treba v bodoče izogibati. »Po-sebno pozornost«, je naglasil tov. sekretar, »bo treba posvetiti ideolo-škemu in strokovnemu dvigu usluž-benskega kadra pri OLO«.
Temu je sledila izvolitev kandida-cijske komisije za sestavo kandidat-ne liste za volitve sekretarjev grup in njihavih namestnikov. Medtem, ko je komisija opravljala svoje delo, so člani v diskusiji izpopolnili refe-rat tov. Belšaka in poročilo tov. Ko-vačiča. Diskusija je zajela dokončno formiranje   simpatizerskih  grup   in
razširitev istih ter zabeležila dose-danje uspehe Partije, predvsem pri odkupu žitaric in prašičev. Naše delo bomo morali usmeriti tako, da boano lahko nudili zadružništvu čim več opore. Pri tem se bo terjal od slehernega člana Partije sistemati-čen ideološki študij, ki predstavlja orožje v rokah barca za socializera.
S tem je bila diskusija zaključena. Po grupah in paverjeništvih so se nato izvedle volitve sekretarjev grup in njih namestnikov.
Kandidacijska komisija je sesta^ vila kandidatno listo za volitve se-kretariata partbiroja s petimi člani, nakar so bili izvoljeni sledeči člani: Kovačič Zlatko, Donaj Franc, Brati-na Jože, Petrovič Janez in Vrbnjak Jože.
V zaključek volitev je konferenci bila predložena lista s kandidati za volitve delegatov za okrajno partij-sko konferenco Izvoljenih je bilo 10 delegatov, med njimi tudi org. se-kretar Okrajne partijske komisije tov. Grden Lovto.
Objavi rezultatov volitev delega-tov je sledila razprava o okvimem planu, ki ga je izdelal partbiro na podlagi že po grupah. sestavljenih delovnih planov. Dokončna razpra-va se bo izvršila po grupah z even-tuelnimi pripombami.
Ob koncu so poslali partijci po-zdravno resolucijo CK KPS, v ka-teri so izrazili svojo predanost in zaupanje liniji KPJ in njenemu vodstvu.
   Sekretariat Okr. odbora 0F Ptuj
Na zadnjem zasedanju plenuma Okrajnega odbora Osvobodilne fron-te v Ptuju, ki se je vršilo, dne 19. sept. 1948, so v Okrajni odbor Osvch bodilne fronte Ptuj bili izvoljeni sledeči tovariši:
Belšak Franc, Berginc Peter, Fur-lan Dušan, Hlebec Ernest, Hedžet Zora, Mauser Ivan, Sekelšek Karl, Žagar Zoran, Stropnik Lojzka, Čuš Anton, Donaj Franc, Feguš Janez, Bračič Alojz, Glavnik Franc, Horvat Martin, Jankovič Danica, Jankovec Srečko, HlupiČ Avguštin, Kelc Vin-ko, Kojc Miha, Kosi Franc, Kunstek Marija, Lacko Lizika, Majcenovič Jožef, Markežič Ivan, Mar Drago, Novak Hinko, Plohl Jakob, Pirnat Ivan, Petrovič Janez, Repe Oto, Sa-
kelšek Marija, Sakelšek Jožef, Sven-šek Jožef, Svenšek Avgust, Tkalčec Franc, Voda Maks, Vogrinec Janko, Zidarič Franc, Zorec Ivanka, VratiČ Jožef, Vauda Ivan.
Izvoljeni člani v Okrajni odbor OF so zborovali na svoji I. seji dne 22. sept. 1948 ter izvolili sekretariat OOOF  s  sledečimi   člani:
Belšak Franc, predsednik; Žagar Zoran, sekretar; Berginc Peter, org. sekretar; Mauser Ivan, agit. prop.; Vauda Ivan, okr. uprava za gradnjo zadružnih domov; Hedžet Zora, AFŽ; Furla^n Dušan LMS; Petrovič Janez, Sekelšek Karl, Hlebec Ernest, Vo-grinc Janko.
Iz sekretariata OO OF Ptuj.
   Okrajna konferenca
delegatov SKOJ-a v Ptuju
V nedeljo, 3. oktobra se je v pro-storih MLO v Ptuju vršila konfe-renca delegatov SKOJ-a iz posamez-nih krajev ptujskega okraja.
Po izvolitvl delovnega predsed-tva, zapisnikarja, overovateljev, verifikacijske komisije in kandida-cijskega odbora je o razvoju in do-sedanjem delu SKOJ-evske organi-zacije v okraju referiral sekretar Okrajnega komiteja SKOJ-a tov. Furlan Dušan. Prva grupa SKOJ-a je bila ustanovljena na ptujski gim-naziji leta 1929. Ustanovil jo je član CK KPS tov. J. Potrč. Clani te gru-pe so zaradi svojega revolucionar-lega dela med mladino bili izklju-eni iz gimnazije, toda svojega dela ned   mladino   niso   opustili.   Iz   te
grupe se je razvila druga, ki jo je
vodil  tov.  M. Vošnjak,  eden izmed
prvoborcev v ptujskem okraju. De-
lavsko grupo je ustanovil tov. Saga-
din Zvonko, ki  je  povedla  ptujsko
delavsko mladino v borbo za zviša-
nje mezde   in  odpravo   izkoriščanja
mladih delavcev. Dalje je tov. sekre-
tar navedel nekaj primerov junaštva
! SKOJ-evcev za časa NOB, ki so pod
I najtežjimi    pogoji   okupacije   vršili
! svoje veliko delo za Partijo in ljud-
. stvo.  S priborjeno  zmago in strmo-
glavljenjem starega izkoriščevalske-
ga  sistema je pred SKOJ-evce bila
i postavljena nova velika naloga: po-
magati zgraditi in utrditi novo Ijud-
sko oblast, mobilizirati mladino v ob-
(Nadaljevanje na 2. strani)
(Nadaljevanje s 1. strani) novo domovine in jo vključiti v pro-dukcijo. Te in še vse ostale naloge je SKOJ častno izpolnil. S tem vzpo-redno so se v raznih krajih ptujske-ga okraja ustanavljale nove SKOJ-evske grupe, katerih število je po-leti tega leta bilo 67. Te grupe na vasi so imele nalogo, gospodarsko in politično vključiti našo kmečko mladLno v izgradnjo socializma ter na drugi strani s pomočjo mladinske množice voditi ostro borbo proti zajedalcem velikih m zgodovinskih pridobitev v NOB.
Posebno danes po V. kongresu KPJ, pred II. kongresom KPS iu IV. kon-gresom SKOJ-a in LMJ stoji naša orgamzacija pred zelo važnimi na-logami, z izpolnitvijo katerih bodo odločno razbiti vsi poizkusi kleveta-nja naSega v borbi in izgradnji so-cializma prekaljenega državnega in partijskega vodstva s tov. Titom na čelu.
Po referatu so diskutanti govorili o razvoju, delu in doseženih uspehih SKOJ-a v posameznih krajih.
Konferenca se je zaključila s spre-jetjem raznih sklepov in nalog, ki Čakajo našo SKOJ-evsko In mkdin-sko organizacijo pred njuno združit-vijo. Med ostalim je bila predvsem poudarjena trditev in razširitev nladinske organizacije, žtudij gra-diva V. kongresa KPJ, utrditev kme-tijskih zadrug kot močne gospodar-ske pozicije našega delovnega ljufa-stva na vasi. Razen tega so bili sprejeti sklepi v zvezi s tekočimi in predstoječimi gospodarskimi akcija-mi na vasi ter v zvezi z dograditvijo vseh zadružnih domov v okraju do II. kongresa KPS.
Delegati konference so poslali re-solucijo CK KPS z obvezami, ki jih bosta SKOJ-evska in mladinska or-ganizacija izpolnili do njune končne združitve v eno organizacijo.
»Z izvedbo teh nalog«, je dejal tov. sekretar, »bomo naSo mladinsko organizacijo še bolj približali naši Partiji z našim vodjem tov. Titom na čelu.«
   Resolucija
delovnega kolektiva tovarne v Strnišču COESJ
Delovni kolektiv tovarne glinice in aluminija v Strnidču je s svoje sindikalne konference poslal resolu-cijo COESJ sledeče vsebine:
Delovni kolektiv tovarne glinice in aluminija v Strnišču, zbran na masovni sindikalni konferenci dne 16. sept. 1948, vam pošilja najto-pleje borbene pozdrave na Čast skli-canja  I. kongresa ESJ.
Obvezujemo se tekmovati in na-povedati tekmovanje mladinskerau aktivu tovarne v ze od mladine sprejetih  točkah.
1.  znižanje   proizvodnih   stroškov za 5%:
2.  znižanje   odpadkov  materiala za 12%;
3.  zmanjšanje okvar na orodju za 20%;
4.  zboljšanje     delovne   discipline, zmanjšanje   bolniških    dopustov   in neopravičenih   izostankov   za   50%;
5.  postavili   bomo    strokovne   te-čaje;
<J. poživeli bomo kulturno-pro-svetno delo in upostavili pevski zbor do I. kongresa ESJ;
7.  postavili bomo telovadno ekipo v   nogometu,    odbojki   in   šahovski krožek;
8.  preštudirali bomo ves študij V. kongresa KPJ;
9.  napovedujejo  sindikalne delov-ne brigade tekmovanje   mladinskim delovnim  brigadam   v   zgoraj   nave-denih   točkah.
S svojimi obvezami in z našim de-lovnim elanom bomo dali najdo-stojnejši odgovor vsera klevetnikom naše Partije in obenem našega de-lovnega ljudstva.
Naj živi KPJ na čelu z učiteljem in voditeljera delovnih ljudi tov. TITO-m.
Naj živijo Enotni Sindikati Jugo-slavije.
Smrt faŠizmu — svobodu narodu!
Delovni  kolektiv Tovarne glinice  in  aluminija Strnišče
   ,,Tudi mi zavračamo krivične obtožbe"
Clani sindikalne podružnice živil-ske industrije štev. 1 v Ptuju, zbrani na masovnem sestanku, smo obrav-navali obtožbe Kompartij in Inform-biroja. Clanstvo smo predhodno se-znanili z zgodavino naše Partije, borb, v katerih j«e ojeklenela, se iz-kristalizirala tn utrdila, da je bila sposobna leta 1941. stopiti na vo-dilno mesto in prevzeti vodstvo na-roda, ga vztrajno voditi skozi 4-letno narodno-osvobcdilno borbo do kon-čne zmage.
Vsi člani se zavedajo, da taka Partija kot je naša, ne more biti na krivi poti in da so obtožbe psroti njej neresnične in neosnovane. So glasno smo sprejeli predlog tovariža Sprah Franca, da pošljemo z naSega
sestanka resolucijo tov. Titu, vodi-telju tn inidatorju vseh naših zmag in uspehov, doseženih do danes.
Resolucija.
Zbrani na našem sindikalncm se-stanku, vam pošiljamo, tov. Tito, plamteče pozdrave. Protestiramo proti vsem klevetam proti naši drža-vi, vodstvu Partije in CK. Obljub-Ijamo, da bomo napeli vse sile za izvršitev petletnega plana in tako dokazali z našim delom neresničnost klevet.
Naj živi naše vodstvo s tov. Ti-tom na čelu!
Naj živi Sovjetska zveza s tovari-šem Stalinom na čelu.
   Kako bomo letos odmerjali
dovek
V preteklih dneh se je prlčela odmera davka na dohodek kmečkih gospodarstev za leto 1948. Z novim načinom odmere se pod nobenim pogojem ne smejo dopustiti napa-ke, ki so se pojavile pri odmeri do-hodnine za leto 1946 in 1947. Zakaj je prišlo do teh napak? Predvsem zaradi tega, ker davčne komisije niso bile dovolj poučene o svojih dolžnostih. Nekateri člani teh komisdj namenoma niso hoteli aktivno so-delovati, če pa so že sodelovali, so bili prtstraniski, neobj^ktivni ter pod vplivom večjih kmetov, katerih namen je bil prikriti svoje dohodke ter se s tem odtegniti pravilni odmeri davka. Z novo odmero se mora do-seči popolna diferenciacija med velikim in malim kmetom. Obenem pa se onemogoči nadaljnji vpliv ve-likih kmetov nad malimi, da se enkrat bajtarjl ter mali kmetje otresejo občutka, da so odvisni za svoj obstoj od velikega kmeta, ki stalno stremi za tem, da izkorišča ter se s tem bogati na račun bajtar-ja in malega kmeta,
Davčne komisije krajevnih ljud-skih odborov, ki so bile po finan-čnem odseku OLO v Ptuju natančno
| poučene o poteku dela in ki so po ministrstvu za finance prejele na-tančna navodila z dostavitvijo Fi-nančnega zbornika štev. 33, bodo zajele stvarne dohodke vsakega po-sameznega kmečkega gospodarstva na podlagi podatkov ter z individu-almmi nepristranskimi presojami, za kar nosijo tudi popolno odgovor-
'¦ nost.
j Pri sestavljanju davčnih komisij krajevnih ljudskih odborov so se ponovno skušali vriniti v iste večji
t kmetje   ter s tem speljati v  svojo
| korist s špekulativmmi nameni vo-do na svoj mlin ter se s tem zopet odtegniti pravilnemu sorazmernemu obdavčevanju. Predlogi, sestavljeni po krajevnih davčnih komisijah in po pregledu okrajne davčne komi-sije, se bodo obravn<avali na množi<5-nih sestankih.
Mnogo veliklh kmetov še do da-nes ni zadostilo svoji davčni obvez-nosti in nd poravnalo davčne za-ostanke vz prejSnjih let. Vsekakor bi morali ti zaocstankarji še psred novo odmero poravnati svoje dolgo-
j ve, česar pa z raznimi izgovori niso
' storili. Nikakor se ti zaostankarji Cvečinoma veliki kmetje) z zavlače-
vanjem poravnave davčnih dolgov naj ne zanašajo na ponovni odpis, kar bi privedlo do ponovnega neso-razmerja, ampak, da se bo našla pot (prLsilne mere), katere so v vsakem primeru upravičene, da se izvajajo pxroti takian, kateriim je načelo »Iz-korižčanje«. S ssimkn onemogoča-njem delovanja kapitalistrčnih ele-mentov na vasi si bomo zagotovili čimiprejšnjo izgradnjo socializma na deželi, kar predstavlja boljžo ter sretnejšo bodo&nost delovnih in po-štenih ljudi pod vodstvom Komimi-stične partije kot avantgarde delav-skeea razreda.
   Po naših gradbiščih zadr. domov
Dolfenh y Slov. goricah
V socialističnem gospodarstvu po-znamo samo plansko delo, ker je le na ta način možno doseči predvide-ne rezultate in uspehe. To so pra-vilno razumeli pred vsem graditelji zadružnega dama pn Bolfenku v Slov. gor. Prejšnjo nedeljo so pred-siavniki vseh množičnih organizacij na svojem sestanku izdelali tedenski ilan gradbenih del pri gradnji do-na. Da bi izvedba tega plana bila č;m uspešnejša, so si člani uprave ako razdelili delo, da bo posamez-lik zadolžen za svoj sektor. Med jstalim so sprejeli zelo važen sklep: ' sredo pričeti z nadtemeljno zidavo. Kklep je bil izvršen, graditelji pa ponosno nadaljujejo in razvijajošvoj I.rvi uspeh. Da je uprava znala mo-tilizirati potrebno delovno silo, je dokaz precejšn)a dnevna udeležba graditeljev na gradbišču.
ffiiomarcl
Med ostalimi dobrimi poljsklmi opekarnami v ptujskern okraju se je odlikovala tudi vitomarška, ki je pričela obratovati sredi pi^ecejšnjih težav. Tudi te težave ne bi nastale, če bi se nekateri člani krajevne uprave dovolj resno lotili tega dela ter s tem razbremenili naše opekar-ne, ki s svojo plansko produkcijo za-lagajo socialistični sektor gospodar-stva, pred vsem gradnjo naših to-varn in drugih takih, zelo važnih gospodarskih objektov.
Vitomarška opekarna izdela dnev-no okoli 3000 komadov zidne opeke. Dosedaj ie izdelanih nad 90.000 ko-madov. Če bi krajevna uprava za gradnjo doma posvetila več pažnje delu pri poljski opekarni,  se pravi,
če bi mobilizacija delovne sile bila uspešnejše izvedena, bi se v tej ope-karni lahko izdelalo dnevno do 6000 komadov opeke, kar bi vsekakor zelo pospešilo gradnjo zadružnega*doma.
KLO Vitomarci je napram poljski opekarni zavzel precej negativno stališče. Krivdo nosi le v toliko, ker ljudem, ki so pri opekarni ves dan zaposleni, ni do sedaj preskrbel po-trebmh živilskih nakaznic. Tudi za izgraditev barake se ni zmenil, za-radi česar se je pokvarilo okoli 2000 komadov že izdelane opeke.
Ce bodo krajevna uprava, KLO, KZ in vse množične organizacije s svojim delom podprle aktivnost polj-ske opekarne, bo v kratkem tudi v tem predelu Slov. gorlc zrasel ?a-družni dom, ki bo predstavljal ponos vaščanov in vseh tistih. ki v zadruž-nem domu vidijo svojo mofno go-spodarsko in kulturno oporišče.
Jur^lncl
Na najboljšem gradbišču v »Ted nu zadružnih domov« v JurŠincih je dosedanji odziv graditeljev pokazal lepe uspehe. Udeležba prostovoljcev se je tako omasovila, da je 1. t. m. delalo v gramozni jami 52 ljudi in 6 voznikov. v poljski ooekarni pa 20 ljudi. Poljska opekarna že služi svo-jemu pravemu namenu, saj so za-kurili že prvo peč. Poleg nekaterih prvotnih težav je Juršinčanom v +.o-liko lažje. ker je dvorana s pripada-jočimi prostori bila že preie zgraje-na, sedai pa še dozidavajo prodaial-ne prostore in skladiS^a. Juršmčani so pravilno razumeli »Teden zadruž-nih domov«, sa j |im je ta bil v veliko v?rnc>dbudo k Se boli pospešenenu delu v .c11;"- ^otjraditve doma do II. kongresa KPS.
   0 ,,Tednu Rdečega križa"
V čas-u od 1. do 8. t. m. se vrši po vsej državi, »Teden Rdečega križa.« Ta teden je posvečen borbi za trdni mlr v svetu. Posvečen js borbi proti vsem, ki hujskajo na vojno, ki kljub milljonom vojnih sirot 6tremijo za tetn, da vržejo zopet mirne narode v krvavi vrtinec in trpljenje.
Naša parola je: služimo icleji miru. Zajela ]e vsako vas in vse množice so jo navdušeno sprejele z željo, da zavla-da v svetu res trajen mir. Prosili oziro-ma zahtevali smo od mednarodnega Rdečega križa In Hge družtva RK, da onemogočita   profašistične   in   fašistične
elemente v mednarodnem RK in ligi dru-Stev   RK.
Po Krajevnih odborih RK «e vršijo predavanja o RK. Podmladki RK 6o po šolah posvetili svoje Sten-čase. »Tednu Rdečega križa«, razpečavajo dostavlje-ne jim znaike ln   bloke.
Mestni odbor RK priredi 8. t. m. aka-demijo v Sindikalnem gledališču v Ptuju, posvečeno  ideji  miru.
V miru in slogi se kuje sreča naro-dov, sreČa vsakega posameznika. V »Tednu Rdečega križa« naj zagori pla-menica mini pri vseh narodih, zlasti naj trajno plapola njen žar v mednarodnera ; RK  in ligi  dvuštev RK.
OO  RKSWptuJ.
   Delo davčnih komisij pri odmeri dohodnine
Z ozirocm na važnost in politični noment odmere dohodmne kmeč-cim gospodarstvom viada veliko za-nmanje med davčnimi zavezanci o >oteku dela pri odmeri, katero vrši-o krajevne davčne komisije pri KLO,  sestavljajo   predloge,  katerih
I tvarnost bo obravnavalo ljudstvo la masovnih sestankih, da se doseže ?orazmerje, pred vsem pa diferen-ciacija med malim ter velikim kme-tom na vasi.
Clani okrajne davčne komisije, za-vedajoč se svoje polne odgovornosti, so pravilno zajeli tako v političnem kot tudi v tehničnem pogledu način odmere ter z dajanjem navodil in pojasnil nudijo vso pomoč krajev-nim davčnim komisijam
Kljub trudu okrajne davčne ko-misije naleti ista pri nekaterih kra-jevnih  davčnih  komisijah na  nera-
! zumevanje in poteškoče v delu, po-sebno pri onih, v katere so se hoteli
jvriniti za člane kulaški elementi, posebno   v   gospodarsko    močnejših
| krajih. Krajevne davčne komisije v takih krajih pod vplivom kulaških elementov spočetka   sploh   niso   ho-
1 tele  pristopiti k   delu,   izgovarjajoč
'se z vsemi mogočimi neopravičljivi-
mi izgovori. Vendar pa je okrajni komisiji že v mnogih takih primerih uspelo prepričati člane davčne ko-mtsije, da so se otresli nekake bo-jazni ter vpliva kulakov.
Oni člani davčne komisije, ki so se takoj ob pričetku dela v dovoljni meri zavedali, kako važno vlogo v poli-tičnem pogledu igra letošnja odmera "dohodnine, so delo pravilno razu-meli, zavedajoč se, da &o oni kot go-spodarsko najšibkejši poklicani, da brez strahu pred vaškimi mogotci lahko odločajo o dohodkih istih, ki so jih v stari Jugoslaviji izkoriščali ter še danes hočejo z raznimi mahi-nacijami prikriti svoje dohodke ter se tako izogniti pravilnemu obdav-čenju.
Vsem krajevnim davčnim komisi-jam, ki so z delom še komaj pričele kakor tudi onim, ki tega dela ne jemljejo dovolj resno, naj služijo za vzgled davčne komLsije iz sledečih kraiev:
Kicar, Zabovcif. Grajena, Pavlovci, Gajevci in dr.
Kritiko pa zaslužijo eledeče kra-jevne davčne komisije:
Lovrenc na Dr. p. (malomarnost tajnika Majzer Martina), Dornava (oportunistično gledanjc predsednika komisije Hrga Franca), Stojnci, Se-strže, Cirkovci, Man'eta na Dr. p., Sobetinci In Moškanjci.
Ta kritika naj služi za vzpodbiido najslabšim krajevnim komisiiam ka-kor tudi še ostalim tukaj neomenfe-nim. da z marljivim ter pravilnim delom nadoknadiio zamujen Čas ter pcroravijo mcrebitne nepravilnosti g^ede same diferenciacije.
V^ak član davčne komisiie se naj zaveda odgovornosti pri letošnji od-meri, ker z obiektivnim ter neori-stranskim delom. predvsem pa pra-! vilnim politifnim ffiedaniem, bomo f^o?e(?li res pr*vo diferenciadjo. kar bo gotovo vpllvalo na čim prejšnjo izgraditev socializma na vasi.
D. F.   
   Borba žena za socializem
Tri leta so potekla, odkar smo si izvojevaLi zmago, izgnati okupatorja, obračunali z domacimi izaajaici in si ustvarth temeije za usivantec boijsega in lepsega življenja,
To novo živLjenje ne pnttaja samo po sebi. Premnoge macere so zanj zrivovaie vsč, /car so premogie, od mo^a, sma in hčere do zadnje opeke po^ganega m porušenega cLoma in žrtvovcue tudi svoje tioLjen,*. lo nooo zivLjenje pnhaja danes po naši Ijudski obLasti, ki danes ureja in usmerja vsa področja taKO politično, kulturno in prosvetno kot gospodar-sko z enim samim jasno zacrtanim ciljem, da ustvarnno delovnemu Ijudstvu boljše žiul;enye ter da ga dvignemo iz zaostalosti h kar naj-večjemu napredku. Niso lahk.e na-loge, ki .stoje pred našo Ijuisko oblastjo. To so naloge polne odgo-vornosti. Takšnega in brezpremišlje-nega načrta ne bi mogli izvesti, kajti velikih nalog nikdar m mogoče hitro izvesti. Morali smo si dotočiti dovolj časa, da bomo vse postavljene naloge pravilno rešili.
Borba za socializem pomeni borbo za uresničitev planskih nalog. Zave-damo se, da ta borba ni lahka, da ta borba zahteva žrtve, da zahteva trdega in požrtvovalnega dela vseh državljanov naše nove Jugoslavije, da zahteva popolno mobilizacijo vse razpoložljive delovne sile, ker si bo-mo le na ta način ustvarili pogoje za našo neodvisnost in boljše življenje.
V tej borbi pa igrajo naše zene-matere ogromno vlogo. Tudi njim je poverjena v izvršitvi poleg plan-skih nalog važna naloga, na katero nas je naš maršal Tito ze večkrat opozoril ter na 11. kongresu AFZ Jugoslavije prav posebno poudaril, to je skrb za otroke in mladi nara-ščaj. Maršal Tito je v svojem refe-ratu na II. kongresu AFŽ dejal, da ni dovolj, če so otroci oblečeni, na-hranjeni itd., za nas je tudi važno, da bodo ti otroci vzgojeni v duhu nove Jugoslavije. Ne dovolite, da bi nam sovražniki nove Jugoslavije za-strupljevali in odtujevalt ke. Čuvajte na$e otroke r n/imi, da bodo res postali dostojm državVani na$e nove Jugoslavi^e, državljani nove socialistične države, Da bo to izvršeno, je -potrebno, da ?e matt kulturna. Naša organizacija lahko pornagn materam. da pravilno vzgaja naše otroke: z zdravstvenimi, političnimi in gospodarskimi vreda-vanji, tečaji, seminarji in knjižnica-ni. kajti le tako *e omogočeno ina-teram dati kar naiugodnejše pogoje za vzgojo svojih otrok.
Nadalje je treba razložiti pomen piomrske organizacije, da ne bo ma-tere, ki ne bi hotela poslati otroka v pionirsko organizacijo. DaLje, ko pojde otrok v šolo, je treba, da se mati zanima, Jcako se n;eni otroci uče. To bodo najbolje uredili na ro-diteljskem sestanku.
Dobra, pravočasna in pravilna iz-vedba načrtov, ki jih mora naše kmetijsivo uresničiti v naslednjih petih letth, je v veliki vneri odvisna od naše žene na vasi. Pogumno in z razumevanjem se mora loiiii nalog, katere ji zadaja kmetijski načrt. Saj gre za to, da bodo imeli njeni otroci lažje življenje, kot ga je imela ona sama. Ljudska fronM postavlja kot eno izmed najbolj važnih nalog zidavo zadružnih domov, ki bGdo žarišče gospodarskega in kulturnega razvoja vasi. Toda s samo zidavo zadruznih domov ne bo zaključen razvoj izgradnje naše oblasii, ker bo imela socialistična veliko več. Da;ali bomo pobudo, da bodo ob za-družnih domovih gradili domove kulture, knjižnice, domove igre in dela, jasli, zdravniške posvetoval-nice, kopališča itd. Skratka vse, kar je potrebno za kulturno življenje vasi in dviganje življenjskega stan-darda na vasi.
Važna naloga je tudi vztra:ni boj za utrditev miru. Pri izvrSevanju te naloge se je treba povezati z vsemi naprednimi ženskirni organizacijami v svetu. Ravno žene imajo bolj ka-kor kdor koli drugi pravico, odločno nastopiti proti vsem vojnim hujska-čem in sovraznikom miru. Zene, ma-tere, ki razumejo, fca; pomeni, izgubiti svoje najdražje v vojni, kaj pomeni razrušenje države, so tiste, ki mo-rajo najbolj sovtažiti povzročitelje vojne. Naj bo borba proti vojnim hujskačem močan prispevek k utr-ditvi miru v svetu.
      Razgovor z dopisniki
Vsled kritičnih ugotovitev pri pre-gledovanju urednistvu poslanih ro~ kopisov čuti uredništvo »Našega dela« potrebo, da se redno in po možnosti preko vsake itevilke na-šega lista pogovori s svojimi dopis-niki o dolžnostih in nalogah vsakega posameznega dopisnika, o njegovem delu m načinu čim uspešnejšega udejstovanja v dopisništvu. Preprt-čani smo, da bo to sredstvo nekoliko pripomoglo k sistematičnemu delu samih dopisnikov in hkrati k pravil-nemu usmerjanju vsebine dopisov, Mnogokrat se vprašajo naši bralci: odkod naenkrat in zaka} toliko časo-pisov? Ali so nam vsi ti Časopisi tako nujno potrebni? — Da, potrebni so nam in še premalo jih je. Saj je to-liko stvari, dogodkov in velikih uspehov v naši socialistični graditvi, ki upravičeno zaslužijo, da se o njih piše in zopet piše, da bodo črke naše velike zgodovine čim bolj natisnje-ne ter živo in dokumentarno pred-stavljale v borbi prehojeno pot na-šega Ijudstva. To zgodovino bodo prebirali naši otroci, o njej govorili in se učili naši vnuki in pravnuki. Z zdravim ponosom bodo govorili o svojih očetih in dedih ter o njihovih neprecenljivih zaslugah pri graditvi svoje velike socialistične domovine. Vse to nam naj služi kot jasen odgovor na postavljeno vprašanje: zakaj toliko časopisov?
Naš tisk naj bo last našega Ijud-stva, kmeta, delavca, inteligenta in slehernega graditelja socializma. NaŠ pravi Ijudski tisk je neizpodbiten dokaz, da lahko samo Ijudska oblast ustvarja pogoje svobodi tiska in končno ustvari možnost udejstova-nja v dopisništvu slehernemu delov-nevnu človeku Jugošlavije. Takšna je na&a l*udska oblast, takšna je naša svoboda tiska.
Ljudski tisk terja od našega do-pisnika mnogo več kot kedaj koli poprej. Terja od njega velike naloge in dolžnosti. Pa ne samo to. Zahteva popolnegaf dmžbi in socialistični graditvi predanega človeka, ki z na-mi gradi in sočustvuje z vsemi, ki ustvarjajo bodočnost socialističnega človeka.
Tudi naš dopisnik se na tihem vprašuje: o čem pisati? Pofirlej v svojo vas med svoje Ijudi, poglej v tovarno in prisluhni stroju, ob ka-terem stoji naš vztrajni delavec, po-glej v zadrugo in se pogovori o delu našega zadružnika, o njegovi borbi za Tekonstrukcijo kmetijstva in večji hektarski donos, poišči izkoriščane-ga hlapca ali deklo in jima pokaži pravo pot v človeka dostojno živ-Ijenje ter o tem napiši, obišči naše-ga haloškega in slovenjegoriŠkega viničarja in ga vprašaj, kedaj misli končati JculaJc s svojim neusmiljenim izkoriščanjem.
Če boš vse to videl in vse to spo-znal, ne boš tako vprašujoče zrl v predse na mizi položen papir in se po nepotrebnem obotavljaL
Toda, kako pisati, kako začeti in kako končati?
Tega se naH dopisniki najbolj ustrasijo. Si hodil v šolo? Poznaš abecedo, besedo in stavek? Tudi mi-sliti znaš, kajne? No, vidiš. Potem bo pa šlo. Le začetek, začeiek je težak ... Ne ustraši se ga! Leta ena* inštiridesetega se naši prvoborci tudi niso ustrašili. Začeli so borbo, <er so verovali v zmago. Tudi ti boS ze\ uspehe, razveselil se boit ko boš med ostalimi objavljenimi članki videl \n bral tudi svojega. Da ti bo lažje, na-pravi tako: če pišeš, pišl le o eni stvari, toda ne piši na dolgo in široko, ker, veš, našega bralca dol-gočasi to. Dogodek ali snov, ki jo želiš obdelati, se naj zrcali v prostih in lepo izraženih stavkih. Vsak po-samezen stavek naj bo odraz tvoje-ga mišljenja in gledanja na dogo-dek, ki ga opisuješ. Izogibaf se laži in potvorbe, ker prava in poštena slovenska beseda ne sme lagati. Opusti tujke, saj ima ilovenščina tako bogat besedni zaklad, ki ti. lahko nudi lepo, dostojno in primer-no izražanje. Tuje strokovne izraze prepusti strokovnjakom, znanstveni-kom in raziskovalcem. V vsaki tvoji besedi ali stavku naj spozna bralec tvoje realno notranje sodoživljanje zajete snovi. Kratko: Kakor misliš in iutiš, tako tudi piši! Ne pozabi pa, da boš vselej in vsakikrat pisal le o stvareh, fci so neločljive od naše družbene stvarnosti, fci $o tesno po vezane z velikimi napori, ki jih vla-ga naš delovni človek pri ustmrja-nju socialistične družbe, in končno ne pozabt na naše na^mlajše v $o\i. ki se trudijo, da bi v učenhi, dosegli to,   česar   nam   predaprilska   Juoo-
slavija ni dala. Spomni se svojih otroških let ter jih primerjaj z živ-Ijenjem naših pionirjev, p.a boi inal tudi o tem nekaj napisati.
Vidiš, vse to te naf nprenilja v času, ko boš sedel za mizo in nam pisal o življenju v tvoji casi.
Da boš lahko pisal o stvareh, ki so trenutno aktualnega značaja, bi ti dali s tem v zvezi nekaj nasvetov in te z njimi seznanili.
Stojimo v času tik pred 11. kon-gresom KPS, II. kongresom AFZ tn 1. kongresom ESJ, ko naša Partija, naše žene, sindikat in vse delovno Ijudstvo pristopa k novim nalogum in sprovaja v življenje nove in nobe obveze na čast vsem trem kongre-som. Po osnovnih partijskih orga-nizacijah se vršijo volitve v partif-ska vodstva, s tem vzporedno pu se vršijo priprave za združitev SKOJ-a in LMS. Verjetno si že ¦•seznanjen z na zadnjem okrajnem plenumu OF sprejetim polletnim planom dela množičnih organizacij. Pogiej med frontovce in se seznani z uresniče-vanjem tega plana. Razen te.ga svno v času odkupa krompiria, kmtTa-haze koruze, odmere davkov %a do-končnem urejevanju naših pitaluč. Idi na gradbišče zadružnega domu in spremljaj gradnjo, ki se bo kon-čala s pričetkom 11. kongresa KPS. Kulturno-prosvetne skupine se pri-pravljajo na okrajni festival. Murda boš tudi ti nastopil kot njen član. No, vidiš, potem boš tudi o tem znal nekaj napisati. ln končno ne pozabi na »Teden Rdečega križa«, fci ni manj važen.
1     Če boš vse to spremljal in sprott
\ zasledoval vsa   aktualna   vprašanja
| na naži vasi, se ne boš več ukvarjal
z mislijo, ki  te je do sedaj mučila.
Zato se ne ustraši, temveč pogumno
brez obotavljanja sedi za mizo, vze-
rini svinčnik in piši...
Če   boš   pa naletel  na  morebitne težave, pridi k nam in ti bomo radi \ pomagali.
   Volitve v odbore AFZ
V. kongres Komunistične partije Jugoslavije je med drugimi naloga-rai poudaril tudi ogromno važnost političnega tn vsestranskega dela med ženami ter napisal v svoj pro-gram, da se bo Komunistična par-tija posebej borila za vsestransko krepitev aktivnosti AF2 pri delu za vzgojo žena v duhu socializma, pri delu za večjo mobilizacijo žena za izgradnjo socializma, za utrditev do-sežene enakopravnasti žena in za zagotovitev te ravnopravnostj s stal-no skrbjo za njihovo kulturno in politično dviganje, s skrbjo za mater in otroka, s skrbjo za boljšo mno-žično vključevanje v vsa področja družbenega in gospodarskega življe-nja. Kongres je ugotovil, da je bilo
delo med ženami marsikje pamanj-kljivo ter kot dokaz navedel dej-stvo, da število žena v ljudski oblasti pada. Ce hočemo izvajati sklepe V. kongresa Komunistične partije Jugoslavije in izboljšati delo med ženami, potem je treba utrditi orga-nizacijo AFŽ, ki predstavlja bazo in formo Partije ter Osvobodilne fronte za vzgojo širokih množic žena v duhu socializma, za politični dvig žena in za spoznavanje ter dviganje novih ženskih kadrov. Organizacija AFŽ predstavlja za preprosto ženo prvo šolo, iz katere stopa po tej poti dalje v vse panoge javnega življenja.
Na potu k utrditvi organizacije žena predstavljajo prav gotovo važ-no etapo volitve v  odbore AF2  in
III. kongres AFZ Slovenije. Volitve se bodo vršile od 15. oktobra do 15. novembra 1948 in so razpisane na podlagi štatuta AF2 Jugoslavije, sprejetega na II. kongresu AF2 Ju-goelavije. III. kongres AF2 Slovenije je sklican za  12. in 13. december.
Prav zato, ker morajo pomemti volitve v odbare AF2 utrditev orga-nizacije žena in utrditev Gsvobodilne fronte, ter pomenijo izvajanje skle-pov V. kongresa KP Jugoslavije, za-to jim moramo posvečati vso pažnjo ter jim dati vso ono globoko vse-bino, kakršno dejansko imajo. Vo-litve v odbore AF2 morajo pomeniti v tem času mpbilizacijo žena v bor-bi za mir, za katerega se odločno bore vse demokratične žene sveta, organizirane v Mednarodni demo-kratični federaciji žena. V tem času morajo pomeniti volitve in udeležba i>a volitvah opredelitev sleherne žene za mir ali za vojtie hujskače in za novo klanje. In katera žena, ki je
že okusila vojno, ne žeii miru? Ta-kih žena ni, zato bodo z enotnim na-stopom na volitvah AF2 slovenske antifašistke manifestirale, da stoje trdno na strani miru. S tem bomo krepile mednarodno demokratično federacijo žena, krepile bomo ves demokratični blok sveta z veliko in nepremagljivo Sovjetsko Zvezo na čelu.
Toda mir se ne da samo krepit' s pobožno željo po miru, temveč je treba zanj uporno delati. Kaj je naš prispevek k utrditvi svetovnega miru? Naš prispevek je naS petletni plan, je obrambno in gospodarsko močna Jugaslavija. Vsestranska krepitev Jugoshivije pomeni vse-stransko krepitev demokratičnih, miroljubnih sil sveta. Zato bodo vo-litve v odbore AF2 imele vsebino vse za mir, za mirno in lepše živ-ljenje naših otrok, zato vse sile za naš petletni plan.                 H. Z.   
   Svetovalec za naše kmete
Kako poteka setev v okraju Ptuj
Ing.   Zorec   Egon
Cas jesenske s«tve je fti. Okrajni plan jesensks setve je fiksiran, prav tako imajo krajevni lju<isk.i odibori svoje raz-rede. Vsak knietovalec ve, kaj mu je sejati. Seme je pripravljeno t. j. očišče-no — razkuženo. Prav taio se je prifelo z razdeljevaujem semena. V okraju so se razdeHla že vsa sortna 6€mena. Prvič se <e nailo v okraju krajevne ljudske od->ore, — Središče, Ormož, Juršinci, Bu-sovcd, Markovci, — kjer se bo sortno «ine sejalo v širokih površinah, takozv. »trnjenih površinah. Tu bodo kmetovalci eproducenti ali razmnoževalci sortnega >emena. Poleg tega so 6e tudi sklepale >og(>dib€ za traktoreka dela.
Prav nič ne bo odveč, ako povem, da «jemo letošnjo ]e&en v drugačnem tasu cot druga leta. Stojimo namreč sredi bit-te za zboljšanje našega lcmetijstva ob koncu drugega planekeega leta v naši >et]etki ter pravzaprav na začetku tret-ega planskega leta, v katerem mora po-cazatil prav naše kmetij6tvo velike uspe-le ter s€ čvrsto postaviti ob 6trani osta-ih gospodars-kih panog v naši državi. >tojimo sredi bojibe za večje pridelke. ?tqv gotovo je na ti6oče naših kmetov iiroim naše domovine, ki ei žele, da\bi ob pribodnji žetvi spraviJi v svoje kašče vn ileti večji in lepii pridelek kakor doee-ianja leta. Or»i, ii bo ostal 6ta<rokopdtsn, emu seveda ni svetovati. Kruh je prav jotovo prvo, na kar boino mislili pri le-ošnji jesensiki setvi.
Setev se je v okraju že pričela. Indu-;trijske raetline so zasejane — oljna re->ica. Prav tako se je v manjši meri :ačela tu-dd set€v ječmena, ržd. V nasled-ijih dneh se bo setev podvojila. Tu bi e omenjal nekoliko besedi o sklepanju K>god)b za traktoreko oranje. KZ so že r teh dneh zaključile prijave, ponekod >a jih še vedmo prejemajo. Prav traJctor«
ska služba na<m bo precej poroagala pri zboljševanju aa^ega kmetijstva, ne fiamo pri jesenski setvi, ainpak tuda pri oranju tistih površin, ki jih bomo pu«tili preko mnte v prahi. Nobena površiaa zetnlje ne bo sTnela ostati nepreorana, poskrbele bodo za to n-aže kmetijske zadruge, ljud-&ki  odbori  in  množične orgatiizacije.
Pri organizaciji jeeenske setve bi ome-nil še to, da so pri vsakem KLO-ju kra-jevne fietvene komdsije kot nekak ope-rativni organ. 2al se te krajevn« komi-6ije ne zavedajo v polnd meri svojih nalog.Tudd pri OLO obstoja okrajna set-vena komislja, ki sestoji fe flanov. kme-tijskeg« povarjeniStva, planske konuarije, OZKZ, zveze borcev, ljudske mladin«, AFŽ, traktoreke brigade, okrajnega OF, drž. zadružnih posestev. Le-te bodo skrb-no spremJjaJe polek jeeenske sefve ter bodo vse  zapreke  takoj  liividiTale.
Se enkret — jcsensJca &etev j6 tu. Pri-stopimo k njej najpazlJvejše, da bo zares kvalitetna. Prt tem pa ne pozafoimo še na eno. Medsebojno potnoč, zlaeti omtn kmeto<m, ki .jim primanjkuje vprežne živine in delovne sile. Poroagajnio drug drugemu — nena etari dobičkarski n«čdn, ko nam je moral siromak krvavo od»lu-žiti našo pomoč. Vsak zaveden )unet bo pomagal svojerati delovnemu tovarišu iz noyi(h plemenatih nagibov.
H koocu še: »Kakor boš sejal, tako boš žel.«
Pred lefo$n|o friomjo
Ing.   Zorec   Egon
Menda nobena izmed kmeijskih pauog ne del-a kmet« toliko skrbd in preglavic, kakor baš trgatev, pa ne toliko kot delo mjh-o, ki je ob mokrotn^m vremeou pr«v gotovo zelo neprijetno, temveč bolj čae pred trgatvijo, ko grozdje zori, ko lahko vremenske neprillke — (dež va hladno vreme) odločilno vpliva na kakovost pa tudd na množino prideUca. Kalkulacije v tem oziru mesec dtd pred trgatvijo  so
vsefcakor nezanesljive. Ob začetku ve-getacije, ko začne vinska trta zeleneti in «e pokažejo grozdiči na mla-dicah, je že nakazana bodoča rnnožina pridelka, ki lahko ostane v najugodnej&Lh okolščinah fi«okrnjena. Lahko pa se tudi zmanjša v občutni meri radi raznih ujm: tote, suše, bolezni in škodljivcev. V večji ali manjši rrveri 6e dagajajo poslednje skoro vsafco leto in povsod.
Glede množine smemo reči, da bo le-tošnja letina nekoliko slabša od Ian6ke. Vzrokov je ve^: pozeba v nizkih in manj zavetnth legah, številni prazni rezniki in prazni šparond v vinogradu pa so marsi-kje vzrok, da se je premalo škropilo in še ano malo gTozdja, kar ga je o©talo, v večji m«ri vzela peronoepora. Kjer se je nezadoetno škropilo, je mocplo močno napadeno listje slabo prehranjevati razvi-jajoča 6e zimska očesa, pa bo verjetno v takih vinogradih nastavek tudi pri-hod-nje leto bolj pičel; les bo tudti slabše dozorel in bo zapet v toliko večji meri &b6utl]iv za zimsko pozebo.
V pogledu kakovosti pridelka «e le-ta stvarja v me«ecih avguetu-septembru-ok-tobru. Re6 je, da je grosdja leto* v do-zorevanju precej v zaostanJcu, vendar pa še ni V6e izgub]jeno. Tarnanje že v sredi avgusta ali v septembru, češ, da grozdje ne bo dozorelo, je pač vsekakor prera-no. Sliši 66 to pTedvsem iz vrst onih vinogradnikov, ki nimajo volje po^akati 6 trgatvijo vsaj do tega ča«a, ko bi mo-glo grozdje normalno dozoreti, temveč spravijo trgatev čim prej pod etreho — pred rokom, ki naj bi bij določen za zafetek aplošne trgatve. — v kleti pa zboljšujejo mošt s clajetijem. Letos še grozdje v toldki meri ne gnije, zato naj velja pri vseh pravih vinogradnikih ge-slo: čakati in čakati s trgatvijo, dokler Je mogoče, da more trsje v t)m vetji meri izkori6titi tople jesenske dneve, ki jih — upajmo — še tudi bo in ki uetvar« jajo eladkor za6tonj, vzporedno pa zmanj-šujejo v grozd-ju tudi kislino.
Zato naj ne bo vinograduika, ki bi pred 10. oktobrom 1948 odž^l z žkarjajnl r vinograd. Razume se, da M ob poeefetrih prilikah   (dežju)   ta   termin   ne   držal,
   Kulturni kotiček
,Heden napredne knjige" v Ormožu
V dveh tepo akraženai oknih v Orrno-žu se zrcali zunanje lice »Tedna napred-ne knjige in »Tedna gasilstva«. Vsak po svoji stratni, kulturno-prosvetni svet in gasilci so pravilno razumeli ta teden in napeli vse Bile, da bo tudi korist od tega tedna. V lep-ih izložbah naše nove knji-žnice, ki jo j« lepo uredila požrtvovalna in nad vse pridna knjižničarka tov. So-nja, so med cvetjem in zelenjm ler Titovo sldko našli najboljSe knjige in 6like naših najboljših plsateljev in peeni-kov, njib., ki so « pi6ano be&edo dvignili ftai narod na tako zavidanja ˇredmo kultufno ©topnjo, ki «o narod vodiii po svetlih poteh •poznanja in mu taiko omo-gočili, da je tako strnjen prestal tako gorje in zatiranje in da je 4e zmiraj tu, naš ponoeni sloAren6ki narod. Tu so raastavljeme  knjige  poučne,  kuiturne  in
gospodareke. Ponosna j€ lahko naša knjižnica, ponosna, 6aj velja za eno najboljših v okraju. Še pred letom dni je bilo vse okrog knjig in knjižnice za&pano, sedaj pa 6i je utrla naša lepa sloven&ka knjiga pot tudi v naša srca, skoraj 200% več čitalcev je najzgovor-nejšd dokaz zato.
V okviru »Tedna napredne knjlge« bo ludi kulturno-proevetni 6vet organiziral literarni večer, na kaierem bodo čitali odlomke Lz najboljšth del naših napred-nih pesnikov in pdsateljev. Priznati mo-ramo, da bo prav gotovo ta teden naie napredne knjige imel pri nas v Ormožu velik uspeh in vzbudil v Ijudstvn za-nimanje za lepo, napredno knjigo, ki mu bo povsod in S7>loh vodiKk in kažipot na poti v lepšo bodočnost, na poti v so-dalizem.                                        Drago   
   Novo zavarovalstvo v službi ljudstva
Državni zavarovalni zavod, kateri vodi našo zavarovanje v dobi pre-hoda v sociaUzem, si prizadeva, da naSemu delovnemu ljudstvu nudi tisto zavarovalno zašČito, katera mu je potrebna. Poleg državnega in za-družnega sektorja tudi privatnl sek-tor čuti potrebo in korist pravilne-ga aavarovanja in so mnogi kraji, v katerih m več hiše, da ne bi bila zavarovana proti požaru. Lepo se razvijajo nova zavarovanja proti toci in živini, posebno zadnji čas zavaro-vanje proti poginu prašičev, od ka-terih ima naše goepodarstvo veliko škodo.
Delovno ljudstvo si pa oskrbuje zavarovalno zaičito z življenjskim in nezgodnim zavarovanjem za vse primere. Tudi za naše mlade držav ljane je poskrbljeno z nezgodnim zavarovanjem vseh šolskih otrok, katero ravno sedaj ob začetku šol-skega leta izvajajo zastopniki DOZ-a in šolske uprave.
Terenski inštruktarji in zastopniki DOZ-a v ptujskem okraju vršijo častno svoje poslanstvo in v ne-umornem tekmovanju od leta 1945 naprej žanjejo tudi lepe uspehe. V tekmovanju do 29. novembra 1948 za izpolnitev letnega plana ter do-sege 100% uspeha v požarnih zava-rovanjih tudi v privatnem sektorju. so poedinci že imeli krasne uspehe. Zastopnik Meglič Franc iz Markovc pri Ptuju je svojo obvezo že izvršil do 4. septembra 1948 in sedaj njego-vemu primeru sledijo tudi ostali. Zelo so se mu približali tudi zastop-niki Štamberger Janko iz Središča, štampar Ivan iz Ormoža, Prelog Franc iz Zagajičev ter ostali. V tem pa jim z veliko uspeha pomaga in jih pravllno vodi njihov terenski inštruktor tov. Kotnik Karel, ta!<o da bodo tudi oni najbolj resni tek-meci za priboritev častnega pri-znanja prehodne zastavice.
Tudi v nezgodnem zavarovanju šolskih otrok se je razvilo živahno tekmovanje, kjer šolske uprave nu-dijo vso pomoč organom DOZ-a \n so v prvih dneh akcije mnoge do-segle že lepe uspehe. Pasebno pri-znanje zaslužita nižja gimnazija Or-mož in Dijaški dom, katera sta to akcijo izvedla v prvem tednu 100%. Za njima pa uspešno slede gimna-zija v Ptuju in ostali, tako da se lahko v kratkem pričakujejo lepi rezultati povsod. Sestanki po šolah in v »Tednu gasilstva« so k temu tudi mnogo pripomogli.
Terenski in notranji kolektiv pa ne dela aamo v svoji stroki, temveč prispeva  tudi svoj  delež v prosto- i
voljnem delu v Mariboru, a pove-zuje se tudi z našim podeželjem. Na pobudo samih članov sindikalne po-družnice bo imel tudi delovno ak-cijo na gradnji zadružnega doma v Juršincih in bo tako tudi v tem utrjeval povezavo med delavci in kmeti, med mestom in podeželjem. Temu kolektivu želimo mnogo uspehov v njegovih prizadevanjih, tako da bo zavarovarije res vršilo tisto nalogo, katero ima v naši ljud-ski državi.                            G. A.   
   Izkoriščanje del. slike
V 6a6xi, ko našd dobri kmetje dado v6< od sebe za rekonstrukcijo našega gospo darstva in poljede!6tva, Lzgradnjo zadru žnih domov, dvig hektarskih donosov itd so na va«i še vedno ljudje, ki zavirajc pot k napredku in na vse mogoče način« še danes izkoriščajo delovno silo mla dincev, jiih še vedno smatrajo za evoj« hlaipoe in dekle, kateri jim lahko bres platila ali pa za maJeakostno plačik delajo.
Ljudska oblast se trudi, da odpravi ta^ ka izkoriščajija m po potrebi tudi kaznu-je   taike izkoriščevalce  delovne sile.
Primer grobega izkoriščanja nam pov« sledeče:
Vaški magnat in kulak tov. Vavpotič Koarad iz Zetal je imel v službi koi poljskega delavca 18-letnega Toplak Ste-fana, kateri mu je moral delati od 4. ure zjutraj pa do pozne noči. Njegova plača je znašala od aprila pa do sedaj 300 din. Poleg tega mladinec Toplak splob ni bil 6ocialno zavarovan. Njegova hrana se J€ močno razlikovala od gospodarjeve, Šte-fan }e imel za kosilo polento in krompir-jevko, včasih mu je priletel na mizo kak košček žilave govedine, dočim 6« je go-spodar mastil s piščanci, pečenko, kloba-sami, svinjskim mesom in vse to zalival z vinom. Kljub temu, da je imel aospodaT tri hiše, je moral Toplak spati v hlevu pri kravah. Po vrhu vsega 6labega, pa ga je goepodinja zmerjala še z banditom in ga celo tepla. Gospodar j« na Stefanovo induetrijsko nakaznico kupi! zase in za hčer blago in tako vzel Stefanu mož-nost, da se sam obleče in si kupi potreb-no blago. Gospodar in njegovi doTnači so v veLiki večini govorili doma samo v nemžkem jezdku, da ji'h hlapec ni raz-amel, ko so kritizirali Ijudsko oblaet In vse, kar  je  demokratičnega.
Poleg vsega slabega 6e je gospodar ukvarjal tudi precej na debelo 6 črno borao, saj je v čas«, ko je Stefan prl njem služil, zaklal okrog 9 prašičev in 4 teleia ter jih na »črno«  razprodal.
Ljudska oblast je teinu magnatu .Vav-potiču 6topdla na pr&te in mu iz njegovih izkorižčevalskih krempljev iztrgala tudi Stefana, ter poekrbela zanj. EJanes je Štefan zad<yvolj€ti in dela v tovami »Saturnus« v Ljubljani. Vsem izkorišče-valcero pa še eiikrat povemo, da so stari časd minili, da ni več stare Jugoslavije in da ne bomo več dopustili tekorlščan-ja.
Mladina, kolikor je še tako izkoriščenet izpreglej<te in pojdite raje.v tovarne, v zadruge, kjer ne boste obcutiM iizikoTiK-ščanja, vedite, da je na6topil novi ča«, ko ni več izkoriščanja človeka po človeku.
H. R.   
1z naših krajev
Iz Ormoža
Precej časa je žc od i©ga, ko sem opozoril odgovome ljudi v mestni resta-vraciji v Ormožu, da bi &e kontingent vina, ki ga dobijo, razdeljeval tudi de-lavcem, kateri 60 stalno zaposleni po raznih sektorjih. U6lužbenci tega podjetja pa opomina nis-o vzeli v obzir, pač pa napredujefo s svojira stariin tempom na-prej. Kadar koli pndeš v to restavracijo, vidiš okrog miz sanio bivšo ormoško go-spodo pri litrih vina v najboljšem raz-položenju i« debati, katero itak že vsak pozna. Isti slučaj je tuda, ko se prikažejo v ta lokal razni hrvaški špekulantje, ka-terhn se istotako postreže z vsem, kar je na razpolago, a vendar za delavca vsega tega v tem lokalu ni. Uslužbenec tega podjetja, natakar Filip, gleda zelo nezadovoljno, ako vidi pred seboj kakega delavca ln kateremu že mora postreči, ker ;ma skrbi, da bi mu zvečer ne zmanj-kalo vina za njegove izbrane go6te.
Take in 6lične stvari pa se ne dogajajo samo enkrat ali dvakrat, pač pa je to 6ta1-no, kar se mora enkrat za vselej odipra-viti. Natakarja Filipa opozarjamo. da s takira delovanjem preneha in da naj ne hrani tistega vina samo za gospodo Vino naj dobi prvo tisti, ki dela, ki se bori za petletni plan, tisti, ki ustvarja socia-lizem, — delavec.
J. J.
Ormožani so se že precej navadili kupovatj iz Hrvatske pričrnoborzjanje-no meso in druge stvari. Pred kratkim je bil isti shičaj. toda po dobri obve-ščevalni mreži je prišlo k sreči preje na uho NM v Ormožu, da pride s Hrvatskega neka Kranjčič Terezija iz Strmca na Hrvaškem in da prinese ne-kaj   mesa.
NM je takoj na to prijavo odšla na most, ki veže LRH z LRS, in tam res za-sačila zgoraj imenovano žensko, katera je nosila okrog 50 kg telečjega mesa, katerega je misliia v Ormožu proda;ati po 150 dinarjev kot se je izjavila. Me-so ji je bilo seveda takoj zaplenjeno in odpeljano v Ptuj, kjer je bilo takoj pregledano in ugotovljeno, da je bilo tele bolno in da je meso neužitno. Me-so  je moral odnesti konjač
Tn tako meso bi bila ormoška gospoda jedla v nedelio. Oni, kot izgleda, še verno niso zadovoljni z deležem, ki jim pripada in ki pripada vsakemu delovne-mu rloveku Poudariti moram, naj bo ormnška aosnoda vesela, da je meso pri=lo oravorasno v prave roke, sicer bi iedli tisto meso, ki so ga oddali konja-ču.                                                   K. S.
1/ lelihe Nedetfe
Ob priliki odkupa prašičev je komisija, sestavljena iz treh članov, naletela na ta slučaj, pri veliki posestnici Mikl Mari-' ji pri Veliki Nedelji štev. 20, katera je imela za oddati enega prašiča. Na vsak način je hotela prepričati komi6ijo. da je sirota še iz časa okupacije in da pra-šiča ne more na noben način dati. Ko-misija je na prostem, kjer so se pasli prašiči, opazila kar 3 rejene 6vinje in sicer dve po 200 kg in enega pa celo 300 kg. Komisija je seveda odredila naj-težjega za oddajo, vsled česar se je pose-stnica zelo razburjala in kričala: »Boste že videli kaj delate. saj itak ne boste dolgo«, in slično. Ker komisija ni mogla izvršiti svoje naloge radi prevelikega klevetanja ljudske oblasti in kričanja, je moral organ javne varnosti Mikl Marijo aretirati. Mnenja smo: če so lahko vsi ostali oddali brez godrnanja tudi po več 6vjni, bi tudi Mik) Marija kot velika poseetnica oddala eno svinjo brez krifa-nja  in  blatenja   ljudske oblasti.
J. J.
Iz ZavrCa
2e pred petimi meeeci je zasvetilo v Zavrču jn tako je postala vas Zavrč ele-ktrifiicirana. Toda na žalost je ta elektri-fikacija le v gostilni Berlič in v zgradbi državnega posestva Zavrč. Zgradba po-9 &taje NM Zavrč pa je še danes neraz-svetljena in moramo uporabljati star način razsvetljave — petrolejke. Z ozirom na to, ker je poslopje NM pod upravo državnega posestva Zavrč, smo že več-krat ustmeno in pismeno urgirali na naslov v pogledu. da podvzamejo potreb-ne korake in da se postaja NM opreini z električno razsvetljavo. O tem smo tudi zaprosili Direkcijo državnih posestev v Ptuju, od koder pa ni bilo nobenega odgovora.
Mnenja simo, da bi 6e v [em slučaju ne smeli izgovarjati na kredit, ker je od pri-vatnika Berliča do postaje NM borih 100 metrov in bi potrebovali za napelja-vo elektrike le 100 metrov žice in nekaj drugega materiala, 6 čemer bi bila re-šena elektrifikacija državnih us^tanov v Zavrču.
V bodoče ne moremo več verjeti izgo-vorom, da ni kredita. ker smo prepričani, da za državne ustanove kredit je. Zato smo mnenja, da bi zato odgovorni funk-cionarji problem rešili in bi tako ne bilo nepctrebnih urgenc in nepo-trebnih sitnosti.
T. A.
u Duhoic
V našem listu smo že poročali, da smo Bukovčani postali zelo razgibani. Pred vsem je treba ome-niti živahno delovanje našega pro-svetnega odseka pod vodstvom tov. Šmigoc Franca, ki se je odločil, da v »Tednu naše knjige« priredi raz-stavo slovenskih knjig in časopisov. Priprave za razstavo so že v teku. Ta bo tem bolj zanimiva, ker bo poleg razstave knjig in časopisov prirejena  na    pobudo    predsednika
OF in ref. za poljedelstvo tov. Ke-kec Mihaela še kmetijska razstava, na kateri bomo prikazali v prvi vr-sti uspehe naprednejših bukovškiih kmetov, katere so dosegli s saditvi-jo izmenjanega krompirja, nabavlje-nega za seme že lansko jesen. Po do sedaj znanih podatkih so uspehi iz-menjave semena tako sijajni, da je vredno, da se prikažejo na razsta-vi ter bo imel vsak kmet možnost, da si nabavi za seme krompir one sorte, ki da v našem kraju najbolj-še uspehe. Razstava obeta biti zelo zanimiva, ker bo razstavila svoje pridelke tudi obdelovalna zadruga v Sobetincih. Vabimo na njo tudi vse okoliške vasi. Otvoritev razstave bo 19. septembra in bo odprta ves te-den do 26. sept.  1948.
Precej zanimanja je pri nas za dvig hektarskega donosa. V zvezi s tem smo imeli že dva sestanka. Po-budo k temu daje že gori imenova-ni. Imenovanemu moramo tudi pri-znati, da je že dolga leta zelo na-preden kmet. Sam je letos dosegel hektarski donos pri pšenici do 2000 kg, pri krompirju pa s sorto »Ak-kersegen« preko 40.000 kg na ha, in izraža željo, do večjega donosa po-magati tudi ostalim kmetom, pred-vsem z organizacijo borcev za dvig hektarskega donosa. Do danes se je vpisalo v to organizacijo že 20 kme-tov.
Oddaja žitaric je bila pri nas iz-vedena preko stoodstotno. Opazilo se je, da državljanska zavest v na-ših ljudeh raste. V tem oziru bi bi-lo še bolje, ko bi tistih par nerga-čev, ki jih še imamo, nehalo s svo~ jim razdiralnim delom ifi nehalo raz-burjati male in srednje kmete s »skorajšnjo skupnostjo ali razlasti-tvijo«. Nekaterim od teh pač ne gre v glavo, čemu pri nas zmeraj toli-ko popisov. Zato še menda nalašč pri raznih popisih dajejo kar sme-šno lažnive podatke. Pa kaikor je to pri setvenih planih, tako pri popisu živine in podobno. Ko smo apomladi zaupali našim odbornikom nalogo za popis odstotno izniklost krompir-ja, so nekateri izjavili, da jim ga ce-lo do 50 odst. manjka, dočim se je pri pregledu krompirja za ugotovi-tev hektarskega donosa na licu me-sta ugotovilo, da jim ga ne manjka niti deset odstotkov. K temu so (si-cer ne vsi) odborniki možato kimali. Lažniki pa so donosu primerno tudi dobili predpis. Še večjo zgago so na časti in poštenosti naredili Bukov-čanom orti »reveži«, ki so za vodo primešano mleku, hoteli prejeti bo-ne in denar kakor je v vezani tr-govini. Naravnost nečloveško je ta-ko postopanje. Morda včasih ni škodljivo (dasi nepošteno), Če go-stilničarka pijancu v vino primeša vodo. Tukaj pa se zavedamo, da mleko, ki se oddaja, dobiva nedolž-na deca našega delavca, kateri je do danes največ doprinesel za našo skupnost, torej tudi za kmeta, ki oddaja vodeno mleko po vezanih ce-nah. Ali nas tako uči morda krščan-ska vera? Prepričani smo, da ljud-ska oblast v bodoče ne bo dopusti-la enakih primerov brez kazni. Vse poštene Bukovčane pa pozivamo, da v vsakem primeru podpro priza-devanje naših ljudskih oblasti za boljše življenje srednjega in malega kmeta, pred vsem pa našega delav-ca, ker le s skupnim delom in priza-devanjem bomo pripravili boljše in srečnejše življenje sebi in našim otrokom.                                  J. K.
Iz liarhofc
Marsikdo si zastavlja vprašanje: Zakaj izdaja ptujski okraj svoj ča-sopis? Saj je drugih dovolj. Na to vprašanje dobimo jasen odgovor, prav za prav je odgovor v naslovu časopisa samega, saj je v njem tudi največ govora  o našem delu.
Hočemo vas seznaniti z uspehi ljudske prosvete v Markovcih. Ze precej časa so Markovci d«leč na-okrog poznani po svojih igrah, fiz-kulturnih nastopih in svojih pestrih prireditvah.    Častno    ime so nosili
{ Markovci, a niso bile znane tiste va-si, ki so te igre in nastope prirejale, ki so k delu ljudske prosvete dopri-nesle največji delež. Znani so bili samo Markovci, ki so bili mialokdaj
| vključeni v to delo, pa še tistikrat v zelo majhnem obsegu. Največ pri-reditev v Markovcih sta imela Nova vas in Borovci. Od asvoboditve pa do danes sta imela skupno 20 pri-reditev,  dočim   so  Markovci  zmogli
samo dve. Tudi Bukovci so Smeli samo dve prireditvi. V Novi vasi in Borovcih smo ustanovili dve knjiž-nici, ki prav pridno poslujeta, do-čim so Markovci zbrane knjige za-klenili v omaro, kjer so ležale tri leta, ne da bi šle med ljudstvo. Te-mu brezdelju smo naredili konec, ko smo združili Novo vas, Borovce in Markovce v en sam kulturni center. Dne 29. avgusta t. 1. smo si izvolili centralni odbor. Po izvolitvi odbora smo imeli sejo, na kateri smo spre-jeli tudi nekatere sklepe, in sicer: v " Markovcih odpreti knjižnico, prebu-diti zaspani pevski zbor, uprizoriti čim več dobrih iger s sodelovanjem vseh okoliških vasi, čim več dopiso-vati v »Naše delo«, organizirati čim več bralnih večerov, poslovanje knjižnice urediti tako, da bo čim več nudila  našim vaščanom.
V teh točkah bomo tudi Markov-cem napovedali tekmOvanje.
C. T.
iz Cvetkovc
Vsakomur je znano, da se je pred kratkim zagovarjal pred ljudskim sodiščem v Ptuju veliki špekulant in delomrznež Majcen Jakob in nje-gov najboljši pajdaš Cvetko Tine, katera dva sta sabotirala petletni plan in naše narodno gospodarstvo vse do njih izsleditve od strani or-gamov javne varnosti.
Po izrečeni kazni pa so se .našli ljudje, ki te saboterje in protiljud-ske elemente zagovarjajo, kateri so verjetno na njihov račun jedli na nepošten način pridobljeno meso. Te saboterje zagovarjajo predvsem veliki kmetje, konkretno pa Petek Franc in Tušek Alojzij iz Cvetkovc, katera dva se izražata, da ta dva pravično kaznovana špekulanta ni-sta toliko zakrivila, kot se jih je ob-toževalo in  obtožilo.
Ako vzamemo samo en slučaj, ta-koj po kaznovanju teh elementov, ko je Tušek Alojzij  kričal po vasi,
kdo je naznan.il Majcena, kateri je | poštenjak od nog do glave in da se bo dotični, ki je Majcena prijavil, še | zagovarjal, ter celo grozil prijavite-ljem odnbsno poštenim ljudem iz Cvetkovc, ki niso bili za tako sabo-tersko delo, kot sta ga uganjala Maj-cen in Cvetko.
Nadalje se je Petek Franc iz Cvet-
| kovc kot velifc posestnik zelo raz.je-
i zil nad kaznijo Majcena in Cvetka
| in se celo izrazil proti nekemu va-
| ščanu,  da se bo  pustil  izbrisati  iz
j vseh strank kljub temu,   da je bdl
okoli 6  tednov v  »pregnanstvu«  po
vaseh Podgorci, Cvetkovci in slično.
Čudno se nam zdi, zakaj je postal
on tako obu.pan   zaradi   Majcenove
kazni.
Pošteni vaščani Cvetkovc pa ne želijo več slišati takih in sličnih ve-sti zaradi kaznovanja teh protiljud-skih elementov, kajti lahko se zgodi, da bo še kateremu posestniku itz vasi Cvetkovc škodovalo tako nadebudno
zagovarjanje špekulantov, predvsem pa Petek Francu, ki je res mnogo doprinesel za našo novo ljudsko oblast, saj je bil takoj ob prihodu Nemcev postavljen za blokfirerja, zadnje mesece NOB pa se je priklju-čil OF, kjer je bil tudi pregnan, kot sem  že gori  navedel.
Opozarjamo torej ta dva zagovar-nika saboterjev in špekulantov in jima želimo, da bi se kaj kmalu znašla sama tam, kjer bi se res lah-ko zagovarjala za svoje ponažanje napram naši ljudiski oblasti.     J. J.
Popravek
V zadnji številki našega lista se nam je vrinila neljuba napaka, Na-slov na 3. strani se glasi: »Ptujsko cehovstvo in požarni redi«. Izostalo je isme avtorja Smodič Antona. Raz-prava je bila povzeta iz »Gasilca« k. 5., letnik 43., leto 1939. — Ured-aištvo.
Ljudski pravnik
Najemne pogodbe o stanovanjskih ali poslovnih prostorih je mogoče odpoveda-ti lc iz naslednjih razlogov:
a)  Ce hišni lastnik nujno potrebuje sta-novanjske  ali poslovne prostore za  sebe ali za gvojo ožjo družino. V ožjo družino štejemo   samo   zakonskega  druga,  ncpre-skrbljene  otroke ali  nepreskrbljene  star-še.  To  pa   velja,  da  ne  sme   nihče   imcti niti   v  istem  alj   v   raznih  krajih skupno več kot eno samo stanovanje.
b)   Če je hišni lastnik  država,  družbe-na  ali politična  organizacija in se nujno potrebuje   stanovanje  za hišnega  upravi-tclja.
c)  Ce najemnik namenoma ali iz velike malomarnosti kvari najete prostore.
č) Ce so potrebna znatna popravila po-slopja in je izpraznitev najetih prostorov zaradi tega neogibno potrebna.
d)   Čc   najemnik,    njegovi   sostanovalci ali podnajemniki vzdržujejo v stanovanju j javno   nemoralo   ali   pohujšljivo   življenje oziroma dopuščajo, da delajo to drugi ali če  s  ponovnim  nočnim  razgrajanjem  so-stanovalce znatno nadlegujejo.
e)  Ce  najemnik   ali  člani  njcgove  dru-žine  neizzvani  zagreše  tako  kaznivo  de-janje   proti   najemodajalcu   ali  članu   nje- j govc družine. ki oncmogoča znosno skup-no življenje; če stori to podnajcmnik. ali pa   član   njegove   družine   proti   hišnemu gospodarju ali članu njegovc družine, lah-ko  hišni  gospodar zahteva izselitev pod-najemnika in njegove družine.
Ob a) velja, da se je član družine zna-šel nenadoma brez stanovanja, n. pr. ima sodno odpoved dosedanjega stanovanja. Samo grožnja hišnega lastnika ali ustna odpoved ne zadostuje, da bi mogel na njcni osnovi oče spraviti iz svoje hiše najcmnika z razlogom, da pripravlja sta-novanje nepreskrbljenemu otroku. Sem spada tudi in vsekakor primer, kjer sta-nujejo nezadružniki v hišah, ki so dane kmetijskim ali vinogradniškim zadrugam na razpolago. Tudi v tem primeru gre za stanovanje za lastne člane in se morajo nezadružniki umakniti iz zadružnih sta-novanj.
Razlog   za   odpoved   je   na   primer   se-kanjc drv v stanovanju ali v kuhinji, kcr i se kvarijo stropi ali podi in odstopa omet.
Odpoved se mora podati pri  okrajnem ! sodišču,
Ako odpovcdana stranka smatra, da so razlogi upravičeni, se odpovedi nikakor ne bo protivila, ker ve, da ji mora KLO oskrbeti drugo primerno stanovanje, v nasprotnem orimeru bo ugovarjala prijeti odpovedi. Na osnovi ugovora razpišc okrajno sodišče razpravo, na kateri mora odpovedujoča stranka dokazati razlogc za odpoved, a nasprotna stranka iih m-ra ovreči, če hočc z ugovori uspeti. Stranka, ki s svoiimi dokazi ne uspe, propade, plača stroške postopanja in nosi ostale pcs^edicc.
Zelo   važna  ie   določba,   da   ni   mogoče izseliti  osebe.  ki stanuje v lastni hiši,  ali kikna v hiši. v kateri  stanuje,  služftost j stanovanfa,   na   primer   na   osnovt   irro- j či'ne pogodbe.                                             >
Stroške preseiitve nosi vedno stranka, | na katere prošnio se je preselitev iz- ! vedia, če ni nasprotna s^ranka ali nre- ! seliena stranka povzr^čila preselitve. ! Vcndar plača stroške preselitve vedno iz- J seljena stranka, Le se preselitev izvr55 Ra osnovi   sodne   odločbe.                    Caf.
Fizkutura
Nogomet
FD Ptoj : FD Mlličnik  (Maribor) 3 : 1 (0:0)
V   petek   se   je   odigrala   prvenstvena nogometna   t«kma   med   FD   MiLičfldkom in domačim Ptujem.
Igra se je pričela z živahniim teropom in izmenjajočimi napadi, vendar brez vid" nejših potez. FD Ptuj izvede vrsto nevar-nih napadov, toda nasprotna braaiilca uspešno odbijata. Do konca polčasa je FD Ptuj še vedno močno napadal in si 6kušal zagotoviti prednost, vendar na-padalna vrsta ni imela strelcev, ki bi znali iskorisliti zrele situacije. Tudi v nadaljevanju igre so hoteli gostje ob-držati iniciativo v 6vojih rokah, kar pa je FD Ptuj z odločnejšim štartom pre-prečil in tako že v prvih miinutah dru-gega palčasa z lepo streljano žogo prišel v vodstvo. Nekaj minut na to so gostje po srednjera napadalcu izenačili. Tekma je v nadaljevanju bila zelo ostra in deloma surova. Sodnik je sredi drugega polčasa izključil vratarja FD Ptuja. Kljub temu da je FD Ptuj igral brez vratarja, &o igralci s požrtvovalno in hitro igro do konca igre pretresli nasprotno mrežo dvakrat.
Gole za FD Ptuj &o dali: Berlič Marjan, Hansel Vlado in SelinseJc Vinko.
Sodil je tov. Novšak iz Maribora, ki pa ni bil objektiven in marsikatero na-pako spregledal.
Odbojka
V   nedeljo   19.   6ept.   je   igral   garni-zon  JA  Ptuj   v  Ptuju   tekmo  v  odbojki z   garnizonom vazduhoplovstva.  Po  ena-kopravni   igri,   v  kateri   se  je   pokazala večja   rutina igralcev  gainizcma  Ptuj,  je slednji   zmagal   zasluženo   z   rezultatom 3:1.
Lahka atleiika
Okrajni   fizkulturni   odbor   je   priredil v  nedeljo   19. 6ept.  na  igrišču   FD Ptuja okrajno  pfvenstvo v  lahki atletiki. Tek-movanja   so   se   udeležili   tekmovaJci , in tekraovalke   FD   Ptuja,   FD   Ormoža,   TD Majšperka. TD  Markovcev in FA Strni-šča.  Izven  konkurence  so  tekmovali at- ! leti  garnizona  Ptuj   in   garnizona vazdu- j hoplovstva.  Dosežeai so bili  sledeči re- j zultati: Mladinci:
Tek na 100 m: 1. Požlep (Ptuj), 2. Ro-došek  (Strniiče)   14.1  sek.
Tek na 400 m: 1. Košii (Ptuj) 1,04 min.
Tek na 800 m: 1. Pižek (Ptuj) 2,09 min, 2. KoSir (Ptuj) 2,10 min.
Skok v daljino: 1. Požlep (Ptuj) 4,73 m, 2.   Rodošek   (Strnišče)  4,38 m.
Skok v višino: 1. Klinger (Ptuj) 1,38 m.
Met bombe: 1. Rodošek (Strniiče) 45 m, 2. Turkui  (Ptuj) 43 m.
Met krogle: 1. Klinger (Ptuj) 9,15 m, 2. Košir (Ptuj) 8,35 m.
Met kopja: 1. Pišek (Ptuj) 37,37 m, 2.  Gorup  (Ptuj) 37,32 m.
Mladinke:
Tek na 60 m: 1. Lubec Danica (Ptuj) 8,7 sek.
Skok v daljino: Lubec Danica (Ptuj) 3,80 m, 2. Resler (Ptuj) 3,73 m.
Skok v višino: Miheliž Natalija (Ptuj) 1,20 m.
Met bombe: Lubec Danica (Ptuj) 29 m, 2.  Bartol  Cvetka  (Ptuj)   22 m.
Met krogle: 1. Bartol Cvetka (Ptuj) 7,60 m.
Članice:
Tek na 100 m: 1. Mlinar (Ptuj) 15,6 sek.,   2.   Brezinšek   (Majšperk)   15,9  sek.
Skok v daljavo: 1. Mlrnar (Ptuj) 4 mf 2. Goričan (Ptuj) 3,90 m.
Met bombe- 1. Goričan (Ptuj) 32,50 m, 2. Kokotec  (Majšperk)   25 m.
Met krogle: 1. Goričan (Ptuj) 7,40 m, 2.  Kokotec  (Majšperk)  7,28 m.
Člani:
Tek na 100 m: 1. Šmigoc (Ormož) 12,1 sek., 2. Vnuk  (StrnišČe)  12,3 sek.
Tek na 400 m: 1. Kaučiž (Strnišče) 1,04 min., 2. Stumberger (Markovci) 1,12 minut
Tek na 800 m: 1. Vnuk (Stmišče) 2,14  min.,  2.   Kaučič   fStrnišče).
Tek na 1500 m: 1. Pišek (Ptuj) 5,04 min.
Skok v daljino: 1. Vnuk (Strnišče) 5,76 m, 2. Šmigoc  (Ormož)   4,95 m.
Skok v višino: 1. Vmik (Strnišče) 1,53 m.   2.   Petrovič   (Ptuj)   l,33m.
Met bombe: 1. Hansel (Strnišče) 48,30 m, 2.  Kaučič (Strnišče)  46 m.
Met krogle: 1 Hansel (Strnišie) 8,33 m, 2.  Vnuk   (Strnišče)   8,13 m.
Met kopja: 1 Mlakar 40,45 m, 2. Han-sel  (Strnišče)  34,05 m, 3. Metličar  (Ptuj).
Skupno je tekmovalo v devetih disd-plinah čez 50 članov, članic, mladincev in mladink in je tekraovanje kvantirtetno dobro uspelo. Rezultati so precej slabi tudi zaradi slabega tekališča in neureje-nih skočišč.
Mi, litovi pionirji, se horimo za plan
»Tudi mi, pionirji, hočemo tekmovati in delati za Titov plan.« ... eo sklenili pionirji pionirskega odreda »Zoje Ko-smodemjanske« v 2etalah na svojem od-redaem   sestanku.
Za nami je V. Kongres KPJ, 6 kate-rimi je cel odred dobro seznanjen. Pred sabo vidijo IV. kongtes SKOJa in II. kongres KP.S! Z neko boječo negotovo-stjo 6o mi pripovedovali, da 6o si med četami napovedali tekmovanje v čast tem velikim dnevom. Nazadnje pa se le odlofijo, da napovedo tekmovanje vsem odredom s pripombo: »Bomo pa morali celo zadevo, zares reeno zgrabiti v roke«. V petih potezah se odločijo za tekmo-vanje   in   to:
I. Organizacija:
a)  Štirinajstdnevno se bo vršil odredni sestanek.
b)  Vsaka   ceta   bo   imela   mesečno   4 sestanke;   2  organizacijsko-zabavne-ga   značaja,   dva   pa   študijska,   na katerih  se  bodo  vsi pionirji   dobro spoznali  s  kongresi  SKOJa in  KPS
c)  Uredili    bodo     četne    in    odredne grafikone   za   disciplino   in   učenje.
č) V  odred   bo   uveden,  kakor   tudi v čete   dnevnik   dela.
d)  Redno  bodo  plačevali  pionireki  di-nar,   ga   pošiljajo   OPS,   kakor   tudi vse    zapi6nike   njih    sestankov    in konferenc.
II. Učenje najvažnejša naloga pionirjev:
a)  Vsi pionirji bodo čim rednejše obi-skovali  pouk.
b)  Vse   naloge   in   snov   bodo   sproti predelovali,   najslabšim  bodo nudiH individualno pomoč in jih pritegnili v  učne  krožke.
c)  zraven  učnih krožkov bo  odred še prganiziral:
1.  modelarski krožek
2.  risarski krožek in
3.  krožek mladih naravoslovcev
III.  Kulturno-prosvetno   delo:
a)  Dramatski   krožek   bo   pripravil   in naštudiral igrico:  »Pianirji s  tihega dola«.   Ma&ke   bodo   izdelali   sami.
b)  Dvakrat   bodo   imeli   Pionirski  zbor in to »Naš tisk« in »Naša Komuni-etična  partija«. Sodelovali bodo v*i krožki.
c)  Pevski  zbor se  bo naučil  6  novih
pesmi. č) Do kongresa bodo preštudirali knji-
ge: 5. četa:    Povest    o    ustvarjanju    no-
vega   6veta.
4. četa:   Potovanje  skozi   čas 3. četa:  Kako   je   človek   poetal   veli-
kan. 2. in  1.  četa pa bosta  jemali snov iz
CICIBANA.
d)  Izdali  bodo   2   odredna  in   12   čet-nih Sten-časov.
e)  Dvignili    bodo    število    naročnikor Pionirskih   listov.
IV. Fizkultura:
a)  V   fizkulturo    bodo   6kušali   zajeti vse   pionirje   in   naučili   simbolične vaje,   učili  6e   igranja   odtoojke   in druge igre.
b)  Napravili bodo izlet na Macelj.
V.  Akcije:
a)  V  tednu  čistoče  bodo   izvršili   121 prostovoljnih   ur.
b)  V   tednu  cest  bodo  prispevali  266 prostovoljnih   ur.
g) Uredilj in okrasili bodo pionirsko sobo,   ki  bo  obenem   čitalnica.
Pionirji pionirskega odreda »Zoje Kos-modemjanske« pozivajo vse pionirje vseh odredov na tekmovanje do IV. Kongresa SKOJa in naprej do Kongresa Komunistične partije Slovenije s pozi-vom: »Tudi mi najmlajši tekmujmo za našo Partijo in izgradnjo socializma!« Okrajni pionirski štab pa pripravlja za najboljši odred lepo  nagrado.
opS—