dolenjka, d.d.
NOVO MESTO
VELIKONOČNA PONUDBA V PRODAJALNAH “DOLENJKE”
' prekajena šunka b.k. VP Celjske mesnine 999,00 SIT/kg
• prekajeni vrat b.k. VP Pomurka	999,00	SIT/kg
• sir edamec Mlekarna Celeia	799,00	SIT/kg
• majoneza Hcllmann's 630 g Kolinska	529,00 SIT/kg
• posebna bela moka 1/1 Žito	79,00	SIT/kg
• mlečna čokolada Milka 100 g	99,00	SIT/kos
 _______Priporočamo se za nakup!
	H	h	rj	i		H		S	■	l		■	
													M
ISSN 0416-2242
O KRIZI IN SPORAZUMU S HRVAŠKO
9 770416 224000
vaš četrtkov prijatelj
dolenjski list
Gospodarstveniki ne vidijo izhoda
Dr. Janez Drnovšek na obisku v Črnomlju - Direktorji niso soglašali z njim
ČRNOMELJ - V ponedeljek sta obiskala Črnomelj predsednik vlade dr. Janez Drnovšek in minister za gospodarske dejavnosti Metod Dragonja. Pogovarjala sta se z belokranjskimi župani in direktorji podjetij. S predsednikom koncerna Danfoss Compressors Jorgenom Člausnom, sekretarjem na danskem ministrstvu za industrijo Jorgenom Rostedom, ter direktorjem Danfoss Trata iz Ljubljane Aleksandrom Zalaznikom pa sta si ogiedala črnomaljski Danfoss.
Dr. Janez Drnovšek je župa-	Vse prej kot rožnato je po mne-
nom in gospodarstvenikom go- nju direktorja Ivana Malešiča tudi
koncert slovitega
ZBORA IZ SANKT PETERSBURGA
NOVO MESTO - V četrtek, “• aprila, bo ob 19.30 v veliki dvorani Kulturnega centra Janeza Trdine gostoval Akademski pevski zbor M. I. Glin-Jz Sankt Petersburga, ki nadaljuje tradicijo znamenite peterburške Kapele, večstoletnega ponosa ruskega glas-nenega sveta. Zbor vodi od leta "Z’ Vladislav Černušenko in P°d njegovim vodstvom je dosegel zavidljivo umetniško raven. V Novem mestu se bo akademski pevski zbor predstavil s spevi ruske velikonočne liturgije, v katerih je zajeta |-*JS-u re**8'°zna glasba raz-■cnih obdobij, od srednjega stoletja, ter z ruskimi in slovenskimi narod-fmi pesmimi. Koncert je za glasbeni abonma in izven.
voril o splošnih gospodarskih razmerah in o vključevanju Slovenije v EU. Dejal je, da je bila gospodarska rast lani 4 odst. in upa, da bo takšna tudi letos. Inflacija se zmanjšuje, prav tako obresti, gibanje plač je umirjeno, produktivnost narašča, makroekonomska gibanja so uravnotežena. Po njegovem mnenju bi imela hrvaška kriza za nas veliko večje posledice kot azijska in ruska. Belokranjcem je obljubil, da bodo v državi večjo pozornost namenili manj razvitim območjem.
Direktor semiškje Iskre Janez Štefanič se ni strinjal z Drnovškovo oceno o gospodarjenju. Pri njih so namreč močno občutili azijsko krizo, v poldrugem letu so morali za 30 do 40 odst. znižati cene, njihovi kupci so si podaljšali plačilni rok celo na pol leta. Zaradi ruske krize prihaja v Iskro manj naročil iz Italije, Avstrije, Nemčije, saj te države zgubljajo posel v Rusiji. Tako po Stefaničevih besedah v Iskri skoraj ne vidijo več izhoda.
v metliški Beti, ki izvaža 67 odst. izdelkov. Radi bi jih več prodali doma, a ne morejo, ker je slovenski trg preplavil cenen in nekakovosten tekstil z Bližnjega in Daljnega vzhoda. Dogaja se celo, da stranka vzame Betino kolekcijo, čez dva meseca pa so na slovenskem trgu prav takšni izdelki z Daljnega vzhoda. Trgovinski sporazum s Hrvaško pa je ocenil kot najslabši, kar jih je bilo moč sprejeti, ter za primer navedel, da mora Beti za lohn posel, ki ga opravi
v svoji tovarni onkraj Kolpe, plačati 40-odst. carino. Tudi predsednik Gospodarske zbornice za Dolenjsko in Belo krajino Franc Panjan se je strinjal, da so gospodarski kazalci za to območje boljši od
• Metliški župan Slavko Drago-van je spomnil na gradnjo belokranjskega vodovoda, ki velja dve milijardi tolarjev, z dveh ministrstev pa bodo dobili borih 120 milijonov tolaijev. Če bo šlo tako naprej, bodo gradili vodovod 20 let, metliška pitna voda pa je takšna, da bi inšpekcija lahko celo zaprla vodovod.
slovenskega povprečja le zaradi uspešnih Krke, Revoza in Danfossa, drugod pa so gospodarstveniki precej zaskrbljeni.
M. BEZEK-JAKŠE
S
U
n
BORZNO POSREDNIŠKA HISA, d.o.o. PE NOVO MESTO
* Odkup in prodaja delnic Upravljanje s finančnim premoženjem
BPH, Trdinova 1 (bivši hotel Kandija), ® 068/342-410 BPH, Rimska cesta 11, Trebnje, ® 068/460-730 BPH, Kolodvorska ul. 4, Črnomelj, s 068/56-480
DNEVI CVIČKA V KOSTANJEVICI - Društvo vinogradnikov Kostanjevica je v petek in soboto, 19. in 20. marca, organiziralo dneve cvička. V teh dveh dneh se je zvrstilo več prireditev: od strokovnega predavanja, podelitve diplom (najboljšo oceno je dobil cviček Antona Jarkoviča z Broda), razvitja prapora in povorke vinogradnikov, ki se ga je udeležila tudi vinska kraljica Irena Kupljen s spremljevalkama, do družabnega srečanja vinogradnikov in simpatizerjev cvička, na katerem ni manjkalo niti najbolje ocenjenega vina. (Foto: T. G.)
Kučanov obisk vznemiril Posavje
Predsednik v Vipapu Vidmu in z gospodarstveniki
KRŠKO - V torek popoldne je na povabilo Območne gospodarske zbornice Posavja to regijo obiskal predsednik države Milan Kučan. Ker zdaj že več ni skrivnost, da želijo češki lastniki tovarno celuloze in papirja Vipap Videm omiliti trde pogoje pogodbe, s katerimi je država zaščitila narodnogospodarske interese, je posebno pozornost vzbujal Kučanov obisk v tej tovarni.
Kot je povedal pozneje v razgovoru s posavskimi gospodarstveniki, je želel ugotoviti, koliko držijo govorice, da želi novi lastnik predvsem izčrpati to podjetje. “Pogodba, ki sta jo podpisala vlada in prvi lastnik, je smiselna, če jo je mogoče tudi izvajati. Menim, da se obema partnerjema ne bo težko sporazumeti, če bo postavljena jasna strategija papirnice,” je dejal Kučan.
Poudaril je še, da je zanj bistveno vprašanje, ali bodo delavci imeli delo in socialno varnost ne glede na lastnika. “V tem smislu zagotovila so, koliko čvrsta, pa morajo ugotoviti predstavniki vlade, ko se bodo pogovarjali z Vipa-pom Vidmom,” je poudaril predsednik.
V Krškem je še analiziral kazalce o stanju gospodarstva v regiji, kot osrednje pa izpostavil vprašanje, kako neugodno stanje spremeniti. Menil je, da brez državne pomoči strateško pomembnim programom ne bo šlo.
B. D. G.
ZDRAVNIŠKI KODEKS NI BIL KRŠEN
Anonimno blatenje zdravnikov in Krke
Strokovno ekskurzijo Krke je anonimna “skupina zaposlenih v Kliničnem centru” zlonamerno prikazala kot safari v Keniji in zapravljanje denarja - Stališče zdravniške zbornice: Zdravniki niso kršili kodeksa medicinske etike
NOVO MESTO - Nenavadno zagreta obravnava anonimnega pisma “skupine zaposlenih v Kliničnem centru”, s katerim je vodstvo te zdravstvene ustanove nemudoma seznanilo javnost, je v Sloveniji dvignila obilo medijskega prahu. Pisci anonimnega pisma obsojajo udeležbo nekaterih vidnih zdravnikov iz te ustanove na strokovni ekskurziji v Kenijo, ki jo je organizirala novomeška tovarna zdravil Krka.
bSrZAL f NA gorjancih? -
jn „ '	/ ‘,na očitno preveč denar-
v/ , ?.e Porabiti za nepopravlji-Cestl le na^ Gorjanci. Državni dolo/ic j°kra,i so v Ljubljani Nnskn ' V6 treba asfubirati gor-Gotn ,.„l<) cesto od Valite mimo jenilj° ne v Gabrje. O nespre-narllT"1 ‘ubega grobega posega v Mrcini VUn‘ krajinski park na 17. ko/iv,	časopisa	opozarjajo
za Lutarji novomeškega Zavoda ***» naravne in kulturne dedi->a v foloi;rafiji: gorjanska ces-obrl^u",,lnl'čnem predasfaltnem u()bju. (Foto: A. B.)
Anonimneži pišejo, da gre za safari, in neprikrito namigujejo na korupcijo. Na te in podobne obtožbe iz anonimke se je vodstvo Kliničnega centra takoj odzvalo in s svojimi izjavami bolj ko ne pritegnilo ogorčeni anonimni “skupini zaposlenih v Kliničnem centru”. Pri tem se je še posebej izkazal strokovni direktor Kliničnega centra dr. Dušan Keber, nič manj pa tudi minister za zdravstvo dr. Marjan Jereb. Za poseben medijski zagon sta poskrbeli POP TV in TV Slovenija. Skratka: kdor je v teh dneh bral časopise, pred-
vsem pa gledal televizijo, si je lahko ustvaril vtis, da je Krka skupino uglednih vrhunskih slovenskih
AVREME
     1
Jutri bo še suho in toplo, v soboto in nedeljo pa bo spremenljivo oblačno vreme z občasnimi padavinami.
Miloš Kovačič: “Namigovanje o korupciji je žaljivo za zdravnike in za Krko!"
zdravnikov (nekateri so bili navedeni poimensko) peljala na safari
• Zdravniška zbornica Slovenije je sporočila, da zdravniki, ki so se udeležili Krkine strokovne ekskurzije v Kenijo, niso kršili kodeksa medicinske etike in deontologije. Nasprotno, 23 zdravnikov je v Keniji promoviralo slovensko farmacevtsko industrijo. Vsi zdravniki so za potovanje v Kenijo izkoristili svoj dopust. Farmacevtstka industrija pa prispeva pomemben del sredstev za usposabljanje slovenskih zdravnikov in zobozdravnikov, zato so ji po mnenju zbornice ti dolžni izraziti priznanje in ji po svojih močeh pomagati. Namen avtorjev anonimnega pisma je po mnenju zbornice diskreditacija uglednih slovenskih zdravnikov, zlasti tistih predstojnikov oddelkov Kliničnega centra, ki jih anonimno pismo poimensko navaja. Ob tem pa zbornica predlaga, naj se podobno kot v tujini pripravi kodeks obnašanja v zvezi s trženjem, razvojem in promocijo proizvodov farmacevtske industrije v Sloveniji.
Berite danes
stran 2:
•Bo pivovar gladovno stavkal?
stran 5:
•Zagrozil s šotorom pred občino
stran 6:
•Sevničani se otepajo dimnikarjev
stran 8:
• Odslej na drugi strani Gorjancev
stran 9:
• Toplota v zidanici
stran 11:
• Vodovodne cevi šifre za orožje?
stran 17:
•Asfalt na Gorjance nesprejemljiv tujek
ZMAGA ČRNOMALJCEV
ŠMARJETA - Pretekli teden je bilo v Šmarjeti regijsko tekmovanje “Turizmu pomaga lastna glava”, na katerem se je pomerilo sedem ekip iz Dolenjske, Bele krajine in Posavja. Že tretjič zapored je bil zmagovalec regijskega tekmovanja Turistični krožek iz črnomaljske osnovne šole Mirana Jarca pod mentorstvom Nevenke Jankovič in Bernarde Starašinič. Črnomaljci se bodo tako z mestom zelenega Jurija pomerili še na državnem tekmovanju, kjer so doslej že osvojili dve zlati priznanji.
v Kenijo in da gre pri tem za korupcijo in zapravljanje davkoplačevalskega denarja.
Kaj pa o tem menijo v Krki? Predsednik uprave in generalni direktor Krke Miloš Kovačič je ogorčen. “Gre za strokovno ek-(Nadaljevanje na 2. strani)
SLIKA V PRAVE ROKE - Ivana Dima z Gomile pri Mirni, enega izmed srečnih izžrebancev Dolenjskega lista v nedavni nagradni akciji, smo ob obdaritvi s sliko doma zmotili ravno pri zanimivem opravilu. Skupajzženo Francko sta v garaži delala majhen lesen kozolec. Ivan je namreč priznan mojster za toplarje in v svojem življenju jih je naredil ogromno. Slike Sama Kralja je bil zelo vesel, “saj sem dolgoletni naročnik Dolenjskega lista in sem prvič dobil kakšno nagrado. In poglejte, kot bi vedeli: na sliki je ravno dolenjska pokrajina s toplarjem!” (Foto: L. Murn)
CITROEN SAXOM AN I As
več
notranjosti časopisa
so ljudje, ki ljubijo saxo
DAN VODA. METEOROLOŠKI DAN
Vsi živimo
Zemlja, voda in zrak niso naša last, dobili smo jih le, kot se reče, na posodo od zanamcev. Zato je naša odgovornost toliko večja. Če ob svetovnem dnevu voda, 22. marcu, in svetovnem meteorološkem dnevu, 23. marcu, ostanemo le pri vodi, je napoved zanjo grozljiva. Če bomo nadaljevali to, kar počnemo zdaj, bo že leta 2025 od skupno 8 milijard ljudi, kolikor jih bo takrat živelo na našem planetu, kar 3 milijarde ljudi trpelo pomanjkanje pitne vode. Se huje, voda bo postala glavni vir prepirov in vojn.
Nekaj tolažbe imamo, če gledamo sebično le nase, resda v tem, da ima Slovenija bogate vodne vire. Lahko pa nas še kako skrbi, da se kakovost naših voda še naprej slabša, tako ugotavlja tudi osnutek nacionalnega programa varstva okolja. Število onesnaževalcev se še povečuje naprej. Lani je Slovenijo prizadelo že kar 176 večjih nesreč z vplivom na okolje, med njmi pa je vse večji delež kmetijstva. Resda je pravilnik o zdravstveni ustreznosti pitne vode dvajsetkrat zaostril zgornjo mejo še sprejemljive prisotnosti posameznega pesticida v pitni vodi, je pa tudi res, da ta omejitev velja le na vodozaščitnih tleh. Ostrejšega reza se očitno bojimo. Primer so herbicidi na osnovi atrazina, ki sam po sebi resda ni tako nevaren, saj spada v 4. strupenostni razred, je pa zelo razširjen in lahko topljiv, tako da se kaj lahko znajde v podtalnici in potem v vodnem izviru. Mi pa vsi živimo dolvodno, kot pravi letošnje geslo dneva voda.
MARJAN LEGAN
I
MASA
A /V k E T A
Novi zakon o trošarinah
Novi zakon o trošarinah je naletel na burne odmeve, med katerimi je tudi precej nasprotovanja predpisu. Zakon je razgrel ljudi že zato, ker z njim država obdavčuje, davki pa so zlasti pri plačevalcih nepriljubljeni. Posebne pozornosti je trošarinski zakon deležen zato, ker obdavčuje tudi pridobivanje vina in žganja, tj. nekaj, kar nam je blizu. Kmetje so ob tem malce zbegani in čas jih že priganja. Po omenjenem zakonu morajo do konca marca prijaviti kotle za žganjekuho. Prijaviti je potrebno vse tovstne naprave, ki imajo zmogljivost vsaj dveh litrov čistega alkohola, tudi tiste, ki jih ne uporabljajo. Ustreznim pisarnam se morajo prijaviti tudi vinarji, ki imajo v lasti ali najemu 5 arov vinograda ter imajo ustrezno vinogradniško opremo in z njo pridobivajo vino iz v lastnem potu pridelanega grozdja. Služba, ki ji je potrebno prijaviti navedeno, je republiška carinska uprava, kar je tretji razlog za ljudsko nezadovoljstvo. Bo zakon o trošarinah, ki predvideva za kršitelje tudi kazni, izkoreninil slovensko žganjekuho na črno? Z odgovorom ne gre prehitevati časa, zelo verjetno pa je že zdaj, da bo izkoreninil na Slovenskem prenekatero slivo in vinsko trto, ki ju je ostareli slovenski kmet še do lani vzdrževal samo zato na svojem griču, da tega ne bi zaraslo kopinje. Slovenska poroka z Evropsko zvezo narekuje tudi to. V tokratni anketi je bila priložnost za navdušenje in pomisleke v zvezi z zakonom o trošarinah in tako lahko preberete nekaj mnenj.
PETER INDIHAR iz kmetijsko svetovalne službe Velike Lašče: “Kmetje so malce zbegani, saj jih je novi zakon presenetil. Pri nas je žganjekuha bolj sezonska zadeva, a sem prepričan, da bodo vsi lastniki kotle pravočasno prijavili. Tisti, ki bodo redno plačevali trošarino, lahko žgane pijače prodajajo tudi pod blagovno znamko.”
FRANCKA DIM, upokojenka z Gomile pri Mirni: “Za uvedbo trošarin sem izvedela iz vašega časopisa. Zdijo se mi zelo nesmiselne in nepotrebne, marsikaj drugega bi bilo bolj nujno postoriti v naši državi. Vsi vemo, da se z žganjem ne da zaslužiti, saj ga ni mogoče prodati, dela pa je z njim veliko. Mi ga doma ne kuhamo, pri hiši ga imamo le za zdravje.”
MARTIN SKOLIBER iz Črnomlja, učitelj romskih otrok: “Oče mi je pripovedoval, da je bilo v stari Jugoslaviji vse obdavčeno, sedaj pa se zgodovina očitno ponavlja. Mislim, da bi država, preden sprejme zakon, morala preveriti, ali ga sploh lahko spravi v življenje. Zanima me, koliko ljudi bo zares prijavilo kotle za žganjekuho ter kako bo država ugotavljala lastnike kotlov.”
ALOJZ VIDMAR, upokojenec s Kala pri Semiču: “Zakaj morajo ljudje prijavljati kotle na carini, saj jih niso kupili v tujini, ampak doma? In zakaj bi morali prijavljati kotle v daljni Ljubljani? Če hoče država pobirati davke, naj se približa državljanom! Bojim pa se, da bodo prav zaradi tega davka marsikje slive zgnile pod drevesi ali pa bodo slivovi nasadi celo zaras-
li.”
LADISLAV ZGONC, prevoznik mleka iz Češnjic pri Studencu: “Mislim, da bo s trošarinami še slabše. Kdo bo pa še pobiral slive in drugo sadje? Če bo tako, kot zdaj zgleda, bomo podirali sadno drevje in bo rastlo grmovje. S kuhanjem žganja v manjših količinah ni nobenega zaslužka, če šteješ pobiranje in kuho, vendar se ti zdi škoda, da sadje gnije, če je pozimi čas, da se skuha.”
JANI BARBIČ, kmet-delavec iz Šutne: “Žganjekuha je na kmetiji samo majhen dodaten dohodek. Ve se, da iz odpadne stvari, ki skoraj propade, nekaj pridobiš. To ni noben dobiček za kmeta, ampak samo stroški. Zdaj bodo pa še to obdavčili. Država s tem denarjem ne bo obogatela. S trošarino bodo vse skupaj samo zakomplicirali, saj pravzaprav ne veš, kam prijaviti.”
FRANC JUREČIČ, doma iz Krške vasi: “Nekateri so se odločili, da bodo posekali trte, ki jih nujno ne potrebujejo, in slive. Pravijo tudi, naj kar v Ljubljani v parlamentu poslanci slive pobirajo in kuhajo, saj znajo oni že zdaj tako kuhati. Ljudem se zdi za malo, da bodo morali plačevati trošarino za vse tisto. Če država ne zna drugače pobirati denarja, ga tudi tako ni treba!”
Mag. JANEZ CVELBAR, zaposlen pri Gospodarski zbornici Slovenije, iz Šentjerneja: “Že prav, če hoče država uvesti zakone, ki so primerljivi z evropskimi, vendar naj za to ljudem da čas, da se nanje pripravijo! Davek na dodano vrednost in trošarine država uvaja na zelo kratek rok, zato priporočam ljudem, da si že sedaj izračunajo, kaj bo le-ta po prvem juliju pomenil zanje.”
DAMJAN BRUNNER, podjetnik iz Kočevja: “Trošarino je bilo pričakovati. Naša država namreč zelo veliko troši, zato pa tudi izkorišča vse možne načine za polnitev državne blagajne. Nič ne bi imel proti temu, če bi tudi mi imeli kaj od tega. Zal naša država državljanom nudi zelo malo. Žganje kuhajo v glavnem kmetje, ki že tako nimajo skoraj ničesar. Sedaj pa jim bodo pobrali še to.”
Anonimno blatenje...
(Nadaljevanje s 1. strani)
skurzijo in namigovanje o korupciji je povsem deplasirano in žaljivo tako za zdravnike kot za Krko. To je bila že 10. skupina zdravnikov, ki jo je Krka peljala na strokovno ekskurzijo v Kenijo. Prej smo bili tam s številnimi zdravniki iz držav srednje in vzhodne Evrope, ki so naši največji kupci. Take strokovne ekskurzije so najboljša priložnost, da dobimo skupaj vodilne strokovnjake z medicinskih področij, ki so zanimiva za Krko, in da so nam tako rekoč več dni skupaj na voljo. Ti ljudje, ki imajo na svojih področjih velik vpliv, so za Krko izredno pomembni. Naših zdravil ne kupujejo pacienti, ampak zdravniki. Zdravil pa mi ne smemo reklamirati po medijih, naš 'oglasni prostor’ so medicinski kongresi, simpoziji in take strokovne ekskurzije.
V Keniji pa imajo zdravniki kaj videti. V Nairobiju je center Svetovne zdravstvene organizacije za Afriko, kenijski minister za zdravstvo dr. Kyana je bil pet let v Ženevi direktor Svetovne zdravstvene organizacije, v Nairobiju sta dve zelo znani bolnišnici - Kenyat-ta Hospital in Aga Khan Hospital; v tem delu Afrike se srečujejo z infekcijskimi in drugimi boleznimi, o katerih v Ljubljani in Evropi sploh bolj malo vejo; v kenijskem glavnem mestu ima Krka svojo tovarno Dawa. Medtem ko je bila za vodilne tuje zdravnike to zelo koristna strokovna ekskurzija, naj bi bila za slovenske navaden korumpiran safari? Neumnost in žaljivo obrekovanje! Potem smo “korumpirali” Nobelovega nagrajenca dr. Čazova pa prvega ruskega kardiologa operaterja in Jelcinovega osebnega zdravnika in številne druge vrhunske strokovnjake svetovnega slovesa, ki so bili že kdaj Krkini gostje na kakšni strokovni ekskurziji ali na obisku v Sloveniji, kjer smo jim poleg strokovnega dela seveda z veseljem in ponosom prikazali tudi lepote, zanimivosti in znamenitosti naše dežele. Vsi kongresi, simpoziji, strokovna srečanja imajo namreč tudi svoj družabni del. Seveda smo tudi mi v Keniji ob strokovnem delu za naše goste organizirali ogled tamkajšnjih zanimivosti, če tega ne bi naredili, bi ravnali nespametno in nevredno dobrih gostiteljev.”
Krka, kot rečeno, zdravnike potrebuje, še najbolj pa domače. Vsako zdravilo, ki ga hoče katerakoli farmacevtska firma prodajati v tujini, mora biti najprej registrirano v domači državi. Švicarske farmacevtske tovarne doma prodajo le 4 odst. svojih zdravil, a vsa morajo, da sploh lahko začnejo postopek za registracijo v drugih državah, najprej jemati domači bolniki.
“Te in vse ostale strokovne ekskurzije, druga strokovna srečanja, simpozije ipd. Krka organizira sama in plača s svojim denarjem. Ne samo da ne gre za davkoplačevalski denar, kot zlonamerno pišejo anonimneži: Krka, ki je že sicer največji slovenski davkoplačevalec, je tudi od te zadnje strokovne ekskurzije državi plačala 25-odstotni davek. Če smo pa že pri plačilu - Krka 80 odst. svojih prihodkov ustvari z izvozom in tako take ekskurzije plačujejo kupci naših proizvodov v tujini. Pa tudi Krkin sponzorski in donator-ki denar za slovensko kulturo, šport in zdravstvo je ustvarjen z našim delom in v večini zaslužen z izvozom,” je končal prvi mož Krke.
A. BARTELJ
ODRINJENI INVALIDI
NOVO MESTO - Vojni invalidi so že od nekdaj zaradi poškodb, ki so jih dobili med vojno, odrinjeni bolj na rob življenja. Thdi zato podatki, ki govore o njihovem socialnem sestavu na Dolenjskem, niso ohrabrujoči. Med osebnimi vojnimi invalidi je kar 257 (52,4 odst.) takšnih, ki imajo mesečni dohodek na družinskega člana nižji od 50.000 tolarjev. Katastrski dohodek iz kmetijstva ima predpisan 231 osebnih vojnih invalidov ali 47 odst. vseh. Med družinskimi invalidi je z mesečnim dohodkom, nižijm od 50.000 tolarjev, 218 upravičencev, katastrski dohodek pa ima med njimi predpisan 141 upravičencev ali 34,6 odst.
-cš
SPET ZAPLET ZARADI KONOPLJE
Bo pivovar gladovno stavkal?
Potem ko so v semiški pivovarni Gusar lani dobra dva meseca izdelovali hmeljni napitek s konopljo, jim je inšpektorica ustavila prodajo - Naj končno rečejo bobu bob
SEMIČ - Lani poleti smo že pisali, da so v semiški pivovarni Gusar pričeli poleg piva Gusar variti še pivo z dodatkom konoplje. Kot je takrat dejal Zemir Begič, direktor in lastnik podjetja Izbor d.o.o, v okviru katerega je tudi pivovarna, ima konoplja v pivu, ki so ga poimenovali Mary Jane, takšno vlogo kot začimbe pri jedeh, saj so namesto hmelja, ki daje pivu dišave, dodali konopljo z latinskim imenom can-nabis sativa L.
V analizi Zavoda za zdravstveno varstvo Kranj je zapisano, “da v Sloveniji živila z dodatkom konoplje še niso zakonsko urejena, zato so mnenja, da soglasje izda pristojno ministrstvo. Sicer pa je v analizi, narejeni julija lani, zapisano, da za Begičev izdelek ni ovir, vendar bi bilo potrebno priložiti še dokazilo, da konoplja, uporabljena v pivu, ne vsebuje kanabinola (THC). Begič se je torej obrnil na ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in mu dostavil vso zahtevano dokumentacijo. Med drugim tudi analizo švicarskega podjetja Es-senca, ki izdeluje esenco iz konoplje, ki so jo v Gusarju uporabljali za pivo. V njej piše, da v tej esenci ni THC. Pozneje so to potrdili tudi na Inštitutu za uporabno botaniko dunajske Veterinarske univerze.
Sredi avgusta je dobil dovoljenje kmetijskega ministrstva, da izdelek lahko izdeluje. Za mnenje je zaprosil tudi ministrstvo za zdravstvo, a odgovora ni dobil. Dobra dva meseca, do 27. oktobra, so tako vse zmogljivosti v Gusarju namenili proizvodnji Mary Jane, za katero je bilo tolikšno povpraševanje, da so delali celo nadure. “Takrat pa nas je obiskala inšpektorica z novomeške enote zdravstvenega inšpektorata. Vzela je vzorce piva iz točilnega aparata v našem gostinskem lokalu, iz cistern in proizvodnje, da jih bo poslala v kriminalistični laboratorij v Ljubljani. Čeprav še ni imela rezultatov analiz, je ustno prepovedala prodajo piva. Čez nekaj dni je prišla še po eterično olje konoplje, ki smo ga dodajali Mary Jane. Čez mesec dni mi je prinesla pokazat izsledke analize, a mi jih ni izročila. V roke sem analizo dobil šele pretekli teden. Inšpektorica je izdala odločbo, iz katere je razvidno, da v pivu ni kanabinoidnih sestavin, medtem ko jih je v eteričnem olju zaslediti. Pritožil sem se na ministrstvo za zdravstvo, ki pa je potrdilo odločbo zdravstvenega inšpektorata,” pripoveduje Begič.
Tako so v začetku lanskega decembra kriminalisti naredili hišno preiskavo ter zopet vzeli vzorce piva in eteričnega olja, v katerem so našli sledi THC. “S policijske postaje Črnomelj so poslali pred-
USTANOVILI FUNDACIJO LEONA ŠTUKLJA
MARIBOR - Rotary klub Maribor, katerega dolgoletni član je tudi naš slavni olim-pionik Leon Štukelj, je nedavno ustanovil Fundacijo Leona Štuklja, s pomočjo katere bodo šolali nadarjene slovenske dijake in študente. Glavni donator je podjetje Frank iz Celja, denarno pa bosta pomagala tudi Pošta Slovenije in podjetje Vinag. Leon Štukelj je dovolil, da lahko fundacija za pridobivanje donacij brezplačno uporablja njegove fotografije in izjave. (Panorama)
AVSTRIJA PREPOVEDALA PREVOZ JEDRSKEGA GORIVA
KRŠKO - V jedrski elektrarni v Krškem naj bi se 29. marca začel letošnji redni letni remont. Kot so
prvotno načrtovali, naj bi 19. marca prispelo z letalom na Brnik sveže gorivo, vendar tega dne goriva niso prejeli. Dobavitelju, firmi Westinghouse, je Avstrija umaknila že izdano dovoljenje za prelet letala nad Avstrijo. Novi predvideni datum dobave goriva je bil 23. marec. Ali je tega dne pošiljka za elektrarno le prispela, v torek pred zaključkom naše redakcije niso potrdili.
log k sodniku za prekrške zaradi posesti droge. V predlogu pa je veliko šlamparij in krivih navedb,
-,US«
ZAPRTA PIVOVARNA - Zemir Begič pred svojo pivovarno, v kateri že pet mesecev stoji proizvodnja hmeljnega napitka s konopljo.
ki pa jih bom seveda moral ovreči. Najhuje pa je, da se ne morem sprijazniti z agonijo in zavlačevanjem. V pivovarno sem vložil 20 let dela in redno poravnaval vse obveznosti, sedaj pa proizvodnja stoji že pet mesecev. Živim v negotovosti in sem prepričan, da me je država pahnila v te bedne razmere. Odločil sem se, da bom, če se razmere ne bodo začele premi; kati v katero koli smer, pričel prvi delovni dan v maju stavkati pred državnim parlamentom,” je 'ze precej obupan dejal Begič. Upa sicer, da mu bodo dovolili nadaljevati s proizvodnjo, saj je še čas, da reši podjetje. Za sedaj kaže, da bo zalogo Mary Jane, ki je vred; na 70.000 DEM, lahko prodal vs^ na Hrvaško. Hvaležen je SKB banki, ki je potrpežljiva glede odplačevanja posojil, in štirim delavcem, ki so že toliko mesecev brez dela. “Ob vsem skupaj pa sem prepričan, da gre za zaroto. Kak° bi si sicer lahko razložil, daje bilo eterično olje konoplje, ki sem ga uporabljal za Mary Jane, uradno uvoženo v Slovenijo, kar pa got°" vo ne bi bilo mogoče, če bi šlo za
drogo.	m. BEZEK-JAKŠE
f
PRIZNANJA ZA DELO Z OTROKI IN ZA OTROKE - Ljubljana ■ Največja nevladna organizacija v Sloveniji, ki dela z otroki in za otrokz. Zveza prijateljev mladine, na vseh koncih Slovenije pod svojim okriljam združuje kar 152 društev. V soboto dopoldne je na Ljubljanskem gradu n slavnostni skupščini proslavila 45-letnico delovanja. Skupščina je bila tua1 volilna in na čelu te organizacije že drugi mandat ostaja ljubljanska župc nja Vika Potočnik. Jubilej te organizacije je bil tudi priložnost, da vse tis* ki že več desetletij sodelujejo pri uresničevanju programa za otroke in nj" dino, nagradijo z zlatim znakom ali priznanjem. Med nagrajenci je bu največ prav Novomeščanov, kar pomeni, da je Društvo prijateljev mladim Mojca zgled ostalim društvom po Sloveniji. Posebno priznanje ob 45-** nici delovanja sta med petimi dobitniki iz vse Slovenije prejela tudi a'' predstavnika dolenjske regije: Vladka Škof iz Metlike in Janez Pavlin Društva prijateljev mladine Mojca Novo mesto. Na sliki: predsednic ZPMS Vika Potočnik izroča priznanje Zdenku Ivančiču, enemu od Pr0' stovoljcev pri gradnji Tabora mladih v Dolenjskih Toplicah.
	
Maribors
pismo
Kazen za brezbrižnost do soljudi?
Tragedija, ki se pomni
MARIBOR - Nebotičnik v Ferkovi ulici 15 v Mariboru je prejšnjo nedeljo zjutraj razdejala močna eksplozija plina. Povzročil jo je 79 leten starostnik, ki seje zaradi osamljenosti odločil, da bo naredil samomor. Zato je prerezal plinsko cev na štedilniku in sedel v naslanjač poleg njega...
Posledice eksplozije so bile katastrofalne. Strokovnjaki so ugotovili, da je iz prerezane dovodne cevi plin uhajal več kot pol ure. Zato seje po zračnikih in hodnikih razširil domala po celem nebotičniku. Ko je prišlo do eksplozije, ki jo je po vsej verjetnosti povzročila drobna iskrica v kakšnem električnem aparatu je bilo v trenutku uničenih 16 stanovanj, brez poškodbe pa ni ostalo nobeno od 89 stanovanj v nebotičniku. Nesreča je terjala eno smrtno žrtev (starostnik, ki je delal samomor je zoglenel), pet ljudi pa je bilo ranjenih.
Sreča v nesreči je bila, da stoji nebotičnik v Ferkovi ulici
samo 1000 metrov od sedeža Zavoda za žaščitno in gasilsko reševanje Maribor. Kljub temo, da so gasilci požar hitro ukrotili, pa so morali zaradi varno; sti nebotičnik z 89 stanovanj1 začasno zapustiti vsi stanovalo1' Večina od 198 “brezdomcev” je našla streho nad glavo pri sorodnikih in znancih, ostale pa so predstavniki civilne zaščit
namestili v Izobraževalnem
centril v Pekrah.
Pod taktirko mariborskega župana Borisa Soviča, ki je prišel na prizorišče tragedijo kmalu po eksploziji, je sanacij3 posledic nesreče, kije povzročila za 45 milijonov tolarjev škode, tokrat stekla zares hitro m učinkovito.
Kljub uspešni sanaciji, pa se v zvezi z nesrečo v Ferkovi Mariborčanom postavlja več vprašanj. Prvo med njimi je, kakšen odnos imamo v naši družbi o° starostnikov, brezposelnih >n socialno ogroženih? Ali držaja in ustrezne ustanove
štorij®
dovolj, da bi socialno ogrožen' videli zase izhod iz krize? Aliza starostnika iz Ferkove zares n' mogel nihče pravočasno poskr" beti in mu vliti poguma za žaljenje in upanja, da obstaja rešitev tudi za njegove težave? ^ ni morda nesreča v Ferkovi m1 ci pravzaprav kazen za brez brižnost do socialne in človešk stiske drugih, ki je sopotnica sedanjih tranzicijskih časov, v katerih postajata glavni vredno - oblast in denar!?
TOMAŽ KŠEU*
Novomeška kronika
OKOLJE - Učenci in učitelji osnovne šole Center od 1. do 8. razreda so zadnjo soboto v okviru ekološkega dneva čistili svoj šolski okoliš. Take akcije so potrebne, koristne in vzgojne. Vzgoje in lepega odnosa do čistega okolja pa bi bili potrebni tudi nekateri starši. Še posebej tisti °če, ki se je razburjal, da njegov otrok že ne bo za drugimi pobiral smeti. Ali pa tisti možak, ki se je na otroke, ki so na Mestnih njivah pobirali odpadke, drl. naj nehajo delati škodo. Najprej bi bilo treba take “očistiti”.
AVTOŠOLA - Na nekaterih nesemaforiziranih križiščih v Novem mestu je že v malo gostejšem prometu, če človek dosledno upošteva cestnoprometne pred-Ptse, zelo težko priti z neprednostne na prednostno cesto. Zato smo kar naprej priče izsiljevanj, sem ter tja pa tudi kakšnega trka. Očitno že nekateri inštruktorji v avtošolah učijo bodoče voznike, kako se čim hitreje in nesramne-le tzsili prednost. Tako je zadnji P®,ek °b enih popoldne v kandij-skem križišču inštruktor neprizadeto gledal, kako je njegov kan-idat grobo izsiljeval. Morda ga je za uspeli manever celo pohva-j Vprašanje pa je, kaj bi rekla Zavarovalnica Maribor, katere napis nosi šolski avto, če voznik na prednostni cesti ne bi odnehal. . ZAMUDNIK - Kmetijski minister Ciril Smrkolj je v soboto opoldne članom kmečkega sin-■kata v Srednji kmetijski šoli pod irsko goro razlagal, kako bo, ko »o Slovenija v Evropski uniji.
wetje so pravzaprav najbolj zadržani glede vstopa naše države Evropsko unijo in bi radi, da se 0 zgodi čim kasneje. Če bo Slo-'^mja pri tem tako zamujala kot v	k* le na P°svet prišel z
pec kot enourno zamudo, bo vropa še lep čas čakala na nas.
fina gospa je rekla, da slo-v.enski zdravstveni minister zato se ni prišel v novomeško Krko, er se boji, da bi moral na sa-'Uri Po Trški gori.
.KONCERT V ŠENTJERNEJU
Šentjernej - Pihalni orke-
er občine Šentjernej vabi na Pomladni koncert, ki bo v soboto, ■ marca, ob 19. uri v šentjerne-ko Dirieent bo Sandi Fran-
ROCK koncert
Nov9 MESTO - Društvo - v°meških študentov vabi v r f ’ 26. februarja, ob 21. uri na kav- ncert’ hi bo v klubu-pod urno, igrala pa bo legendarna uPma Halo.
^okranjski drobiž
^ N°Va ZLOŽENKA - KD Hi-zloj6 Prei^ kratkim izdalo novo Kri' ° 0 P°družnični cerkvi sv. reijZa na Prevolah, ki je najsta-seo 3 vCerkev hinjske župnije, saj ga ze v čas križarskih vojn. V
Sdchie- nekaJ lePih fot°grafij
VSgL r°bnim opisom nastanka in v ?■ . „idav, poslikav in sanacij lik nJ'b letih. Zelo lepe so pos-nj |a^.’ cerkev pa ima v južni ste-
so
Je Poznoromanski okenci, ki
Prava redkost. Ohranjen je liki , te.nec iz 18. stoletja in vc-vi|: v»?n' kamen, ki so ga posta-NiA, žuPniki. he j x KNJIGA - Kratke zgod-M-.!? j;rt'cc izpod peresa Irme žemK Ožbalt, rojakinje iz Žu-gre erka, so zbrane v knjigi Dež žive, lorica v tujem svetu podorom? SVo-i° sPomine na domačo je tJ°’na rodni Žužemberk. Žal žemb Predslavitvi knjige v Žu-
Sunilifl^11 ni bil°’ mno8e Pa Je in n nJeno pismo, polno topline
Vač tni do rodnega kraja.
Na ^nal pogrešajo -
°bčin ^ji seji občinskega sveta |a t 5 Žužemberk je beseda tek-Obj. 0 oddajniku na Plešivici. pr,. an' iahko spremljajo le štiri 3 in Ta\me C™ SLO 1 •SLO 2-TV jem k KoPcr)- Zal je slab spre-n0v mercialnih televizij in p0 /p.elkc televizije, ki jo občani Svetnva^°' Posebnega sklepa sPre'!r ° tu^ problematiki niso občin čas Pa je. da prisluhnejo Top r.m in skuPa) z občino Dol. d0L ICc sprejmejo odločitev, ki bo a zanje.
S. M.
mm
Novomeško gimnazijo obiskali Danci
Srečanje organiziralo Društvo slovensko-danskega prijateljstva - Novomeščani so jim predstavili projekte ob dnevu voda - Že drugo srečanje Gimnazijci gimnazijcem
občim i
NOVO MESTO - V ponedeljek je novomeško gimnazijo obiskala skupina 26-tih danskih dijakov z mentorji in spremstvom, ki so v Sloveniji na enotedenskem študijskem obisku. Program obiska po Sloveniji jim je pripravilo Društvo slovensko-danskega prijateljstva, ki v Sloveniji deluje od leta 1995, njegov predsednik pa je novinar Igor Gruden. Društvo so ustanovili ljudje, ki imajo radi Dansko, zato, da bi zbližali državi, ki sta sicer različni, pa vendar si imata kaj povedati, saj je Danska majhna in uspešna država, med drugim tudi pri ohranjanju nacionalne identitete v okviru Evropske skupnosti.
Danski gimnazijci iz Nykobing debatnega kluba, nakar so si
morsa na Jutlandskem polotoku so na obisku v Sloveniji želeli obiskati tudi eno od slovenskih gimnazij in z njo navezati prijateljske stike. V društvu so jim predlagali novomeško gimnazijo, ki je zelo uspešna, sodi pa tudi med Unescove šole. Ravno v ponedeljek pa so na šoli ob svetovnem dnevu voda delo organizirali v 14-tih delavnicah, ki so si jih ogledali tudi Danci. Po pozdravnem nagovoru ravnateljice Helene Zalokar so si ogledali film o Krki v nemškem jeziku, ki so ga novomeški gimnazijci posneli lani, potem so se pogovarjali z njihovimi člani
PREDAVANJE O MADAGASKARJU
NOVO MESTO - V soboto, 27. februarja, ob 19.30 bo v galeriji Luna potopisno in alpinistično predavanje z diapozitivi Andreja So-telška. Vabljeni! Vstopnine ni.
ogledali še delavnice o pomorskem bojevanju v 2. svetovni vojni, geografskih odkritjih, o pitni in trdi vodi, o besedišču o vodah v slovenščini, francoščini in angleščini, predstavitev potapljaštva in drugo. Novomeški gimnazijci so si že drugo leto zapored za projekt-
■ Minulo soboto je na novomeški gimnaziji potekalo drugo srečanje Gimnazijci gimnazijcem. Prvo srečanje je bilo pred tremi leti ob 250-letnici gimnazije, namen srečanj pa je, da se dijakom predstavijo nekdanji novomeški gimnazijci, ki so danes priznani strokovnjaki na najrazličnejših področjih. Tokrat so se predstavili: dr. Stane Granda, dr. Aleš Gabrič, dr. Marjan Ravbar, dr. Igor Lukšič, mag. Marina Lukšič, dr. France Novak, dr. Jaroslav Tihi, dr. Janez Plaveč, dr. Peter Novak, dr. Kramar in dr. Jože Gričar.
Proge prilagodili dijakom
Šolski avtobus Integral Brebusa iz Brežic po novem pelje mimo gimnazije - Uvedli dodatni progi
ŠENTJERNEJ - Šentjernejski srednješolci in njihovi starši so imeli v začetku letošnjega šolskega leta nemalo težav. Septembra, ko se je začela šola, se je zgodilo, da šolskega avtobusa za Novo mesto ni bilo, ta problem se je z Integeal Brebu-som iz Brežic, ki ima največ prog med Brežicami, Šentjernejem in Novim mestom, uredil, starši in otroci pa še vedno nišo bili povsem zadovoljni z njihovimi prevozi. Opozorili so, da bi morali avtobusi zjutraj peljati tudi v Ločno in potem po Seidlovi cesti do postajališča pri gimnaziji, kjer bi izstopili dijaki gimnazije, ekonomske in gostinske šole, potem pa pot nadaljevati do novomeške avtobusne postaje. Predlagali so tudi uvedbo dodatnih prevozov po končani šoli, saj so imeli dijaki za domov prvi avtobus šele po 14. uri. S 1. februarjem vozi šolski avtobus iz Šentjerneja ob 6.10 in ob 7.10 tudi po Seidlovi cesti, poleg tega pa je Integral Brebus uvedel tudi dodatni dve avtobusni progi za nazaj, in sicer odhaja šolski avtobus za Šentjernej z novomeške avtobusne postaje mimo gimnazije ob 13.20 in ob 14.10.
Direktor družbe Integral Brebus Jože Baškovič je povedal, da morajo spremembe prog registrirati tako, kot zahteva država. “Problem, ki so ga obravnavali tudi na seji občinskega sveta v Šentjerneju, smo poskušali čimprej urediti, tako da so spre-mebe začele veljati že s 1. februarjem, najkasneje do septembra pa bomo uredili, da bo tudi avtobus, ki gre iz Šentjerneja ob 6.25, peljal po Seidlovi do novomeške avtobusne postaje,” je povedal Baškovič. Pozdravlja pa pobudo za skupni koordinacijski sestanek ravnateljev novomeških srednjih šol in prevozni-
poROci i>j i ic
V času od 15. do 20. marca so v novomeški porodnišnici rodile: Ivanka Mandič iz Šmalčje vasi -Anamarijo, Sonja Jeriček z Broda -Leo, Marija Pucel iz Gor. Mokronoga - Rajka, Irena Gorenc Pernek z Dolge Rake - Žaka, Tanja Ban iz Dol. Boštanja - Aneja, Branka Seiko iz Grobelj pri Prekopi - Tomaža, Mojca Starešinič iz Kanižarice -Jaka, Marjeta Pungeršič z Vinjega Vrha - Zalo, Patricija Pavlin s Štrek-Ijevca - Matica, Saša Nosan iz Gabrja - Matica, Barbara Hajko iz Ozlja - Borisa, Kristina Pinterič iz Deč-nega sela - Mašo, Helena Brulc z Vrhovega - Mateja, Nevenka Rukavina iz Osrečja - Žana.
Iz Novega mesta: Mateja Pavlič iz Ulice Ivana Roba 28 - Mašo.
Čestitam«!
no delo izbrali dan voda, ker je voda tako pomembna za življenje in ker se ta tema da obdelati z različnih področij. Letošnji projekt so prijavili tudi v vseslovenski projekt Odprte šole, ki spodbuja drugačen način učenja, lanskega pa so prejšnji teden predstavljali na dnevih slovenskega izobraževanja v Ljubljani.
J. D.
POKOJNINE ENAKE, DAJATVE VIŠJE
GABRJE - Društvo upokojencev Gabrje je na nedeljskem občnem zboru pregledalo dosedanje delo in začrtalo dejavnost za prihodnje obdobje. Navzočim so na zboru tudi strokovno predstavili kartico zdravstvenega zavarovanja, ki naj jo predvidoma letos uvedli tudi v novomeški občini. Na zboru so posebno pozornost namenili najstarejšim članom gabrskega upokojenskega društva. Udeleženci so na omenjenem letnem shodu kritizirali predvsem vse večje družbene razlike v Sloveniji. “Pokojnine so skoraj ves čas enako nizke, medtem ko država državljanom - žal tudi upokojencem -nalaga nove in nove dajatve,” so poudarili razpravljalci na občnem zboru v Gabrju.
NOVOMEŠKI GIMNAZIJCI DANCEM - V ponedeljek je skupina Danskih dijakov obiskala tudi novomeško gimnazijo, kjer so jim med drugim predstavili projektno delo ob svetovnem dnevu voda. Na fotografiji je članica debatnega krožka v pogovoru z danskimi vrstniki. (Foto: J. D.)
kov, ki naj bi bil v kratkem, saj bi avtobusnim prevoznikom takšni dogovori služili za osnovo pri načrtovanju novih prog za naslednje šolsko leto. “Pomembno je, da šole uskladijo začetek pouka,” je poudaril Baškovič in dodal, da so uredili tudi avtobusne prevoze do Kmetijske šole Grm, kamor po novem avtobus dijake pripelje do šole in jih po končanem pouku izpred šole tudi odpelje.
J. D.
Načrti ILC0 društva
Z občnega zbora
NOVO MESTO - Prejšnji četrtek je bil v sejni sobi Zavarovalnice Triglav v Novem mestu redni občni zbof Invalidskega društva ILCO iz Novega mesta. Med drugim so prisluhnili poročilu o delu društva, ki ga je podal predsednik društva Stane Medved, obravnavali pa so tudi program dela za letošnje leto.
Društvo ILCO Novo mesto je bilo ustanovljeno 10. septembra lani, uradno pa je začelo delovati s 1. januarjem letos. V Sloveniji so štiri društva ILCO, ki se povezujejo v Zvezo ILCO društev Slovenije. Ob koncu leta so se jim pridružili stomisti iz Zasavja, ki so bili prej člani društva ILCO iz Maribora. ILCO Novo mesto ima tri sekcije, ki so sestavni del društva in delujejo samostojno na svojem območju, in sicer v Krškem, Črnomlju in Trebnjem. Lani decembra so na domu obiskali starejše člane, stare 80 in več let, in socialno ogrožene sto-miste. Ob tej priliki so jim izročili tudi prehrambene pakete.
V programu dela za letošnje leto so zapisali, da bodo nadaljevali z dopolnjevanjem evidenc stomistov in jih v čim večjem številu vključili v društvo, nove stomiste bodo na njihovo željo obiskali tudi na domu, izobrazili bodo stomiste prostovoljce, ki bodo v stiku z bolnišnicami in bolniki, nadaljevali s strokovnim izobraževanjem stomistov, ustanovili klub svojcev, obiskali starejše, bolne in onemogle stomiste, se v prostem času ukvarjali s športom, kulturo in pohodništvom, sodelovali z ostalimi društvi ILCO po Sloveniji in drugo ter si prizadevali pridobiti ustrezne društvene prostore.
Novomeško društvo ILCO se zahvaljuje vsem, ki so pomagali društvu, in sicer: Tovarni zdravil Krka, Zavarovalnici Tilia, Zavarovalnici Triglav, trgovini z medicinskimi in ortopedskimi pripomočki Mediš, trgovini Anice Hafner iz Gorenjega Vrhpolja, Mestni občini Novo mesto, trgovskemu podjetju Dolenjka, SKB banki, Dolenjski banki in vsem ostalim.
EKOLOŠKI DAN NA OŠ CENTER
NOVO MESTO - V soboto so na novomeških šolah nadomeščali 26. april, ko bodo imeli prost dan. Na osnovni šoli Center so imeli v soboto ekološki dan. Ravnateljica šole Vida Zupančič Yebuah je povedala, da so vsi učenci šole sodelovali v čistilni akciji, učenci od 1. do 3. razreda so pobirali odpadke po Marofu, ostali učenci pa so počistili v Portovalu, na Mestnih njivah, v Plavi laguni in v Kosovi dolini. Na Komunali so jim dali črne vrečke, šola pa je za učence nabavila plastične rokavice. Zbrali so veliko vrečk najrazličnejših odpadkov, od avtomobilskih izpušnih cevi in praznih steklenic do plastičnih vrečk in druge navlake. Večina ljudi je njihovo delo pohvalilo in pozdravilo, zato bodo na šoli čistilne akcije še organizirali.
USPEL KMETIJSKI SEJEM - Sejem kmetijske mehanizacije in opreme Jožefovo 99, ki ga je od 19. do 22. marca na Cikavi v Novem mestu že 7. leto zapored pripravila firma Tabakum, si je ogledalo okoli 15.000 obiskovalcev, saj je bilo prirediteljem za razliko od zadnjih let vse dni naklonjeno tudi vreme. 150 razstavljavcev iz cele Slovenije in tujine je razstavljalo vse za kmete, vinogradnike in vrtičkarje, od motike do traktorja. Sejemski popust je znašal od 5 do 20 odst., velja pa še do konca meseca. Posel v času sejma je dobro cvetel, med drugim so prodali okoli 20 traktorjev. V soboto si je sejem ogledal tudi kmetijski minister Ciril Smrkolj s sodelavci.
NOVA DOLENJK1NA TRGOVINA - Na Ljubljanski cesti v Novem mestu med BTC-jem in Dolenjkinim skladiščem Dolenjka gradi novo trgovino, ki bo imela 800 m2 prodajne površine. Trgovina bo namenjena prodaji tekstila in obutve, vanjo pa bodo preselili prodajni program iz trgovin na Glavnem trgu, in sicer iz trgovine Kekec in Tekstil ter Usnje, ki jih bodo ' zaprli zaradi denacionalizacije. Novo trgovino, ki jo gradi Begrad in jih bo stala okrog 140 milijonov tolarjev, naj bi odprli že maja oz. junija. Letos bo Dolenjka obnovila in povečala še market na Smrečnikovi in na Ragovski ter odprla novo trgovino v Kostanjevici. (Foto: J. Domiž)
Samoprispevek se vedno obrestuje
V KS Dolž se izteka petletni samoprispevek, zato razmišljajo o uvedbi novega - Gradili ceste, mrliško vežico, posodobili telefonsko omrežje • Brez vodovoda le še Iglenik
DOLŽ - V krajevni skupnosti Dolž, kamor sodijo vasi Sela pri Zajčjem Vrhu, Zajčji Vrh, Dolž, Vrhe in Iglenik, se bo maja iztekel 3-odst. krajevni samoprispevek, s katerim so v minulem petletnem obdobju precej naredili, saj so z njegovo pomočjo zbrali od 25 do 30 milijonov tolarjev, na nedavnem zboru krajanov pa je bil predlog za uvedbo novega, 2,5-odst. samoprispevka do leta 2004.
“Brez denarja, zbranega s sa- “Prizadevamo pa si še za položitev
moprispevkom, se v krajevni skupnosti ne bi dalo delati, denar, ki nam ga nameni občina, bi bil kvečjem za vzdrževalna dela,” pravi predsednik sveta dolške krajevne skupnosti Stane Šalehar, ko našteva, kaj vse so v zadnjih letih naredili. Asfaltirali so vse ceste in vaške ulice, na njihovem območju pa so v celoti zgradili tudi cesto Dolž - Pangrč Grm. Ker je to sodobna cesta in bi jo ljudje radi uporabljali, si prizadevajo, da bi z gradnjo ceste nadaljevali tudi v KS Stopiče in KS Gabrje. V izdelavi imajo tudi geodetski posnetek ceste Črmošnjice - Dolž - Cerovec do Zajčjega Vrha, saj je sedanja dotrajana, ozka in nevarna cesta potrebna obnove in razširitve. Lani so začeli graditi tudi mrliško vežico na Dolžu, ki naj bi bila dokončana maja, do leta 2001 pa imajo v načrtu tudi razširitev pokopališča in ureditev okolice.
Lani so na Dolžu razširili in posodobili tudi telefonijo. Do Dolža je položen zemeljski telefonski kabel, ki omogoča tudi priključitev na ISDN in internet.
zemeljskega telefonskega kabla do Vrhov in Iglenika, omenjeni vasi pa nujno potrebujeta tudi boljšo elektriko, ki sedaj ob večji porabi skoraj povsem odpove,” je povedal Šalehar. Zelo radi bi uredili javne površine, še posebej okolico dolške podružnične šole, kjer poteka kombiniran pouk do 4. razreda. Število otrok se zadnja leta povečuje, še pred leti jih je bilo 19, letos pa jih šolo obiskuje 33. V šoli deluje tudi vrtec, v katerega je vključenih 18 otrok. “Pri ureditvi okolice šole bomo potrebovali pomoč občine, radi pa bi
uredili tudi okolico mrliške vežice in gasilskega doma, kjer nameravamo narediti športna igrišča,” je navedel Šalehar. V gasilskem domu, kjer ima prostore tudi krajevna skupnost, so lani uredili večnamensko dvorano.
Do sedaj so vodovod zgradili že skoraj v celi krajevni skupnosti, čaka jih le še izgradnjo vodovoda za Iglenik. Vodovodno omrežje po vasi so že napeljali in gaa bodo v kratkem začeli graditi skupaj s KS Podgrad. Ker se zavedajo, da so na strateško zelo pomembnem območju, na kraškem svetu nad vodnim zajetjem v Stopičah, se bodo lotili tudi priprave projektov za gradnjo kanalizacije. Že nekaj let se precej neuspešno borijo tudi s črnimi odlagališči, ki jih brezvestneži vedno znova napolnijo.
J. DORNIŽ
Stane Šalehar
MRLIŠKA VEŽICA NA DOLŽU - V krajevni skupnosti Dolž so se lani lotili tudi gradnje mrliške vežice, ki jo nameravajo predati svojemu namenu letos maja. (Foto: J. D.)
Ju
12 (2587), 25. marca 1999
DOLENJSKI LIST
MMbt
I Z M A
IH OBČIM
OČIŠČEVALNA
AKCIJA
ČRNOMELJ - Ribiška družina Črnomelj pripravlja v nedeljo, 28. marca, očiščevalno akcijo ob Lahinji in Dobličici v Črnomlju in okolici. Ribiči vabijo vse ekološko osveščene, da se udeležijo akcije in s tem dokažejo, da imajo radi svoje mesto. Zbor bo ob 7. uri pri Domu obrtnikov, med akcijo pa bo poskrbljeno tudi za malico.
Trgi strahov j)ve desetletji Vitisovega petja
Prn7nn tnpKtnn ipArn	^	-M.
KONCERT OB MATERINSKEM DNEVU
SEMIČ - Kulturno društvo Orel Semič in Kulturno-umetniško društvo Tacen Ljubljana vabita na koncert ob materinskem dnevu, ki bo v soboto, 27. marca, ob 19. uri v semiškem kulturnem domu. Program bodo pripravili domačini in mešani pevski zbor KUD Tacen.
PISANKE IN DRSANKE
METLIKA - Občinska zveza prijateljev mladine Metlika pripravlja pred velikonočnimi prazniki ustvarjalne delavnice, na katerih bodo izdelovali belokranjske pisanice in drsanke. Delavnice bodo danes, 25. marca, ob 17. irri v knjižnici na Suhorju, 26. marca ob 16. uri na Pun-gartu v Metliki, v torek, 30. marca, ob 16.30 v knjižnici na Radoviči ter naslednji dan ob 17. uri v gradaški knjižnici. V prvih dveh delavnicah bodo izdelovali belokranjske pisanice, v drugih dveh pa pisanice-drsan-ke. Za drsanke prinesite s seboj olfa nož in trdo kuhana, s čebuljim listjem obarvana jajca, za belokranjske pisanice pa izpihana jajca.
USPELA RAZSTAVA JOŽETA ZABUKOŠKA
ČRNOMELJ - Pred dnevi so zaprli slikarsko razstavo Jožeta Zabukoška, ki je bila v organizaciji Artoteke na ogled v Špeličevi hiši. Razstava je vzbudila veliko zanimanja, saj je že na otvoritev prišlo več kot 120 obiskovalcev, kar je za črnomaljske razmere zelo veliko. V knjigo obiskovalcev pa se je vpisalo več kot 500 obiskovalcev, od tega okrog 200 osnovnošolcev.
ZGODOVINA NA ODRU
LJUBLJANA - Igralska skupina črnomaljskega ZIK je prejšnji četrtek, 18. marca, gostovala v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani z gledališko predstavo Črnomaljska kronika, ki jo je režiser Vojko Zidar posodobil in predelal po starejšem dramskem besedilu Otona Berkopca.
DVE PRIREDITVI
METLIKA - Ljudska knjižnica Metlika in metliška območna izpostava Sklada ljubiteljskih kulturnih dejavnosti pripravljata v četrtek, 25. marca, ob 19. uri v Ljudski knjižnici literarni večer, na katerem bodo predstavili knjigo dr. Milene Plut-Podvršič “Pot do srca”. V soboto, 27. marca, pa bo ob 19. uri v kulturnem domu v Metliki z dvema komedijama gostoval KUD Prečna.
Prazno mestno jedro
METLIKA - Metličani, ki jim ni vseeno, kakšen je njihov kraj, še posebej pa tisti, ki so ponosni na staro mestno jedro, so vse bolj zaskrbljeni. Ne zastonj! Trije metliški trgi, ki so med starimi središči slovenskih mest nekaj posebnega in nad katerimi so prijetno presenečeni, če ne že navdušeni, številni obiskovalci Metlike, postajajo namreč vse bolj trgi strahov.
Nekdanja živahnost v starem metliškem jedru ostaja le še spomin. Odkar so se v novo trgovsko-po-slovno središče v Naselje Borisa Kidriča odselili davkarji, upravna enota, pošta, lekarna, zavarovalnica Triglav, vrata pa je zaprlo in se odselilo na druge konce mesta tudi nekaj manjših trgovskih lokalov, je mestno središče postalo pusto, prazno. Morda bi se ljudje celo sprijaznili z odseljenimi ustanovami. Vendar z grozo spoznavajo, da je zapiranje lokalov na vseh treh metliških trgih kot v dolino valeča se snežna kepa. Trgovine se zapirajo druga za drugo. Kmalu bo tudi Trg svobode ostal brez kmetijske trgovine in lekarne. Samo ugibamo pa lahko, kakšne misli se motajo po glavah tistih, ki še vztrajajo na Mestnem in Partizanskem trgu ter Trgu svobode, in koliko časa bodo vzdržali.
Zanimivo je, da so pred mnogimi leti nekateri zagovarjali idejo o prepovedi avtomobilskega prometa na metliških trgih. Ta njihova ideja se danes, brez posebne prepovedi, kar sama uresničuje. To pa je najbrž edina dobra plat vse bolj praznega in dolgočasnega mestnega jedra.
M. BEZEK-JAKŠE
Metliški oktet Vitis je minuli konec tedna pod umetniškim vodstvom Mateje Jakša-Jurkovič pripravil celovečerni koncert ob 20. obletnici dela - Gallusove značke
METLIKA - Pred dvajsetimi leti je v odmoru med vajami mešanega pevskega zbora, ki je deloval v okviru kulturno-umetniškega društva Beti, Branko Herak omenil Jožetu Starihi in Martinu Simoniču, da ne bi bilo napak, če bi ustanovili manjšo moško pevsko skupino. Za idejo so navdušili še Zvoneta Ceja, Lojzeta Kočevarja ter Janeza Majzlja in nastal je sekstet.
Pevci so vadili trikrat na teden po več ur. Prvič so se predstavili kar v menzi tovarne Beti, nato pa nastopali vse pogosteje ter vnašali v metliško kulturno življenje osvežitev. Ko so se na celovečernem koncertu ob dvajsetletnici delovanja v polnem metliškem kulturnem domu spominjali prehojene poti, niso pozabili omeniti, da je že
kmalu po začetku njihovega delovanja nastal pregovor: “Ni pasje procesije brez Vitisa.” Za ime Vitis, kar je latinski izraz za vinsko trto, so se odločili zato, ker je imela ta žlahtna in za Belo krajino tako značilna rastlina pri njihovem delu zelo pomembno vlogo.
Leta 1981 je Branko Herak, ki je bil tudi umetniški vodja, za-
OKTET VITIS - Janko Bračika, Bogomir Jakša, Jože Kočevar, Bojan Flaj-nik, Martin Simonič, Martin Čmugelj, Janez Matkovič in Janez Majzelj (na fotografiji od leve proti desni) so danes člani edinega metliškega okteta. Simonič in Majzelj vztrajata pri Vitisu že od vsega začetka, torej vseh dvajset let. Pred njimi stoji umetniški vodja Mateja Jakša-Jurkovič. (Foto: M. B.-J.)
Policisti bi morali peš po mestu
Črnomaljski svetniki so temeljito izprašali komandirja črnomaljske policijske postaje Petra Sajniča - Pri voznikih še vedno preveč alkohola • Utemeljena le ena pritožba
ČRNOMELJ - Komandir črnomaljske policijske postaje Peter Šajnič je za zadnjo sejo črnomaljskega občinskega sveta pripravil obširno poročilo o delu v preteklem letu. V njem je veliko statističnih podatkov in primerjav. Svetniki so gradivo pohvalili.
Svetnike je zanimalo, kakšen je nadzor policije pri zaposlovanju tujcev na črno. Povedali so, da so vozniki nezadovoljni, ker jih policija ustavlja brez vzroka ter vprašali, ali lahko nadzorujejo voznike v križišču. Svetnika moti tudi streljanje v romskih naseljih. Menili so tudi, da policisti pretiravajo z alkotesti, saj je bilo lani od 1.051 odrejenih alkotestov “le” 260 pozitivnih. Šajnič je slišal tudi očitek, da policisti ne hodijo peš po Črnomlju, zato ne vidijo, s kakšnimi problemi se srečujejo pešci.
Komandir je pojasnil, da proti tujcem, zaposlenim na črno, ukrepajo tako, da jih pošljejo k sodniku za prekrške in izženejo iz Slovenije. Glede ustavljanja slovenska zakonodaja dovoljuje ustavljanje brez razloga za vsakim vogalom. A se po njegovem trudijo, da bi bilo tega čim manj. Ne smejo pa kontrolirati prometa tam, kjer je nevarno. Kar se tiče stre-
ljanja, po Šajničevih besedah obravnavajo vsak primer, za katerega zvedo. Nikakor pa se ni strinjal, da policisti pretiravajo z alkotesti, saj Bela krajina in Dolenjska po alkoholiziranosti voznikov sodita v sam slovenski vrh. V dokaz je navedel podatek, daje bila lani pri povzročiteljih prometnih nesreč povprečna stopnja alkoholiziranosti 1,55 grama alkohola. Glede neregistriranih vozil je dejal, da se že dogovarjajo o centralni deponiji v Beli krajini, kamor bodo spravili odvzete oporečne avtomobile. Sicer pa so lani predvsem zoper domnevno nepravilno ukrepanje policije občani vložili 16 pri-
• Komandir Peter Šajnič je potožil, da na črnomaljski policijski postaji dela 33 policistov, ki jih težko razporedi na 500 kv. kilometrov. Poleg tega 50 kilometrov državne meje varujeta le dva policista, kar je občutno premalo.
tožb. To je sicer največ v zadnjih treh letih, vendar so le eno pritožbo ocenili kot utemeljeno.
M. B.-J.
SVETNIKI ZA GOLIŠ
SEMIČ - Stanovalci naselja, ki ga še vedno imenujejo Goliš, čeprav so mu leta 1955 odvzeli to ime in hiše priključili k Podrebru, so lansko jesen zaprosili, da njihov zaselek znova poimenujejo Goliš. Vendar so na Geodetski upravi Republike Slovenije njihovo prošnjo zavrnili z utemeljitvijo, da gre zgolj za štiri stanovanjske hiše, kar je premalo za naselje. A semiški svetniki so na seji pretekli teden zavrnili sklep Geodetske uprave, saj so menili, da tokrat ne gre za novo imenovanje naselja, ampak zgolj za povrnitev poimenovanja izpred dobrih 40 let.
Nov zakon prizadel semiško občino
Semiški svetniki so sprejeli predlog zaključnega računa lanskega proračuna in osnutek letošnjega - Želja veliko, a denarja malo - Le 70 odstotkov primerne porabe
ČESTITKA GASILCEV ŽENAM
Gasilska zveza Semič čestita vsem ženam in materam gasilkam ob njihovem prazniku ter se jim zahvaljuje za vloženo delo.
Upravni odbor gasilske zveze Semič
pustil Vitis, vodstvo pa je prevzel Marjan Končar. Zborčku sta se pridružila še dva člana in tako je nastal oktet. Ker pa na nastopih velikokrat zaradi tega ali onega vzroka niso peli v popolni sestavi, je obveljalo, da je Vitis edini oktet, v katerem poje šest ali sedem pevcev. Končar je vodil oktet do leta 1993, ko je postala umetniški vodja Mateja Jakša-Jurkovič, ki pri tem delu vztraja še danes.
* ZKO Slovenije in Sklad za (ju-biteljsko kulturno dejavnost sta podelila pevcem Gallusove značke, ki jim jih je izročil metliški župan Slavko Dragovan. Zlato značko za več kot 25 let neprekinjenega prepevanja je prejel Bogomir Jakša, vsi ostali člani so prejeli srebrne Gallusove značke, umetniški vodja Mateja Jakša-Jurkovič pa bronasto Gallusovo značko.
Pravzaprav bi lahko rekli, da sta kar dva okteta Vitis. Eden je ob jubileju stal na odru, za še en oktet pa je nekdanjih članov.
Vitis se je na jubilejnem koncertu predstavil z osemnajstimi skladbami, med katerimi so prevladovale ljudske in črnske duhovne pesmi, in kot je že v navadi, znova navdušil.
M. B.-J.
O POSTAVITVI OGRAJE
ČRNOMELJ - Kmetijski svetovalni službi Črnomelj in Metlika vabita v ponedeljek, 29. marca, rejce drobnice v Adlešiče na demonstracijo postavitve elektro ograje. Zbirno mesto bo ob 15.30 pred zadružno trgovino v Adlešičih. Demonstracijo bo vodil Jože Kregar iz Kmetijske svetovalne službe Novo mesto.
KVIZ “MLADI IN KMETIJSTVO”
SEMIČ - Kmetijska svetovalna služba Črnomelj in Društvo podeželske mladine Semič organizirata v soboto, 27. marca, ob 19. uri v hotelu Smuk v Semiču regijski kviz Mladi in kmetijstvo. Pomerilo se bo sedem ekip iz Dolenjske in Bele krajine.
TUDI O TROŠARINI
METLIKA - V ponedeljek, 29. marca, med 8. in 11. uro bo mag. Tanja Strniša iz Kmetijskega zavoda Novo mesto v pisarni kmetijske svetovalne službe Metlika odgovarjala na vprašanja o davku na dodano vrednost in o trošarini. Pri njej se lahko oglasite osebno ali jo pokličete po telefonu 58 585.
MUDI IN KMETIJSTVO
ZILJE - V soboto je bil v Ziljah kviz “Mladi in kmetijstvo”, na katerem se je pomerilo sedem ekip iz vseh treh belokranjskih občin. Zmagala je ekipa mladih s Krma-čine, ki se bo skupaj z drugouvrščeno ekipo semiškega Smuka in tret-jcuvrščenimi domačini v soboto, 27. marca, ob 19. uri v penzionu Smuk v Semiču pomerila na regijskem tekmovanju.
SEMIČ - Semiški svetniki so prvi v Beli krajini sprejeli osnutek občinskega proračuna za letošnje leto. Vendar pa je semiško občino nov zakon o financiranju občin zelo prizadel, saj ima v letošnjem letu za tekoče naloge na razpolago le dobrih 208 milijonov tolarjev ali 70,5 odst. primerne porabe.
Ker je večina davčnih prihodkov odvisna od dohodnine, bi lahko občina povečala nekatere davčne prihodke, kot so nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, davek od premoženja, komunalne in turistične takse. Ker pa znašajo ti prihodki v strukturi celotnih prihodkov le majhen delež, bi morala občina, če bi hotela doseči 50 odst. lastnih davčnih prihodkov, preveč povečati občinske davke, kar pa ni sprejemljivo.
Svetniki so želeli vedeti predvsem, zakaj nekatere postavke so, kakršne pač so, in kaj se skriva pod določenimi postavkami in zneski. Manj predlogov je bilo, kaj naj bi črtali iz proračuna, pač pa
jih je bilo kar precej za nove odhodke. Na splošno so menili, da je proračun slabo pregleden.
Glede reševanja romske problematike je bilo slišati pripombo, da bi jo morali reševati celovito in na državni ravni, saj zgolj v občini pri tem perečem problemu ni moč
* Semiški svetniki so na zadnji seji sprejeli tudi osnutek in predlog zaključnega računa lanskega proračuna. Razprave skoraj ni bilo, svetnik Alojz Vidmar (DeSUS) pa je pohvalil, da je bilo v lanskem letu z denarjem iz občinskega proračuna veliko narejenega-
narediti veliko. Strinjali so se tudi,
da morajo nameniti več denarja za
osnovno šolo. Lahko se zgodi, da bo imela izgubo, kajti težko bi še kje prihranili, saj gredo večji stroški predvsem na račun električne energije in kurjave. Tudi pri gasilskih društvih naj bi po mnenju
svetnikov ne zmanjševali denarja
v proračunu. Sicer pa so menili, da ne gre vseh društev dajati v en koš. Ker pa jih je veliko, jim je občina dolžna dajati le toliko, kolikor so zanimiva za občino. Precej predlogov je bilo za ureditev krajevnih poti, gradnjo pločnika pri domu paraplegikov, kjer je ozko semiško grlo, ter za idejni projekt za semiško obvoznico. Slednji bi moral biti po besedah župana Janka Bukovca že narejen, a še vedno čakajo nanj.
M. B.-J.
DROGA ALI ZDRA VJE - Minulo soboto so na osnovni šoli v Semiču pripravili dan odprtih vrat, na katerem so pod naslovom “Droga ali zdravje" strnili razstavo ter nastope učencev vseh razredov. Predstavili so se s skeči, recitacijami, pregovori, pesmimi, vsem pa je bilo skupno sporočilo: “Kava, cigarete, alkohol, droga?”- “Ne, hvala!" Sedmošolci so pripravili naravoslovni dan o drogah in zdravju, 180 učencev pa je odgovarjulo na anketo o drogah in kar četrtina jih je priznala, da je že posegla po njih. Razveseljivo pa je, da so se otroci tudi s pomočjo zdravnikov, socialnih delavk, policistov in gostilničarja dobro poučili o drogah, saj se še kako zavedajo, da to ni problem, ki bi se ustavil pred Semičem. Na fotografiji: šestošolci, člani dramskega krožka, v igrici Kraljevi smetanovi kolački. (Foto: M. B.-J.)
Sprehod po Metliki
KONTEJNERJI - Na metliškem mednarodnem mejnem I prehodu se cariniki in policisti že osmo leto poleti kuhajo, pozimi pa zmrzujejo v kontejnerjih, katerih življenjska doba je pet let. Ob j tem lahko z zavistjo opazujejo Hrvate na mejnem prehodu na drugem bregu Kolpe v novih, sodobnih prostorih. Minister za j evropske zadeve Igor Bavčar je ob nedavnem obisku v Metliki | potolažil uslužbence na metliškem prehodu, da nikakor niso j pozabili nanje, da pa preprosto ni | denarja, da bi jim postavili stavbo, kjer bi bili pogoji za delo bolj ; človeški. A te njegove besede so I bile le dokaz več, da je za nekatere dober vsak izgovor, tudi če ga pes prinese na repu. Teden dni po Bavčarjevem obisku v Metliki je bila namreč v Delu objavljena ve- { lika fotografija o gradnji objektov j na mejnem prehodu na Jezerskem na meji z Avstrijo, ki naj bi, ko bo Slovenija postala članica Evropske unije, izginila. Metličanom ne gre v glavo, kako to, da se je za gorenjski mejni prehod, ki naj bi bil kratkega daha, našel denar, za belokranjskega pa ne. Mogoče so bili Gorenjci bolj sit-ni ali pa imajo prave strice na pravem mestu.
ENOTNOST - Da bi Belokra: I njci dokazali oračem, ki so prišli iz skoraj vse države v Metliko na ustanovni zbor Združenja oračev Slovenije, kako so enotni, so pou- j darili, da je predsednik iniciativnega odbora za ustanovitev ; združenja iz črnomaljske občine, ustanovitev pa se dogaja v met- , liški občini. Seveda so zamolčali, da v črnomaljski občini nimajo vinske kleti, ki je bila očitno zelo primeren kraj za ustanovitev | tovrstnega združenja.
f"5------------]-------------?
| Črnomaljski drobir
TEŽAVE - Ko je eden od upm i rabnikov sanitarij v “beli hiši potožil zaradi pokvarjenega stra- : nišča, je Terca kot upravljalka hiše napake odpravila. A uporabniki zopet niso bili zadovoljni, kajti v sanitarijah ni gorela nobena luč. Morda zato, da stranke ne bi videli, kako so mojstri odpravili napake.
IGRALCI - Člani gledališke
skupine KUD Jasa so se nedavno
predstavili s komedijo “Bog” na gimnaziji v Novi Gorici. Čeprav so pred tem že trikrat nastopih pred domačim občinstvom v Črnomlju, pa je bilo navdušenje nad njihovih igranjem na Primorskem | veliko večje kot doma. Nihče ni j prerok v lastni deželi.
LEPOTICE - Zanimivo je, da j ne Viničani, še manj pa Hrvati na onem bregu Kolpe, nikakor ne , morejo pozabiti lanskega izbora I za miss Kolpe-Kupe, čeprav je od j takrat minilo že kar nekaj mesecev. Hrvati zatrjujejo, da je ta slovensko-hrvaški izbor lepotice naletel v hrvaški javnosti celo na t večjo pozornost kot tekmovanje | za najlepšo na Hrvaškem. Tudi sicer je razlika med obema izboroma očitna: medtem ko je lanska najlepša na Hrvaškem morala j prepustiti naslov prvi spremljevalki, ga je miss Kolpe-Kupe (lahko) obdržala.
Semiške
NOVOLETNA - V oglasni omarici, ki visi na fasadi stanp' vanjskega bloka nasproti serni' škega penziona Smuk, jc šc sred marca (morda pa visi še danes) visel letak, s katerim sta dedek | Mraz in semiški kino vabila otr°' kc na novoletne kino predstave-Srečni otroci, ki imajo vsak dan novo leto!
RACIONALNOST I - Ede" od svetnikov je na seji sveta pre tednom dni menil, da je iz Pr°' računa razvidno, da postaja senm ška občina normalna občina. J bi lahko zvenelo kot poklon, <-ne bi dodal, da to pomeni, da J draga občina. V imenu občan0, je še povedal, da jc po dobrih šh j rili letih že čas, da končajo z v.®' ; scljcm in navdušenjem ob vn°y ni ustanovitvi občine in da bis morali začeti obnašati bolj g°sR^ darno. Srečna občina, ki ima tak | skrbne občane!
RACIONALNOST II: Župa” Janko Bukovec jc prepričan, 0 se bolj gospodarno v občini sk i raj ne morejo več obnašati- * njegovem so že marsikje zmanJ šali postavke, tako da sploh n vedo več, kje bi lahko vzeli d°n* ’ j da bi naredili še kaj več. Potem je spomnil, da bi lahko prihr«*n‘ še kakšen tolar, če svetnikom sejah ne bi postregli s sokom ( radensko. Glede na to, daje sve^ : nikov približno toliko kot se) j enem letu, bi morda kot pr‘sPro vek k varčevanju na vsako sej prinesel pijačo eden od nj• Srečna občina, ki bi se tako res rdečih številk!
Drobne iz Kočevja
NI VSE NOVO BOLJŠE, KOT JE BILO - Oder v dvorani Seškovega doma - pa kakršenkoli ta že je - omogoča, da lahko v Kočevju potekajo tudi gledališke prireditve. To so v soboto potrdili učenci vseh treh kočevskih osnovnih šol. Na “Otroškem gledališkem maratonu”, ki ga je organi-Jjrala kočevska izpostava Sklada KS za ljubiteljske kulturne dejavnosti, so odigrali kar 8 igric, ki pa bi lahko bile sprejete še bolje, kot so bile, če bi občinstvo male igralce na odru bolje videlo. Pred obnovo dvorane pred nekaj leti ni bilo težko videti na oder niti iz zadnje vrste, sedaj, ko je vsa dvorana v istem nivoju in so v njej nameščeni stoli, ki jih je v primeru uporabe dvorane v drugačne namene možno odstraniti, pa, denimo, že iz devete vrste odra-r ,Človek v'd' igralce le od pasu ah še više navzgor, otrok pa tako samo hrbta tistih, ki sedijo pred njim. Ker se dvorana “v druge namene” uporablja le zelo redko, kot denimo za izvedbo pustnega rajanja, ki ga pripravljajo kočevske vzgojiteljice, in ker prav letos ke tega ni bilo!, so mnogi prepričam, da bi bilo veliko bolje, če bi dvorana ostala takšna, kot je bila!
OBČAN SPRAŠUJE, medved odgovarja
‘Kaj meniš o korupciji in rugih lumparijah v Evropski H”'J' (EU), zaradi česar je te dni odstopilo vseh dvajset evropskih komisarjev ? ”
Zdaj končno razumem evrop-.f komisarje in druge predstav-mke EV, ki so vedno zatrjevali, da lovenci še nismo sposobni in Veli za sprejem v EU, da pa smo na dobri poti do tega cilja. ”
Ribniški zobotrebci
ALTIRALI IGRIŠČE NA rob ■" ^ tem naselju na oboju Ribnice, ki je zraslo v času zcveta podjetja Riko, nekda-Jega paradnega konja ribniškega ® spodarstva, so streho nad gla-0 sezidali tudi njegovi številni
zn -d- ^arn b‘vaj° tucb drugi znam Ribničani in ravno njim gre
. sluga, da jim je uspelo pridobi-jPro,stor, opraviti zemeljska dela CP , dirati otroško igrišče med bnH 'n kčKznijiko progo. Tako . do tudi očetje svojo energijo Proscali na ličnem igrišču, kate-.. Pogrešajo stanovalci Prijate-ufvega in Knafljevega trga v Rib-sta Ziast' uokaj sto otrok. Ker so t	nanj pozabili, so se krat-
v«,!1 cn'ki znašli in sami uredili Zai sevec*a neprimernih, igrišč, j Je okolica stolpnic “pisana”, večkrat letijo na balkone in jP„-rt9ve> starejši stanovalci se L 'J? ln godrnjajo: “Lahko je in, • z8raditi na Bregu, ko ima-ohn' sY.etn'kov v občini! Naj se vid	^ sPrellodijo po trgih in
l'I?’. da so otroci prepuščeni trl! jznajdljivosti.” “7BnicICIJA NADZORUJE
drnial, ' .," Mno8' Ribničani g°-Po f i, n ravnanjem policije, ki jih h zakona kaznuje pešce, ko nea Pr’ prečkanju ceste na voovoljenih mestih. V središču p0 n'ce se označeni prehodi na n* slabo vidijo, povrh pa so sti j aPa^n‘b mestih. To velja zla-ei in* Prcb°d pri kemični čistilni-ovin,Pri dohanovi hiši, saj sta na v02 a niagistralne ceste. Četudi krat voz'i? P° predpisih, več-ro n0? °Pazijo pešcev, saj na zeb-ne Pr'*et|j° iz ovinka. K sreči se vp.ii, |* ni zgodila, gume pa so krat že cvilile.
laški sel
NovESJ.UR1STIČNI KRAJ • le a obžina Kostel je turistično
so u UreJena- Ob magistralni cesti n«i reJena ali prenovljena parki-tudi ’ na niih ab biizu njih pa so Ca .Pd^|vališča s klopmi in mizi-bilo ki	sobo,° dopoldne je
nien P0 Preveč lepemu vre-po u. Parkirišče pri slapu Nežici bili	zasedeno	z avtomo-
Pr^KRBETI ZA HITREJŠI |eti v i ^ ^A MEJI ‘ Zadnji dve stov no več motoriziranih turi-prav-Pre^ka mejo v Kostelu, se nai) na niejnem prehodu Petri-pr(,.r°d na Kolpi. Zato nastaja kar ^sHrn v poletnih mesecih tu
Preh,?,i zas,0i’ saJ Je ,rcba na Ur p • mcJe čakati tudi po več vSc n leni negodujejo tisti (pred-k0 ^ . >rr,ačini), ki ne želijo pre-ohk(1|eJe' ampak le po slovenski in m Ps.k> eesti v smeri Osilnice, hod °rai° Čakati v koloni, na pre-
Zadew?!f Ztlai ic Sc čas’ da bi 10
n ill„" sezone uredili. JVTRI SKUPŠČINA -
Petek'A','	l[NA	- Jutr‘. v
pt0 | ’ '■ marca, ob 18. uri bo v na i.,?nb "snovne šole v Fari red-
šp>a skupščina Turistično 'nega društva Kostel.
WiWmm	IZ MAŠI		H	OBČI	m Htott
OBČNI ZBOR PLANINSKEGA DRUŠTVA
Prenavljajo si planinsko kočo
Po prenovitvi najmanj za avtobus planincev ležišč, otvoritev bo oktobra
KOČEVJE - Na nedavnem občnem zboru kočevskega planinskega društva, ki ima 415 članov (od tega okoli 100 mladih) so za predsednico ponovno izvolili Mileno Vlašič, za podpredsednika Milana Mlakarja ter Staneta Logarja, za tajnico pa Aleksandro Frank. Ugotovili so, da so opravili veliko dela, žal pa je o njem javnosti premalo znanega. Lani, 3. oktobra so odprli 140 tabel je ob poti. Društvo je izdalo
km dolgo Kočevsko planinsko pot, ki vodi od planinske koče pri Jelenovem studencu preko občin Kostel, Osilnica, Loški Potok in Ribnica nazaj v občino Kočevje in se zaključi na startu, se pravi pri društveni koči pri Jelenovem studencu za Mestnim Vrhom. Prehoditi jo je možno v petih dneh. Ob poti so planinci postavili 167 smernih tabel, na vrhovih ali v gostiščih je 127 kontrolnih točk z žigi itd. pa še 6 predstavitvenih
ODVOZ KOSOVNIH ODPADKOV
KOČEVJE-Od 29. marca do 8. aprila bo komunalno podjetje Komunala Kočevje prvič letos na območju kočevske in kostelske občine odvažala kosovne odpadke gospodinjstev. Ob tem je žalostno dejstvo, da številni občani smeti še vedno odvažajo na črna odlagališča.
V. D.
še dnevnik poti. Za prehojeno vso pot dobi pohodnik značko, za 3-krat prehojeno pot pa pozlačeno značko in plaketo. Od otvoritve do danes je celotno pot prehodilo le šest ljudi, veliko pa jih je prehodilo že posamezne etape.
Predlani je društvo pripravilo načrt za obnovo svoje koče pri Je-
JAZBEC IN PARTNERJI
KOČEVJE - V okviru območne izpostave sklada za ljubiteljske in kulturne dejavnosti v Kočevju bo poslej deloval tudi KUD “Jazbec in partnerji”. V njem bodo združeni likovni, glasbeni, gledališki in drugi ljubiteljski ustvarjalci. Na občnem zboru so izbrali ožje vodstvo, kateremu bodo določili naloge. Ker je na Kočevskem kar lepo število še ne uveljavljenih umetnikov, jih vabijo, da se jim oglasijo na telefonsko številko 851-840.
UVEDENA SMETARINA
LOŠKI POTOK - Menda je bila doslej občina Loški Potok edina v državi, ki še ni zaračunavala občanom odvoza smeti. Odlok o plačevanju takse pa je občina sprejela že preteklo leto in ga začela izvajati ta mesec. Občani prejemajo položnice za prve tri mesece tega leta. Plačevanje je odmerjeno od osebe in znaša 202 tolarja mesečno skupaj s prometnim davkom, za podjetja pa znaša 23 tolarjev na kvadratni meter.
Ker občina pričakuje za to leto znatno okleščen proračun, je pričakovati še kakšne dodatne dajatve, ki se jim je občina iz določenih razlogov doslej izogibala.
A. K.
V OSILNICI MANJ DENARJA KOT LANI
OSILNICA - Predpis o financiranju občin, ki je v veljavi iz minulega leta, je vplival, da je osilniški občinski svet v proračunu zmanjšal prihodke in izdatke. Po sprejetem proračunu bodo prihodki in izdatki znašali 66.682.071 tolarjev. To pa je znatno manj kot v letu 1998. Takrat so v občinskem proračunu dosegli presežek prihodkov za 19.138.047 tolarjev. Presežek so prenesli v letošnje leto in razporedili 15.000.000 tolarjev kot investicijsko porabo za obnovo vodovoda I. faze Sela-Osil-nica in znesek 4.138.047 tolarjev so namenili za investicijsko porabo turizma.
V. D.
AGRARNE SKUPNOSTI ČAKA VELIKO DELA
LOŠKI POTOK - Skoraj vse vasi v občini pričakujejo v kratkem vrnitev nekdanjih vaških gozdov in drugih zemljišč. Večina je pričakovala, da bo po vrnitvi to skupna last, vse pa kaže, da pa te razlage ne bodo pravno vzdržale. V primeru vasi Retje, pravi predsednik Agrarne skupnsoti Ivan Anzeljc, je teh zemljišč toliko, da bi v povprečju vsak upravičenec dobil nazaj do 1 ha gozda ali zemlje, to pa bo skupnost zadolžilo, da bo deleže razdelila za razpoznavne lastnike. Nekaj te zemlje je tudi v sami vasi, kosi zemlje pa naj bi bili ponujeni sedanjim uporabnikom bodisi v najem ali v odkup.
OTROŠKI GLEDALIŠKI MARATON
KOČEVJE - V soboto je v dvorani Šeškovega doma v Kočevju potekal “Otroški gledališki maraton”. Prireditev je organiziral Sklad RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti, ki je v Kočevju pričel z delom v začetku letošnjega leta. V dopoldanskem delu prireditve, kije bila ves dan dobro obiskana, so se zvrstile 4 predstave dopoldan in 4 popoldan. Dopoldan je najbolj navdušila igrica “Sonce in luna”, ki so jo odigrali učenci podružnične šole OŠ Ob Rinži iz Livolda, popoldan pa “Mala čarovnica” v izvedbi učencev višjih razredov OŠ Zbora odposlancev in muzikal “Te nore mravljice”, ki je skupni projekt učencev dveh tretjih razredov obeh kočevskih mestnih šol. Prireditev je Iva Kaplan, ki ima na kočevski občini na skrbi kulturo, pozdravila kot dokaz, da “se v Kočevju vedno več dogaja”, na njej pa so nastopili predvsem učenci nižjih razredov vseh treh kočevskih osnovnih šol: Ob Rinži, Zbora odposlancev in Stara Cerkev.
M. L.-S.
Do projekta s pomočjo vlade Velike Britanije
Načrtna pomoč podeželju
LOŠKI POTOK - Prvi javni zbor za občane, ki že delajo ali še bodo na področju turizma, je bil v Loškem Potoku v ponedeljek, 15. marca. Udeležili so se ga tudi predstavnik ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Marko Košak, vodja projekta, regionalna koordinatorka Lili Mahne in Peter Nizette, predstavnik britanske vlade, odgovoren za stike na državni ravni. K projektu, ki sta ga zasnovala omenjeno ministrstvo in vlada Velike Britanije - Knovv How Fund, se je do sedaj pridružilo kar štirinajst občin, in sicer: Loški Potok, Loška Dolina, Osilnica, Ribnica, Sodražica, Velike Lašče, Logatec, Bloke, Cerknica, Kostel, Kočevje, Dobropolje, Idrija in Cerkno. Projekt ima v zasnovi dva osnovna cilja, želi postati generator razvoja lokalnih skupnosti in prispevati k varovanju kulturne dediščine v tem obširnem projektnem prostoru in prostor organizirano ponuditi turistom ter ga primerno tržiti. Aktivnosti so začele potekati že preteklo jesen, sicer pa sta vladi sklenili sporazum o sodelovanju in izvajanju projekta v dveh fazah, ki jih bosta izvedli s sodelovanjem lokalnih skupnosti še letos. Seveda pa je poslušalce zanimal njegov učinek. Snovalci so menili, da projekt za posameznika ni nezave-zujoč, želijo pa prikazati tržne možnosti za obstoječe in nove podjetnike, oživitev tradicionalne kulture, da bi postala tržno zanimiva, in uvajanje dopolnilnih dejavnosti ter tako tudi pridobivati nova delovna mesta.
A.	KOŠMERL
lenovem studencu, lani je opravilo na njej večja dela in novo streho, letos pa bodo skušali do občinskega praznika, 3. oktobra, dela dokončati. Po prenovi bo imela koča za avtobus planincev ležišč, medtem ko jih ima zdaj 24. Čaka jih tudi ureditev okolice.Mladi planinci so na občnem zboru izvedli lep kulturni program, v katerem je sodeloval še kočevski moški pevski zbor. Na zboru so podpisali tudi listine o sodelovanju s planinci iz Hrvatske (PD Grafičar Zagreb), Kranja (dve planinski društvi) in Ljubljane (PD ČZP Delo). V program dela pa so razen že omenjenega zapisali še mnogo lepih načrtov.
J. PRIMC
KOPRIVNIK NEZADOVOLJEN S SKLADOM
KOPRIVNIK - Vaščani te vasi v kočevski občini niso zadovoljni s sedanjim upravljalcem in razpola-galcem zemljišč, ki so last Republike Šlovenije, s Skladom kmetijskih zemljišč in gozdov, ki je bil ustanovljen v letu 1993, ker menijo, da jih ta odločno premalo seznanja s programom gospodarjenja s temi zemljišči. Stališče vaškega odbora je, da bi morali tisti, ki imajo sklenjene pogodbe o izkoriščanju teh zemljišč, z njimi čimbolje gospodariti v prid napredka države in kraja, kjer se ta zemljišča nahajajo. Predlagajo, da bi se srečali s predstavniki omenjenega sklada in se z njmi dogovorili o skupnih prizadevanjih za boljše gospodarjenje z nepremičninami, ki so državna last.
V. D.
Raje v dolenjsko kot v osrednjo slovensko regijo
Kočevje: dovolj nam je že stopicanja na mestu
KOČEVJE - Andrej Čo-kert, pomočnik predstojnika vladne službe za lokalno samoupravo, je kočevske svetnike seznanil s predlogom zakona o pokrajinah oziroma o regionalizaciji Slovenije. Predlog razdelitve na manjše pokrajine (23 ali 25) temelji na geografskih regijah in se ujema z naravno oblikovnostjo Slovenije, zagotavlja visoko stopnjo neposredne demokracije in omogoča sonaravno uporabo regionalnih virov.
Po tej različici bi kočevska pokrajina zajemala občine Loški Potok, Sodražica, Ribnica, Kostel, Osilnica in Kočevje, v primeru 25 pokrajin pa bi jim se pridružile še Velike Lašče. V vseh drugih predlogih (15,12 ali 8 pokrajin) pa bi območje zahodne Dolenjske od Turjaka do Kolpe sodilo v osrednjo slovensko pokrajino, ki bi se razprostirala od Kamniških Alp do Kolpe. To bi pomenilo, tako so prepričani predstavniki vseh političnih strank v mestu ob Rinži, nadaljnje stopicanje Kočevske na mestu, zato se je treba na vse načine izogniti tej združbi. Če ne bi uspeli s svojo pokrajino, bi se bilo smotrneje pridružiti Dolenjski.
M. G.
ZA ENOTEN NASTOP PROTI DRŽAVI - Župani Kočevja, Loškega Potoka, Osilnice in Kostela - Janko Veber, Janez Novak, Valentin Južnič in Anton Kovač - so v petek, 19. marca, v prostorih podjetja Recinko podpisali “Memorandum o regionalnem sodelovanju pri razvojnih aktivnostih na območju občin v južnem delu Slovenije". Tako je narejen prvi korak pri pripravi strategije prostorskega in gospodarskega razvoja občin v tem delu države ter sodelovanja pri oblikovanju razvojnih usmeritev med sektorji, državo in občinami ter občinami med seboj. (Foto: M. Glavonjič)
Krajani bodo zahtevali odškodnino
Obnova ceste povzroča škodo
RIBNICA - “Prej blato, zdaj prah. Le do kdaj bomo prenašali umazanijo, ki kazi zunanjost bivalnega prostora in dvorišč?” se čedalje bolj sprašujejo stanovalci obcestnih hiš v Gorenji vasi. Razočarani so, ker je občina pred zimo dala zeleno luč za obnovo kilometra magistralne ceste skozi naselje. Primeren čas naj bi bil šele zdaj. Dela so začeli novembra, a jih je sneg in mraz ustavil. Razkopana cesta je polna lukenj, in čeprav so jo delavci cestnega podjetja pravočasno krpali (in jo tudi zdaj), je blato pod motornimi kolesi letelo po zidovih in oknih. Krajani bodo od občine zahtevali odškodnino. Pripomnili so še, da bi morali okrog Gorenje vasi in Ribnice zgraditi obvoznico, saj je promet skozi naselje že obremenjen. Tudi neznosnega hrupa težkih tovornjakov, ki zavijajo proti carinski izpostavi, ne morejo prenašati, kakor ne tudi pokanje šip na oknih in vratih.
Ribniški župan Jože Tanko je povedal, da je država lani jeseni zagotovila denar, vsako odlašanje pa bi pomenilo oddaljevanje od nujne obnove.
M. G.
Imenovali odbore
Svetniki obdelali 19 točk v poltretji uri
KOČEVJE - Seje kočevskega občinskega sveta, odkar jih vodita župan Janko Veber oziroma podžupan Janez Černač, so pogostejše, krajše in učinkovitejše. Tako so v prvi obravnavi sprejeli spremembe in dopolnitve občinskega statuta in imenovali šest odborov. Svetniki niso sprejeli pobude Zelenih Kočevja, da bi njihov svetnik Bojan Kocjan vodil odbor za okolje in prostor, raje so se odločili za Cirila Strumb-lja. Odbor za premoženjska in gospodarska vprašanja bo vodil Dušan Popovič, predsednik odbora za finance je Zdenko Šulman, šolstvo in otroško varstvo Alenka Gabrič, Zlatica Arko bo vodila odbor za zdravstvo in socialno varstvo, Tatjana Patafta pa odbora za kulturo in šport. Svetniki so soglasno sprejeli statut Centra za promocijo in razvoj turizma občina Kočevje. V nadaljevanju seje so sprejeli sklep o ustanovitvi Raziskovalno razvojne agencije ter sklep o pristopu k memorandumu o regionalnem sodelovanju.
M. G.
ENA IN ENA NI VEDNO DVE
KOČEVJE - Milica Šturm iz Ljubljane je v hotelu Valentin predstavila knjigo Ena in ena ni vedno dve, ki na prisrčen in duhovit način razkriva skrivnost otroštva in odraščanja. Pogovor z avtorico je vodila prof. Meta Prelesnik, za spremljavo s kitaro je poskrbel Miha Ruparčič.
Zagrozil s šotorom pred občino
Romsko naselje v Goriči vasi pod električni daljnovodi ■ Med otroki rasaja tuberkuloza
RIBNICA - V romskem naselju v Goriči vas pri Ribnici že več let domuje štiridesetčlanska družna Hudorovič, drugo večje naselje pa je v gozdičku pri Riku v Lepovčah. Tam so si okrog nekdanje veterinarske postaje namestili značilne bivake člani prav tako velike Bajtove družine. V Ribnici naj bi torej skupaj živelo okrog 80 Romov, vendar njihova številka, zlasti spomladi, niha, s čimer se strinja tudi Branko Hudorovič, ki tretje leto vodi društvo ribniških Romov.
Za eno in drugo naselje je zna- naselja v Lepovčah, kar je pome-čilno, da so tam življenjske razme- nilo, da bi romsko naselje v Nem-re pod ravnjo najnižjih standardov. Branko je imel šest mesecev, ko se je iz Kočevja preselil pri Ribnico, več let je delal na Inlesu, v Dolenji vasi je imel stanovanje, a se je moral zaradi nagajanja sosedov umakniti. Že dvajset let z ženo in otroki živi v naselju Goriča vas.
“V naselju, ki je pod daljnovodi, lahko vsak čas zagori. Nimamo pitne vode, higiena je zaradi tega na psu, več otrok je zbolelo, skoraj vsi imajo prebavne motnje in bronhialne težave, pojavila se je tudi tuberkuloza. Letos je zapadlo več kot meter snega, ceste nam ni nihče plužil,” pravi Branko Hudorovič.
Pred dvema letoma je občinski svet obravnaval predlog o graditvi
Branko Hudorovič
ški vasi ukinili in združili vse Rome pod isto streho. Pobudo so krajani s peticijo odločno zavrnili, pomisleke pa so imeli tudi Hudoroviči, saj naj ne bi mogli živeti skupaj z Bajtovimi, najbolj pa bi si želeli, da bi jim občina legalizirala obstoječe naselje pod daljnovodi.
“V treh letih, odkar si prizadevam za ribniške Rome narediti kaj dobrega, mi ni uspelo nič. Vendar bom vtrajal, saj sem prepričan, da bomo našli nekakšno rešitev. Pred dnevi sem se pogovarjal tudi z ribniškim županom in mu pojasnil, da si zdaj želimo lokacijo kjerkoli že, saj tudi mi in naši otroci hočemo živeti v urejenem okolju. Župan se zaveda naših težav, zato upam, da bomo zadeve rešili,” je dejal Branko.
Z razmerami je seznanil nekatere pristojne v Ljubljani, a če se zlasti občina ne bo kmalu odzvala na njihove prošnje, bo družino s šotorom pripeljal pred stavbo na Gorenjski cesti in bodo tam ostali, dokler se razmere ne uredijo.
M. GLAVONJIČ
12 (2587), 25. marca 1999
DOLENJSKI LIST
I Z' M A S I H O S C I N
»
SREČANJE MLADIH NOVINARJEV IN LITERATOV
GROSUPLJE - Sklad RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti Območna izpostava Ivančna Gorica je v torek, 23. marca, organiziral tradicionalno srečanje mladih novinarjev in literarnih ustvarjalcev občine Grosuplje. Srečanje so letos posvetili obletnici rojstva pisatelja Louisa Adamiča. Učenci višjih razredov OS Louisa Adamiča Grosuplje, OŠ Brinje in OŠ Šmarje Sap so se zbrali v kulturnem domu, kjer so jih profesionalni novinarji seznanili z osnovami pisanja za časopis. Tudi letos so izdelali prilogo občinskega glasila Vetrnica.
• Televizija je edino uspavalno sredstvo, ki ga zaužijemo z očmi. (De Sica)
• Zenske, ki niso naprodaj, stanejo največ. (Mauriac)
• Če bi dobro plačevali bedake, bi bil svet poln milijonarjev. (Tofaj)
GLEDALIŠKE VIZUE
IVANČNA GORICA -Sklad RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti - Območna izpostava Ivančna Gorica priredi ta konec tedna gledališke vizije ali medobmočno srečanje mladinskih gledaliških skupin občin Dobrepolje, Grosuplje in Ivančna Gorica. V petek,
26. marca, se bo v ivanškem kulturnem domu ob 10. uri predstavilo Gledališče Pet do pol KD Ivančna Gorica z igro Ferija Lainščka Kokos pokos. Ravno tako v petek bo ob 18. uri v kulturni dvorani Stična z igro Jurčiča-Roba Deseti brat nastopila gledališka skupina srednje šole Josipa Jurčiča Ivančna Gorica, ob 19. uri pa s Flisarjevim delom Kaj pa Leonardo? gledališka skupina KD Stična Drzne in lepi. V soboto,
27. marca, bo v Jakličevem domu v Dobrepolju ob 19. uri nastopila gledališka skupina KD Dobrepolje Scena z igro Frana Lipaha Glavni dobitek. Srečanje bo strokovno spremljal Janez Vencelj.
KLUB ZENA TREBNJE
TREBNJE - Trebanjska občina je od letos bogatejša še za eno društvo - Klub žena. Ob materinskem dnevu so v petek, 19. marca, v gostilni Kavšek na Račjem selu organizirale prvo srečanje kluba in v goste povabile zanimive ljudi: ljubljansko zdravnico dr. Bojano Kos, Marijo Vodišek in vrtnarja Toneta Klinca, ki je imel predavanje o rožah.”Ne le moški, tudi ženske imamo svoja videnja in zamisli o tem, kakšno naj bi bilo naše življenje. Smo sposobne, a pogosto premalo samozavestne. V politiki mora biti prostor tudi za nas, ženske. Da ne bomo le poslušale odločitev drugih, smo se odločile vzeti stvar v svoje roke,” je o razlogih za ustanovitev Kluba žensk povedala predsednica Nada Pepel-njak, ki vabi v klub vse zainteresirane.
Referendum uspel
Razvoj Čateža tako zagotovljen
ČATEŽ - Prizadevanja novega predsednika KS Čatež Ivana Zajca in nekaterih drugih krajanov so obrodila sadove. V nedeljo, 21. marca, je referendum uspel. Od 374 vo-lilcev se gaje udeležilo 290, od tega jih je za samoprispevek glasovalo 198, proti 87, pet glasovnic pa je bilo neveljavnih. .
“Rezultata smo res veseli, saj je zdaj po lanski dopolnitvi zakona o lokalni samoupravi za izglasovanje referenduma potrebna privolitev vsaj polovice vpisanih volilcev. Pa tudi 74,9-odstotna udeležba je zelo zgovorna,” je povedal Zajc. Samoprispevek, ki bo začel teči 1. aprila, bo trajal pet let, nabralo pa se bo okrog 18 milijonov tolarjev. Program je obsežen, kot je povedal predsednik KS, pa bodo najprej začeli urejati pokopališče.	L.	M.
-,:r 'm
POSA VCI ZA CANKARJEVO PRIZNANJE - Na osnovni 'soli Sava Kladnika v Sevnici je v soboto potekalo državno tekmovanje za Cankarjevo priznanje za osnovne in srednje šole v Posavju. 78 tekmovalcev (del jih je na fotografiji) je najprej pisalo besedilo, nato pa še esej na temo Pavčkovih pesmi. Šifrirane naloge so ovrednotile mentorice, in sicer tako, da sta vsako nalogo pregledali dve slavistki. Republiška komisija bo najboljše naloge v državi nagradila s srebrnimi oz. zlatimi Cankarjevimi priznanji. Za Posavje jih bo 19. aprila v Sevnici podelil pesnik Tone Pavček, ki se bo ta dan srečal z vsemi tekmovalci. (Foto: B. D. G.)
Skoraj bi pozabili na komunalo
Čeprav je ivanška opozicija imela kup pripomb glede predlagane sestave občinskih odborov, so svetniki nato predloge sprejeli v paketu - Kaj pa odbor za komunalo?
IVANČNA GORICA - Predlogi Komisije za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja in priznanja Občine Ivančna Gorica oz. njenega predsednika Dušana Strnada (SDS) so na zadnji seji občinskega sveta naleteli na dokaj burno razpravo, razumljivo, s strani opozicije, predvsem LDS, drugouvrščene na lokalnih volitvah (za osvežitev spomina, SDS - 33,9 odstotkov glasov, LDS -17,6 odstotkov). Sklepi so nedosledno izdelani in strankarsko obarvani, to je le delovno gradivo za diskusijo, so bili njihovi očitki.
“Ali je nujno, da so v odboru za kmetijstvo kar štirje člani iz SLS, zavrnili pa ste na primer kmetijskega inženirja, bivšega direktorja KZS? Ali je profesor v odboru za družbene dejavnosti koristnejši kot ravnatelj istega zavoda? Kako to, da so iz 3. volilne enote kar trije predsedniki odborov?” je bilo nekaj vprašanj Franca Godeše (LDS). Predsednik komisije g. Strnad se ni strinjal z očitki, da nekdo nekaj zna ali bolje zna kot drugi. “Izbirali smo take ljudi, za katere menimo, da bodo peljali najboljšo občinsko politiko.” Skupaj z županom Jernejem Lampretom (SDS) sta povedala, da so upoštevali predloge, strokovnost, zastopanost posameznih KS ter političnih strank v sorazmerju z volilnimi izidi.
Svetniki so po dokaj burni razpravi nato presenetljivo vse predloge sprejeli kar v paketu, in sicer: po predčasnem odpoklicu Nikolaja Erjavca z mesta člana nadzornega sveta JKP Grosuplje so na to mesto postavili župana Jerneja Lampreta, za stalnega člana skupščine iste družbe pa Antona Čebularja; urednik časopisa Klasje ostaja Andrej Agnič, člane uredniškega odbora pa sestavljajo Vesna Kralj, Maja Ficko, Marjeta Glavan, Milena Vrhovec, Tatjana Lampret, Ksenija Medved, Leopold Sever in Simon Bre-
gar; Jože Košak je predlagan za predsednika Medobčinskega sklada za razvoj malega gospodarstva; predsednik statutamo-pravne komisije je Stanislav Okorn, člani pa so Marta Smole, Marjan Kotar, Franc Urbančič in Pavel Groznik; predsednica nadzornega odbora je Anica Rovanšek, člani pa so Franc Culjkar, Jožko Dremelj, Ludvik Čampa in Mojca Travnik; prednica občinskega štaba za civilno zaščito je Milena Vrhovec, člani pa Brane Hočevar, Jože Kozinc, Jože Gros, Jožica Lavrih, Miha Skubic in Jože Baranašič; predsednica odbora za družbene dejavnosti je Francka Vidmar,
člani pa Marija Koščak, Lov-rencij Lampret, Dušan Strnad, Gregor Ficko, Stane Kralj in Rajko Peterlin; predsednik odbora za gospodarstvo je Jože Adler, člani pa Anton Čebular, Brane Novak, Alojz Plantarič, Janko Rošelj, Jože Mestnik in Jože Mihelčič; predsednik odbora za kmetijstvo in gozdarstvo je Andrej Mirtič, člani pa Frančiška Grabljevec, Ciril Šinkovec, Milena Vrhovec, Miha Skubic, Andrej Vencelj in Cveto Zupančič.
Na začudenje svetnikov LDS, zakaj so pozabili na odbor za komunalo, ki bi moral imeti še kako pomembne naloge - komunala namreč zavzema okrog 40 odstotkov celotnega občinskega proračuna - so sklenili, da ga bodo dodali k odboru za gospodarstvo in članstvo od sedem povišali na devet.
L. MURN
TREBANJCE NAVDUŠILI S KRAPI - Nabito poln trebanjski kulturni dom je v soboto, 20. marca, pričakal amaterske igralce iz KUD Ivana Cankarja z Velike Loke, ki so se predstavili s komedijo Antona Ingoliča Krapi v režiji predsednika društva in dolgoletnega igralca Daniela Barleta. V skoraj dveumi predstavi je nastopilo 15 igralcev iz Temeniške doline in poskrbelo za smeh in dobro voljo obiskovalcev. Pred tednom dni so predstavo premierno uprizorili na domačem odru, v načrtu pa imajo gostovanja po širši Dolenjski, morda še tudi v naslednji sezoni. (Foto: L. Mum)
V Trebnjem nov dom - 25. junija
Nov dom za Starejše občane zgrajen v rekordnem času - Prostora za 136 ostarelih in 30 prizadetih mladostnikov - Za kapelico ni državnega denarja
TREBNJE - Več kot 120 Trebanjcev zdaj svojo starost preživlja v kar 22 domovih po vsej Sloveniji, vse pa kaže, da bo tega kmalu konec. Za 25. junij je namreč predvidena otvoritev novega doma starejših občanov v TVebnjem, v katerem bo prostora za 136 starejših, v prizidku pa za 30 prizadetih mladostnikov, ki so zdaj v Varstveno-delovnem centru na Mirni ali doma.
Pot oziroma bolje rečeno boj za dom je bil hud in, čeprav je bila gradnja končana v rekordno kratkem času dveh let, tudi dolg. Kot je povedala v.d. direktorice doma Majda Ivanov, so se priprave začele že leta 1986. Imenovan je bil gradbeni odbor. Zaradi spremenjenega načina financiranja in zaradi nenadne ocene, da na Dolenjskem ni pomanjkanja prostora v domovih starejših občanov, se je gradnja ustavila. Potreben je bil velik pritisk na državo, daje privolila v gradnjo, še posebej, ko na referendumu ni bil izglasovan sa-
moprispevek. Leta 1995 je bila dobljena lokacijska dokumentaci-ja, leto pozneje pa gradbeno dovoljenje. Jeseni 1996 so položili temeljni kamen, naslednje leto je gradnja stekla.
Celotna površina doma starejših občanov v Trebnjem znaša 9.000 kvadratnih metrov, nudila bo 124 postelj za stalno bivajoče in 12 za dnevno varstvo. Za varovance bo skrbelo okrog 50 zaposlenih. Bojazen nekaterih, da bo
Sevničani se otepajo dimnikaijev
Tbdi nove meritve dimnih emisij v gospodinjstvih so obvezne - Cene celo nižje, kot so predpisane - Slabi gorilci in nastavitve - Z boljšimi tudi do 30 odst. prihranka
SEVNICA - V sevniški občini so prvi v Posavju in med prvimi tudi v širši okolici začeli meriti, koliko plinov izpuščajo v zrak dimniki zasebnih hiš in podjetij. Koncesijo za ta dela ima tako kot za druge dimnikarske storitve Dimnikarstvo Ivan Jelančič. Ker so dimnikarji tega samostojnega podjetnika v začetku letošnje kurilne sezone prvič začeli opravljati meritve tudi na vseh napravah do 60 KW moči, to je tudi v gospodinjstvih, so takoj naleteli na težave, občani pa so se začeli pritoževati nad visokimi cenami.
Podjetnik Jelančič predvsem navaja, da občani novopredpisana dimnikarska dela odklanjajo, češ da so ga doslej opravljali sami in ga bodo še naprej. O ceni storitve pa so svetniki vprašali tudi na občinskem svetu. Pristojna občinska služba je sporočila, da je občinski svet že pred letom dni določil ceno teh storitev (6.507 tolarjev), vendar Dimnikarstvo Jelančič zaračunava celo nižjo ceno, ki vključuje tudi izdelavo poročila, nadaljnje meritve pa opravi celo zastonj, kar ni običajno v drugih
občinah. Po Gorenjskem ter v
Ljubljani in okolici so meritve že
v osnovi dražje, dimnikarji pa dodatno zaračunajo še izdelavo poročila in ponovne kontrolne meritve. Po tem sodeč, Sevničani nikakor niso na slabšem, res pa na novo storitev niso navajeni.
Ivan Jelančič poudarja, da so v zasebnih gospodinjstvih meritve na plinskih gorilcih pokazale dobro stanje, ker gre za nove naprave; povsem drugače pa je pri napravah na tekoče gorivo. Najslabše je z rabljenimi uvoženimi gorilci, ki so
dotrajani in jih sploh ni več mogoče nastaviti. Več kot 60 odst. gorilcev oddaja v dimnih plinih nedovoljene količine škodljivih snovi. To je zaskrbljujoče z vidika varstva okolja, ni pa ugodno niti za lastnike teh naprav. Dimnikarstvo jim zato priporoča, kaj naj storijo, da bi zmanjšali porabo goriva in onesnaževanje zraka. Določi jim tudi rok za odpravo pomanjkljivosti, po katerem opravi ponovno meritev. Dokazano je namreč, da z dobrimi gorilniki in s pravilno nastavitvijo lahko prihranimo do 30 odst. goriva ter podaljšamo življenjsko dobo kurilnih naprav in dimnikov. “Cena meritev ob takih ciljih ne bi smela biti sporna,” menijo v Dimnikarstvu Jelančič, “saj se nam ob pravilnem delovanju kurilne naprave ta znesek povrne že samo v mesecu dni.”	y	[)	q
DOM ČAKA VAROVANCE-Otvoritev novega doma starejših občanov v Trebnjem čaka na varovance, ki bodo svojo starost lahko preživljali doma. (Foto: L. M.)
25 LET DRUŠTVA INVALIDOV SEVNICA
SEVNICA - Društvo invalidov Sevnica, ki trenutno šteje preko 900 članov, praznuje letos 25-letnico obstoja. Ta neprofitna humanitarna orha-nizacija se financira s pomočjo članarine, dotacij Zveze delovnih invalidov Slovenije in občine. Društvo ima v programu vrsto aktivnosti, s katerimi skrbi za dvig zavesti invalidov, za druženje, izobraževanje, pravno svetovanje ter za ohranjanje zdravja.
dom prazen, je po mnenju Ivanove odveč, saj pravi, da bo gotovo potrebno kmalu razmišljati o gradnji prizidka s 60 posteljami.
Vrednost investicije brez opreme je okrog 620 milijonov tolarjev. Trideset odstotkov (okrog 180 milijonov) je prispevala trebanjska občina, ostalo država. Za nakup premične opreme - stala bo okrog 50 milijonov tolarjev - je pred kratkim Ivanova pridobila posojilo s poroštvom države. Javni zavod ga bo vračal iz obračunane amortizacije. Problem pa je kapelica, kije država ne financira, v domu pa je predvidena. Stala naj bi preko 22 milijonov tolarjev.
L. MURN
SEMINAR ZA MAŽORETE
ČATEŽ - V domu Čebelica bo od petka do nedelje, od 26. do 28. marca, potekal medobmočni seminar za mažorete v organiziji Sklada RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti -Območna izpostava Trebnje. Zadnji dan seminarja bo ob 13.30 predstavitev udeleženk seminarja za širšo javnost.
DERTUM V LOKI
LOKA PRI ZIDANEM MOSTU - Skupina Dertum, ki interpretira urbano tradicionalno glasbo Bosne in Hercegovine ter Makedonije in je lani posnela odmevno cedejko, je na povabilo KUD Primoža Trubarja gostovala v soboto, 20. marca, zvečer v Kulturnem domu.
V ŠENTJANŽU BO ŠE ŽIVO
ŠENTJANŽ - V kraju, kjer letos s številnimi prireditvami obeležujejo 700. obletnico prve omembe kraja, je bilo v zadnjih dveh mesecih pestro. V Šentjanžu bo zanimivo tudi v aprilu, ko bodo na vrsti lovska razstava, očiščevalne akcije ob dnevu Zemlje, mini cvičkarija in koncert okteta Jurij Dalmatin iz Sevnice.
Krjavljeve iskrice
KAJ PA STARI? - KS Ivančna Gorica ima od lokalnih volitev naprej novega predsednika - Milana Pušlarja. Glede na pogosta izražanje nezadovoljstva ljudi, da se je v sami Ivančni Gorici razvoj zadnja leta kar ustavil, da gre povsod bolje kot v občinskem središču, bo gotovo imel veliko dela.-Glede na zadnjo sejo občinskega sveta - je namreč tudi svetnik, pa kaže zagnanost in to celo za starejše ljudi, kar dandanes ni ravno pogost pojav. Povedal je, da v občini pogreša zametke doma za ostarele, ki bi ga potrebovali, saj ivanški starostniki zdaj domujejo v bližnjih domovih, predvsem grosupeljskem, pa tudi veliko dlje od domačega kraja. “Če se bo grosupeljski razširil, mi svojega nikoli ne bomo imeli,” je razmišljal in omenil tudi, da bo v Trebnjem letos otvoritev nove takšne ustanove. Pušlar posebnega navdušenja s svojim predlogom ni požel, ker seveda manjka denarja, bodo pa menda začeli preštevati, koliko je sploh starih ljudi v ivanški občini. To so torej zametki doma.
PRAVO MESTO - Daje KUD Temenica vse bolj dejavno, niso razlogi le v zagnanih članih, pač pa k temu po svoje verjetno pripomore tudi sama lokacija Doma krajanov, kjer so prireditve. Dom se namreč nahaja sredi večje stavbe in sicer je na eni strani bistro Furman, na drugi pa trgovina. Da lahko ustvarjajo t.i. dušno hrano, lahko najprej brez težav poskrbijo tudi za pod zob.
Trebanjske iveri
NI PRVOAPRILSKA ŠALA -Na Čatežu so res zadovoljni. Re; ferendum za samoprispevek, ki jim predstavlja edino pot razvoja, je uspel. Vodstvo KS se je na različne načine trudilo, da so bili ljudje dobro obveščeni. Za zgled velja vzeti volilno skoraj 75-od-stotno udeležbo, saj smo vajeni bolj tistih pod 50 odstotkov. Morda pa je k lepemu rezultatu pripomogel tudi datum - referendum je bil izglasovan na prvl pomladni dan - samoprispevek pa bo začel teči 1. aprila. “Toda to ni prvoaprilska šala!”pravi predsednik KS.	.
MENDA NE BO PREVEČ -Na Volčjih Njivah pri Mirni dva ostarela divja kostanja čakata, da ju bo na pomlad kdo uredil. Kot ljudje, ki se ob prvem sončku radi polepšajo in uredijo, sta tudi onadva potrebna temeljitega “britja”, saj njune suhe veje, ki padajo na glavno cesto skozi vas, včasih ljudem delajo težave-Zadevo so si ogledali strokovnjaki in prenova se bo pričela, ko bo občina dala denar. Menda gre za kakšnih petdeset tisoč, zato krajani upajo, da to ne bo preveč.
Sevniški paberkTJ
NIČ VEČ SALAM1AD - Val tekmovanj za prestižni naziv, kdo je pridelal boljšo salamo ali kl°' baso, se je razlezel po sevniškem koncu. Zadnjič je najbolj priznano tekmovanje pri Vrtovšku v Sevnici potekalo povsem v znamenju bratov Kozmus. Boja" Kozmus je tudi lastnik najbolje ocenjene salame v Boštanju,"1 ker je pred časom priznani sala-mar pobral najvišjo oceno tudi na ocenjevanju v Šentjanžu, smo uredništvo prejeli zanimivo infor; macijo. Menda v sevniški občin' že resno razmišljajo o tem, prihodnje leto ne bi več prireja i salamiad. Po novem se mend' ogrevajo za kozmusiade.
ŽE VEČ MANDATOV - Kaže, da se je kar nekaj sevnišk' svetnikov specializiralo za Pr° metne in cestne zagate. Kot p tekočem traku izpostavljajo p® trebe po ureditvi posamezn' odsekov cest in ulic, po ležeč11 policajih, primernejši postavit* prometnih znakov ipd. Že iz o dobja prejšnje oblasti se vlee zadeva v Boštanju. Voznik, pripelje iz mesta in zavije pr° Krškemu, ne vidi nobenih ozna ^ ki bi ga opozarjale, da je prišel n cesto skozi naselje in da je * omejitev hitrosti 50 km/h. To n|.
ne bi bilo slabo, če ne bi bili p9
cisti precej bolje informirani.
Ko*
smo slišali, na tem odseku pr?o radi ustavljajo in zaračunavaJ kazni. Koliko mandatov ho ^ svetniki še lahko “nastopali račun te težave, ni znano.
ZBOR GASILCEV
TRNOVEC - Člani «asilsA‘ zveze Sevnica se bodo jutri, ^
marca, oh 18. uri zbrali na - ^ nem občnem zboru v dvor" gasilskega društva v IVnovcf-
Krške novice
PODJETNIK - Visokoleteči podjetnik iz ene večjih vasi pri Krškem si je privoščil dopust tako, da delavcem ni izplačal regresa. Omenjeni vcleposlovnežje lastnik treh firm zvenečih imen in ob tem gradi še nove zmogljivosti, vendar je očitno lahko šel na dopust edinole tako, da je delavce prikrajšal za regres. O revež! Mu bodo menda kaj primaknili iz kakšnega sklada za ubožne?
TAKO PIŠITE, VI NOVINARJI! - Vipap Videm, papirni-ško podjetje, ki posluje v Krškem, je na nedavni konferenci za novinarje postregel zbranim z nekaj že znanimi podatki o preteklem poslovanju. Navzoči visoki predstavnik firme je uporabil večino časa za pridigo o tem. kako naj novinarji pišejo o tej firmi. Rekel je seveda, naj pišejo dobro. Če bi Vipapovi Vidmovi vodilni možje omenjeno učno uro o lepem vedenju napovedali že z vabilom za tiskovno konferenco, bi verjetno glavni tovarniški govorec na konferenci govoril prazni sobi. Vse opisano so manire pametnega širnega sveta, ki je prišel solit pamet nekam v Posavje in nekim hikajšnjim domorodcem, menda ja ne?!
TADEJ IN KATARINA ČETRTA
KRŠKO - V nedeljo, 14. hiare^, je bilo v Mariboru državno prvenstvo v latinskoameriških plesih, ki so se ga udeležili tudi štirje pari Posavskega plesnega kluba Lu-kec Krško. Tadej Drakulič in Katarina Račič sta med mlajšimi pionirji dosegla 4., Gregor Sotošek in Maja Omerzel Pa v isti skupini 5. mesto. Luka Vodlan in Maja Omersi sta med pionirji zasedla 5. mesto. Luka Lazanski in Sabina Bizjak sta bila med uilajšimi mladinci 17.
Novo v Brežicah
SKRBI JIH MAKE UP - Koc-je padla. Brežiški svetniki so na svoji ponedeljkovi seji dokončaj 'n nepreklicno izglasovali sklep, da lokalna kabelska televizija ne bo prenašala njihovih sej.
dločno nasprotovanje Štrauso-vemu predlogu ne preseneča, saj so se vsi, ki so glasovali proti, dobro zavedali, da tia prihodnjih v?litvah ne bodo imeli prav nobe-mh možnosti več, težave pa bi Jtneli tudi v vsakodnevnem živ-jenju prj srečevanju z znanci ter s povsem neznanimi mimoidoči-nm Brežice namreč niso Ljubljana in v tako majhnem kraju se je czko skriti. Prav posebno zaskrb-jcnost pa je bilo v trenutkih pred glasovanjem razbrati na obrazih fch svetnic. Eni od njih je celo nsel vzklik: “Moj bog, če bomo na eleviziji, bom vso sejnino porabi-'a za make up!”
klovni in komedija -
,eJe brežiškega občinskega sveta ?e nekaj časa potekajo v stavbi ,rez imena. Čeprav vabila svetni-e vabijo v “Mladinski center”, na avbi še vedno ni opaziti nobenih oznak, s pomočjo katerih bi se Judje znebili zoprnega imena B‘vši dom JLA" ali celo “JNA”, r°t še vedno raje pravijo nekate-• Zoper prvo in drugo označe-„anje objekta na robu mestnega Parka" je na zadnji seji sedem ur Pmd iztekom svojega svetniškega andata povzdignil glas poslanec hy.rst SNS in menil, da bi bilo Ije, ko bi Dom JLA odslej no-‘me žrtve JLA. Ker je taisti jetnik v nadaljevanju dodal še en j- jnat predlog, po katerem naj | dežurne klovne” iz svetniških n °P' poimenovali v “demokratič-klovne”, se samo po sebi po-0Ja temu primerno novo ime ,	“Amatersko	dramsko
cdališče Komedija” bi mu kar Pnstajalo, mar ne?
\* hi<i >Kki
NisiNici
,v času
od 5. do 19. marca so i porodnišnici rodile: j. ‘tejka Lužar iz Lončarjevega
, OI3
M a
ki - Anj°, Valerija Stermcc-^ lz Vitnc vasi - Blanko, Jasna ,arat \, p0|ja 0h Bistrici -
^	1/. rii
uka, Magda Zupančič z Brega . uka, Tea Medvešek iz Sele -v arušo, Metka Pillaver iz ^rske vasi - Erika, Vesna Stanič IT l”like vasi - Majo, Anica . kovinski iz Dobove - Petro n S.clo, Zojnija Hudorovac z Br'.n^e' ^uklico, Darja Zorič iz CzJ“ - Karmen.
Čestitamo!
MŠi i	IZ MAŠI		H	OBČI	N
Ani Ogorelec -svetovalka leta
Zaključek akcije Kmečkega glasa v prisotnosti ministra Smrkolja
SREMIČ - Izbor svetovalca leta, lanska celoletna akcija časopisa Kmečki glas, je z zaključnim srečanjem na Sremiču na turistični kmetiji Radej v petek zvečer doživel slovesen konec. Ker pa kmetijsko svetovalno delo skozi vse leto preveva vrsta težav vključno z zakonskimi nejasnostmi o tej službi, so zbrani kmetijski svetovalci izkoristili na srečanju prisotnost kmetijskega ministra in so mu predstavili probleme svojega strokovnega dela.
Lani se je potegovalo za laskavi naslov svetovalec leta skupno 52 predstavnikov stroke iz Slovenije - kandidatov po izboru bralcev Kmečkega glasa. Izmed vseh jih je 12 sodelovalo na zaključku akcije v petek na Sremiču, kjer je postala svetovalka leta Ana Ogorelec, specialistka za zelenjadarstvo, ki dela na območju Ljubljane okolica. Svetovanje ji bo v bodoče moroda malce lažje, potem ko je ob pridobljenem naslovu dobila za nagrado mobitel.
Pred svečano razglasitvijo najboljše so se finalisti potili v kvizu in med drugim v zabavnih igrah, kjer jih je med tekmovalnimi nalogami čakalo poiz-kušanje vin, prebiranje fižola, jajci, ki ju je bilo treba pojesti čim hitreje, ipd.
Potili se niso samo svetovalci, ampak sta to nemara doživljala tudi navzoča Ciril Smrkolj, kmetijski minister, in Boris Jež, direktor uprave Republike Slovenije za pospeševanje kmetijstva. V pogovoru, ki ga je vodil Boris Dolničar, direktor Kmečkega glasa, in za razliko od preostalega petkovega dogajanja ni bil zabavne narave, sojih prisotni spraševali o prihodnosti svetovalne službe v Sloveniji. Moža z vrha vladne piramide o tem nista dala jasnih odgovorov. Napovedala sta le to, naj bi se strokovno okrepil republiški center za pospeševanje kmetijstva.
Smrkolj in Jež sta povedala, naj bi število kmetijskih svetovalcev v Sloveniji ostalo malodane enako sedanjemu. Navzoči so to sprejeli zaskrbljeni, saj imajo poleg dela na terenu tudi obilo posla z uradovanjem, npr. z zamudnim izpolnjevanjem obrazcev za pridobivanje denarja za intervencije v kmetijstvu.
Navzoče svetovalce, ki očitno zgolj sami podrobno poznajo svoj delovnik, je zanimalo, ali bo v prihodnje zakonodajalec naposled izboljšal sedanji nezanesljivi položaj kmetijske svetovalne službe v spletu strokovnih služb in ustanov. Omenjena visoka predstavnika vlade in stroke sta povedala, da bodo uredili njen status, takoj ko bo sprejet zakon o kmetijsko gozdarski zbornici.
Med 52 svetovalci, ki jih je Kmečki glas tedensko predstavljal v lanski celoletni akciji izbor svetovalca leta, je bil tudi Viktor Kožar, vodja enote za kmetijsko svetovanje v Krškem.
L. M.
FOTOGRAFIJE 0 DRUŽINI
BRESTANICA - V renesančnih prostorih gradu Rajhenburg bodo danes, 25. marca, ob sedmih zvečer odprli razstavo fotografij na temo družina, ki jih je ustvarilo devet članov Društva ljubiteljev fotografije Krško. Za prijetno vzdušje na otvoritvi bodo poskrbeli ljudski pevci društva Roženkravt.
AKCUA PRESTAVLJENA
Poročali smo že, o akciji “Naravi krademo smeti”, ki jo bo pod okriljem Lovske zveze Slovenija v Posavju organizirala Lovska zveza Posav-- je. Organizatorji so nam sporočili, daje akcija prestavljena. Tako ne bo 17. aprila, pač pa naslednjo soboto,
24.	aprila. O natančnejšem poteku akcije bomo še poročali.
%
Občina bo letos tanko piskala
V letošnje leto so prenesene stare obveznosti, ki pomenijo praktično polovico letošnjega proračuna - Potrebno bo najemati kredite, prodati občinsko premoženje...
KRŠKO - Financiranje občine Krško je v velikih težavah. Ne le zaradi prevzetih starih obveznosti v višini 1,2 milijarde tolarjev, ki so se na novo vodstvo zgrnile od prejšnjega, pač pa tudi, ker so predvideni prihodki v letošnjem letu bistveno manjši. Ce so se lani v proračun stekle skoraj 3 milijarde tolarjev, naj bi bilo letos tega denarja le 2,3 milijarde.
KVIZ - Občinski kviz Mladi in kmetijstvo v soboto na Sremiču je prinesel zmago ekipi Mladi harmonikarji, ki prihaja s podboškega območja. V soboto so ekipo zastopali Tatjana Jabuka ter Marko in Helena Flajšman. Na fotografiji je še nekaj drugih članov Mladih harmonikarjev, ki tokrat niso sedli za tekmovalno omizje. (Foto: L. M.)
In kje so razlogi za tako občutno zmanjšanje? Med drugim tudi v tem, da zakon o financiranju občin uvršča prilive iz naslova prihodkov za nadomestilo stavbnih zemljišč v primerno porabo, zaradi česar bo občina Krško letos ob finančno izravnavo, ki je lani znašala več kot pol milijona tolarjev. Lani je bil proračun še bogatejši zaradi priliva zaostanka iz preteklih let v sklad stavbnih zemljišč v višini 260 milijonov tolarjev, zakon o financiranju občin pa je krški občini naložil še dodatno breme: financiranje Galerije Božidar Jakac v Kostanjevici v višini 50 milijonov tolarjev letno.
“Občina kot lokalna skupnost ima zakonsko obvezo za financiranje velikega števila področij. V letu 1998 je občina Krško na mnogih področjih, ki so bila še lani določena v merilih ministrstev, porabila več sredstev, kot so določala merila, poleg tega pa je bilo lani izvedenih veliko del in sklenjenjenih pogodb, ki zapadejo v letošnjem letu,” pravi župan občine Franci Bogovič. Lani je občina za svoje osnovno financiranje brez investicij porabila približ-
Mladi harmonikarji krški občinski zmagovalci
Kviz Mladi in kmetijstvo
SREMIČ - Društvo podeželske mladine Krško in Kmetijska svetovalna služba Krško sta pripravila v soboto na Sremiču v turistični kmetiji Glas občinski kviz Mladi in kmetijstvo. Štiri nastopajoče ekipe so se na koncu tekmovanja razvrstile takole: 1. Mladi harmonikarji, 2. KZ Bohor, 3. Jelše-Gorica in
4.	Podbočje. Prvouvrščeni se bodo udeležili pokrajinskega tekmovanja Mladi in kmetijstvo v soboto ob 18. uri v kulturnem domu v Tržišču.
Organizatorji so poleg vprašanj za točke pripravili navzočim še nekaj nalog, ki so prinašale praktične nagrade. Tako so med prisotnimi mladimi kmeti ugotavljali, kako se spoznajo na slovenske pregovore in vina naših vinorodnih območij. Znanje je bilo zadovoljivo, tako da je Darja Sotošek, predsednica Društva podeželske mladine Krško s kolegicami lahko razdelila zaslužene nagrade.
Za dobre uvrstitve so tekmovalci dobili poleg točk praktične nagrade. Glavni sponzor kviza je bilo trsni-čarstvo Toneta in Anice Jarkovič.
L. M.
Domačini bi vozili v obe smeri
Most čez Savo in Krko - S traktorji skozi brežiško središče - Ne tovornjakom • Smer prometa naj ne poveča mestne gneče - “Ni uradnega soglasja za dvosmerni promet”
BREŽICE - Ali bo promet na brežiškem mostu čez Savo in Krko enosmeren in dvosmeren? To se pogosto sprašujejo predvsem prebivalci območij na desni strani Save in Krke, ob teh pa tudi Brežičani. Za zdaj prometne smeri ostajajo, kakršne so.
Kot je povedal Jernej Zorko, svetnik brežiškega občinskega sveta, ne mine seja njihove krajevne skupnosti, da ga na njej ne bi sprašali o prometnem režimu na mostu. “Kmetje bi peljali v Brežice po tem mostu. Zdaj morajo tudi s traktorji peljati po mostu čez Savo in skozi mesto, ker ne smejo zaviti v levo niti v križišču v Trnju. Osebno mislim, da naj se most odpre za promet v obe smeri za osebna vozila, traktorje in kombije, za večja vozila ne. Navsezadnje je to možno tudi po sklepu občinskega sveta,” meni Jernej Zorko.
Podobno misli Stane Ilc iz Krške vasi, svetnik brežiškega občinskega sveta v prejšnjem mandatu. “Most naj bi bil odprt za promet v obe smeri. Dovoljen naj bi bil promet osebnih vozil, traktorjev in kombijev, se pravi, da gre za 3 tone. Veljala bi omejitev hitrosti
največ 30 km/h,” pravi Ilc, brežiški predstavnik v vladnih ustanovah v zvezi z gradnjo cest.
Na morebitno uvedbo dvosmernega prometa na mostu gledajo zaskrbljeno v mestu Brežice. Krajevna skupnost Brežice po besedah njenega predsednika Toneta Zorka vztraja pri svojem, da “smer prometa na mostu ne bi smela povzročiti v mestu dodatne gneče in pomanjkanja parkirnih mest”. “Zakaj ne dovolijo v križišču v Trnju zavijanja v levo s pre-dostne na stransko cesto proti
• Vladislav Deržič, župan občine Brežice, je povedal, da bodo o možnostih dvosmernega prometa na omenjenem mostu znova govorili tudi v prihodnjih razpravah o avtomobilski cesti na območju Brežic.
no 2,15 milijarde tolarjev, a tudi če letos skrajno racionalizirajo porabo na vseh področjih, bo osnovno delovanje občine težko zagotoviti s porabo pod dvema milijonoma. Takšna poraba se namreč predvideva za kritje stro-
GLASBENI FESTIVAL
PIŠECE - Jutri ob 18. uri bo v dvorani pri osnovni šoli Maksa Pleteršnika v Pišecah otroški glasbeni festival. Peli bodo učenci pišečke osnovne šole, ki jih bo na klaviaturah spremljal učitelj Stane Cetin. Na prireditvi bo nastopila tudi igralka gledališke skupine s Senovega z odlomki Partljičeve monodrame Čistilka Marija.
ČEBELARJU V CAST
BIZELJSKO - Ker na Bizeljskem gnezdi ptica čebelar, bodo tu pripravili čebelarjev kvip-kvip, naravoslovno obarvano prireditev, v sklopu katere bodo mogoče organizirali tudi voden ogled gnezdišč. Prireditev bodo sicer zaokrožili s tematskimi delavnicami, glasbo in še kaj, vanjo pa bodo vključili tudi ogled Jovsov pri Kapelah in vodne poti v Pišecah.
gradu, ko je v istem križišču dovoljeno zavijanje iz smeri gradu
v levo na prednostno cesto?” se sprašuje predsednik Zorko.
Jože Avšič, brežiški župan v času, ko so obnovili omenjeni most čez Savo in Krko, vidi veliko škodo v tem, da mostu ni možno vključiti v dvosmerni promet. “Taka vključitev bi bila dobrodošla predvsem za prebivalce krajevnih skupnosti na desnem bregu Krke od Cerkelj do Čateža ob Savi. Seveda je bilo težko prevzeti odgovornost za morebitne nesreče, saj so opozorila prometnih strokovnjakov tehtna.” Tako pravi Avšič, ki tudi vidi eno od rešitev v prenovi omenjenega križišča v Trnju. Avšič je kot župan zadržal uveljavitev sklepa občinskega sveta o dvsosmernem prometu na mostu. To je naredil, ker most po obnovi od Direkcije za državne ceste ni dobil soglasja za dvosmerno prometno priključitev na regionalno cesto Novo mesto-Jesenice na Dolenjskem. M.
“Lahko bi imeli svojo dobro kuharsko knjigo”
Na Bizeljskem o dediščini
BIZELJSKO - “Motivov vam ne manjka. Dobro delo boste naredili, če boste zagotovili bodočim rodovom dobro podlago za to, da bodo oni lahko nadaljevali vaše delo.” Tako je dr. Janez Bogataj rekel nedavno na Bizeljskem tukajšnjim turističnim delavcem, svojim gostiteljem, ki so ga povabili medse na sestanek o ohranjanju kulturne in naravne dediščine Bizeljskega.
Bogataj je med možnostmi za širšo predstavitev bizeljskih značilnosti naštel med drugim slovarček bizeljskega narečja in knjigo o bizeljski hrani, “ki bi bila dobra kuharska knjiga”. Ob vseh priporočilih in odgovorih, do katerih so ga privedla vprašanja in razmišljanja poslušalcev, pa je poudarjal, da je treba dediščino uporabiti kot dober predlog za bodočnost. “Slovenija se premalo zaveda, da najmočnejši v Evropi skrbijo za svoj regionalizem, za pestro različnost lokalnega. Tudi mi moramo poskrbeti, da bodo različnosti ohranjene. Ne kot muzeji, ampak je treba iz dediščine dobiti navdihe za sodobno življenje.”
L. M.
škov, ki nastanejo na področjih, ki se pokrivajo iz proračuna občine na osnovi zakona o financiranju občin. Če k osnovnemu financira-
• Da bodo dejavnosti v občini potekale kar se da normalno, se bo potrebno poslužiti kar nekaj ukrepov: poskušali bodo zagotoviti dodatna sredstva iz naslova finančne izravnave in kreditov, z upniki se bodo skušali dogovoriti za prenos obveznosti v naslednje leto, neizbežna pa je tudi odprodaja občinskega premoženja.
nju občine prištejemo še prevzete obveznosti, je očitno, da bo zmanjkalo kar 900 milijonov tolarjev.
T. GAZVODA
OKLEPNIKI NA CESTI
CERKLJE, KRŠKA VAS - Na tukajšnjih cestah so v začetku tedna opazili oklepnike. Domačini, ki še niso pozabili tankov zvezne vojske, se niso prestrašili. Vseeno jim pa ni, saj dobro vedo, kaj gosenica naredi na asfaltu. Mogoče pa so vojaki oklepnike za omenjeno malo parado obuli v pražnje zaščitne škornje?
DVA VESELA VEČERA
KOSTANJEVICA, PODBOČJE - Aktiv kmečkih žena Pod Gorjanci bo pripravil v soboto, 27. marca, ob 19. uri v kulturnem domu v Kostanjevici veseli večer Petelinček je zapel. Prireditev bo tudi v nedeljo,
28.	marca, ob 19. uri v Podbočju.
25. marca 1999
ZAPUŠČENIM BO ODKLENKALO - Občina Krško ima od zadnje seje občinskega sveta pravilnik o ravnanju z zapuščenimi vozili, o katerem so sicer govorili že svetniki v prejšnjem mandatu. Tako ima sedaj komunalni nadzornik tudi pravno podlago, da poseže po precej pereči problematiki v občini. Nemarnim lastnikom, če se bo iz številk šasije oziroma motorja ugotovilo, čigav je zapuščen avto, kazen ne uide! (Foto: T. G.)
SREČANJE LITERATOV
BREŽICE - V tukajšnji knjižnici bo jutri, 26. marca, ob osmih zvečer potekalo 3. območno srečanje literatov iz brežiške občine, ki ga organizirata območna izpostava sklada in Knjižnica Brežice. Predstavilo se bo 11 besednih ustvarjalcev, gostja večera pa bo pesnica Neža Maurer.
S projektom do pomoči iz Evrope
Pilotski načrti
BREŽICE - Trije posavski župani so načeloma podprli predlog, da se regija skupno loti izdelave projekta razvoja podeželja. Kot je dejal pobudnik te ideje Toni Koršič, bi šlo za pilotski razvojni projekt, ki mu je naklonjeno tudi ministrstvo. Poudarja, da se bo naslednje leto sprostilo precej sredstev Evropske unije, vendar jih slovensko kmetijstvo in podeželje ne bosta mogla pridobiti, ker ne izpolnjujeta pogojev. Med najpomembnejšimi so petletni širši razvojni projekti podeželja, ki jih v Sloveniji še ni. Obstajajo le številni projekti CRPOV, ki pa so ožji in lokalno usmerjeni projekti, zato bi jih bilo treba povezati.
Za razliko od projektov Po poteh dediščine, ki potekata na Dolenjskem in zdaj še na območju Kočevskega in Notranjske, bi v širših programih ne predstavljali in tržili samo pokrajine in njenih značilnosti, ampak tudi kmetijske pridelke. Po Koršičevih besedah mora v regiji za pridobitev podpore ministrstva delovati organizacija pridelovalcev z najmanj 50 člani. Skupaj morajo pridelati več kot 70 odst. pridelave na nekem območju in imeti več kot milijon evrov letnega prometa. Na takem območju naj bi že potekali tudi programi CRPOV. Večji del sredstev za uresničitev projekta naj bi pridobili iz sredstev Evropske unije.
Pred dobrim tednom dni so se v Brežicah dogovorili, da bo prve naloge vodila občina Brežice, iz katere prihaja pobuda. Pripravila bo program aktivnosti, občinski sveti pa se bodo morali odločiti, ali bodo pripravljeni vložiti nekaj sredstev v predlagani projekt in svoj denar oplemenititi še z evropskim.
B.	D. G.
DOLENJSKI LIST
sl
h
VITRA IN JAVNA DELA
KRŠKO, NOVO MESTO - Vitra iz Cerknice, ki vodi projekt Javna dela - konkretna pomoč nevladnim organizacijam, je te dni skupaj z Zavodom za zaposlovanje pripravila regionalni delavnici za Posavje in za Dolenjsko. Včeraj je bila delavnica v Krškem, danes pa med 9. in 13. uro poteka v prostorih zavarovalnice Tilia v Novem mestu. Delavnici sta namenjeni nevladnim organizacijam, tistim, ki se zanimajo za samozaposlitev, in tudi drugim organizacijam, ki imajo neprofitne programe. V Vitri opozarjajo, da javna dela niso le komunalna dela, ampak jih je mogoče organizirati tudi na področju socialnega varstva, izobraževanja, kulture, turizma, varstva narave ter kmetijskih in gozdarskih programov. Taki programi so še posebej zanimivi, ker zaposlujejo delavce z večjo izobrazbo.
Vipap se pogaja z državo
Kakšne spremembe pogodbe jim bo uspelo doseči? -Poslovno leto zaključili s 15 milijoni mark izgube
KRŠKO - V teh dneh je pozornost vodstva krške tovarne papirja in celuloze Vipap Videm usmerjena proti slovenski vladi. Kot je na tiskovni konferenci prejšnji teden poudaril predsednik NS družbe Josef Horak, naj bi pogodbo med prejšnjim češkim lastnikom in slovensko vlado prilagodili času in razmeram. O tem, kaj naj bi spremenili, še ni želel govoriti, a če bi sklepali o temah, o katerih naj bi govorili tudi ob včerajšnjem obisku predsednika države Milana Kučana v tovarni, jih žuli uporaba domačega lesa, zaposleni in ekološka sanacija tovarne.
Vipap Videm je lani dosegel rekordno proizvodnjo v zadnjih 5 letih, obdržal število zaposlenih in izpolnjeval zahteve ekološke sanacije. S prodajo je imel 206 milijonov mark prihodkov ali 18 milijonov manj od načrtov. Zaradi krize v prodaji celuloze in grafičnih papirjev so povečali prodajo časopisnega papirja ter zniževali proizvodne stroške. Za varstvo okolja in posodobitve so namenili 10 milijonov mark, hkrati pa so
-A
rt
w
Josef Horak
poslovno leto (od 1. oktobra 1997 do 31.12.1998) končali z 15,4 milijona mark izgube. Horak je kljub temu dejal, da šteje Investicijska in poštna banka Praga nakup za dobro naložbo, ki naj bi se povrnila v nekaj letih. Izgubo bo pripravljena pokrivati kaki dve leti, večno pa ne.
B. D. G.
PLAČILNI NERED
Državi plačilni nered odgovarja
Zagotoviti bi morali takojšnjo izterljivost dolgov neplačnikov - Z zakonom prepisati obvezno zavarovanje plačil - Črne liste neplačnikov - za in proti
SLOVENSKA VAS - Odgovor na vprašanje, kako zagotoviti red pri plačilih, je pravzaprav enostaven, le težko gaje uresničiti. Posavski mali podjetniki v odgovor kratko in jedrnato pravijo: “Kako pa državi uspe, da ji prav vsak od nas že 15. v mesecu poplača vse, kar ji gre?” Država, kije največja neplačnica (koliko ta trenutek dolguje podjetjem, se uradno ne ve), sama več kot očitno nima volje, da bi naredila red na tem področju. Medtem ko finančni minister svetuje podjetjem, naj poslujejo samo s takimi, ki plačujejo, ministrstvo za malo gospodarstvo pripravlja zakon o finančnem poslovanju. Narobe svet, bi rekli.
Kot je povedala Romana Lampič, strokovna sodelavka v Združenju podjetnikov Slovenije, teze za omenjeni zakon še naprej predvidevajo enake postopke na sodišču, zato plačilnega reda še naprej ne bo, če sodišča ne bodo reševala zadev sproti. Po nekaterih mnenjih tak zakon ni potreben, če bi sodišča sproti reševala zadeve po obstoječem zakonu o obligacijskih razmerjih. Drugi so mnenja, da je treba z zakonom opredeliti možnosti, s katerimi podjetnik lahko zavaruje plačilo. Pri tem poudarjajo, da bi moralo biti zavarovanje obvezno za vse subjekte na trgu, potemtakem tudi za državo.
“Danes je žalitev, če od koga zahtevaš akceptni nalog. Kdor ga zahteva, ni konkurenčen, kakor včasih nisi bil, če si zahteval predplačilo,” so poudarjali na seji
upravnega odbora Združenja podjetnikov Posavja. Eni so prisegali na to, da bo z zavarovanjem plačil nastal red, ker bodo do jamstev lahko prišli le dobri in zanesljivi podjetniki, drugi pa so opozarjali, da banke niso nore, da bi vsepovprek dajale jamstva.
“Država naj uvede izvršilne oblike, ki bodo izvršljive, kot je to v tujini, in ne iztožljive, sam zakon o finančnem poslovanju pa po mojem ni potreben,” meni direktor Območne gospodarske zbornice Posavje Valentin Dvojmoč. Po njegovem bi morali podjetniki narediti red tudi v svojih vrstah, saj kar 85 podjetij z blokiranim žiro računom nima niti enega zaposlenega.
Podjetniki niso mogli mimo pripomb na delo gospodarskih sodišč. Po zakonu o izvršbi je dovolj izjava dolžnika, da ni dolžan, in že
KAKO KAZE NA BORZI?
Moteče	razvade
Če smo se že navadili, da se veliki posli odvijajo mimo borze, je za borzne vlagatelje izredno moteča druga razvada, in sicer, da pomembne informacije v zvezi s podjetji zvedo nekateri borzni igralci, še preden postanejo dostopne širši javnosti, kar se da dobičkonosno izkoristiti. Zadnji tak sum izkoriščanja notranjih informacij (t. i. insi-derstvo) je padel na trgovanje z delnicami Leka. Ljubljanska borza je sicer do ustreznih obvestil zadržala trgovanje z delnicami, vendar ima pri učinkovitem ukrepanju bolj zvezane roke.
Zarudi pomanjkanja ustreznih vzpodbud je trg zapadel v mrtvilo. Promet z delnicami farmacevtskih podjetij, ki je še pred nekaj dnevi dosegal več tisoč lotov dnevno, je upadel na par sto delnic, hkrati pa so se znižali tudi tečaji. Nič bolje se ne godi delnicam Mercatorja, saj je kljub soglasju za prevzem Goriške ter objavi dobrih poslovnih rezultatov, njihov tečaj zdrsnil na S.000 tolarjev za delnico. Tudi informacija o tem, da se bosta Luka Koper in Intereuropa do konca leta povezali, ni povzročila opaznejšega dviga tečaja njunih delnic.
Finančni minister Gaspari kara obe državni banki zaradi
trošenja denarja v primeru Dolenjske banke in jima grozi s pospešenim lastninjenjem ter drugačno politiko delitve dobičkov. Nakupi delnic Dolenjske banke so se zdaj umirili, večji aplikativni posli pa kažejo, da se lastništvo še preureja. Majhen promet dosegajo tudi delnice SKB banke, čeprav ohranjajo svojo vrednost. Kljub nezadovoljstvu z obveščanjem delničarjev pravi vzrok zamenjave predsednika uprave ni bil razkrit, zdrs tečaja pod 2.400 tolarjev pa so preprečili borzni posredniki same banke, ki ob slabi likvidnosti na trgu že z majhnimi nakupi lahko usmerjajo tečaj.
Na prostem trgu so najbolj razočarale cene največjih pooblaščenih investicijskih družb. Vlagatelji so razočarani nad izredno stabilnostjo tečajev, ki ne daje nikakršnih možnosti za zaslužke, in zmanjšali povpraševanje. Tako je cena za delnice Nacionalne finančne družbe po dolgem času zdrsnila pod 640, Triglava pod 700 in Zvona pod 540 tolarjev za delnico.
MARJETKA ČIČ Dolenjska borznoposredniška družba Novo mesto Tel. (068) 371-8221, 371-8228
podjetniku ostane samo dolga sodna pot. “Kako pravna je država, če ti na sodišču, ko vprašaš, koliko časa bo trajal postopek, odgovorijo, da je rok do 10 let?” so se vpraševali podjetniki. Primer: Podjetnik je terjal dolžnika za 600 tisočakov, dolžnik mu ni oporekal le računa za 50 tisoča-
• Po podatkih Agencije za plačilni promet je vsako leto več plačilno nesposobnih podjetij, kar 95 odst. med vsemi pa je malih družb. V Posavju je bilo konec januarja letos 260 blokiranih malih podjetij, na Dolenjskem in v Beli krajini 350 in na Kočevskem 127. Skupaj so bile vse te družbe blokirane povprečno za okrog 5,5 milijarde tolarjev, v njih pa je bilo zaposlenih skupaj 850 delavcev. Kompenzacijske verige se spet močno daljšajo, za izterjave dolgov pa podjetja porabijo občutno več časa in tudi denarja. Kdor se je lahko, se je preusmeril na tuji trg, vendar se tudi tam v zadnjem času plačilni pogoji slabšajo.
kov. Za tega je dosegel izvršbo, a dolžnik mu ni plačal, tako je od vsega procesa imel le 18.000 tolarjev stroškov. Zato podjetniki predlagajo, naj bi sodišče od dolžnika zahtevalo dokazilo o plačilu, postopke po zakonu o izvršbi pa naj bi reševali hitreje. “Zakaj traja vse skupaj 3 mesece? Ti plačaš 18 tisočakov, prineseš vse dokumente, ki bi jih lahko nekdo samo pregledal, dal žig in bi bilo opravljeno,” so dejali. Kljub vsemu so se strinjali, da bodo le težko uredili razmere na sodišču, zato bo verjetno lažje, če zahtevajo takojšnjo izterjavo plačil, kakršno imajo tudi v tujini (izterjava, rubež).
Nekateri posavski podjetniki se ogrevajo za objavljanje črnih list neplačnikov, vendar so drugi opozarjali, da bi na sezname
• Podjetja bodo morala ob uvedbi DDV s 1. julijem letos popisati vse neplačane račune in od njih poravnati davek. Davku se bodo izognila le, če bodo dokazala, da je dolg neizterljiv, pri čemer lahko edino pravo potrdilo o tem dobijo le od sodišča. Vsi ostali bodo morali od računov, ki jih verjetno ne bodo dobili nikoli plačane, plačati davek. Tako bodo udarjeni dvakrat, istočasno pa bodo neplačniki nagrajeni. Iako stanje sili podjetnike v odpis vseh terjatev, za katere pričakujejo, da ne bodo plačane.
prišla tudi solidna podjetja, ki so zaradi neplačevanja drugih zapadla za kak dan v blokado. Podjetniki opozarjajo, da je boniteto partnerjev le težko preveriti, saj temeljijo bonitetna poročila na zastaranih podatkih, poleg tega pa bonitete naročnikov, ki plačujejo iz državnega proračuna, ni mogoče preverjati.
B. DUŠIČ GORNIK
FRANC PANJAN. BEGRAD:
Odslej na drugi strani Goijancev
Če se Belokranjec odloči, da bo sedež podjetja preselil v Novo mesto, to gotovo ne more biti prijetna niti lahka odločitev. Zal trg in ekonomska logika ne puščata kaj dosti prostora čustvom in lokalni pripadnosti. Menedžer se danes odloča v korist podjetja, kajti tako mu narekujejo tudi lastniki. Zakaj je Begrad presedlal na drugo stran Gorjancev? Ali tu s tem nastaja novi center gradbene operative? O tem smo se pogovarjali s Francem Panjanom, dolgoletnim direktorjem še do pred kratkim črnomaljskega, zdaj pa že novomeškega Begrada.
• Sedež Begrada ste preselili v Novo mesto. Zakaj ste se tako odločili?
“Odločitev je bila zame osebno izredno težka, a sem prepričan, da sem se odločil za najbolj pošteno rešitev. Veste, menedžer danes tako rekoč igra šah. Zapiranje v lokalne okvire ne prinaša napredka. Begrad bi to leto po neki inerciji še preživel, že naslednje leto pa bi se srečal s težavami. Korak je bil narejen zaradi zaščite družbe. Gradbeništvo je namreč bolj odvisno od okolja, v katerem dela, kot kaka druga panoga. Begrad se je v zadnjih letih razvijal, se kadrovsko krepil in tehnološko posodabljal. Prvi med gradbenimi podjetji v Sloveniji se je olastninil in ima natančno določeno, kakšen letni donos mora ustvarjati glede na kapital. Tudi zaposleni terjajo svoje, saj je kolektivna pogodba danes zakon; ko smo ocenili še prostor in konkurenco, je bila odločitev na dlani. Po več kazalcih predstavlja Bela krajina le 15 odst. ekonomske moči dolenjske regije. Lani se je veliko gradilo v Črnomlju, vendar ni mogoče pričakovati, da se bodo naložbe s takim tempom nadaljevale. Begrad si je z njimi opomogel in zdaj mora naprej. Pa še nekaj je: v preteklosti smo si pomagali z gradbišči na Hrvaškem, zdaj to ni več mogoče, širimo se lahko le na drugo stran Gorjancev.”
• Na Dolenjskem je v gradbeništvu po padcu Pionirja nastala praznina. Zdaj se tu drenja več manjših družb. Kakšne so možnosti, da regija spet dobi močnejši center gradbene operative?
“Begrad je že lansko leto 55 odst. vseh prihodkov ustvaril na tej strani Gorjancev, v letošnjem letu naj bi jih dve tretjini, kar januarski in februarski rezultati povsem potrjujejo. Cilj prenosa sedeža družbe je bil aktivirati ljudi iz tega prostora, kar nam je že uspelo, in se povezati s tukajšnjim gospodarstvom. Begrad je zdaj organiziran kot korporacija, njen sedež je v Novem mestu, v Črnomlju ostaja hčerinsko podjetje, prav tako ostaja tudi hčerinska družba AB Gradnje na Hrvaškem. Še v letošnjem letu imamo v načrtu tesnejšo povezavo s tremi podjetji: eno je gradbeno, drugo s področja instalacij in tretje s področja obrtniških del. Za začetek želimo ustanoviti interesno združenje za skupen nastop na trgu in razvoj, nato pa naj bi sledilo tudi kapitalsko povezovanje. Nadzorni odbor gradbenega podjetja (ime naj ostane še poslovna skrivnost) je te dni že dal zeleno luč takemu povezovanju. Če nam ti načrti uspejo, se bo na Dolenjskem res oblikovala močna gradbena operativa. Ni rečeno, da se nam ne bo pozneje pridružil še kdo; to je stvar nadaljnjih pogovorov. Če izvzamemo Ljubljano, je Novo mesto ob Kopru ocenjeno kot najbolj perspektivno območje, zato ni čudno, da gradbinci posegajo na ta izpraznjen prostor. Mi smo pred dvema letoma spoznali, da moramo priti sem. Poskušali smo se povezati s Pionirjem Standardom, vendar združevanje z družbo v takem
stanju ni prišlo v poštev. Na trg je prišlo tudi Gradbeno podjetje Grosuplje. Tudi z njim še nismo našli skupnega jezika. GPG je sicer po obsegu večje podjetje, a Begrad je po ekonomskih kazalcih boljše. Vsekakor se bomo z GPG morali srečati, a kako, to je stvar prihodnosti.”
* Vaše podjetje je v zadnjih letih pospešeno rastlo in doživljalo spremembe. Ali lahko z nekaj podatki prikažete to rast?
“V Begradu je bilo maja 1990 zaposlenih 366 delavcev, ki so na leto ustvarili 10 milijonov mark prihodkov. Podjetje je bilo v pat položaju. Danes 250 zaposlenih ustvari 3,5-krat več prihodkov na leto. Begrad se je obdržal na trgu,
kur, precej dela pa smo imeli tudi pri rudniku v zapiranju v Kanižarici. Začeli smo tudi z gradnjo telovadnice v Črnomlju in prizidka k OŠ Loka ter sklenili pogodbo v okviru regionalnega projekta vo-dooskrbe Bele krajine. Šmo tudi partner pri gradnji Krkinega zdravilišča v Strunjanu, začeli smo z gradnjo Dolenjke v Novem mestu, sodelujemo pri gradnji Sparovega centra v Novem mestu in več bencinskih črpalk. Posebej pa velja omeniti Notranji trg, poslovno trgovski center, ki ga skupaj z Realom gradimo za trg. Naložba je vredna 14 milijonov mark in z veseljem vas lahko obvestim, da smo do danes prodali že 89 odst. prostorov ter da razmišljamo celo o tem, da bi uredili še podstrešne prostore. Kako bo naprej? 46 odst. naših zmogljivosti je pokritih s posli od prej, vse ostalo je treba še poiskati na trgu.”
• Kakšne pa so razmere na slovenskem trgu gradbeništva? Kakšno leto se obeta?
Franc Panjan
I
ker mu je uspelo zadržati najpomembnejše kadre. Razvijal se je postopoma, vsako leto po korak. Lani smo v tehnološki razvoj vložili 2,4 milijona mark, kar je za gradbeno podjetje veliko. Lani smo imeli 2,7 milijarde tolarjev prihodka in 40 milijonov tolarjev dobička, letošnji prihodki naj bi znašali 3,7 milijarde tolarjev na ravni korporacije Begrad, v Sloveniji pa 3,3 milijarde ali 20 odst. več kot lani, medtem ko bo dobiček ostal na lanskoletni ravni. Take poslovne uspehe moramo dosegati še naprej, saj nas k temu zavezuje tudi delničarski sporazum, s katerim so se skladi, ki so 49-odst. lastniki Begrada, obvezali, da tri leta ne bodo prodali delnic. Tako smo se začasno zaščitili pred prevzemi. Vsa leta so bila težka, kajti Begrad dosega 70 odst. prihodkov z gradbeništvom, kar pomeni, da mora vsako leto najti nove posle. To ni serijska proizvodnja, vsak trenutek smo na prepihu. K sreči je naša družba zdrava, ravno prav velika in gibljiva.”
* Kateri so bili doslej vaši večji posli in kako kaže za naprej?
“V Beli krajini je na prvem mestu gradnja za Danfoss, potem pa gradnja trgovskega centra v Črnomlju za trg, v katero smo vložili 8 milijonov mark in nato vse prostore prodali. Lani smo začeli graditi Krkino tovarno Notol v Novem mestu in zgradili trgovsko-poslovni center Novotehna-Mer-
NOVI MEGANE - Novomeški Revoz je prejšnji leden predstavil prenovljeno družino Renaultovih modelov Megane s številnimi izboljšavami, pomlajeno zunanjo podobo, z obogateno opremo, povsem novimi sodobnimi motorji in ne nazadnje z 12-letnim jamstvom proti prerjavenju. Več o prenovljenih Meganih v naslednji številki našega časopisa. Na fotografiji: dnižina novih Meganov na dvorišču ljubljanskega gradu. (Foto: A. B.)
“Človek mora biti zaskrbljen, saj prihaja recesija, če politiki to priznajo ali ne, zato bo tudi manj naložb v gospodarstvu. Naložbe hromi tudi intenzivna 2. faza lastninjenja, v kateri podjetja največ pozornosti posvečajo povezovanju, manj pa naložbam. Tudi davek na dodano vrednost bo gradnjo podražil, zato lahko pričakujemo sorazmerno manj naložb. Se vedno je veliko nelojalne konku-renče, vrstijo se dumpinški prih" ski na cene, področje malih gradbenih podjetij je še povsem neurejeno - pri nas se lahko vsak ukvarja z gradbeništvom. Veliki se borijo za tržne deleže...”
• Veliki računajo predvsem na državne naložbe. Ali si namera-vate tudi vi odrezati kakšen kos od te državne pogače?
“Begrad se izpopolnjuje za visoko gradnjo, za proizvodne objekte, stanovanja. Zakaj bi vsak vse delal, ko se lahko povežeš z drugim podjetjem in zaobsežeš vse posle? Seveda računamo na državni kolač, vendar ne tako, da bi se začeli pospešeno opremlja11 za nizke gradnje in dodatno zaposlovati, če imajo te zmogljivosti ze drugi! Naš cilj je ohraniti zdravo jedro z 260 zaposlenimi, komerciala in direktor pa morata naj11 še toliko dodatnega dela, da bomo zaposlili še 90 stalnih gradbenih kooperantov.”	v
BREDA DUŠIČ GORNI*
SEJEM V KRANJU
KRANJ - Gorenjski sejem v Kranju tudi letos ni zatajil Prl pripravi mednarodnega sejma kmetijstva, gozdarstva in pre' hrane. Tokratni 38. sejem po vrsti bo odprl vrata jutri, 26. marca-
KADROVSKI DELAVCI SPET V PORTOROŽU
PORTOROŽ - Tukaj bodo ‘>d 15. do 17. aprila spet tradiciofl® Ini dnevi kadrovskih delavcev; Udeleženci bodo govorili o vlog kadrovske službe v podjetju, del na domu, informatiki v kadrovs ki skužbi, zdravstvenem varstv delavcev in zmanjševanju odso nosti zaradi bolezni, prihajajoče" trendu fleksibilnih zaposlitev' plačah, javnih delih in varstvu in validov. Na okrogli mizi bo bes®^ da tekla o novem zakonu o de lovnih razmerjih.
tM0
VEC ZNANJA PA TUDI NARODNEGA PONOSA
Za zaščito kmetijstva in podeželja
Minister Smrkolj na posvetu podružnice Sindikata slovenske kmečke zveze
NOVO MESTO - Novomeška podružnica Sindikata slovenske kmečke zveze je v soboto v Srednji kmetijski šoli pod TVško goro pripravila posvet s kmeti iz Dolenjske in Bele krajine, ki so se ga udeležili tudi kmetijski minister Ciril Smrkolj, predsednik Zadružne zveze Slovenije in državni svetnik Peter Vrisk in podsekretar v kmetijskem ministrstvu Igor Hrovatič.
Vodna postelja za pravkar rojene pujske
Z Eurotiera v Hannovru
Znano je, da so pravkar povrženi pujski v prvih urah življenja izjemno občutljiva bitja. Najbolj jim prija, če ležijo v miru, na mehkem in na toplem. Ležišče mora biti dovolj veliko, suho in varno pred okorno materjo, ki lahko mladiča povalja tudi do smrti. Na inštitutu za živinorejo univerze v nemškem Giesnu so iznašli in razvili posebno vodno posteljo, ki je bila na živinorejski razstavi Eurotier v Hannovru deležna precejšnje pozornosti.
Etologija, to je veda o obnašanju živali in njihovem odnosu do okolja, je ugotovila, da se pujski še posebno radi zadržujejo na ogrevani vodni blazini in da ta zelo dobro učinkuje na njihov razvoj. Pujski z vodne blazine so bili ob odstavitvi na 28. dan v povprečju pol kilograma težji kot pujski iz običajne reje, pujski z golih betonskih tal pa celo 0,8 kg lažji od povprečja. Raziskovalci so tudi ugotovili, da se pujskom na vodni blazini opazno hitreje celijo rane, ki jih dobijo v boju za materino mleko ali v preveč objestni igri, vodna blazina pa tudi pripomore k manj vnetih sklepov. Vodna blazina, izdelek firme Thermo-Oase, je naprodaj v treh izvedbah. (Kmetovalec)
- n
sejmisca
BREŽICE - Na sobotnem sej-mu so imeli naprodaj: 57 do 3 tnesece starih prašičev, 14, sta* **° ^ mesecev, in 10 starejših. Prvih so prodali 20 po 320 do 340, drugih 8 po 280 do -310, tretjih pa 3 po 190 do 200 tolarjev kilogram.
Predsednik Državnega sveta Tone Hrovat je v svoje nagovoru poudaril: “Slovenske kmetije nimajo in ne bodo imele po 200,300 ha tako kot na primer v Nemčiji in tako je tudi prav. A tudi na majhnih kmetijah ali še posebej na njih pa je potrebno vse več znanja. Naša prednost mora postati pridelava hrane v neokrnjeni naravi, na zdrav, naravi in človeku prijazen način. Prihodnost našega kmetijstva je v znanju, kakovosti, zaupanju vase in povezovanju po načelih zadružništva.” Peter Vrisk je opozoril, da ima kmečko zadružništvo v Sloveniji 125-letno tradicijo. “Zadružništvo tudi danes ni nekaj 'socialističnega’, slabega in preživelega, kar je treba uničiti, ravno nasprotno.” V Zadružno zvezo Slovenije je vključenih 110 zadrug, v okviru zadrug deluje okoli 600 trgovin s 100 milijardami tolarjev letnega prometa. “Danes ni problem hrano pridelati, ampak jo je težko prodati,” pravi Vrisk, ki prav tu vidi pomembno vlogo zadrug. “Seveda naj bi tudi potrošniki bolj cenili domačo hrano in ji pri nakupu dajali prednost, namesto da nasedajo nasilni tuji propagandni mašineriji. Tudi to, da slovenski trg sadja in zelenjave obvladujejo Albanci, nam ne bi smelo biti vseeno. Tudi pri hlepenju
Z NOVOMEŠKE TRŽNICE
Ponedeljkova tržnica je bila pred bližajočimi si prazniki bogato založena. Branjevke so ponujale: butarice po 100 do 800 tolarjev, oljčne vejice po 50 do 100, merico motovilca po 300 do 450, merico radiča po 300, regrat po 1000 tolarjev kilogram, česen po 400 do 800, čebulo od 100 do 200, kolerabo, redkev in korenje po 200, fižol po 500, krompir za seme po 150, jedilni krompir po 80 do 100, rdečo peso po 200, merico špinače po 300, kislo repo po 200, korenino hrena po 160, jabolka po 60 do 100, hruške po 160 do 170, cele lešnike po 500, liter in pol jabolčnega kisa po 200, med po 800 do 900 kozarec, propolis po 300 steklenička, čebulček po 500 liter, različna semena pa po 150 tolarjev kozarček.
po Evropi radi pozabljamo na slovenske nacionalne in moralne vrednote. “Če si bo kmetijstvo
km etijski n
Nova tržna niša
Pridelovanje buč za olje?
Čeprav pridelovanje buč za pridobivanje bučnega olja pri nas d2.en na Štajerskem nima tradicije, je pri iskanju novih možnosti Poljedelstva vredno pomisliti tudi nanje. Za zgled lahko služi sk t! a Štajerska, ki je v okviru Evropske unije zaščitila štajer-veLk olje posebno blagovno znamko in s tem dosegla hk uspeh. Povpraševanje po tej specialiteti je bilo tolikšno, da hiM,1^e*avo Poveča*' na več kot 11.000 hektarjev in z njo pre-, eh vse druge poljščine z izjemno koruze in žit. S predelavo enega olja se ukvarja že 70 majhnih družinskih oljarn, kar j?a!a avstrijskim kmetom še dodaten zaslužek, in 4CC ^°kro usPcvajo tudi pri nas. Njim ljube humozno-peščene b novnate zemlje ne manjka, pa tudi toplote ne, saj je znano, da Ce spremljajo vinsko trto. Tudi v primeren kolobar jih je Se?8°če vključiti, pri tem pa je treba upoštevati, da buče same L c n.c P/cnašajo najbolje. Hlevskega gnoja prav tako ne manj-nj.’ najbrž še najbolj primanjkuje primernega poljedelskega zna-bp « omogoči donosno pridelovanje. Hektar njive z bučami naj namreč dal tono suhega zrnja, le tako ne bi bilo več strahu pred rentabilnostjo pridelave, ob 1 i k(>t vc^'na drugih poljščin tudi buče zahtevajo jesensko Zal - s hlevskim gnojem in mineralnimi gnojili dobro na°L?n? da in skrbno varovanje pred nasilnim plevelom. Setev s JIhi bila opravljena v začetku maja,-spravilo pa naj bi bilo kar zluhi! PWZP°’ da so plodovi povsem zreli, tako da je seme moč suš t	oc* mczdre. Po trebljenju ga je potrebno oprati in
l0;dpri temperatudi okrog 50° C, dokler ne vsebuje manj kot
Poh nac-rtovanih 1000 kg suhih bučnic na hektar se da iztisniti ne U!ne bučnega olja. Njegova prednost so zdravju bolj naklonje-(,ernanasičene (polnovredne hnolne) maščobne kisline, zatem hopkovinske snovi (citulin, kukurbitin), fitosterini, ki znižujejo ^'crol v krvi in ugodno vplivajo na prostato. Buče vsebujejo ugj° vitamina E, ki vpliva na plodnost in ima antioksidativni k0]Tl- Pr' presnovi, od rudninskih snovi pa ima precejšnjo v] ltlno,selena, vse bolj hvaljenega elementa, ki ima koristno 8° pri presnovi.
Inž. M. L.
Peter Vrisk: “Zadružništvo ni nekaj 'socialističnega ’, kar je treba uničiti. ”
znalo doma izboriti primeren položaj, bomo preživeli tudi v Evropi!” je končal Vrisk.
Minister Ciril Smrkolj je spomnil, da se je Slovenija že leta 1993 opredelila za sonaravno strategijo kmetijstva in za relativno samozadostnost pri pridelavi hrane. Kljub nekaterim pomislekom, zlasti kmetijstva, je Smrkolj prepričan, da se bodo Slovenci na referendumu odločili za vstop v Evropsko unijo, saj je ta za Slovenijo najpomembnejši trg. “Če bi v Evropo prišli tako organizirani, kot smo sedaj, ne bi imeli možnosti, da bi preživeli,” je prepričan minister. Čeprav je delež državnega proračuna, namenjen za kmetijstvo, letos še enkrat večji kot pred leti, to po ministrovem mnenju ni dovolj. “Če ne želimo, da bi se položaj kmetijstva poslabšal, in če naj v Evropsko unijo vstopimo pripravljeni, bi morali že v naslednjem letu iz proračuna za kmetijstvo namesto sedanjih 32 milijard tolarjev nameniti 45 milijard in potem do vstopa v Evropsko unijo vsako leto po 10 milijard tolarjev več.” V končni posledici gre za zaščito interesov slovenskega kmetijstva in podeželja.
A. BARTELJ
KMEČKI SINDIKAT - Člane Sindikata slovenske kmečke zveze skrbi usoda kmetijstva in podeželja po vstopu Slovenije v Evropsko unijo. (Foto: A. B.)
N
HRIBČEK
BOM
KUPIL...
Ureja: dr, Julij Nemanič
Toplota v zidanici
Pomlad je tu in temperatura vina v sodih in cisternah bo kmalu zrasla na 15° C, mogoče še več. V dotočenih sodih bomo opazili, da vino sili skozi veho, predvsem rdeče. V cisternah s plavajočim pokrovom ne bomo na zunaj nič opazili, čeprav se vino v cisternah na spremembe zunanjih temperatur zelo hitro odziva. Doge soda vino delno toplotno izolirajo, toda ne za dolgo.
Segrevanje vina pospeši procese, predvsem nezaželene. Katere so nezaželene spremembe? V največ primerih je to oksidacija ali cikanje. Pri višji temperaturi vina se bo kisik, ki se je pri hladnem vinu v njem natopil, v nedotočenih posodah začel vezati z raznimi sestavinami vina, kar pomeni oksidacijo, in to pospešeno. Natopljeni kisik se bo sedaj vezal hitreje tudi s prostim S02 in se bo vsebnost tega v vinu zmanjševala. Ocetno cikanja teče v sodelovanju z ocetnimi bakterijami, ki začenjo delati kar hitro, ko se temperatura vina dvigne nad 15° C. Da bi preprečili nezaželene spremembe vina, je potrebno preveriti prosti S02. Pri popolnoma zdravem vinu, takem, ki ima vsebnost hlapnih kislin pod 0,5 g/l, mora biti najmanj 15 mg/l prostega S02. Pri povišani temperaturi vina moramo računati s popolnoma naravnim pojavom v vinu, ki pomeni tudi zorenje vina, z biološkim razkisom vina. Letnik 1998 ima veliko kislin. V vinu je vsaj polovica skupnih kislin v obliki jabolčne kisline. Biološki razkis pomeni t.i. ja-
bolčno mlečno vrenje ali spreminjanje ostre in grobe jabolčne kisline v milejšo mlečno. To bo verjetno navdušilo tiste vinogradnike, ki se jim zdi njihovo vino prekislo in bodo hoteli, da se jim biološki (naravni) razkis tudi zgodi. V vsakem vinu so bakterije jabolčno-mlečnega vrenja. Pogoji, da začnejo delovati so:
• pH nad 3,1, kar pri letniku 1998 večinoma je;
• temperatura nad 15° C;
• nizko prosto žveplo (pod 15 mg/l) ob tudi nizkem skupnem SO„ pod 50 mg/l.
Potek jabolčno-mlečnega vrenja ni tako buren kot alkoholno vrenje. Teče lahko v dotočeni posodi, vino se ne napenja, opazi se pa iskrenje v obliki mehurčkov COj. Ne svetujem, da čakate na biološki razkis, če vino ni najmanj enkrat oziroma “prvič” pretočeno. Lahko pa pospešimo biološki razkis z dodatkom štartne kulture bakterij, najbolje bakterij leuconostoc oenos. Dobijo se pri prodajalcih enoloških sredstev in dodatek teh bakterij v vino je zelo enostaven, navodila so na embalaži.
V roku enega do dveh mesecev se bo dogajal spontan biološki razkis. Spremljamo ga s po-kušanjem vina in tudi meijenjem hlapnih in skupnih kislin. Opazili bomo tudi rahlo vlečljivost vina v času poteka razkisa, toda naj nas to ne skrbi. Ko ugotovi-no, da znižana kislost ustreza našemu okusu, zažveplamo vino z dozo 1 dcl/hl 5-odst. H,S03. Razkis se bo ustavil. Čez tri dni ponovno zmerimo prosti S02, skupne kisline in po potrebi zo"-pet zažveplamo, če je prosti SO; padel pod 15 mg/l.
dr. JULIJ NEMANIČ
Anton Filak
Še združenje oračev
METLIKA - V nedeljo je bilo na pobudo iniciativnega odbora, ki ga je vodil Anton Filak iz Gribelj, v Metliki ustanovljeno Združenje oračev Slovenije. Filak, sicer najuspešnejši belokranjski orač, ki ga letos čaka oranje med svetovno elito v Franciji, je na teh tekmovanjih spoznal, da so v svetu orači povezani v različnih oblikah interesnih organizacij. Slovenski orači so doslej hodili na tekmovanja pod okriljem Zveze organizacij za tehnično kulturo (ZOTK).
Orači iz Pomurja so bili med največjimi zagovorniki njegove ideje. Vendar so si na koncu premislili, saj od predstavnikov dvanajstih slovenskih regij na ustanovnem zboru ni bilo le oračev iz Pomurja in Prlekije. Udeležili pa so se ga šef kabineta ministra za kmetijstvo Boris Grabrijan, predsednik ZOTK Jože Dular in Miran Naglič z uprave za pospeševanje kmetijstva.
Orači so brez večjih razprav soglasno sprejeli naloge in pravila združenja, izvolili 13-članski upravni odbor, za predsednika združenja pa sta kandidirala Andrej Kavšek iz ljubljanske regije in Anton Filak iz Bele krajine. Slednji je dobil 28, Kavšek pa 6 glasov.
M. B.-J.
Naši - nova sadna vrsta
V Krški vasi se je izkazala nad pričakovanji
KRŠKA VAS PRI BREŽICAH -Azijska hruška ali naši (nashi) je nova sadna vrsta, doma, kot že ime pove, iz Azije. Njeni plodovi so podobni jabolkom, barva pa je rjavkasta do zlatorumena, z izjemo japonskih tipov našija, ki so rume-nozeleni. Značilne so tudi pikice po plodu, katerega meso je izredno sočno, hrustljavo in aromatično. Naši zelo ugodno deluje na človekov organizem, saj pospešuje izločanje vode in zmanjšuje količino strupenih snovi v telesu, in kar je še posebej zanimivo - blaži učinek alkohola.
V Krški vasi pri Brežicah sem že v letih 1993/94 poizkusno cepil naši na različne sorte hrušk, kutino in hruškovega sejanca pa tudi na podlage jablan. Na jablanah so se cepiči sicer prijeli, celo cveteli so, niso pa rasli, s čimer sem se prepričal, da naši z jablano ni skladen (kompatibilen). To me je prepričalo, da naši ni križanec med jablano in hruško, kar trdijo nekateri. Naši tudi ni skladen s kutino, zato tudi v tem primeru potrebuje podlago posredovalko.
Na sejancu hruške je bil prijem po pričakovanju idealen, kot najboljši posredovalki pa sta se izkazali hruškovi sorti hardijevka in pastor-jevka. Tako cepljeni poganjki našija
• Od medenih tednov so mi ostali samo čebelji piki. (Cimerman)
• Najboljši izgovor, zakaj piješ, je, da si alkoholik. (Tofaj)
rastejo pokončno, cvetni nastavek je obilen, prav tako nastavek plodov, ki je tako velik, da je plodiče potrebno še redčiti. Plodovi so užitni že na drevesu, kar je odlika zlasti poletnih sort, ki so sicer manj obstojne od jesenskih, primernih za zimsko skladiščenje. Rodnost našija je izredna, predvsem pa hitra. Pridelek je nad pričakovanji, zato je moč pričakovati, da se bo ta nova sadna vrsta pri nas hitro razširila. V Krški vasi (tel. 0608/59-108) lahko dobite vse dodatne informacije.
ANTON BAZNIK
Upognjena, ranjena, da bi rodila, trta je v zemljo solzo spustila.
Sonce prebuja gorico iz spanja.
Vinogradnik spet upa in sanja.
Če dala bo trtica rujnega cvička, bo slišala gora pet'ga, ko ptička.
Naredil bo praznik, čas bo ustavil, prijatlje in ženko v hram bo povabil.
V nedeljo popoldne zakmašno napravljen pohitel bo v goro. Vinograd, pozdravljen! Ženka njegova za njim bo krenila, da rujnega čašo bi skupaj izpila.
Vinca majolko pred hram bo postavil in klical soseda, da z njim bi nazdravil. Domov grede klobuk bo dal postrani, srce prijazno nosil bo na dlani.
JURE MURN
SEJEM DROBNICE
METLIKA - Društvo rejcev drobnice Bele krajine in Kmetijska svetovalna služba Metlika vabita v soboto, 27. marca, na prodajni sejem drobnice, ki bo na sejmišču v Metliki. Rejci, ki boste živali pripeljali, morate imeti potni list, katerega dvignete na veterinarski postaji med 7. in 8. uro zjutraj.
helena mrzlikar gospodinjski kotiček
Regrat lahko tudi gojimo
Francozi so pridelali regrat, zlasti za siljenje, že v prejšnjem stoletju. Vzgojili so številne sorte, med katerimi je najstarejši ko-drolistni regrat. Siljenje sorte so primerne za zimski Čas, ko je manj druge zelenjave. Regrat lahko posejemo marca ali aprila na stalen prostor, lahko pa tudi vzgojimo sadike in jih maja ali junija posadimo na gredo. Razdalja med vrstami je 30 do 60 cm in do 30 cm v vrsti, kar je odvisno od sorte. Tako pridelan regrat pobiramo jeseni in pozimi. Kakovost mu izboljšamo, če ga belimo s pomočjo pokrivanja ali povezovanja listnih rozet. Listi morajo biti suhi, da ne gnijejo. Belimo ga lahko tudi tako, da ga jeseni osujemo z zemljo do 30 cm visoko tako kot por in pokrijemo z listjem ali slamo. Pred mrazom lahko korene regrata prenesemo v zaprto gredo ali pa gredo pokrijemo v tunelu s folijo. Če regrat silimo na svetlobi, je zelen, v temi pa postane rumeno bel in manj grenkega okusa. Potrebna je primerna vlažnost in temperatura do 17° C. Regratove korenine, listi in cvet vsebujejo mnoge zdravilne učinkovine, ki jih človek že zelo dolgo uporablja v domače zdravilne namene.
Med najbolj razširjena domača zdravila sodi REGRATOV SIRUP, ki ga naredimo tako, da prekuhane regratove cvetove pustimo v vodi čez noč, nato pa kuhamo s sladkorjem in limono, dokler ne nastene sirup. Priljubljeno je tudi REGRATOVO VINO. Zanj uporabimo 6 litrov dobro stisnjenih regratovih cvetov, 6 litrov vode, soka limone in pomaranče ter vse skupaj kuhamo pol ure. Precejeni tekočini dodamo 3 kg sladkorja, sok dveh limon in pomaranč. Ohlajenemu soku dodamo še pol skodelice raztopljenega kvasa in vse skupaj pustimo vreti na toplem 5 dni. Dobljeno tekočino ponovno precedimo skozi platneno krpo in pretočimo v dobro očiščene steklenice. Za zapiranje uporabimo plutovinaste ali gumijaste zamaške. Steklenice shranimo v hladno shrambo in čez dva meseca je vino zrelo.
Znana je tudi REGRATOVA TINKUTRA, ki jo sestavlja 1 del regrata in 5 delov žganja. Mešanica se uživa po kapljicah (5 - 10 kaplic dnevno). Regrat ima nizko energijsko vrednost (18 kcal/100 g) in zaradi visoke vsebnosti dietnih vlaknin veliko kalcija, kalija, mangana, kar-otena in vitaminov iz B-skupine.
12 (2587), 25. marca 1999	DOLENJSKI	LIST
m;.:;-«
Povezati in spodbuditi društva
Kočevsko območno izpostavo sklada za ljubiteljske kulturne dejavnosti čaka precej dela ■ Ustanavljanje novih društev - Organiziranje večjih prireditev
Dr. Milena Plut Podvršič med pogovorom z Dragom Pirmanom.
Odkrivanje poti do srca
Predstavitev knjige in skupna meditacija
BREŽICE - Zanimanje za novodobno duhovnost je očitno tudi pri nas vse večje, saj se precej naših ljudi ukvarja z novodobnimi znanji ter s prakticiranjem in poučevanjem najrazličnejših duhovnih tehnik, v zajetnem kupu tovrstnih prevedenih knjig pa je vse opaznejši delež knjig domačih avtorjev. Med njimi je tudi knjiga Pot do srca, ki jo je lani izdala dr. Milena Plut Podvršič. Knjigo je predstavila že v več krajih po domovini, prejšnji četrtek, 18. marca, zvečer, pa je bila gostja Knjižnice Brežice. Predstavitev je v knjižnične prostore privabila lepo število obiskovalcev, predvsem žensk, ki se očitno bolj od moških zanimajo za sirenske glasove nove dobe. Avtorica je med pogovorom, ki ga je usmerjal višji knjižničar Drago Pirman, poskrbela tudi za zanimivo in za prenekate-rega obiskovalca prvo doživetje skupnega vodenega meditiranja.
Dr. Milena Plut Podvršič je doma iz Velikega Podloga pri Leskovcu, z Brežicami pa jo povezujejo srednješolska leta, saj je tu obiskovala gimnazijo. Šolanje je nadaljevala na medicinski fakulteti v Ljubljani, kasneje pa seje specializirala za splošno medicino. Kot zdravnica se je izpopolnjevala tudi na področju alternativne medicine, šla študirat akupunkturo in tradicionalno medicino na Kitajsko, odkrivala je tehnike rei-kija, meditacije in skrivnosti bioenergetike. Nova vedenja so jo preusmerila iz zdravniškega poklica, tako da se zdaj ukvarja z alternativno medicino. Osebne izkušnje in znanja je uporabila pri pisanju svoje prve knjige Pot do srca, v kateri ponuja bralcem svojevrsten spoj vzhodnih in zahodnih vedenj, preverjenih na njenih lastnih izkušnjah, obljublja pa že novo knjigo, v kateri se bo posvetila predvsem ženskam.
MiM
VEČER LJUDSKIH PESMI
VIHRE - V gasilskem domu bo v soboto, 27. marca, ob 20. uri večer ljudskih pesmi pod naslovom Že sonce doli gre v izvedbi ljudskih pevcev društva Roženkravt.
KOČEVJE - Ko so lani ustanovili kočevsko območno izpostavo Sklada Republike Slovence za ljubiteljske kulturne dejavnosti za območje treh občin, Kočevje, Kostel in Osilnica, še bolj pa letos, ko je vodstvo prevzela Andreja Repar in je odločneje zastavila delo, seje izkazalo, da čaka izpostavo kar precej nalog. Na tem območju bolj ali manj aktivno deluje 18 različnih kulturnih društev, med katerimi pa ni skoraj nikakršnega sodelovanja, medtem ko na nekaterih področjih ljubiteljskega kulturnega delovanja društva sploh še niso bila ustanovljena. Kočevski skladje tako zastavil svoje delo predvsem na pomoči in povezovanju že delujočih društev, da bi tako lažje speljali zahtevnejše naloge, pa tudi na pomoči pri organiziranju novih društev.
Med tistimi, ki še niso bili društveno organizirani, so literati. S pomočjo sklada in oddelka za družbene dejavnosti so pisatelji in pesniki že naredil prve korake za poživitev te dejavnosti in ustanovili Klub literatov Kočevske, ki bo nadaljeval tradicijo nekdaj zelo dejavnega kočevskega literarnega kluba. Samoiniciativno se je pred kratkim ustanovilo fotografsko društvo Grča, pred registracijo je društvo, ki se bo ukvarajalo z gledališčem, svoje društvo pa bodo dobili tudi likovniki.
Sklad je že tudi dejaven pri organiziranju kulturnih prireditev, katerih pomen presega lokalne okvire. “Na Kočevskem so precej dejavne otroške gledališke skupine po šolah, kjer vsako leto pripravijo kakšno predstavo. Letos je bila posebno uspešna glasbena prireditev Nore mravljice. Škoda bi bilo, če bi ostale le znotraj šolskih zidov,” pravi Andrej Repar.
“Februarja, ko je republiški sklad poslal razpis za sodelovanje na medobmočnih in državnem srečanju gledaliških skupin, smo se odločil, da na njih sodelujejo tudi naše gledališke skupine. Pogoj za to pa je območno srečanje, zato smo v Šeškovem domu organizirali Otroški gledališki maraton, na katerem se je predstavilo osem gledaliških skupin iz štirih osnovnih šol. Na Kočevskem je precej močno tudi zborovsko petje, no-
Vodja območne izpostave sklada za ljubiteljske kulturne dejavnosti Kočevje Andreja Repar.
silca sta moški pevski zbor Svoboda, ki deluje že 25 let in bo junija imel jubilejni koncert, in skupina Cantate Domino, ki bo prav tako junija praznovala desetletnico delovanja. Želje so, da bi ustanovili še ženski pevski zbor, problem pa je, ker primanjkuje zborovodij. Za šolske pevske zbore pa pripravljamo junija revijo otroških in mladinskih pevskih zborov v Dolgi vasi.”
Utrip ljubiteljske kulture na kočevskem bo prikazala prireditev, ki jo bo sklad pripravil v soboto, 27. marca, ob sedmih zvečer v Šeškovem domu. Na nji bodo predstavljena vsa področja, na
Zaigrali mladi Temenčani
Maja premiera igre Kadar se ženski jezik ne suče - KD organizator prireditev - Želja po pevskem zboru
TEMENICA - Da v KS Temenica v ivanški občini ne vlada kulturno mrtvilo, ima največ zaslug domačinka, likovna pedagoginja v OŠ Ferda Vesela v Šentvidu pri Stični Jelka Rojec. Ljudje so že v začetku devetdesetih z navdušenjem sprejeli njena prizadevanja pri organiziranju raznih prireditev, leta 1995 pa so registrirali svoje kulturno društvo.
“Pred tremi leti smo pripravili krajšo dramatizacijo dveh Cankarjevih črtic in krajani so bili tako veseli, da so samo spraševali, kdaj bo še kaj,” je o začetkih spregovorila Rojčeva. Lani so zaigrali komedijo Dan oddiha, za letošnjo sezono pa od februarja naprej pripravljajo komedijo “Kadar se ženski jezik ne suče” v režiji Rojčeve. Pravi, daje težko priti do primernega teksta in tudi letošnjega je morala malce prirediti.
Igralska ekipa je mlada, sestavlja jo pet igralcev: Jana Kutnar, Jože Kotar, Jože Nograšek, Nataša Rojec in Peter Adamlje. Radi prihajajo na vaje, premiero pa na domačem odru načrtujejo za maj.
“Letošnja predstava je kar zahtev-
VPOZI)RA V POMLADI IN ZA SREČNO POT - Pihalni orkester Krka Zdravilišča iz Straže je pod taktirko Mira Sajeta v veliki dvorani Kulturnega centra Janeza Trdine v Novem mestu na prvi pomladni dan zvečer pripravil lepo glasbeno doživetje. Na koncertu, ki ga je povezovala Jerica Pez-dič, je odigral zahtevne skladbe iz svojega železnega programa in tudi nove, med njimi skladbe, s katerimi se bo konec tega meseca v Italiji pomeril z najboljšimi pihalnimi orkestri Evrope na 5. mednarodnem tekmovanju. Nastopil bo v najzahtevnejši, umetniški skupini, kamor se je uvrstil po odmevnih in izredno uspešnih nastopih na prejšnjih evropskih tekmovanjih. Občinstvo se je orkestru zahvalilo za koncert z navdušenim ploskanjem ter mu z njim tudi zaželelo srečno in uspešno pot v Italijo. (Foto: M. Markelj)
TEMENISKI IGRALCI - Na sliki je pet mladih igralcev letošnje predstave, na desni pa režiserka Rojčeva. (Foto: L. M.)
na, z veliko zapletov in rekvizitov, za vse pa bomo poskrbeli sami,” je povedala predsednica. V prihodnje jim bo pri scenografiji pomagala domača strokovnjakinja s tega področja, razmišljajo pa tudi, da bi sodelovali z višnjegor-skim dekliškim zavodom. Tamkajšnja dekleta tekstilne smeri bi jim namreč izdelala kostume.
KD Temenica ob letošnjem kulturnem prazniku pripravilo proslavo z dramatizacijo Iz Prešernovega življenja, pa tudi za materinski dan bodo okoličane povabili na proslavo. Vse prireditve imajo v Domu krajanov, kjer bi letos radi opremili prostore ter uredili ogrevanje, v prihodnosti pa načrtujejo v zgornjih prostorih dokončanje dvorane, saj je sedanja za obiskovalce vedno pretesna. Temenčani pa si želijo še nekaj: da bi po dolgih letih spet imeli svoj mešani pevski zbor. Toda problem je dobiti pevovodjo. Sicer pa zaenkrat radi prisluhnejo otroškemu pevskemu zboru pod vodstvom domačinke Vide Tomažič.
L. MURN
LAPAJNE V MIKLOVI HIŠI
RIBNICA - V petek, 26. marca, bodo ob sedmih zvečer v galeriji Miklova hiša odprli razstavo slik Toneta Lapajneta pod naslovom Drevo je bila njegova mati. Gre za novejša dela, ki še niso bila javno razstavljena.
katerih so dejavni kočevski ljubiteljski kulturniki. Nastopili bodo otroški pevski zbori, domači literati, nedolgo tega ustanovljeni pihalni orkester glasbene šole Kočevje, mažoretna skupina, tamburaši in fokloristi KUD Fara, duo Vasilij Polič, Matija Krkovič in harmonikaš Tomaž Štimac, gosta pa bosta glasbenika Andraž Hribar in Žiga Bižal. V preddverju bodo na panojih predstavili vsa tista društva, ki ne bodo nastopila na odru.
M. MARKELJ
Gledališki maraton
Odrski živžav v Šeškovem domu v Kočevju
KOČEVJE - V soboto, 20. marca, je bilo v Šeškovem domu ves dan gledališko zelo živahno, saj se je na odru predstavilo blizu sto mladih gledališčnikov iz treh osnovnih šol, Zbora odposlancev, Ob Rinži in Stara Cerkev ter iz podružnične šole Livold. Območna izpostava sklada za ljubiteljske kulturne dejavnosti je namreč pripravila prvi otroški gledališki maraton, na katerem se je zvrstilo kar osem predstav. Na območno gledališko srečanje, ki bo v Ivančni Gorici 9. aprila, sta se uvrstili lutkovna predstava Papagaj in sinica, ki so jo pripravili na osnovni šoli Zbora odposlancev, in glasbena predstava Nore mravljice, ki stajo s skupnimi močmi postavili na oder obe kočevski osnovni šoli, Zbora odposlancev in Ob Rinži.
KRESOV VEČER
NOVO MESTO - Folklorna skupina Kres vabi na večer ljudskih pesmi in plesov, ki bo v soboto, 27. marca, ob 19.30 v Kulturnem centru Janeza Trdine. Plesalci in pevci bodo predstavili pesmi, plese in običaje z vseh koncev naše domovine, od Goričkega do Dolenjske.
RAZSTAVA PRI SLONU
NOVO MESTO - V kava baru Pri slonu bodo danes, 25. marca, ob sedmih zvečer odprli prodajno razstavo del ljubiteljskega likovnika Janeza Jevnikarja ml. iz Novega mesta. Predstavil se bo s ciklom slik, ki jim je dal skupni naslov Nekaj let po big bangu.
m
Uglašeni glasovi učencev iz osnovne šole Bršljin so si pod vodstvom Romane Križman izborili nastop na medobmočnem tekmovanju.
Pesem doni iz mladih grl
Začela so se območna tekmovanja pevskih zborov - Revija otroških in mladinskih pevskih zborov v Novem mestu
NOVO MESTO - S pomladjo je prišel čas, ko se na območnih tekmovanjih po vsej Sloveniji pomerijo otroški, mladinski in odrasli pevski zbori. V veliki dvorani Kulturnega centra Janeza Trdine je bila tako prejšnjo sredo, 17. marca, popoldne revija otroških in mladinskih pevskih zborov z območja nekdanje novomeške občine, ki ga je pripravila novomeška izpostava sklada za ljubiteljske kulturne dejavnosti. Revije se je udeležilo pet otroških in trije mladinski pevski zbori iz osnovnih šol Bršljin, Center, Grm, Vav-ta vas in Žužemberk. Nastopilo je skoraj 300 mladih pevcev.
Nastopajoče zbore je ocenjevala Majda Hauptman iz Ljubljane, mladi pevci in njihovi zborovodje pa so pokazali zares dobro znanje in kakovost, saj se je pet zborov, kar je več kot polovica vseh nastopajočih, uvrstilo na nadaljnja medobmočna tekmovanja. Med-območnega tekmovanja mladinskih zborov, ki bo 16. aprila v Šentvidu pri Stični, se bosta udeležila zbora osnovne šole Bršljin, ki ga vodi Romana Križman, in Žužemberk, ki ga vodi Aleš Mako-
VEZENINE IN PISANICE
NOVO MESTO - V predavalnici Dolenjskega muzeja bodo v petek, 26. marca, ob šestih zvečer odprli priložnostno razstavo belokranjskih vezenin in pisanic. Otvoritveno slovesnost bo popestrila otroška skupina folklornega društva Kres, Marica Cvitkovič iz Adlešičev pa bo prikazala “pisanje” pisanic.
Nova galerija v stari hiši
V obnovljeni Križmanovi hiši deluje zasebna galerija Toni - Krambergerjeva razstava
RIBNICA - Likovna razsta-viščna ponudba je v Ribnici od lanskega leta bogatejša za galerijo, ki jo je v stari ribniški hiši Franca Križmana, prenovljeni v izvirnem meščanskem slogu, odprl podjetnik Toni Prus. V pritličju obnovljene hiše je odprl sodoben fotografski studio in prodajalno, prostore prvega nadstropja pa je namenil galeriji, kjer naj bi potekale občasne razstave, hkrati pa bi bil obiskovalcem na ogled in za nakup na voljo ob razstavljenih umetninah tudi bogat izbor kvalitetnih izdelkov domače obrti, ročnih del in drugih unikatov domače in umetnostne obrti. Galerijo Toni so odprli v začetku lanskega maja z razstavo del akademskega slikarja Sama Kovača.
Vodenje galerije je Toni Prus zaupal svoji znanki Kati Kostanjšek, Ljubljančanki, ki seje po 25 letih dela v Švici leta 1995 nastanila v obnovljeni kmečki domačiji v Koblarjih blizu Kočevja. Kot podjetnica ima fotografski studio v Kočevju, dolgo vrsto let pa se ljubiteljsko ukvarja s slikanjem in spoznavanjem likovne umetnosti. Razstavno politiko galerije je zasnovala kot dopolnilo obstoječi vrhunski likovni ponudbi v Miklovi hiši. “Veliko je ljudi, ki se ukvarjajo z likovnim ustvarjanjem, pa nimajo možnosti, da bi svoje delo predstavili jav-
Kati Kostanjšek, vodja galerije Toni.
nosti v velikih in znanih galerijah. Prav tako je tu pri nas bogata tradicija domače obrti, ki si zasluži občasne razstave ip stalni prodajno-razstavni prostor. Vsemu temu galerija Toni odpira svoja vrata. Dosedanje razstave so naletele na zelo dober odziv občinstva, Ribnica pa je z našo galerijo kulturno bogatejša," pravi Kati Kostanjšek.
Ta čas je v galeriji Toni na ogled prodajna razstava olj na platnu Jožeta Krambergerja iz Slovenj Gradca, ki sojo odprli konec prejšnjega tedna. Kramberger se ribniškim ljubiteljem likovne umetnosti predstavlja s tihožitji domačega slovenskega okolja, naslikanimi v plastično realističnem slogu, ki z do zadnje podrobnosti upodobljenimi detajli prchtlja že v hiperrealj-zem.
M. MARKELJ
vac, medobmočnega tekmovanja otroških zborov, ki bo 20. aprila v Trebnjem, pa se bodo udeležili-zbor iz osnovnih šol Vavta vas, ki ga vodi Cvetka Hribar, Bršljin, ki ga vodi Romana Križman, in Center, ki ga vodi Alenka Novak.
MiM
Revija vseh
Seja sveta revije Rast
NOVO MESTO - Na seji sveta revije Rast, ki jo je vodil predsednik sveta Robert Judež, so prejšnji teden potrdili uredniški program za letošnje leto, sprejeli finančno poročilo za lansko leto in finančni plan za letošnje. Vsebinska zasnova revije ostaja taka kot dosedanja leta, pri čemer so na seji poudarili, da bo revija vsebinsko še naprej “pokrivala” območje Dolenjske, Bele krajine, Posavja in Kočevsko-ribniškega, kljub temu da k soizdajateljstvu še vedno niso pristopile vse občine s tega območja. K soizdajateljstvu jih bodo
ponovno povabili. Upajo, da ne bo zadržkov, saj gre dejansko za majhne denarje sofinanciranja revije, le 17 tolarjev na prebivalca občine, pomembnejša je pravzaprav s soustanoviteljstvom potrjena volja po skupni kakovostni reviji, ki naj to območje odločneje vrisuje na slovenski kulturni zemljevid. Glavno finančno breme namreč sloni na prispevkih ministrstva za kulturo (35 odst-prihodkov) in izdajateljice Mestne občine Novo mesto (25 odst.) ter na naročnini (23 odst.), Prl' spevki občin soizdajateljic m sponzorjev pa predstavljajo 8 oz-9 odst. prihodkov. Ali bo vse skupaj zadoščalo, je zdaj težko reci, ker ni znano, za koliko bodo p°' dražitve in uvedba davka na dodano vrednost povečale stroške izdajanja revije. Uredništvo je v zadnjih dveh letih skrbno gospodarila v okviru razpoložljivih sredstev, še vedno pa ga bremeni izguba iz prejšnjih let. Naročnina se ne bo podražila in tudi njeno obračunavanje bo poslej skrbnejše, da ne bo več prihajalo do neljubih p°' mot.
MiM
JA, JAZ SEM...
NOVO MESTO - Gledališka skupina Gledališka 2, ki deluje Prl ZKD Novo mesto in jo vodita študenta AGRFT Branko Jordan «• Klemen Dvornik, se bo v petek, 26. marca, ob osmih zvečer v veliki dvorani Kulturnega centra Janeza Trdine predstavila s produk'1 cijo Ja. jaz sem - zunaj je prevedle p dan, da bi ga zapravljali. •:
DUO JUBILET |
ŠMARJEŠKE TOPLICE - P*; nes, 25. marca, bo ob osmih zve* čer v župnijski cerkvi koncert, n8 katerem bo nastopil duo Jubile > ki ga sestavljata tenorist Marjan Trček in lutnjar Boris Šinigoj-
DVE NOVI KNJIGI
LJUBLJANA - Založniška skup1! na Gospodarski vestnik je te dB predstavila dve knjigi. V knjigi Sim venski managerski izziv avtorja d ' Marku Hočevar in dr. Marko Jak*1 predstavljala spremenjeno violi slovenskih menedžerjev in svetujta, kako reševati praktična vpraš “ nja. Adrijana Viler Kovačič,pa knjigi Varstvo okolja in upfav « postopki na enem ujest.u prvič In vše pr edpise S tega področja- -
POTA
IN ST#
'f
dežurni poročajo
PODRLI ZNAKA, ENEGA PA ZLOMILI - Trije mladoletniki z Rateža so osumljeni kaznivega dejanja poškodovanja tuje stvari, ker
12.	marca v križišču regionalne in alne ceste za Brusnice na Ratežu Podrli prometna znaka, smerokaza za Brusnice in Gabrje, nato pa en znak zlomili. S tem so Cestnemu podjetju Novo mesto povzročili za okoli 80 tisočakov škode.
, NABRAL SPODNJIH HLAČ MAJIC - Med 19. oktobrom in • marcem je nekdo v Rosalnicah ^Proizvodne hale tovarne Komet iz etlike ukradel več ženskih spodnjih hlač in spodnjih majic ter °/nenjeno podjetje oškodoval za skoraj 140 tisoč tolarjev.
. VLOMIL V GARAŽO-Med 18. ^ J"L marcem je nekdo na Sinjem Vrnu vlomil v garažo, kjer ima I. B. lz Črnomlja shranjeno orodje. Neznanec je ukradel brusilko, dva vr-a na stroja, vbodno žago in dva ornpleta izvijačev. Škode je za 100
tisočakov.
ODNESEL NI NIČESAR - 20. marca popoldne je nekdo ob gozd-m poti na Vinkovem Vrhu vlomil v sebni avto, vendar ni odnesel .1 ,esar> z vlomom pa je lastniku P. ■ K okolice Črnomlja povzročil za ok°b 30 tisočakov škode, n no K°DOVAL AVTO - V noči a 0- marec je nekdo na parkirnem Prostoru v Kolodvorski ulici v Čr-°mlju z ostrim predmetom poško-,°val osebni avto, last A. O. iz rnomlja, in mu s tem povzročil za 100 tisoč tolarjev škode.
NEVARNA “IGRAČA” V ZIDANICI
TREBNJE - V nedeljo po-PtBdne je odšel 12-letni Bo-Jan K. v Laze pri Homu po 'no. V zidanici je našel vži-s nik. Pred zidanico je pri-gaj vžigalno vrvico, na kat-ri je bil detonator. Prišlo je ® eksplozije, v kateri je roku poškodovalo prste VVe r°Re in ga ožgalo po Drazu. Zdravi se v novorne-bolnišnici.
z desko nad VARNOSTNIKA
" LT-letni A. K. iz okolice Prepoj'ponedeliek dopoldne dem, zlčnato ograjo sanitarne nik c?. ■' Počclie jc opazil varnost-ril an'slav N., ki je fanta opozo-
n,|adeii^PUSii dcP°n‘j°' ‘° pa ie je “u*n,ča močno razburilo. Na tleh
za P Lra' desko in z njo večkrat
enk, . Pro,i varnostniku in ga
nkral “daril po roki.
Izstopa število mrtvih v prometu
Sicer varnost v prometu boljša - Narašča število vlomov v vozila, vlomilci pa največkrat od drugod - Lastnik naj vlom čimprej prijavi - Več odkritih poslovnih goljufij
TREBNJE - Delo policistov policijske postaje Trebnje so v preteklem letu zaznamovale naslednje značilnosti: naraščanje premoženjskih kaznivih dejanj, prometne nesreče s hujšimi posledicami ter kršitve javnega reda in miru, predvsem na javnih mestih. Kljub temu so bile varnostne razmere zadovoljive.
Obravnavali so 264 kaznivih dejanj, kar je za tretjino več kot v v letu prej. Porast gre predvsem na račun premoženjskih kaznivih dejanj, predvsem vlomov v vozila. V jeseni seje povečalo število vlomov v vinorodnih okoliših, konec leta pa v samem mestu in v okolici diskoteke. “Pri vlomih v avtomobile nastopijo težave, ker oškodovanci vlom prijavijo pozno, tako da sledov ni možno zavaro-
Bojan Majcen
vati, zato daje raziskanost tovrstne kriminalitete slabša,” opozarja komandir policijske postaje Bojan Majcen.
Sicer pa so vlomilci na parkirišču v okolici diskoteke vlamljali predvsem v katrce in yuge, od koder so odnašali radie in oblačila, medtem ko tisti, ki se je lotil osmih avtomobilov v centru Trebnjega, ni izbiral znamk avtomobilov, pač pa je vlamljal kar po vrsti. Letos so se vlomilci podali na vinorodno območje Lisec, kjer
NAD PIJANE MLADCE Z RAZPRŠILCEM
METLIKA - V petek zvečer so mladoletniki pred Glasbeno šolo v Metliki pili alkoholne pijače, in ker so bili zelo glasni, so motili učence pri vaji. Opozoril policistov niso upoštevali, zato so ti enega od kršiteljev odpeljali do službenega vozila. To je ostale razburilo, zato so začeli na policiste vpiti in jih napadati. Policisti so Metličane s plinskim razpršilcem obvladali in štiri odpeljali na postajo. 23-letni A. L. je napihal 1,7 promila, 18-letni R. V. 1,06 promila, 16-letni M. P. je napihal 1,25 promila, 16-letni I. Š. pa 1,21 promila alkohola. Prva dva so pridržali, druga dva pa izročili staršem.
S 3,48 PROMILA V DRUG AVTO
TREBNJE - V petek, 19. marca, nekaj po 15. uri seje 36-letni J. M. iz Dolenje Nemške vasi v Gubčevi ulici v Trebnjem zaletel v avto pred seboj. Policisti so ugotovili, da ima kar 3,48 promila alkohola v izdih-njenem zraku, poleg tega pa ni imel izpita, avto pa ni bil registriran. Kljub prepovedi vožnje so ga kasneje še enkrat ustavili in ga pridržali.
je bilo vlomljeno v 5 vikendov. Izginila je predvsem tehnična roba, iskanje denarja pa je bilo neuspešno.
V trebanjski občini so zabeležili velik porast na področju gospodarske kriminalitete, kar je zasluga raziskovalne dejavnosti tamkajšnjih policistov, izstopajo predvsem poslovne goljufije in uničenja poslovnih listin. Uspešno so raziskali 3 kazniva dejanja vnov-čenja ponarejenega denarja in v zaporih na Dobu 2 kaznivi dejanji, povezani z mamili. Sicer pa je skupna raziskanost kaznivih dejanj 71-odstotna.
POZOR PRED VLOMILCI!
NOVO MESTO, KRŠKO -Policisti policijskih uprav Novo mesto in Krško so nas v teh dneh obveščali o številnih vlomih in tatvinah v zidanice, vikende in avtomobile, predvsem v vinorodnih območjih, tatiči pa kradejo vse, kar jim pride pod roke, od denarja, pijače, hrane in oblek do kmetijske mehanizacije in opreme ter drugega. Lastniki, ki puščajo odklenjena vrata in odprta okna, pogosto kar vabijo nepridiprave, zato občane pozivamo, naj tudi sami poskrbijo za varnost svojega imetja, če pa opazijo sumljive neznance ali ugotovijo vlom ali tatvino, naj o tem takoj obvestijo policiste po telefonu 113.
Lažni posrednik jo je ogoljufal za certifikat
Kdo ga prepozna?
SEVNICA - Prejšnji četrtek dopoldne je v stanovanjsko hišo Antona T. na Žigrskem vrhu vstopil moški, ki se je lastniku hiše predstavil kot predstavnik Triglava, družbe za upravljanje, iz poslovalnice Maribor. V razgovoru je Antonu povedal, daje pri njem in Jožefi Ž. prišlo do napake v računalniku. Tako naj bi bilo na Triglav - steber 1 vpisanih premalo delnic, medtem ko naj bi bilo na Triglav - steber 2 vpisanih preveč delnic.
Zato je zahteval vpogled v lastniški certifikat delnic Triglava oškodovanke Jožefe. Jožefa mu je dala originalni lastniški certifikat in osebne dokumente. Neznani moški je nato odšel na dvorišče hiše in iz osebnega avta znamke Renault 5, bele barve, ljubljanske registrske številke, iz prtljažnika prinesel fotokopirni stroj in v
* Neznanec je star okoli 35 let, visok 170 cm, močne postave, svetlih kostanjevih las, ima delno plešo, oblečen je bil v zeleno bundo, govoril pa je z izrazitim mariborskim naglasom. Kdor kaj ve o njem, naj pokliče telefon 113, javijo pa naj se tudi vsi, ki bi bili oškodovani na podoben način.
kuhinji fotokopiral najprej oškodovankino osebno izkaznico, potrdilo o davčni številki, originalni dopis Triglava, družbe za upravljanje, med samim fotokopiranjem pa je neopazno in zelo spretno zmaknil originalni izvod certifikata oškodovanke, na katerem so bile vpisane delnice.
Po fotokopiranju je neznanec ženski izročil fotokopijo dopisa Triglava, vrnil osebno izkaznico in originalno potrdilo o davčni številki, medtem ko jc fotokopijo osebne izkaznice, potrdilo o davčni številki in originalni dopis Triglava ter original certifikata vzel in takoj odšel. Oškodovanka je tako ob 130 tisoč tolarjev.
T. G.
Na področju javnega reda in miru imajo policisti več dela na javnih kot v zasebnih prostorih, predvsem zaradi nekaterih problematičnih gostov, ki obiskujejo bližnji nočni lokal ali diskoteko in pri tem seveda uživajo alkohol.
Žal v prometu izstopa število mrtvih. Lani je na območju trebn-jske občine umrlo 9 oseb, leto prej 7, letos pa le v eni nesreči že trije. Med lanskimi žrtvami je v treh nesrečah kar 7 življenj zahtevalo 18 kilometrov hitre ceste od Biča do Poljan, 2 pa lokalne ceste: mopedist je umrl zaradi neprimerne hitrosti, sopotnik na traktorju pa je med vožnjo padel pod traktor. Statistika kaže, da se je lani zgodilo nekoliko manj nesreč kot leto prej, manjše pa je bilo tudi število hudo poškodovanih.
T. GAZVODA
POŠKODOVALO MU JE PRSTE
STRAŽA - Prejšnjo sredo nekaj po 13. uri je 36-letni J. J. z Otočca delal na dvojnem miznem rezkarju v podjetju Novoles v Straži. Ko je rezkal izrez za okovje noge od stola, je nogo vstavil v šablono in jo porinil do rezkarja. Ker šablone po vsej verjetnosti ni dovolj močno pritrdil, seje s prsti dotaknil rezkarja in rezilo mu je poškodovalo prste.
VOZNIK PADEL IZ AVTA
SENOVO - V nedeljo nekaj pred polnoči je Sebastijan K. s Senovega vozil osebni avto Alfa romeo 33 od Krškega proti Sevnici. Pri naselju Log je zapeljal na neutrjeno bankino, nekaj časa vozil po njej, nato pa sunkovito zavil na cesto, zaradi česar je avto začelo obračati. Voznik je med obračanjem padel iz avta in se hudo poškodoval, sopotnik Jože pa je dobil lažje poškodobe.
OD NATAKARICE ZAHTEVAL PIJAČO
NOVO MESTO - V petek, 19. marca, ponoči so policisti do streznitve pridržali 37-letnega V. M. iz Novega mesta, ki je v lokalu Harley bar v Novem mestu zahteval pijačo. Ker vinjenemu alkohola ni hotela dati, je začel razbijati in ji groziti. Niti prihod policistov ga ni pomiril.
Novo mesto bo gostilo mlade tekmovalce
Se prej občinsko tekmovanje
NOVO MESTO - Leta 1978 je bilo v Novem mestu zadnje republiško tekmovanje “Kaj veš o prometu?” in predlanska zmaga učenca iz Vavte vasi je pravico do tega tekmo-vanja zopet prinesla v dolenjsko prestolnico. Okoli 70 tekmovalcev kolesarjev iz osnovnih šol in okoli 40 srednješolcev iz vse Slovenije, ki bodo tekmovali na mopedih, bodo svoje znanje in spretnosti pomerili v soboto, 29. maja, na šoli s prilagojenim programom, v centru srednjih šol in ulicah Novega mesta. Ob tej priložnosti bo več spremljevalnih prireditev: republiški Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu bo predstavil zaletavčka in, če bo vse po sreči tudi obračalčka, ki poleg trka simulira še prevračanje; svoje izdelke bo prestavil Trgoavto, opremo bo na ogled postavila tudi policijska uprava Novo mesto, učenci bodo lahko preizkusili CD rom “Kaj veš o prometu?”, ki omogoča samostojno učenje, vajo in testiranje znanja, in še kaj.
Sicer pa bo generalka za republiško tekmovanje organizatorjem občinsko tekmovanje. Organizator, Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu mestne občine Novo mesto, pa bo k sodelovanju povabil vse šole iz nekdanje novomeške občine, torej tudi občini Šentjernej in Škocjan. Že na tem tekmovanju bodo uvedene nekatere spremembe, na primer ta, da bodo tekmovalce spremljali vozniki osebnimi avtomobili, na križiščih pa ne bo več redarjev, kar je praksa republiških tekmovanj že dve leti.
T. G.
GROZIL, DA JU BO POLIL S KROPOM
BREŽICE - Delavki centra za socialno delo sta šli prejšnji ponedeljek po uradni dolžnosti na obisk k Mariji K. in njenemu bratu Francu C. v Ded-njo vas, da preverita, kako skrbi Marija za svojega prizadetega brata oziroma svoja nepo-kretna starša. Ko sta se delavki v stanovanju začeli pogovarjati z Marijo, jev sobo prišel osumljeni Alojz C. in začel delavki naganjati, češ da je on lastnik sobe, rekel pa je tudi, da se nista najavili na obisk. Ker delavki centra nista hoteli oditi, jima je zagrozil, da ju bo odnesel ven oziroma ju bo polil s kropom vode, kije bil na štedilniku. Delavki sta se groženj ustrašili in odšli, zoper Alojza pa sledi kazenska ovadba.
Proizvodnja v zaporu zaradi bojkota ni trpela
Zahteve neupravičene
DOB PRI MIRNI-Kot so nam pojasnili v Zavodu za prestajanje kazni zapora Dob pri Mirni, nedavna “stavka” oziroma bojkot dela 36 obsojencev, ki so hoteli z nedelom opozoriti na njihovo prepričanje, da se jim ugodnosti ne podeljujejo v skladu z veljavnim zakonom, ni vplivala na samo proizvodnjo v gospodarski enoti Pohorje Mirna in na druga tako imenovana hišna dela. Protest, ki se je začel prejšnji torek, je do konca tedna ponehal, tako da je v začetku tega tedna delo spet potekalo povsem običajno. Sicer pa so se zahteve obsojencev izkazale za neupravičene (več izhodov, pogojnih odpustov...) in zato ne bodo mogle biti upoštevane. Nekateri obsojenci so namreč prepričani, da so takšne ugodnosti njihova pravica, a očitno ne ločijo med pravicami in ugodnostmi, ki si jih morajo za razliko od pravic zaslužiti, na primer s prizadevanji pri delu, izpol-njevanjem individualnega prevzgojnega programa in spoštovanjem zavodskih pravil. Pri tem pa je potrebno upoštevati še vrsto drugih okoliščin, kot so nevarnost ponovitve kaznivega dejanja, vrsta dejanja, dolžina kazni, delež že prestane kazni, osebnostne lastnosti obsojenca, begosumnost...
T. G.
PETEK ŠE NEVARNEJŠI - Verjetno ni dneva brez kakšne prometne nesreče, gotovo pa je konec tedna za to še posebej ugoden. Vsi se veselo in žal prehitro odpravljajo z dela na zaslužen počitek, in tako lahko pride tudi manjše neprijetnosti, kot se je v petek, 19. marca, zgodilo v Zagradcu pred bencinsko črpalko. (Foto: L. Murn)
Vodovodne cevi šifre za orožje?
Sojenje Marjanu Novoselcu se je nadaljevalo z zaslišanjem sedmih prič, sedaj pa je preloženo za nedoločen čas - Zagovornica vztraja pri zaslišanju tajnega policijskega sodelavca
KRŠKO - 44-letni Marjan Novosele iz Brežic, ki ga obtožba bremeni kaznivega dejanja nedovoljene proizvodnje in prometa orodja ali razstrelilnih snovi, za kar kazenski zakonik predvideva do 5 leta zaporne kazni, je pred kratkim spet sedel na zatožno klop okrožnega sodišča v Krškem. Sam je tudi tokrat poudaril, da je šlo za policijski konstrukt in daje vse očitano potenciral tajni policijski sodelavec. Sicer je svoje o zadevi z orožjem tokrat povedalo tudi sedem prič, osma, Rpjko Hudorovič iz Kerinovega grma, pa je bila ubita lani poleti pod streli dveh Romov iz Šentjerneja.
Naj osvežimo spomin: 23. marca lani je Novosele v Krškem tajnemu policijskemu sodelavcu za 2.700 mark prodal dve avtomatski puški, en samokres, 5 ročnih bomb, 6 okvirjev za avtomatsko puško in 164 različnih nabojev. Ob predaji so ga oboroženega prijeli policisti (pri tem je Novosele uperil pištolo v policista), sicer pa je do podobne prodaje za 1.100 mark prišlo tudi mesec dni pred aretacijo. Obdolženec sicer priznava, da je imel v posesti orožje in strelivo, nabavljal ju je med vojno za Slovenijo, v kateri je aktivno sodeloval. Ker je bil ljubitelj orožja, je imel zbirko, kar dokazuje s tem, daje imel različne kose orožja. Ker mu je orožje postalo breme, se ga je hotel znebiti, vendar se mu je zdelo škoda, da bi ga kar tako zavrgel.
Moran J. in Miran A. sta povedala, da o zadevi ne vesta nič. Marjan Š., sicer tudi zbiralec orožja, pri katerem so v hišni preiskavi nekaj orožja policisti tudi zasegli, je povedal, da se z No-voselcem o orožju ni nikoli pogovarjal, pogovori o ladijskem podu, s katerimi je sodišče seznanjeno iz prisluškovanj, pa da niso poveza-
ni z orožjem. Ivan D. je priznal, da je hotel od obtoženega kupiti nekaj nabojev za pištolo, ki jo ima prijavljeno, za tak nakup pa se je odločil, ker je uradni postopek za nabavo tovrstnih nabojev kompliciran, bil pa je seznanjen, da se takšne stvari dobijo pri Novoselcu. Do realizacije nakupa ni nikoli prišlo.
Slavko V. iz Hrvaške je dejal, da mu je Novosele po telefonu naročil, naj na Hrvaškem pogleda za cene pip in različnih cevi, med njimi tudi brezšivnih, vse za vodovod, Slavko pa je poudaril, da to ni bilo v povezavi z orožjem. O najdenih ceveh v Ivanovi delavnici je dejal, da gre pač za material, ki ga lahko najdemo na vsakem odpadu, vojaške vžigalnike pa je kupil v Celju za petarde.
Policist D. A., ki je sodeloval pri aretaciji, je dejal, daje med vožnjo po aretaciji dobil obvestilo, da je obdolženec svojo ženo opozoril na dogodke in ji naročil, naj prenese “stvari” drugam. Orožje so zasegli v leseni baraki v Brežini, saj je policistom Novoselčeva žena povedala, kam je odnesla stvari, čeprav ni vedela, da gre za orožje. Kako je bilo, je tudi tokrat potrdi-
la v pričevanju na sodišču. Povedala je še, da ne nje ne nikogar iz njene družine po telefonu nihče ni klical v zVezi z orožjem, pa tudi pri Marjanu kaj takšnega ni opazila.
Novoselčeva zagovornica je tudi tokrat vztrajala pri zaslišanju še dveh prič in tudi pri zaslišanju
* Obravnava je preložena za nedoločen čas, sgj naj bi bili naslednjič zaslišani še dve priči, tudi Mirko Šajnovič, ta pa je na krško sodišče naslovil opravičilo, v katerem je zapisal, da zaradi potovapja v tujino, kjer bo ostal do konca maja, sodišču ne bo na razpolago. Predlog, da bi zaslišali tudi tajnega policijskega sodelavca, je senat zavrnil.
tajnega policijskega sodelavca. Okrožni državni tožilec je tem predlogom nasprotoval, ker po njegovem mnenju ne bi k zadevi prinesla nič novega, je pa prepričan, da lahko sodišče že na podlagi do sedaj izvedenega postopka oceni bistveno zadevo v tem kazenskem postopku, to je: ali je bil obdolženec z delovanjem tajnega pol-cijskega sodelavca izzvan k storitvi očitanega kaznivega dejanja. Tožilec meni, da ni tako. Obdolženčeva zagovornica je še enkrat poudarila, da je Novosele orožje prodal le tajnemu policijskemu sodelavcu in nikomur drugemu, zaradi česar gre v tem primeru za policijski konstrukt, na podlagi katerega je obdolženec stopil v posel.
T. GAZVODA
Zanesljiv
prijatelj.
Zaljubljen sem v cesto.
Kolesarjenje je moje življenje. Verjamem v svojo ekipo in v svojo opremo. Na cesti je zaupanje najpomembnejše, saj prinaša uspehe in zmage. In ko grem z dveh koles na štiri, ni nič drugače. Sele s pravim avtomobilom lahko uživam v vožnji.
Škoda je več kot samo avtomobil. To je pravi prijatelj, kateremu lahko res zaupam. Zarodi precizne izdelave, dovršene tehnologije in odlične varnostne opreme je izjemno zanesljiv. Nikdar me ne pusti na cedilu.
Ko vozim Škodo, se počutim popolnoma varno in brezskrbno.
V*- 1
PEUGEOT
RARITETA
KUPITI TAKO DOBER AVTO PO TAKO UGODNI CENI JE PRAVA REDKOST, ČE KUPUJETE AVTO - NE ČAKAJTE!
Prodajna mesta:
Avtohiša Dana d.o.o., Adamičeva 12, 8000 Novo Mesto, tel.: 068 341 400 • SPC Terzin s.p., Obrtniška ul. 20, 8210 Trebnje, tel.: 068 44 533 • Avto center Prestige d.o.o., Cesta na Ugar, 1310 Ribnica, tel.: 061 860 437
Novi simbol
nove storitve
OilirtMr m »hranit* a a
(D E.P.S. - elektronsko pismo
Elektronska poštna storitev
Uporabniku nudimo celoten servis od oddaje podatkov do dostave naslovniku. Torej:
• izdelavo,
• izpis,
• kuvertiranje,
• dostavo pisem, računov, položnic ali pa reklamnih sporočil.
<7 POŠTA SLOVENIJE
hlip://ww>».|>o»tu.*i e tnail: inlo^pmlu tl
VSAK, VSAK 20-TI, VSAK 50-TL t
S
(Marec je pač tak mesec.)	3
(O
H
■d
■a
V marcu ponujamo posebno priložnost tistim, ki bodo sklenili |
S
razmerje za Mobitel GSM: vsakemu petdesetemu podarimo	s
MOBILNI APARAT NOKIA Sl lGl. PRI N MT DOBI ZA NAGRADO MOBILNI TELEFON BENEFON DELTA VSAK DVAJSETI NAROČNIK.
PRAV VSAK NOVI NAROČNIK PA DOBI PO POŠTI MAJICO.	s
ZA SKOK V POMLAD.	S
i
0 v
WWW.MOBITEI_.SI	35
1
mobitel	!
SLOVENSKI OPERATER NMT S GSM	|
Nagrajenci bodo lahko nagrado prevzeli		1
v najbližjem Mobitelovem centru, na njihovo željo pa jo bomo poslali po pošti.		
O vsem jih bomo obvestili pisno.		-A
SAXOM AN I
so ljudje, ki ljubijo saxo
Avto, ki vam zleze pod kožo
CITRON
107.5 MHz UKV
Rožna ulica 39, Kočevje tel./fax 061/855-666
	
II LITI	TRGOVSKO IN PROIZVODNO PODJETJE, d.o.o. Ljubljanska c. 89, Novo mesto, tel.: 068/324-442
Doten/ska borznoposredniška družba
sprejema
NAROČILA ZA PRODAJO ALI NAKUP VREDNOSTNIH PAPIRJEV (TUDI DELNICE, PRIDOBUENE S CERTIFIKATOM) na Glavnem trgu 10 v Novem mestu (pri frančiškanski cerkvi), na izbranih enotah DOLENJSKE BANKE, d.d., in v AKTIVI, d.o.o,, Krško, Cesta krških žrtev 23 Pokličite naše borzne posrednike! Tel.: 068/372-710, 371-82-21
Vorančeva ul. b.š. ( Regerške košenice ), 8000 Novo mesto Tel.: 068 / 322 827
VZGOJNO-VARSTVENA ORGANIZACIJA NOVO MESTO, p.o„ Ragovska 18 in
VZGOJNO-VARSTVENE ENOTE PRI OSNOVNIH ŠOLAH
razpisujejo VPIS PREDŠOLSKIH OTROK V ŠOLSKEM LETU 1999/2000
Svojega malčka vpišete v dnevni, poldnevni ali krajši program oziroma So premestite v drug vrtec.
* Vms v VVO NOVO MF.STO-
°d1.4. do 14.4. od 9. ure do 15.30 na upravi VVO, Ragovska 18. Vabimo vas k vpisu v naslednje programe:
dnevni program, 6-9 ur dnevno, v vseh vrtcih,
poldnevni program, 4-6 ur dnevno, v VVE Ciciban in VVE
Sapramiška,
popoldanski oddelek z delovnim časom od 12.30 do 20. ure in tedensko izmenski oddelek v VVE Labod,
Novost: popoldanski oddelek z delovnim časom od 12.30 do 20.
ure v VVE Ciciban,
program krajše priprave na OŠ na lokacijah Bršljin, Birčna vas *n Otočec.
^Bilv_VVE pri osnovnih šolah:
*	STOPIČE:
7.4. od 8. do 14. ure, 8.4. od 8. do 16. ure za oddelke: Stopiče, Dolž, Podgrad v OŠ Stopiče.
Vpisovali bomo tudi otroke za pripravo na OŠ (mala šola).
* VVVE BRUSNICE:
6-4. od 7. do 13. ure in 8.4. od 12. do 16. ure v tajništvu OŠ.
Vpis bo za otroke, rojene v letu 1993 in 1994.
' SLVVE ŠMARIF.TA:
°d 6.4. do 9.4. od 9. do 15. ure v OŠ Šmarjeta.
* ¥_VyE VAVTA VAS:
6-4. od 8. do 14. ure, 7.4. in 8.4. od 8. do 16. ure v VVE Vavta vas. Vpisovali bomo tudi v varstveno družino v Vavti vasi. Z vpisom v vrtec Vavta vas bo vaš otrok vpisan v program Korak za korakom.
OTVORITEV IN DNEVI ODPRTIH VRAT
od petka 26.3.1999 do nedelje 28.3.1999 od 10.00 - 22.00
V tem času Vam nudimo brezplačno vadbo pod strokovnim nadzorom v fitness centru.
PONUDBA MESECA APRILA
ob nakupu mesečne karte za fitness, Vam podarimo lx tedensko brezplačen solarij.
m?
pomežik soncu
Od
's<>
Zaradi pomanjkanja
BODO M NOGI OTROCI POČITNICE PREŽIVELI DOMA,
PREPUŠČENI SAMI SEBI IN ULICI.
Da bi bilo takih otrok čim manj, je revija OTROK IN DRUŽINA
DALA POBUDO POMEŽIK SONCU. V TEJ HUMANITARNI AKCIJI ŽELIMO ZBRATI 40 MILIJONOV TOLARJEV IN TAKO OMOGOČITI LETOVANJE 20.000 OTROKOM,
KI BI BILI SICER ZA TO PRIKRAJŠANI.
primo p, počil nice 111 otrokom
Pridružite se nam.
s
mm
Iradio max
88,9 FM 87,6 FM
m
probilka
orehov
RADIO < BREŽICE
88,9
95,9 MHz
Rezalni stroj MAS 8301 o BOSCH
Papir za peko, 8 m
O
•6
■d
<
Z
X
Ud
O
z
>
g
Mikrovalna pečica MOULINEX
RP 12/1 pokrovi
S kartico Kovinotehna priznamo do 5%
gotovinski popust!
v vseh prodajnih enotah glede na asortiman
KOVINOTEHNA
C^ADniTt
ADRIA MOBIL, d.o.o.
NOVO MESTO, Belokranjska 4
Podjetje s priznano blagovno znamko proizvajalca počitniških prikolic in avtodomov
VABI K SODELOVANJU
zanesljivega sodelavca za delo
KOMERCIALISTA V NABAVI
Pričakujemo prijave kandidatov, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:
• višješolska izobrazba kemijske ali kemijsko tehnološke smeri
• poznavanje osnovnih računalniških aplikacij
• aktivno znanje tujega jezika
• izkušnje na področju razvoja ali nabave izdelkov iz plastičnih materialov
• komunikativnost
• natančnost in zanesljivost Kandidatom za zaposlitev nudimo:
- zaposlitev za nedoločen čas, s štirimesečnim poskusnim delom,
- samostojno delo, možnost osebnega in strokovnega razvoja.
Kandidate vabimo, da pisne prijave z dokazili o izobrazbi in izkušnjah pošljejo v 8 dneh v kadrovsko službo podjetja na naslov: ADRIA MOBIL, d.o.o., Belokranjska 4,8000 Novo mesto, z oznako: Objava. Podrobnejše informacije lahko dobite na tel. št. 068/323-202.
-SkPgu,
DAVEK NA DODANO VREDNOST
REPUBLIKA SLOVENIJA Ministrstvo za finance
Slovenija uvaja davek na dodano vrednost
OBVESTILO
REGISTRACIJA ZA DDV POTEKA DO 31.3. 1999
V skladu z določbami 76. člena Zakona o davku na dodano vrednost (Ur. 1. RS št. 89/98) ter 114. členom Pravilnika o izvajanju Zakona na dodano vrednost (Ur. 1. RS, št. 4/99), morajo osebe (pravne, s.p.p. in fizične), ki kjerkoli neodvisno (samostojno) opravljajo dejavnost in so v letu 1998 dosegle višji promet od 5,000.000 tolarjev, predložiti davčnemu organu izpolnjen obrazec za registracijo (DDV-P)
do 31.3.1999.
Obrazce DDV-P lahko dvignete na vašem najbližjem davčnem uradu ali izpostavi od 1.3.1999 dalje. Izpolnjene obrazce lahko dostavite osebno ali pošljete po pošti s povratnico krajevno pristojnemu davčnemu uradu.
V primeru, da ne morete osebno prevzeti obrazca, pokličite na pristojno enoto DURS, od koder vam ga bodo poslali po pošti. Davčni zavezanci in druge osebe lahko informacije v zvezi z registracijo in izpolnjevanjem obrazca DDV-P dobijo na izpostavah in davčnih uradih ter v :
• INFO pisarni za DDV po telefonu ( 061-17-34-410
in 061- 17-34-412) vsak torek in četrtek od 10. do 12. ure,
• po elektronski pošti ddv.info@gov.si
• po internetu: www.sigov.si/mf/slov/ddv/ddv.html
• ali po pošti na naslov: Projekt DDV, INFO pisarna, Železna cesta 18, Ljubljana.
Za nakup STAVBNEGA POHISTV
POTROŠNIŠKA PO
ugodna dolgoročna
do 5 let
od T + 0% dalje
m JELOVICA
tel.:064/61 -30, FAX:064/634-261
REPUBLIKA SLOVENIJA Ministrstvo za finance Carinska uprava Republike Slovenije
Slovenija uvaja trošarine OBVESTILO
REGISTRACIJA TROSARINSKIH ZAVEZANCEV POTEKA DO 31.3.1999
V skladu s 74. členom Zakona o trošarinah (Ur. 1. RS, št. 84/98) in 52. členom Pravilnika o izvajanju Zakona o trošarinah (Ur. 1. RS, št. 6/99) morajo proizvajalci trošarinskih izdelkov in imetniki kotlov za kuhanje žganja pristojnemu carinskemu organu predložiti izpolnjeno prijavo za vpis v register (obrazec TRO-P)
do 31.3.1999.
Obrazce TRO-P lahko dvignete na vaši najbližji carinarnici ali carinski izpostavi od 8.3.1999 dalje. Izpolnjene obrazce lahko dostavite osebno ali pošljete po pošti s povratnico krajevno pristojnemu carinskemu organu. V primeru, da obrazca ne morete prevzeti osebno, pokličite na pristojno carinarnico ali carinsko izpostavo, od koder vam ga bodo poslali po pošti. Vse druge osebe, ki opravljajo dejavnost, zaradi katere so zavezane obračunavanju in plačevanju trošarine, se morajo pristojnemu carinskemu organu prijaviti do 30. junija 1999. Vsaka oseba (pravna, fizična ali s.p.), ki začne s trošarinsko dejavnostjo po preteku navedenih rokov, mora pri carinskem organu vložiti prijavo za registracijo najmanj 15 dni pred pričetkom opravljanja dejavnosti, zaradi katere postane trošarinski zavezanec.
IVošarinski izdelki: so alkohol in alkoholne pijače, tobačni izdelki ter mineralna olja in plin.
Trošarinski zavezanci so:
a) proizvajalci trošarinskih izdelkov;
b) mali proizvajalci:
- vina (fizične osebe, ki imajo v lasti oziroma v uporabi
vsaj 500 m2 vinograda in pridelujejo vino iz lastnega grozdja),
- žganja (fizične osebe, ki imajo v lasti oziroma v uporabi kotel za kuhanje žganja s prostornino vsaj 40 1);
c) uvozniki trošarinskih izdelkov.
Trošarinski zavezanci in druge osebe lahko dobijo informacije v zvezi z registracijo in izpolnjevanjem obrazca TRO-P na carinarnicah in carinskih izpostavah ter tudi:
• INFO pisarni za DDV po telefonu ( 061-17-34-410
in 061-17-34-412) vsak torek in četrtek od 10. do 12. ure,
• informacijski pisarni Carinske uprave RS (tel. 061/442-933 in 061/140-10-44, int. 26-96 ali 27-19),
• po elektronski pošti ddv.info@gov.si
• po internetu: www.sigov.si/mf/slov/ddv/ddv.html
• ali po pošti na naslov; Projekt DDV, INFO pisarna, Železna cesta 18, Ljubljana.
	
	
13
Kapljice vode, ki se bleščijo v jutranji
ROSI, DAJEJO ŽIVLJENJU MOČ.
Naravna pitna voda Zala je čista in neomadeževana. In prav zato ima
TAKO ZNAČILEN, POSEBEN OKUS.
i;S
RA VODA
Ivo Sunara čaka le še končnico
Krka brez težav ugnala ZM Lumar in Loko kavo - Nakič z bolečim hrbtom po desetih minutah na klop - Forma moštva se izboljšuje - Brez bele zastave s Pivovarno Laško
mm linju
NOVO MESTO - Košarkarji novomeške Krke so si minuli teden z zmagama nad mariborskim Lumarjem in škofjeloško Loko kavo tudi teoretično že zagotovili tretje mesto in si bodo v polfinalu končnice državnega prvenstva vstop v finale poskušali priboriti v boju s Pivovarno Laško, ki so jo pred tremi tedni v Novem mestu že premagali, in dokazali, da zanje ni nepremagljiva.
v
Sesti igralec ali le “Ubi sudiju!”
Kako do dobrih navijačev?
Medtem ko Pivovarna Laško, s katero se bo Krka srečala v polfinalu končnice, slovi po dobro organizirani in uigrani navijaški skupini, se navijaška skupina v Novem mestu nikakor ne uspe organizirati, tako kot bi si to želeli v klubu, čeprav je Krka po številu gledalcev na domačih nastopih v ligi Kolinska na vrhu.
V slogu vzklikov: “Ubi, ubi sudiju!”, ali “Ubi, ubi Štajerca!” si maloštevilni slabo organizirani navijači Krke delajo slabo uslugo in jim klub ni pripravljen pomagati do ogleda tekem v gosteh. Glede na to, da lahko dobro organizirani navijači veliko pomagajo k uspehu moštva, in tako rekoč predstavljajo šestega igralca, bi veljalo razmisliti tudi o tem.
Na zadnjih tekmah v novomeški športni dvorani vrtijo novomeško košarkarsko himno, ki pa je glasbeniki, ki so jo posneli, pred tem zagotovo niso pokazali lektorju, sicer ne bi peli o košarkaših (hrvaško) namesto o košarkarjih, pa tudi dve gajbe piva bi bile dve gaj-bi, saj Slovenci zaenkrat še nismo odpravili dvojine.
1. V
Tokrat se novomeškim košarkarjem ni bilo treba kaj posebej truditi za zmago. Tekma v Mariboru je bila izenačena le v prvem polčasu, srečanje pa je v prvi polovici drugega polčasa, ko je zbranost domačinov popustila, s štirimi trojkami v desetih minutah odločil Ivo Nakič. 8 minut pred koncem je krka vodila že za 17 toYk, to prednost pa je do konca le že višala.
Tudi v soboto Novomeščani z Loko kavo niso imeli večjih težav, čeprav izid ne kaže kakovostne razlike med ekipama, ki je bila na igrišču očitna. Čeprav so se Škofjeloča-ni na vso moč trudili s consko obrambo zaustaviti Novomeščane, je trener Krke Ivo Sunara lahko brez
škode po 10 minutah poslal na klop Iva Nakiča, ki gaje bolel hrbet. Med Ločani je nekaj več težav novomeški obrambi povzročal le nezaustavljivi Uroš Ivanovič, ki pa sem ni mogel ugnati razpoloženih strelcev Krke, med katerimi je prednjačil Matjaž Smodiš, ki je prebil na igrišču vseh 40 minut.
Moštvo Krke se zdaj pripravlja že na končnico, čeprav ga do konca drugega dela prvenstva čakata še 3 tekme: 27. marca v Ljubljani z Unionom Olimpijo, 3. aprila v Laškem s Pivovarno Laško in 7. aprila doma s Savinjskimi Hopsi. Vse tri tekme, ki ne morejo več vplivati na uvrstitev, lahko trenerju Ivu Sunari služijo kot izvrsten trening pred
končnico. Po padcu forme zaradi utrujenosti in predvsem bolezni, Sunarino moštvo spet prihaja v formo, katere višek naj bi doseglo prav na koncu. Čeprav se je Pivovarna Laško v rednem delu prvenstva izkazala za boljše moštvo od Krke, se Novomeščani nikakor ne mislijo vnaprej predati.
I. V.
KLUB LJUBITELJEV SPEEDWAYA
KRŠKO - V Krškem je bila v prostorih Plesne šole Lukec 17. marca ustanovna skupščina Speedway fan kluba Bery. Prvotni namen kluba je pridobivanje članov, občudovalcev speedwaya in enega najboljših slovenskih voznikov Gerharda Lekšeta. S tem bo klub, menijo ustanovitelji, pripomogel k popularizaciji omenjenega športa v Krškem, Posavju in ostali Sloveniji. V delovni načrt kluba so zapisali tudi druge dolgoročne cilje. Na ustanovni skupščini, ki se je udeležilo preko 50 privržencev speedwaya in voznika Lekšeta, so vodstvo kluba za štiri leta zaupali 7-članskemu izvršnemu odboru, katerega predsednik je Dušan Vodlan, podpredsednik Anton Vodišek in tajnik Gorazd Gorjup. Privrženci omenjenega športa lahko več informacij o klubu dobijo na telefonski številki (0608) 22-269, 22-694 in (041) 663-058.
NOGOMET 2. liga, 17. kolo - ELAN : JADRAN ŠEPIČ 0:1 (0:0). Strelec: 0:1 - Omanovič v 55. minuti. LESTVICA: 1. Dravograd 39... 10. Elan 22 itd. V nedeljo, 28. marca, bo Elan igral v gosteh s predzadnjeuvrščenim Factorjem.
KOŠARKA Liga Kolinska, od L do 6. mesta, 6. kolo - KRKA : ZM LUMAR
84:108 (49:53); KRKA: Jevtovič
6, Samar 2, Petrov 19, Smodiš 29, Grum 14, Ščekič 14, Nakič 24. Met za 3 točke: Krka 13:22 (Nakič 5, Petrov in Smodiš po 3,
7. kolo’ KRKA : LOKA KAVA 79:68 (42:33); KRKA: Jevtovič 17, Samar 2, Petrov 6, Smodiš 32 (69 odst., 12 skokov), Grum 9, Ščekič 2, Nakič 11. Met za 3 točke: Krka 11:28 (Smodiš 4, Nakič 3, Jevtovič 3, Grum). LESTVICA: 1. Union Olimpija 56,2. Pivovarna Laško 54,3. Krka 51, 4. Savinjski Hopsi 47, 5. ZM Maribor Lumar 41, 6. Loka kava 39.
V 8. kolu drugega dela lige se bo Krka v soboto, 27. marca, ob 19. uri v Ljubljani pomerila z Unionom Olimpijo.
ODBOJKA 1. DOL, ženske, 1. tekma polfinala končnice - TPV NOVO MESTO : HIT NOVA GORICA 2:3 (12,-12,-12, 10,14); TPV NOVO
MESTO: J. Vernig, Štumperova, Horvat, Koncilija, Muhič, Čora-lič, K. Vernig, Rajak, Kotnik, Grabič.
Morebitno tretjo tekmo polfinala končnice bodo odbojkarice TPV-ja in HIT-a odigrale v soboto, 27. marca, ob 19.30 v novomeški športni dvorani.
2. DOL, moški, 21. kolo VUZENICA : KOVINAR KOČEVJE 3:2; LESTVICA: 1. Astec Triglav 38... 6. Kovinar Kočevje 20 itd. V 22. kolu bo Kovinar Kočevje v soboto, 27. marca, igral doma s sedmuvrščenimi Črnučami.
3. DOL, zahod, moški, 21. kolo -
PRVAČINA : PNEUMA CENTER KOS MOKRONOG 3:0 (2, 9,8); LESTVICA: 1. Prvačina 32,
2. Pneuma center Kos Mokronog 26, 3. Logatec 22, 4. Elvo Bled II 20 itd. V 22., zadnjem kolu bodo Mokronožani prosti, čakajo pa jih še kvalifikacije za napredovanje v drugo ligo.
3. DOL, zahod, ženske, 21. kolo -TPV NOVO MESTO II: PIRAN 0:3; BRESTANICA : RADIO MORJE 3:2, BOHINJ : KOČEV- -JE 3:2. LESTVICA: 1. Asics Kamnik 40... 8. Kočevje 1§... 10-TPV Novo mesto II 10, 11. Brestanica 8 itd. V 22. kolu bo Kočevje igralo v doma s Šenčurjem, TPV Novo mesto II v gosteh s Kemiplasom Koprom III in Brestanica prav tako v gosteh s kamniškim Asicsom.
Po neumnosti izgubljena tekma
Novomeške odbojkarice so klonile pritisku izjemno borbenih, uigranih in taktično izvrstno pripravljenih Novogoričank - Za finale potrebujejo
NAMIZNOTENIŠKI
TURNIR
NOVO MESTO - Rekreativna skupina namiznoteniškega kluba Krka bo v soboto, 27. marca, ob 8.30 v prizidku B novomeške športne dvorane pripravila odprti turnir v namiznem tenisu za veterane in rekreativce za pokal bifeja Rezelj. Prijave bodo sprejemali pol ure pred začetkom tekmovanja, v prijavnino, ki znaša 1.500 tolarjev, pa je vključena tudi malica po koncu turnirja. Dodatna pojasnila o turnirju lahko dobite popoldne in zvečer pri Stanetu Koširju po telefonu 27 308.
USPEH OSOLNIKOVE
TREBNJE - V drugem krogu državnega prvenstva v kegljanju za deklice je 13-letna Trebanjka Ksenija Osolnik podrla 323 kegljev, kar je lep uspeh obetavne kegljavke. (N. G.)
NOVO MESTO - Novomeške odbojkarice so prvo tekmo polfinala državnega prvenstva z novogoriškim Hitom na domačem igrišču izgubile. Poraz jih je oddaljil od finala, a vse le še ni bilo izgubljeno. Novogoričanke, ki so tekmo z TPV-jem pred tednom dni izgubile, so se tokrat tudi taktično dobro pripravile, k uspehu pa so jim z napakami in taktično slabim nastopom pomagale tudi domačinke same.
Novogoričanke so vso pozornost z 2:1. Ko so bile v četrtem nizu pri
HOPLA, TA JE MOJA - Patrik Meluš (na sliki zadaj), kar 216 cm visoki 27-letni Slovak, pri trenerju Ivu Sunari dobi več priložnosti za igro, na sobotni tekmi z Loko kavo pa je zaigral kar v začetni peterki. Na žalost med novomeško publiko zelo priljubljeni orjak priložnosti ni izkoristil, saj mu v treh poskusih ni uspelo zadeti koša, je pa v skoku prestregel tri odbite žoge, eno je kar takole preko glave zmaknil Huseinu Kahvedžiču. (Foto: I. Vidmar)
MALI LOG V SAHU
LOŠKI POTOK - V Loškem potoku so pripravili ekipno občinsko prvenstvo v šahu. Nastopile so vaške ekipe, med katerimi je največ točk zbral Mali Log. Vrstni red: 1. Mali Log 17, 2. Retje 114,5,3. Draga 13,4. Šegova vas 11,5. Hrib 10,6. Retje II 6,5. (A. K.)
MALINE NA RIBNIKU
RIBNIK - V nedeljo, 22. marca, je športno akcijsko društvo Malina na Ribniku pripravilo tekmovanje v skokih s tekaškimi smučmi. Z deset metrov dolgim skokom in doskokom v telemark je zmagal Matjaž Zupančič.
posvetile bloku na najboljši novomeški napadalki Jani Vernig in ji tako skoraj povsem onemogočile učinkovit napad. Kljub temu je Janina sestra Katja, ki je na mestu podajalke očitno zamenjala izvrstno Rebeko Koncilija, še naprej vztrajno podajala le njej. Če prištejemo še izvrstno igro Novogoričank v polju, kjer zanje izgubljenih žog ni bilo, je vzrokov za poraz dovolj.
Po izgubljenem prvem nizu so si v nadaljevanju Novomeščanke opomogle in brez večjih težav povedle
MLADI IN STARI
ČRNOMELJ, NOVO MESTO -V nedeljo, 28. marca, se bodo ob 9. uri na drugem posamičnem prvenstvu kegljačev v Črnomlju oziroma na kegljišču v Kanižarici pomerili najmlajši, istočasno pa bodo v Novem mestu merili moči veterani in veteranke. (N. G.)
vodstvu 10:8 že na pragu zmage, so zaigrale povsem zmedeno in Novogoričanke so z delnim izidom 7:0 prišle do skrajšanega petega niza, v katerem so že vodile z 12:9. V zaključku niza so gostje po napakah domače vrste še enkrat dobile priložnost, ki je tudi tokrat niso spustile
SKOKI ŽE DRUGIČ
LOŠKI POTOK - Na pragu pomladi so retjiški Nevtralci v nedeljo, 14. marca, pod vodstvom Matjaža Mišiča na Bloudkovi skakalnici pripravili že drugo tekmovanje v smučarskih skokih, ki si jih je ogledalo več kot 400 domačinov in gostov, 83 tekmovalcev pa je prišlo iz Loškega Potoka, Sodražice, Ribnice, Kočevja, Gribelj, Račne, Krškega, z Blok in ljubljanskega kluba Ilirija. V ekipnem vrstnem redu, kjer so nastopali le domačini, je zmagala ekipa Anis Trend. Med posamezniki se je najdaljši skok posrečil Radencu Tomažu Štariču, na ekipni tekmi pa je najdlje skočil Janez Kordiš (Bir-tek). (A. K.)
ŽUŽEMBERČANI V FINALU
ŽUŽEMBERK - Na polfinalnem turnirju mladinskega državnega prvenstva v odbojki se v Žužemberku zmagali odbojkarji kanalskega Salonita, domačini pa so si z drugim mestom prav tako zagotovili nastop v finalni skupini, v kateri se bodo najboljša štiri moštva po ligaškem sistemu pomerila za naslov državnega prvaka. Žužembcrčani so premagali Brezovico z 2:0 (13,6) in Elvo Bled z 2:0 (6, 10), s Salonitom pa so izgubili z 0:2 (-9, -5). Končni vrstni red polfinalnega turnirja: 1. Salonit 6, 2. Žužemberk 4, 3. Brezovica 2, 4. Elvo Bled 0. (D. P.)
DVAKRAT TOM
TREBNJE - Badmintonski klub Tom je vTVebnjem pripravil državno prvenstvo za igralce do 11. leta. Med domačimi igralci seje najbolj izkazala Katja Strmole, ki je osvojila zlato med posameznicami in z Ljubljančanko Ano Kovač med ženskimi pari, medtem ko sta bila s klubskim kolegom Tadejem Jezernikom med mešanimi pari druga. Tadej je osvojil bron med posamezniki in z Lendavčanom Rokom Činčem še drugo mesto med moškimi pari. Tomovi bad-mintonisti so letos na štirih državnih prvenstvih v različnih kategorijah osvojili že 10 naslovov državnih prvakov.
JANI NI ŠLO - Jana Vernig je 10 prvi polfinalni tekmi državneg prvenstva le stežka osvajala toC .’ saj so bile Novogoričanke nanjo posebej pozorne.
iz rok, izid so s petimi zaporedni®^ točkami obrnile sebi v prid na U-in po izenačenju osvojile še oc* ,'0 točki za zmago. Drugo polfina____
• “Dvoboj izenačenih ekip s® ^ bile Novogoričanke, a naša deld kljub temu niso brez možnosti finale. Oddolžiti se J>rimor*tanLli poraz v Novem mestu je m o motiv, ki nam lahko v sredo Pr,n zmago v Novi Gorici. Tokrat s m® dobljeno tekmo izgubili Pre zaradi napačne taktike in slab*“ daj,” je po porazu z novo®0,?Ln|i Hitom dejal trener Novomešč Bojan Vernig.	_______
tekmo so Novomeščanke in goričanke igrale sinoči v Novi (J ^ ci, v primeru uspeha TPV-jevk p tretja tekma v soboto v Novem
tu.	j	v.
INVALIDI ZA NASLOV^
ČRNOMELJ - Na posamič^ y državnem prvenstvu invalid ^ hitropoteznem šahu je v sobot • marca, v Črnomlju nastopilo	0
ralcev. Zmagal je Ljubljančan	<
Halik, domača šahista Janez D in Danko Bubnjič pa nista do vidnejše uvrstitve. (J. D.)
rgči
STREL V MORJE
■ ... vive1' TREBNJE - V Trebnjem v
mokronoški vzdržljivostni P ® jjii
Martin Strel se ta čas bori s P°„j,
prisluženimi odvečnimi *o'°*’::el 1
poleti pa se bo znova spopr. J ^
jadranskimi valovi. Med 27.'. j|0-
julijem načrtuje premagati.ne-
metrov morja med Koprom 1 g|
netkami. Večji del poti bo P a
bliže obali, tudi mimo Grade*® g
podvig pa naj bi končal kar n ^
Svetega Marka. Septembra g® c^i
še maratonsko plavanje v Gard8*
jezeru.
Krka izgubila odločilno tekmo
Odločila igra parov in poraz Kitajca
„ NOVO MESTO - Novomeški namiznoteniški prvoligaš Krka je v 17. kolu v Mariboru s 4:6 izgubil odločilno tekmo z drugouvrščenim Mariborom. Z zmago bi Krka po rednem delu prvenstva osvojila najmanj tretje mesto, kar bi pomenilo, da bi se v polfinalu končnice pomerila z lažjim nasprotnikom, Mariborom ali Eto, tako pa bo v polfinalu igrala z lanskimi državnimi prva-k>m Maxijem Olimpijo. Po izenačenem izidu 3:3 so imeli krkaši v Mariboru še možnosti za zmago, a sta lanska državna Prvaka in domala nepremagljiva Komac in Hribar izgubila igro parov, novomeški Kitajec . u dia pa je izgubil s Plohlom, j® Pfej pa tudi z mariborskim tajcem Jangom Šigangom. Izidi posameznih dvobojev: Jang Sigang: Komac 2:1, Plohl •Hribar 2:0, Jerman : Ksu Jia .•2, Plohl : Komac 1:2, Jang Ngang ; Ksu Jia 2:0, Jerman : Hribar 1:2, Plohl, Jang Šigang •Komac, Hribar 2:1, Plohl : *“u Jia 2:0, Jerman : Komac ■ , Jang Šigang : Hribar 2:0.
I. V.
vod.
Istvo
■dg0 v drugi etapi dirke prevzel skupnem vrstnem redu, na Vitiagov'US,pcl<) zmagat‘, saj ga je z ijec g. adnji etapi prehitel Avstr-spart. V ekipnem vrstnem
°ncu i
°svoji| drugo mesto
Krka v polfinale s četrtega mesta
Poškodbe in gripa so novomeške igralce namiznega tenisa oddaljile od visokih ciljev - Kitajec Ksu Jia ni upravičil zaupanja - Vse kljub temu še ni izgubljeno
NOVO MESTO - V novomeškem namiznoteniškem klubu Krka so se že pred porazom v Mariboru poslovili od visokoletečih ciljev, ki so sijih zastavljali še po koncu jesenskega dela sezone, ko se jim je tudi za zelenimi mizicami pridružil Kitajec Ksu Jia. Nesrečen splet okoliščin jih je zdaj pripeljal na četrto mesto na prvenstveni lestvici, kar pomeni, da se bodo v polfinalu končnice prvenstva pomerili z ljubljanskim Maxijem Olimpijo, lanskim prvakom.
ZMAGA VRHOVNIKA,
akrobati NA SP
NOVO MESTO - Član novome-^ga smučarskega kluba Krka Rog sl . Iaz Vrhovnik je zmagal na vele-švic°mU Za točke na Arehu. V Ma'arS^em Slrmčarskcm središču Drv'1?®61180 se za nasl°ve svetovnih čari v” PornerHi akrobatski smu-Dar i i Prostem slogu in disciplini Krk n Sta tekmovala tudi člana Ovc6 8a Jani Pogačar in Silvo pa J1’ Pogačar je bil v disciplini Ovp °- 'n v prostem slogu 26, n Pa je osvojil 33. in 39. mesto.
STRELJALI v radni
str!u^^O - Klub za praktično ma Janje Krško je v soboto, 13. niu a’-na sttel'šču Radna pri Bošta-|eni?riPravd tekmo posavsko-do-"a kaL^CV praktičnem streljanju, cev j8 s k' N nastopilo 42 tekmoval-redi ov V ekipnem vrstnem nad o ° zmagali člani KPS Krško ka u vicm Krško in ŠKED Velita*, •’ med posamezniki pa je v fi/P? PDL 99 zmagal Jože Ko-(Po^a . K°) na<J Jankom Božičem V*/*) *n Marjanom Čeplakom. Kanc n' razvrst'tvi je bil najboljši nc Umek (Krško).
pO MAGISTRALI
Sava*	kolesarji	krškega
nCinPrjJukta se je v skupnem vrst-0 ia t U ^'etapne kolesarske dirke “Vrstileans.ki magistrali najbolje Pa ie L-fndi Šmerc, Bogdan Ravbar kolesa • Nekdanjemu krškemu Zniai>nI?,UJ80.rju Kranjcu, ki jc z
^lll jf ki	vivipiitiu	iiaiiivui
Kaje ■ 8avaprojekt peti. Gregor ciljihU*-® )!.seštevku točk na letečih
Najprej poškodba Komca, kasneje pa še močna gripa, ki jc od treningov ločila tako Komca kot tudi kapetana novomeške vrste Marjana Hribarja pa tudi poškodba ramena Matjaža Retlja, ki je nadarjenega mladega novomeškega igralca za pol leta oddaljila od zelene mize, so vzroki, zaradi katerih Krka letos nima prav veliko možnosti, da bi postala državni prvak, kot so upali pred začetkom prvenstva. Vse to in slabša igra Kitajca Ksu Jia je po mnenju Marjana Hribarja, zelo slabo vplivalo na do tedaj dobro vzdušje v moštvu. Prav malodušju igralcev pripisuje tudi sobotni poraz v Mariboru.
LOKOSTRELCI NA VAHTI
VAHTA - V soboto, 20. marca, je lokostrelski klub Novo mesto na Vahti pripravil turnir v zvrsti 3-D za Camo pokal, ki je štel tudi za prvo izbirno tekmo za nastop na letošnjem evropskem prvenstvu. V številnih disciplinah so se dobro znašli tudi domači tekmovalci. Tako je Martin Fabjan zmagal v disciplini goli lok, Božo Pirc je z najboljšim izidom tekmovanja, 257 krogi, zmagal v disciplini sestavljeni lok, v disciplini olimpijski lok sta se z dobrima izidoma ter prvima dvema mestoma izkazala Bojan Brulc in Iztok Može, Velja pa omeniti še drugo mesto Simone Ambrož med dekleti s sestavljenim lokom ter četrto mesto Branka Zbašnika v disciplini 3-D.
SPET KASTELIC
NOVO MESTO - Na marčevskem novomeškem hitropoteznem turnirju je sodelovalo kar 26 šahi-stov, kot je že v navadi, pa je zmagal Marjan Kastelic, ki je tokrat dobil vseh 13 odigranih partij. Drugo mesto je osvojil nekdanji serijski zmagovalec Robert Rud-man, ki je ob 12 zmagah izgubil le s Kastelcem, tretji pa je bil Groš Kobe.
TURNIR V NAMIZNEM TENISU
VELIKI PODLOG - Športno društvo Veliki Podlog bo v ponedeljek, 5. aprila, ob 14. uri v dvorani tamkajšnjega gasilskega društva pripravilo rekreativni turnir v namiznem tenisu. Prijave sprejemajo in dodatna pojasnila dajejo po telefonu (0608)74091 ali (041) 411 690.
TRIJE MED ŠTIRIMI
NOVO MESTO - Člani sekcije za akrobatsko smučanje pri smučarskem društvu Krka Rog so na državnem prvenstvu v disciplini grbine dosegli skoraj popoln uspeh, saj so se med prve štiri usvrtili kar trije novomeški smučarji. Zmagal je Jani Pogačar, Marko Jemec je bil tretji in Silvo Oven četrti.
Šport iz Kočevja in Ribnice
dr{JBNlCA - V 18. krogu v drugi čevsitVn'Egi so rokometaši ko-Rad Cr9rče Erez težav premagali je bi|V *z'^ 43:24 pomeni, da Kojj.0 Prvenstvcno srečanje za tokrat0 9 laži‘ trening. Tudi se je s strelskimi vaiami Marc
%ebal Marc H°jč. najboljši sobmC mcd drugoligaši, ki je na kov n tekmi dosegel 14 zadet-naSDr g0r ®'zjak Pa jc mrežo HajuL°tnc8a vratarja zatresel dva-od,očr,al S()boto čaka Kočevec tla kat, tckma za prvo mesto, ' Krv-r,Cm so vso sezono. n,etn,V'VJE - Veteranke roko-pi|e kluba Kočevje so nasto-Dett, ,a Mednarodnem rokomet-kajjn-ULn*rju v lz°H. ki ga tam-fa v i' j*1, te osem let organizi-^Čniiz aSt'tCV osme8a marca in Va. ^ Judi materinskega dne-3o.u, uPini mlajih veterank do fina, a8° Kočevke klonile šele v Ralo.,’ Ncr so jih s 13:12 prema-
Sale
ža
^i^terankc iz Dupelj. Na tek-l2:g ^ telje mesto je Šentjernej z
<rP[Cma8al rokometašice ma-
• Kokec|av^inika-
V 19. krogu v
drugi državni odbojkarski ligi so igralci Kovinarja iz Kočevja spet tesno izgubili. V Vuzenici so klonili šele v petem podaljšanem nizu. Tekma je bila zelo borbena in nenavadna, trajala je skoraj tri ure, vsi nizi razen prvega pa so se končali z tesno zmago ene ali druge ekipe. Ekipa Kovinarja je na sedmem mestu z dvajsetimi točkami.
• KOČEVJE-V 16. krogu v pri državni ligi so kegljačice Kočevja, ki vse tekme kot domačinke igrajo v Cerknici v boju za obstanek v ligi, z 2:6 izgubile proti Postojnski jami.
• RIBNICA - Znamenitega teka na smučeh Vasaloppct na Finskem so se udeležili tudi Nande Šilc, Janez Lovšin in Ludvik Petelin iz Ribnice. Med več kot tisoč udeleženci so na 75-kilometrski progi zasedli solidne uvrstitve, najbolj veseli pa so bili, ker so brez težav prišli na cilj. To ni bil njihov prvi nastop, saj so od leta 1995 nastopili na tekih v desetih državah, ostali pa so jim še teki v Estoniji, Avstraliji in na Japonskem. M. G.
Tudi Kitajec Ksu Jia, ki se je fantom pridružil že jeseni, a je lahko začel nastopati šele v drugem delu sezone, ni izpolnil pričakovanj vodstva, saj je izgubil večino odločilnih dvobojev. Vzrok za njegovo slabšo igro je predvsem pomanjkanje treninga. Ves čas do prihoda v Novo mesto je Ksu Jia vadil dvakrat na dan z močnimi nasprotniki, pri nas pa tega ni mogel. Po besedah kapetana novomeške vrste Marjana Hribarja je Ksu Jia igralec, ki, če je dobro pripravljen, igra izvrstno, sicer pa na tekmi deluje povsem izgubljeno, čeprav mu gre na treningu sijajno. Pred kratkim je tako na treningu zlahka ugnal najboljšega slovenskega igralca Robija Smrekarja, na tekmi v Mariboru pa je izgubil s precej slabšim Plohlom.
Do konca rednega dela prvenstva sta še dve oziroma eno kolo. Krka se je namreč sinoči doma pomerila
Vrhovnik tretji in Lana peta
Smučarji za državne naslove
NOVO MESTO - Novomeški smučar Matjaž Vrhovnik je na državnem prvenstvu v slalomu osvojil tretje mesto. Zmagal je Jure Košir. Mlajši dečki in deklice so se za državne naslove v slalomu pomerili na Krvavcu. Med dečki je bil Simon Brudar dvanajsti, med deklicami pa je bila Lana Grandovec tretja po prvem teku, v drugem pa je izgubila dve mesti. V nedeljo so tekmovali še v veleslalomu, kjer se je med najboljših deset uvrstila spet le lana Grandovec; tokrat je bila šesta.
Med cicibani, ki so se na Veliki Planini pomerili v slalomu za pokal centralne regije, je član krke Roga Grega Kostajnšek osvojil tretje mesto, med dekleti pa je bila Katja Zalar tretja, Neva Dolinšek šesta in Vanja Brodnik deseta. Na drugi cicibanski tekmi za pokal centralne regije na Kopah je bila v slalomu Vanja Brodnik tretja, Katja Zalar šesta in Neva Dolinšek osma, Marko Knafelc četrti in Tevž Grandovec sedmi.
Člani alpske šole Krke Roga so nastopili na odprtem prvenstvu Celja. V kategoriji do 7. leta je bila Tamara Prešeren tretja, v kategoriji do 9. leta pa je med deklicami Tjaša Stankovič zmagala, Lara Humek je bi tretja in Tina Vehar osma, med dečki pa je bil Martin Lazar tretji.
INTEL NA POREZEN
NOVO MESTO - Planinsko društvo Intel servis bo v nedeljo, 28. marca, pripravilo tradicionalni zimski pohod na 1622 m visoki Porezen. Odhod avtobusa s parkirišča nasproti novomeške avtobusne postaje bo ob 6. uri. Prijave sprejema in pojasnila daje Marko Rems po telefonu 26 811 ali (041) 77 205.
PRVI ČRNOMALJCI
NOVO MESTO - Na ekipnem področnem prvenstvu v šahu za srednje šole je zmagala srednja šola Črnomelj nad Gimnazijo Novo mesto in šolskim centrom Brežice. Ekipo so sestavljali trije fantje in dekle.
Marjan Hribar
z Radgono, v soboto pa jo prav tako na Otočcu čaka Era. V prvem delu so Novomeščani igrali brez Kitajca, na tekmi z Radgono pa tudi brez Komca. Z Radgono so igrali 5:5, Ero pa so premagali s 6:2. Tokrat naj ne bi bilo težav premagati obe moštvi. V polfinalu končnica naj bi se, kot rečeno, pomerili z državnimi prvaki igralci Maxija Olimpije, ki bodo kot prvouvrščeni po rednem delu imeli prednost prve tekme na domačem igrišču. Kljub temu ni vse izgubljeno, saj Komac obljublja, da bo do tedaj povsem nared, in če bo sposoben svojo nalogo opraviti tudi Ksu Jia, Krka vseeno ni brez možnosti.
I. V.
HRIBERŠEK PRVAK
KRŠKO - Na zimskem državnem prvenstvu za mlajše dečke in deklice je 12-letni plavalec krškega Celulo-zarja Primož Hriberšek osvojil naslov državnega prvaka na 100 m hrbtno, poleg tega je osvojil srebro na 100 m delfin, bron pa na 200 m hrbtno. Jernej Omerzel je bil tretji na 100 m mešano in 100 m delfin.
NA FRATO
NOVO MESTO - Planinsko društvo Novo mesto bo v soboto, 27. marca, pripravilo pohod po prvem delu Trdinove poti iz Novega mesta na Frato in do Soteske. Izlet bosta vodili Marica Praznik in Mateja Grahek, odhod pohodnikov izpred pošte na Novem trgu pa bo ob 8. uri. Prijave sprejemajo po telefonu 22 948.
TVebanjke so prvoligaške
NOVO MESTO - Trebanjske kegljavke, ki letos nastopajo v drugi slovenski ligi - vzhod so konec minulega tedna na novomeškem kegljišču s 6:2 (2290:2193) ugnale drugouvrščeni cerkniški Brest ter se tako dokončno uvrstile v 1. B-1>8°-
Med ostalimi ekipami z našega konca so sc tokrat zmage veselile kegljavke krškega Sremiča, Kočevci, Ribničani, Črnomaljci in Krčani, izgubile pa so le Kočevke. Ostali izidi dolenjskih ekip: ženske: I. liga -Kočevje : Postojnska jama 2:6; II. liga, vzhod - Sremič Krško : Komcel Hermi 6:2. Moški: II. liga, zahod - Gorica Tekstina : Kočevje 3:5, Ribnica : Slovan 5:3; II. liga, vzhod - Rudar Črnomelj : Radenska 6:2; III. liga, vzhod - Sremič Krško : Miklavž 6:2.	■_	.
N. G.
KAUU
cnm
W. M. M. A. F. E.V.
VVORLD MODERN MARTI AL ARTS FEDERATION VVELTVEREINIOUNG DER MODERNEN KAMPSPORTAPTEN DACHVEHBAND FOR MODERNEN KARATE ŠPORT SEMI FULL CONTACT HCK BOJONO KUNO FU FORMEN VVAFFEN SELBSTVERTEIDIGUNG ETC ior Ff »i. acm> umo
frAUTf
• ŠPORT • ZDRAVJE • REKREACIJA • SAMOOBRAMBA
• vpis novih članov
• program obrambe in zaščite
• program hitre psihofizične transformacije
• začetni in nadaljevalni program
• zdravniška kontrola
• tekmovalni in demonstracijski program
• individualni trening
Treningi so v ponedeljek, sredo in petek od 17. ure do 19.30 v športni dvorani Marof (mala telovadnica).
Treninge vodi mojster športa ŠEMSO ŠEHIČ - šesti dan
ZMAGALA EKIPA Z JORDANKALA - Na novoustanovljeno Društvo podeželske mladine (DPM) Mirna Peč je v sodelovanju s Kmetijsko svetovalno službo Novo mesto v petek, 19. marca, v domačem kulturnem domu prvič priredilo kviz Mladi in kmetijstvo na lokalnem nivoju. V znanju iz tem: Program reforme kmetijske politike 1999-2002, Nega in varstvo mladega gozda, Zdravje in bolezni drobnice ter Pomen vinogradništva in vinarstva v Sloveniji in Vino, pijača doživetja se je pomerilo šest ekip: iz Jablana, Sv Ane, Globodola, Šentjurske doline, Jordankala in Mirne Peči, najbolje pa so se odrezali trije tekmovalci iz jordankalske ekipe (na levi predsednik DPM Marjan Parkelj, zraven pa zmagovalci Primož Murgelj, Irena Makše in Marko Bevc). V soboto, 27. marca, bodo tako sodelovali na regijskem kvizu v Semiču. (Foto: L. Murn)
ŠOLA V OREHOVICI ODPRLA VRATA - V soboto, 20. marca, so se učenci OŠ Šentjernej, podružnice Orehovica, lotili šole nekoliko drugače. V šestih delavnicah: likovni, slikanju na steklo, kuharski, igralski, novinarski in šiviljski so ob pomoči mentorjev in staršev spoznali nekaj novih spretnosti, ki so jih potem predstavili na zaključni prireditvi. O vsem so poročali tudi mladi novinarji (na sliki), ki so pod mentorstvom Katje Hodnik in pomoči novinarke Dolenjskega lista ter treh staršev izdali tudi skromno glasilo. (Foto: T. Gazvoda)
NAGRADNA IGRA
Za zdravo srce
•	v	•
m ožilje
TFIFMZUA NOVO MESTO
V torek zvečer se je z oddajo v živo iztekel niz oddaj, ki jih je skupaj z dolenjsko-belokranjsko podružnico Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije pHpravlja-la Televizija Novo mesto: V oddaji programa Vaš kanal so sodelovali znani strokovnjaki, ki so odgovarjali na številna vprašanja gledalcev.
Ob koncu zadnje oddaje so izmed gledalcev, ki so pravilno odgovorili na vprašanja, zastavljena v prejšnjih oddajah, izžrebali, tri lepe nagrade. Med več kot tri tisoč reševalci je sreča poiskala:
- Heleno Stampahar, Vukovci 3,
8344 Vinica, ki je prejela gorsko kolo trgovine Kolesar, Turkova 2, Bučna vas, Novo mesto, ki vsem članom Društva za zdravje srca in ožilja priznava 10-odst. popust pri nakupu koles in kolesarske opteme,
- Milko Leban, Spomeniška 3, 8233 Mirna, ki bo dobila merilec krvnega tlaka trgovine z medicinskimi in ortopedskimi pripomočki Mediš iz Novega mesta, in -Andraža Lukšiča, Ivana Roba 50, 8000 Novo mesto, ki bo lahko izkoristil vikend paket v zdravilišču Šmarješke Toplice, ki ga podarja podjetje Krka Zdravilišča.
i^krkkzdraviliščk
HOTELI OTOČEC
TENISKI CENTER OTOCEC
• NA ITF V UMAGU - Tekmovalna vrsta športnega društva Krka Teniški center Otočec seje minuli teden v Poreču pripravljala na poletno sezono, za zaključek priprav pa je trener Bojan Erak fante preizkusil na mednarodnem turnirju ITF v Umagu. Medtem ko Blaž TUrk zaradi bolezni ni nastopil, so ostali trije izpadli v kvalifikacijah. Hrvat Oreškovič je namreč v 1. krogu izločil Maja Jožefa, v drugem pa Tadeja Puclja. Najbolj seje izkazal Tomaž Kastelec,
ki je v prvem krogu kvalifikacij premagal drugega nosilca Gubi-ča, po zmagi v drugem krogu pa je v tretjem krogu moral priznati premoč Hrvata Tuksarja.
• ZAKLJUČEK FISCHERJEVE PIRAMIDE - V soboto, 27. marca, ob 15. uri bodo v dvorani Teniškega centra Otočec pripravili zaključek zimskih tekmovanj Fischerjeve teniške piramide. Prijave zbirajo po telefonu 75 458, zamudniki pa se bodo lahko prijavili tudi pol ure pred začetkom turnirja.
TEKMOVALNO VRSTO Krke Teniškega centra Otočec sestavljajo (od leve) Blaž Turk, trener Bojan Erak, Tomaž Kastelec in Tadej Pucelj ter Maj Jožef in Igor Ban, ki ju ni na sliki. (Foto: I. V.)
V   Z
nenja
Sporočilo bralcem
V zakonu o javnih glasilih, ki velja od 23. aprila 1994, so v členih od 9 do 23 natančno določena pravila za (ne)objavo odgovora in popravka že objavljene informacije, s katero sta prizadeta posameznikova pravica ali interes. Tovrstne prispevke objavljamo pod skupnim naslovom “Odgovori, popravki in mnenja ”, vsi pa so opremljeni z naslovom prispevka, na katerega se nanašajo. Ker po zakonu odgovor in popravek ne sme biti spremenjen ali dopolnjen, ne objavljamo prispevkov, ki so napisani žaljivo ali z namenom zaničevanja, ali če so nesorazmerno daljši od informacije, na katero se nanašajo (13. člen).
Jubilejna številka Rasti
DL št. 11,18. marca
Izjavljam, da imam pri Dolenjskem listu veliko več in bolj pametnega početi, kot z M. Markljem na roke šteti - prešteto, in sicer v katerem letu izhajanja je revija Rast.
Da si kar sam sproti določaš, kdaj boš kaj praznoval, je dopustno zgolj ob zvrhani meri pesniške svobode -in slednje pri odločanju, kdaj počastiti oz. kakšno desetletnico Rasti, očitno ni manjkalo. Pa bodi tako, bi odmahnil z roko, če ne bi v besedilih (v Rasti in Dolenjskem listu), ki govorijo o tem “jubileju”, bilo toliko nasprotujočih si poudarkov. Da večini uvodničarjev v “jubilejni” številki revije ni bilo jasno, čemu vzklikajo (oz. da vzklikajo nečemu drugemu kot njihov odgovorni urednik), ne kaže ponovno dokazovati z navedki iz njihovih prispevkov. Dosleden pa bi vsekakor moral biti M. Markelj, ko je o tovrstni jubilejnosti (za katero res ne poznam podobnega primera) poročal za Dolenjski list. “Začenja”, “stopila” je v “deseto leto izhajanja” - to je namreč nekaj povsem drugega kot “desetletnica izhajanja”. Kdor to enači in ob prvem govori o jubileju, po mojem mnenju dela veliko silo pomen-skosti jubileja.
Odgovorni urednik Rasti kajpak ni mogel biti dosleden, saj v odgovoru na moje mnenje izrecno pravi, da jim “desetletnica izhajanja pomeni prav to, narojevanje številk Rasti v njenem desetem letu”. Nikamor ne vodi prepričevanje prepričanih, pri M. Marklju pa se mi zdi, da je še kanček upanja za dojetje, kako je s temile obletniškimi jubilejnostmi. To je nakazal z napovedjo, kdaj mislijo pri Rasti spet praznovati.
Dobronamerno izjavljam, da je stota številka revije res nekaj lepega, upam pa, da za njeno počastitvijo ne bodo takoj slavili še kaj jubilejno dvajsetletnega. Če bo namreč Rast izhajala tolikokrat na leto kot zdaj, računica pokaže, da bo 100. številka izšla ravno na koncu devetnajstega leta izhajanja. Sodeč po tem, da so začetek desetega leta izhajanja spremenili v desetletnico, bi bilo pričakovati, da bodo podobno storili tudi takrat, ko bo Rast stopila v leto, ki bo zaključilo drugo desetletje izhajanja revije - in govorili o dvajsetletnici.
To pa še smešno ne bi bilo več! Bodi kakor že, o tokratni jubilejnosti Rasti ne mislim več besedovati, je še kaj važnejšega.
DRAGO RUSTJA Novo mesto
Novomeški župan dr. Starc obiskal Revoz
DL št. 11, 18. marca
Sem starejša občanka, krepko nad 70 let, vsa bolehna in onemogla, pa ne edina, ki me hudo moti, da je šel dr. Anton Starc za župana. Najbrž mlade generacije to ne moti tako, kot moti starejše. Dr. Starc se je kot župan skupaj z ostalimi gosti te dni ponosno sprehajal po Revozu in gledal v ozadje avtomobilske pločevine - za take zadeve je pri nas veliko strokovnjakov. Dr. Starc naj
bi se raje sprehajal med hudo prizadetimi pacienti. Avtomobilov je vsak dan več v naši ljubi Sloveniji, Slovencev pa vsak dan manj. Prehrana, pitna voda, narava, zrak so hudo onesnaženi in nezdravi, kako bi bilo lepo, če bi vsak uporabljal svoje znanje na svojem področju. S tem, kar se dogaja, pa je tako, kot če bi ženska pri 75 letih zmešala glavo 25-letnemu fantu, da bi se z njo poročil in bi si za poroko nadela belo obleko, vlečko in še mini krilo krepko nad koleni.
A. I.
Dragatuš
Hrvati dobesedno s peno na ustih
DL št. 11,18. marca
G. Alfred Železnik mi pravi, da branim nadškofa dr. Franca Rodeta. Nadškof ne potrebuje obrambe. Njegove besede so dovolj jasne. Razna pisanja proti njemu so kot pomladanska megla, ki jo preženejo prvi jutranji sončni žarki. Pisal sem samo proti širjenju polresnic in laži na njegov račun.
Intervju z dr. Ivanom Štuhcem sem v Večeru prebral že tisto jutro, ko je izšel časopis. Njegove besede se v vsem skladajo z mojim pisanjem in v ničemer ne nasprotuje besedam g. nadškofa.Vodstvo slovenske katoliške Cerkve je enotno. Povezano je z verniki. Preteklo leto je bila birma v vseh župnijah naše dekanije. Vse birme ]e imel g. nadškof in povsod je bila udeležba vernikov nadpovprečna. To kažejo tudi priprave na slovensko sinodo po dekanijah. Vsepovsod je velika udeležba in izraz podpore slovenskim škofom. Najbrž vas to moti.
Čeprav se mnogi zelo trudite, da bi očrnili g. nadškofa v očeh duhovnikov in vernikov, vam to ne bo uspelo.
Packanje, kot očitate, ni pisanje, na katero odgovarjate, ampak je tako vaše. Ker vam manjka tehtnih argumentov, rabite nizke udarce.
FRANC BREČKO Škocjan
v
Zumberak o sebi
S 13. letne skupščine
NOVO MESTO - Na 13. letni skupščini so se 19. marca zvečer zbrali člani kulturno-umetniškega društva Žumbe-rak Novo mesto. V mali dvorani Dolenjskega muzeja je predsednik Danijel Žučak poročal predvsem o gojenju kulturnih tradicij, ki ohranjajo dolenjske vezi med člani žumberške deželice onkraj Gorjancev. Srečujejo se na družabnih prireditvah in izletih. Lani so spet izdali številko glasila Žumber-čan, več takih dejavnosti pa bodo gojili tudi letos. Podrobneje so o lanskem delu govorili Mira Relič, Dako Rajakovič, Branka Car, Drago Herak in urednik glasila Milan Dragišič. O pogumni zamisli, da bi društvo pripravilo izdajo posebnega žumberškega zbornika, so na zboru razpravljali, najprej pa bo poseben odbor ugotovil možnosti, ali je med člani dovolj sposobnosti, moči in virov, da bi zahtevno idejo tudi uresničili.
Pomenili so se še o muzejski zbirki, ki so jo pred leti uredili v Radatovičih, a zdaj docela miruje, pa o možnosti, da bi na slovenskih tleh med obema državama kupili manjšo hišo in jo preuredili za društvene potrebe. Srečanje je popestril obisk skupine učencev iz rada-toviške osnovne šole. Članom društva so pod vodstvom učiteljice Irene Predovič-Drakulič pripravili ljubek nastop. Več krajših odlomkov s kitaro je zaigral Milan Car ml., društveni tamburaši pa so že po običaju na družabnosti po zboru skrbeli za dobro voljo. Tg.
MOČAN JE MORAL BITI
NOVO MESTO - V času med 12. in 13. marcem je naznani nepridiprav v Veliki Loki iz ograjenega prostora podjetja Tesnila TMT Velika Loka in iz kontejnerja, kjer so imeli bakrene odpadke ukradel približno tono bakra in za povrhu še iztočil gorivo iz tam parkiranega osebnega vozila. Podjetje je s tem oškodoval za 200 tisoč tolarjev.
NKBM
jtvLENO
banica
JSFt,
Tak Qi>t.oc,t- /jovo /mb Solo fafe
m
KAJ PIŠEJO DRUGI
Dobesedno šokiran sem
lz zadnjega javnega nastopa akademika dr. Pretnarja
Drugega marca je v 91. letu starosti umrl akademik dr. Stojan Pretnar, mednarodno priznani pravnik za gospodarsko pravo, do konca življenja čilega duha in jasnih misli. Eden njegovih zadnjih javnih nastopov je bil radijski pogovor za Radio Maribor, iz katerega povzemamo nekaj odlomkov.
“Dobesedno šokiran sem in kot Slovenec obupan, da so moji nekdanji študentje kot ustavni sodniki sprejeli nekatere odločbe v skladu s svojim političnim prepričanjem in ne po ustavi ali zakonih. Tu imam v mislih vračanje zemljišč Vatikanu - ne naši Cerkvi, in to zemljišč, ki jih je pred več kot dvesto leti sekulariziral sin Marije Terezije cesar Jožef II. Padli smo v predjožefmsko fevdalno razdeljevanje zemljišč. Pri tem se z zadoščenjem spominjam pokojnega akademika Grafenauerja, ki je julija 1992 poslal pismo nadškofu dr. Alojziju Šuštarju z izrecnim poudarkom, 'da bi bilo nemoralno, če bi Cerkev zahtevala nazaj brižinske fevde - se pravi blejske, vštevši seveda Triglavski narodni park. Kot zgodovinar slovenskega naroda načelno ne morem razlikovati med ocenami fevdalne veleposesti cerkvenih in posvetnih gozdov’. Tako Grafenauer, jaz pa temu dodajam, da je vračanje gozdov Cerkvi zgodovinski in pravniški škandal, ki ga kot pravnik nikakor ne morem tolerirati." (Razgledi 17. marca)
Zenica računa na županove obljube
Novo mesto je že zdavnaj zrelo za uvedbo mestnega avtobusnega prometa
Pred dnevi sem poslušal starejšo gospo, ki benti nad županom in nad kupom drugih in drugega, kar je krivo, da je tako rekoč priklenjena na svoj dom. Zmore le toliko moči, da se upehana privleče do bližnje trgovine, od koder pa gre s košaro dobrot še dosti težje domov. Že danes pa razmišlja, kako, za vraga, se bo peš privlekla do novega pokopališča v Srebrničah, ne da bi tam tudi za vekomaj ostala.
Novomeški župan dr. Tone Starc, ni ravno star, zdrav je, a seveda ima tudi avto, je pred volit-
I • v
vami med svoje glavne naloge uvrstil ureditev prometnih problemov, pa tudi o uvedbi javnega prometa je rad kakšno rekel. Priletna ženica na njegove obljube seveda računa.
Novo mesto je z 20 dvajset tisoč prebivalci, od katerih jih lep delež ne more ali ne sme voziti avtomobila, s svojo sploh ne koncentrirano pozidavo in z ne ravno bogato opremljenimi stanovanjskimi naselji že dolgo časa zrelo, da dobi mestni avtobusni potniški promet. Marsikdo vidi v tem le stroške, stroške za izgradnjo, ureditev po-
Nezaslišana nesramnost
Desetletniki niso več nikakršni angelčki - Kdo je kriv za slabo vzgojo nekaterih krmeljskih osnovnošolcev?
Človek najprej pomisli, da ima pred sabo nevednega otroka, kasneje pa ugotovi, da zre v hudobijo in v svet brez vsakršne osnovne vzgoje. Vsak manjši kraj ima svoje šibke točke in ljudje drug o drugem vedo vse, četudi polovica tega ni res. Pravzaprav pa je lažje razumeti intrige in nesoglasja odraslih kot absurdno obnašanje nekaterih osnovnošolskih otrok, predvsem fantov. Če konkretiziram: že daljši obisk pri kolegu v Krmelju me je drago stal, saj sem kar nekaj dni zapored dobivala nenormalne živalske vzdevke, od pi...(raje ne napišem), do besed, ki bi se jih razveselil vsak spolni iztirjenec, do vprašanj, kot je “A vi ste pa iz kurbenhavsa?”
Ko kaj takega doživiš od devet-ali desetletnih otrok, si pravzaprav pošteno šokiran. Še posebno, če si pred tem veliko potoval po svetu in živel v Ljubljani, v urbanem in kulturnem okolju. Če sem čisto iskrena: otroke sem vedno imela za nekakšne vedoželjne duše, ki rade spoznavajo svet in ljudi. Kot nam je na seminarju povedala tudi ljubljanska kriminalistka, pa otroci danes niso nobeni angelčki, saj živijo v nasilnem in grobem okolju, ta problematika pa tudi kaže, da njihova vzgoja v družini “ne štima”.Skupina fantov, ki zna terorizirati ulico in provokativno zasledovati, zmerjati in besedičiti opolzkosti nič hudega slutečim sprehajalcem, naključnim turistom in obiskovalcem, pač niso več čisto “normalno vzgojeni” otroci. Ob tem se vprašujem: kdo je odgovoren za nasilno, vulgarno in provokativno obnašanje krmeljskih
Premišljanje
Mladostni čas brezmejnih sanj poraja lažne iluzije; je čudoviti čas iskanj vezi, človeške harmonije.
Življenje pa je splet vprašanj: kako blažiti razprtije, kako živeti brez laganj politike in zakristije,
Je pot osamljenih iskanj, je luč, ko zrno se razkrije.
Je sla pohlepa in pehanj, praznina jare bogatije.
Je človek, ki zaupaš vanj v toplini mirne domačije.
Je svet bahavosti, vihranj strasti, razvratne bigamije.
Je rod, ki se zavzameš zanj: je plod, ki ugasne, predrto sklije.
Je čas zgorevanja, dajanj; pohlep jemanja, da se užije.
Zavej se, človek, teh ravnanj, nečednost se težko pokrije; grešiš v hinavščini kesanj, opusti raje grdobije!
JANEZ JEŠTOVSK1
osnovnošolskih fantalinov - starši ali krmeljska šola? Odgovora verjetno ne bomo nikoli poznali, vendar če na koncu strnem samo vtis moje prijateljice, diplomirane psihologinje, ki pravi, da Krmelj vzbuja ob takih dogodkih zastrašujoča občutja, smo si na jasnem, da znajo biti otroci pokvaijeni. Hja, si mislim, kaj bi šele rekla, če bi za njo vpili, da je pi... in kur... in da je prišlaiz “kurbenhavsa”. In tega na krmeljskih ulicah ne počenjajo odrasli, kar bi človek prej pričakoval, temveč otroci. Zares lepa vstopnica za prihodnost! Vsekakor pa zanimiva turistična atrakcija ter zastrašujoča in odbijajoča realnost.
M. T.
stajališč, za izgradnjo garaž in delavnic za avtobuse, za na novo zaposlene in še kup drugega. Toda hkrati je uvedba javnega avtobusnega prometa lahko zaslužna, da se hkrati razreši kup drugih prob; lemov. Zmanjšajo se negativni vplivi prometa na naravneun urbano okolje, na ljudi, zmanjšajose seveda prometne kolone, morda je tudi kakšna nesreča manj. kakšen pod kolesi mrtev šolat manj, poveča se enakopravnost med meščani in tako dalje. Gotovo bi na koncu, če je komu to kaj mar, lahko izračunali, da v celem dosežemo celo profit.
Uvedba javnega prometa je sicer sama zase res draga zadeva, toda ker ima hkrati kup pozitivnih posledic in v celoti prikaže po®-tivno bilanco, mora občina ta projekt odločno začeti in pomagati t izdelavo študij, z izgradnjo potrebne infrastrukture in subvenci; jami vsakemu, ki bi želel prevzeti skrb za mestni avtobusni promet-Raziskave so tudi pokazale, da mora biti ta točen, hiter, poceni in enostavno plačljiv, kaj} sicer ne dosežemo njegove splošne koristnosti, ker ga ob neupoštevanju teh ugotovitev pri njegovem uvajanju uporabljajo le tisti, ki nimajo drugih možnosti za prevoj No, že če bi zgolj tem zagotovil prevoz, bi naredili veliko dobrega-
Povprečni politi radi obljubljajo ko pa pridejo na oblast, obljn ne zmorejo uresničiti v prakso-Upajmo, da novomeški župan tega problema nima.
TOMAŽ LEVIČAR
OUOD LICET IOV1. NON LICET BOVL
Vladavina	dvo
Kaj je dandanes z novinarsko objektivnostjo?
Dvojna morala, po kateri je nekaterim nekaj dovoljeno in primerno, drugim pa je ista stvar prepovedana in zanje neprimerna, ki se pogosto pojavlja v ameriških in proameriških usmeritvah glede političnih vprašanj, tudi nam ni tuja. Takšen je tudi medijski odnos do kosovske in kurdske problematike. Morda je prav, da slovenski mediji uporne enote v Kosmetu imenujejo osvobodilne, čeprav nekatere to niso, hkrati pa obravnavajo tridesetmilijonski narod Kurdov za nekakšne izgrednike, ki niso upravičeni do boja za svojo domovino. Turčija je pač članica Nata in jo je treba zagovarjati in braniti; pa četudi za ceno človeških življenj in brezdomcev. Če “simpatična" stran uspe ubiti nekaj sovražnih vojakov, je to za naše poročevalce visoka moralna zmaga rodoljubov, ko pa to uspe nasprotnikom, je govor o pokolu brez primere in narodnem genocidu.
Podobna dvojnost se kaže v odnosu do jezika, naše preteklosti in družbenopolitičnih vprašanj. Tako smo po zmagi nad fašizmom Slovenci povsem upravičeno nasprotovali uvedbi enotnega jezika v vojski, dandanes pa se zdi povsem “normalno ”, da se vojaške osebe čimprej nauče
angleščine zaradi enotnega poveljevanja v tem jeziku. Govon tn piše se o mednarodni zaprtost1 nekdanje Jugoslavije celo v času, ko smo brez viz njeni državljan1 lahko potovali v kakšnih sto držav, sedaj, ko je teh držav mnogo manj, pa smo po splošnem prepričanju dobrodošli v vsen državah sveta. In dalje: ZR Jugoslavija nam dela strašno krivico, ker nam po osmih letih še ni vrnila arhiva, ki se tiče naše republike, medtem ko si ga je nadvse velikodušna Avstrija enostavno prilastila in ga zadržuje že kat nekaj stoletij. Predsednik SL? Marjan Podobnik in njegovi trdijo, da je bila Slovenija v osem desetih letih z 1,3 milijarde dolarjev pretirano zadolžena; sedanj dolg Slovenije, ki znaša 5 rnut' jard, je potemtakem verjetn tako majhen, da si ga lahko prt' voščimo še precej več. Srbi * naši največji sovražniki, ki hlep' jo po naši imovini in ozernl]u’ naše sosednje države in njiho prebivalci pa nam vse ponujal iz čistega človekoljubja in brc kakršnihkoli pretenzij.	,-
Še in še bi lahko naštevat' podobne primere dvoličnosti' zgodbe, ki jih dan za dnem priv* zuje in ponavlja televizija, pa tw tisk pri tem dosti ne zaostaja-RUDI ROGEU
1961
T~~T-
pi . v -f wmm
"'v*	*
w v *	,	'fJhk	n
'
I .	.	.	.
SPOMINI NA KOPITARNO SEVNICA - Kot sporoča Janez Blas, se upokojenke in upokojenci sevniškt tame okrog novega leta redno srečujejo. Letos se jih je zbralo 70 od 170 doslej upokojenih delavcev in »Jj Kopitarne. Ob takih priložnostih se seznanijo s poslovanjem tovarne, se poveselijo in obujajo spomine. ja, ki jo objavljamo, je nastala ob 75-letnici Kopitarne leta 1961, na njej pa so delavci iz pozneje ukinjenega ta 5. Na letošnje srečanje jo je prinesla Matilda Maček. (Foto Krahulec, Videm-Krško)
Zakon, ki bi legaliziral mučenje živali
Poziv slovenski javnosti
Direktor Veterinarske uprave Republike Slovenije (VURS) mag. Kovač nas je pred kratkim obvestil, da gre v drugo obravnavo Zakon o zaščiti živali, katerega moramo sprejeti “po hitrem postopku”, sicer Slovenija lahko izgubi pravico do izvoza živih živali v druge države Evropske unije. Zal javnost ni seznanjena, da zakon v tej priredbi legalizira mučenje živali, saj ni usklajen z vsemi evropskimi predpisi. Ze to, da je usklajen z Ministrstvom za znanost in tehnologijo, nam da vedeti, da je zakon prilagojen in pisan mučiteljem živali na kožo, saj še naprej dovoljuje poskuse na živalih v hermetično zaprtih laboratorijih, dasiravno v tujini znanstveniki že uporabljajo nadomestne metode raziskav, kot na primer računalnike, umetna tkiva, modele ipd. Dovoljuje pa tudi med drugim oscher klanje (v živo), to je obredno klanje živali z religioznim ceremonialom, ki ga ppravi oseba verske skupnosti, m ne nazadnje tudi rejo živali za krzno, pri čemer ne smemo Pozabiti na grozljive farme za ''zrejo teh ljubkih kosmatih bitij, ki jih na grozljiv način usmrtijo zaradi sle petičnih žensk po odevanju v krzno te ,ePu živali. Zato upravičeno abk° trdimo, da predlagani zakon živali neizmerno muči in ubija. Zakon v tej priredbi je v Vecjem delu v nasprotju z osnutkom zakona, ki so ga pred ■eti pripravila v skladu z evropskimi predpisi društva proti mučenju živali v Sloveniji ob sodelovanju ge. Eve Lee Muller.
Ob tej že skoraj tragikomič-m naglici predlagateljev (mu-teljev živali), ko jim že voda . 8**® teče, (časa za sprejem so ■meli na pretek, saj je bil v Prvem branju v DZ že pred inmi leti, lahko sklepamo, da ivimo v zelo bolni družbi, ki j asta po dobičku in gre hladnokrvno mimo trupel. Prav bi 1 o, da bi za to tudi odgovarja-■!• t0 apeliram na vse tiste, ki Jim ni vseeno, pod kakšno „rvol°čno zakonodajo bodo Podlegle” naše živali, da povzpnejo svoj glas in zahtevajo Prejetje takega zakona o jsxv,It*živ?1i> ki bo resnično
'{V živali pred krvoločnim, Pohlepnim človekom, njiho-‘m mučiteljem.
Varstvenica živali: KRISTINA FERLIČ Maribor
JRTE TOKRAT 0 KERINIH ^STRITARJIH-OBRTNIKIH
TRTa'Ikar 'zišla marčevska številka Strjt’ asoP'sa Društva Kerinov in v0 tn?ev’ ie svoje rodoslovno dre-raznii. .1 usmerila v opisovanje tari;	ki sojih Kerini in Stri-
kmet?;!*	Pole8 glavnega dela,
Banjx 1 [va’ i>e opravljali. Janez ^ avn‘ urednik TRT, jim na-Pana* UVodno razmišljanje, hkrati vaniePrej P°bvali duhovito razisko-°bdeh?T dstVcnih Povezav, ki jih je Sor() i °maž Pisanski v prispevku žlahtc n>I!<St s°rodstva in žlahtnost in Vov*'rko Rančigaj piše o Vodi že na b' energiji, ki jo je spoznaval živli,. Ja:Sl	Krki, vodila pa ga je v
lotia v *id dcla generalnega direktne ivke 01 EMbJ do najodgo-na Ki> Poslov v Litostroju. Milc-ljeni„rm Ppvšič opisuje delo in živ-itiojstrSVIlic8a o^eta mizarskega stroju a vranca Kerina. O prvem nas, kj2a rezanje železobetona pri i)Q 1° Postal očetova obrt, poro-v° ža8or Cuzak. Znano Kovačiče-Va<-'č m|n<: ^rodu opisuje Jože Ko-Kcrini. '. več spominov na obrti Urednik 111 Stritarjev bo moralo po objave °Vcn' sporočilu počakati na pisa. V Prihodnjih številkah časo-
TRTr,
'oplih s objavljajo še nekaj drugih tazna . P.onVn°v članov društva na bilade ,0ziv'ianja. ljubkih pozdravov Pišejo ' rodu. am in znancem, (lrušiv.,)‘l tud' ° delovnem načrtu a za leto 1991)
^	tb-
% ^
s 'S'"" s samimi seboj je seks (Jo/ievj'	8a imate zares radi.
pri televiziji je mož-a 1° izklopimo. (Schmidt)
17
V spomin in opomin 55 let kasneje
27.	februarja so se v Vidmu-Dobrepolje zbrale delegacije borcev 12. in 15. brigade, 1 SAB, Gubčeve brigade in Dolenjskega odreda. Srečanje je bilo posvečeno 55. obletnici bojev za kočevsko progo in Zdensko vas, ki so trajali skoraj od začetka leta 1944. Enote so nalogo uspešno opravile in z zavzetjem nemško- domobranske postojanke v Zdenski vasi pretrgale promet po železniški progi Grosuplje-Kočevje.
Posadko v Zdenski vasi je sestavljalo 333 mož. Postojanka je bila obdana z močnimi bunkerji in z žičnimi ovirami. Bunkerji so bili med seboj povezani s tranšejami. Nemška četa jc imela 26 strojnic in 2 lahka minometa. Posadka je bila razmeščena po vseh hišah v vasi in cerkvi. Po večdnevnih bojih in blokadah v zelo težkem boju so naši borci uspeli zavzeti utrjeno postojanko Sv. Anton in Zdensko vas. Sovražnik močnega pritiska partizanov ni mogel vzdržati in jc v paničnem begu zapustil postojanko. V dvodnevnih bojih jc padlo 21 tovarišev, ranjenih pa je bilo več kot 70 borcev.
Na spominskem srečanju smo obudili spomin na te dogodke in zmago, položili vence ob spominski plošči pri gasilskem domu v Zdenski vasi, vojni poročevalec 12. brigade Lojze Šonc - Tomi pa je ob tej priložnosti spesnil pesmico.
ALBIN ŠTOK
ŠE EN GROB POSEG V NARAVO?
Asfalt na Goijance nesprejemljiv tujek
Z Uredbo o kategorizaciji državnih cest 1. julija 1998 je bila gozdna makadamska cesta Vahta-Gabrje prekategorizirana v turistično cesto RT-920/5899. Ministrstvo za promet in zveze, Direkcija RS za ceste in Družba za državne ceste, d.0.0., načrtujejo nje-
no obnovo. To po veljavnih normativih pomeni tudi asfaltiranje, kar naj bi bila dolgoročno najcenejša in najboljracionalna rešitev.
Cesta poteka po načrtovanem Krajinskem parku Gorjanci, kije
v prostorskih sestavinah dolgoročnega in srednjeročnega plana obvezno republiško izhodišče Republike Slovenije. Cesta je v vplivnem območju razglašenega kulturnega spomenika izvira Gospodična (Ur.l. št. 38/92) in vodi mimo kvalitetnih objektov naravne dediščine, kot so potok Klamfer in Vrtaški potok, Jordanov izvir, kamnita stena Jelen-skok in znameniti Krvavi kamen. Temu, da je za gorjanske ceste asfaltiranje najboljša rešitev, pritrjuje tudi večina v postopek vpletene strokovne javnosti. Takšna je pač logika današnjega človeka, ki se je razvadil “hoditi” v naravo z
avtomobilom in uživati ob pogledih nanjo le skozi vetrobransko steklo, prašen makadam pa seveda ni po njegovi meri.
O smiselnosti in potrebnosti asfalta na Gorjance imamo konservatorji Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto vrsto pomislekov ter dvomov. Zakaj?
Gorjanci so eno izmed najkvalitetnejših območij naravne in kulturne dediščine na Dolenjskem, ki so kot celota vključeni v načrtovani krajinski park. Zaradi svoje lege in razglednosti so Gorjanci eden najbolj obiskanih planinskih ciljev na Dolenjskem. Osrednji del Gorjancev ima velik naravovarstveni pomen, saj je poleg Kočevskega Roga eno zadnjih strnjenih območij velike naravne ohranjenosti na Dolenjskem. Zato mora načrtovanje njihove bodočnosti temeljiti na varovanju naravne in kulturne dediščine, na varovanju vodnih virov in na sonaravnem gospodarjenju z gozdovi. Ohranjeno naravno okolje omogoča le razvoj pasivne rekreacije brez večjih posegov v prostor. To pa je predvsem po-
hodništvo in planinstvo z doživljanjem ter spoznavanjem narave in preteklosti Gorjancev.
Asfaltiranje gorjanskih cest prav zaradi tega ni sprejemljivo, saj tečejo po njih označene slovenske in mednarodne planinske in pohodniške pešpoti. Posamezni odseki cest pozimi služijo tudi kot tekaške proge. Asfalt je v naravno ohranjenem okolju tujek, zato se bosta z asfaltiranjem gorjanskih cest spremenila značaj in doživljanje narave. Asfaltiranje cest na grebene Gorjancev, v samo središče narave, podira smisel njihovega obiskovanja. Takšna cesta praviloma prinese povečan promet, večje hitrosti vozil in tudi več negativnih vplivov v obcestnem prostoru: hrup* onesnaževanje okolja in zraka, zimsko soljenje, ogrožanje živali.
Ker se na Gorjance steka veliko število predvsem motoriziranih obiskovalcev, so že obstoječe razmere neurejene in težko obvladljive. Ravno zato bi bilo nujno izhodišča za obisk Gorjancev premakniti v dolino, v podgorske vasi Gabrje, Cerov Log, Javorovica. Potrebno je urediti
tudi oba planinska domova, obstoječo mrežo poti in označiti znamenitosti, primerne za ogled.
Naravovarstveni pogledi in cestni interesi o asfaltiranju gorjanskih cest so si tako nasprotujoči, da kompromis med njimi ni mogoč. Zaradi tega ponovno odpiramo vprašanje o urejanju Gorjancev in njihovega statusu krajinskega parka. Pristojne občine (Novo mesto, Šentjernej, Krško) se tem vprašanjem izogibajo, zato ni bila dokončana že pred leti pričeta izdelava Krajinske zasnove Gorjancev. O Gorjancih bi se morala jasneje opredeliti tudi država, saj je ironično, da jih z eno od svojih pooblaščenih služb varuje, druga pa načrtuje asfaltiranje.
Ob tako nedorečenih dilemah asfaltiranje gorjanskih cest razumemo kot še eno stihijsko in premalo domišljeno odločitev, ki bo za sabo potegnila preveč nezaželenih posledic. Te pa postavljajo pod vprašaj smiselnost varovanja in ohranjanja identitete Gorjancev.
Konservatorji Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto
Zvestoba domoljubju in izročilom NOB
Iz ZB NOV v Straži
STRAŽA - Z venčkom ubrano zapetih partizanskih in narodnih pesmi je mešani pevski zbor Straških upokojencev pod vodstvom Mitje Bukovca v nedeljo dopoldne v gasilskem domu počastil konferenco krajevnega združenja ZB NOB. Predsednik organizacije Kostja Virant je pozdravil 60 izmed 122 članov ter zgoščeno poročal o opravljenem delu. Utečeni dnevni red je potrdil, da povezujejo nekdanje borce in borke v Straži ter okolici trdne vezi prijateljstva in občutkov za medsebojno pomoč. Lani so se udeležili večine proslav in borčevskih srečanj na Dolenjskem. Zlasti članice skrbijo za urejene grobove in spominska obeležja. Pred prazniki obiščejo najstarejše in bolne člane. Svoje vrste pomlajuje organizacija tudi z mlajšimi člani iz partizanskih družin in iz vrst simpatizerjev, ki želijo ohranjati tradicije NOB, ker vidijo v Zvezi borcev glavno zagovornico ter nosilko vrednot boja za svobodo.
Zaslužni članici Anici Mede ter pevskemu zboru so podelili priznanji, zahvalo pa so izrekli tudi tajnici Ivi Jakše in blagajniku Jožetu Me-detu. Ko so sprejemali nov delovni načrt, so poudarili, da temelji delo borčevske organizacije na izročilih OF in njene naslednice Socialistične zveze. Se naprej se bodo zavzemali za socialno pravičnost in spoštovanje dela in prave narodne svobode. O delu območnega odbora ZB NOB Novo mesto je govoril njegov član Tone Gošnik. - S prijetno družabnostjo in petjem upokojenskega zbora so sklenili delovno srečanje.
K. B.
ZIMOVANJE ČRNOMALJSKIH GIMNAZIJCEV
Kot kaže zimovanja na Rogli, oziroma v Termah Zreče, v zadnjih dveh letih niso prinesla neprijetnih izkušenj ali pustila grenkih spominov, da ne bi tudi letos gimnazija Črnomelj in naši starši omogočili svojim dijakom tretjih letnikov tega enkratnega doživetja. Zato smo tudi mi, tik preden je prišla pomlad, izkoristili še zadnji sneg na Pohorju.
Petdnevno zimovanje nam je po težkem šolskem tednu dobro delo. Lahko se pohvalimo, da danes smučamo vsi, za kar gre zasluga našim profesorjem - spremljevalcem. Z nami so bili: Milan Kordič, Alexandra Brajkovec, Boris Siko-nja, Vlasta Adlešič in Brane Adlešič. Eden naših sošolcev pa je ob pomoči Vlaste Adlešič tudi prvič zaplaval. To si je vroče želel in mu je pomenilo skoraj več kot samo smučanje. Tudi drugi smo okusili termalno vodo v Zrečah.	T.	H.
Izšla prva pravljica Damjane Bihar
Piknik ob jezeru
Damjana Bihar iz Novega mesta, mati prvih četverčkov, rojenih v samostojni Sloveniji, je pred kratkim v založbi Erro Tonija Vovka izdala prvo ilustrirano pravljico z naslovom Piknik ob jezeru. Pravljica, v kateri nastopajo gozdne živali, je » preprosta in prijetna zgodba, ki otroka spodbuja k razmišljanju in ga tudi nevsiljivo poučuje. V njej ni nasilja, sovraštva in strahu, gozdne živali si med sabo složno pomagajo, da pa bi lahko prišle na piknik, morajo prej premagati oviro. Pri tem zgodba otroka pouči, da je najprej potrebno opraviti delo, šele nato sledi zabava.Damjani Bihar se ni bilo težko vživeti v otroški svet, saj je svojim sedaj že 7-letnim sinovom Adamu, Filipu, Samu in Tilnu pripovedovala številne pravljice, Piknik ob jezeru pa je njena prva pravljica, ki jo je izdala. S pomočjo izkupička od prodaje te knjige pa namerva izdati še druge že napisane pravljice. Damjana končuje študij na Visoki upravni šoli, pri izdaji njene prve pravljice v knjižni obliki pa ima veliko zaslug njen mož Leon, ki ji kljub invalidnosti pomaga, kolikor more. Knjigo je ilustriral Andrej Adamek, ki je zaposlen kot vzgojitelj, pred kratkim pa je izdal tudi svojo glasbeno kaseto za naj-
Mamarn zn dan zena
1.
Mamice na svetu so najbolj dragocene,
one nas vodijo skozi življenje, z mamico se otroci res veselimo, saj vsak dan polepša nam ga.
2.
Mamice so nam varuhi dobri, delijo z nami sreio in žalost, njej se lahko najbolj zaupaš, ker mama te izdala nikoli ne bo.
3.
Njeno srce je pravično in dobro, njene roke so kot zlato, njeni žulji pa so kot biseri ki te pobožajo mehko in toplo.
4.
Zato, drage mamice po vsem širnem svetu,
obljubljamo, da ljubili in ubogali bomo vas vedno, pomagali v vsem, ko same mogle ne boste,
to je naša zvesta otroška beseda.
5.
Za konec ob prazniku DNEVA ŽENA, prejmite iskrene čestitke z lepimi željami, da vas našle bi želje naše za 8. marec
nasmejane, zdrave in srečne! ANDREJA HOČEVAR-ŠENICA OŠ Žužemberk
• Še vedno drži stara resnica, da je zemlja ploščata in da so moški pametnejši. (Meta Hočevar)
V okras, a tudi nevarnost
Pod strokovnim vodstvom bodo obrezali preko sto let star divji kostanj, zaščitni znak Volčjih Njiv
KAJNIČEVKOSTANJ - Mogočni, preko sto let stari divji Kajni-čev kostanj bodo to pomlad obrezali.
VOLČJE NJIVE PRI MIRNI - Na pobudo Matilde Kajnič bodo spomladi pod strokovnim vodstvom obrezali divja kostanja, oba objekta naravne dendrološke dediščine v Občini Trebnje in nekakšen zaščitni znak Volčjih Njiv. Kostanja stojita sredi vasi ob
glavni cesti, eden, star preko sto let, na Kajničevem vrtu ima kar 3,35 metra obsega.
Toda zadnje čase sta oba kostanja za mimoidoče predstavljala skorajda nevarnost. V bogati krošnji imata suhe veje, ki padajo na tla. Kajničeva gospa je povedala, da je bila ob nevihtah in snegu cesta celo zaprta, tako da se kaj takega ne sme več ponoviti. Tudi tovornjaki zelo težko pridejo mimo. Potrebna je razbremenitev krošnje in s tem zagotovitev varnosti. Tako so dejali tudi na Zavodu za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto. Višja konzervatorka Mira Ivanovič je po ogledu zapisala, da imata obe drevesi za vas krajinsko oblikovno vrednost, zato predlagajo njuno sanacijo. Zavod ne more zagotoviti pomoči iz državnega proračuna, ker ne gre za drevesa državnega pomena, so pa finančno prošnjo že naslovili na trebanjsko občino in upajo na čimprejšnjo ugodno rešitev. Podobno bo potrebno rešiti tudi primer lipe pri pokopališču na Mimi ob cesti, saj so zaradi nje hiše v njeni neposredni bližini že v nevarnosti.
L. MURN
PROSLAVA IN POGOSTITEV NA PREVOLAH-V Osnovni šoli Prevole so v petek, 19. marca, zvečer pripravili lep kulturni program, namenjen prazniku vseh mater. Številne zbrane je pozdravil ravnatelj šole Jože Hribar, mladi iz vrtca in male šole, učenci nižje in višje stopnje pa so pripravili program. Irena Blatnik, Marija Breceljnik, Branka Škufca in Mateja Škufca so pred kratkim pripravile tiskan prospekt “Suhokranjske domače jedi”, s katerim so sodelovali na nedavnem sejmu Alpe-Adria. Na prireditvi so si obiskovalci lahko ogledali te dobrote in prejeli prospekt, poskrbljeno pa je bilo tudi za zabavo in pogostitev, ki so jo pripravili kolektiv šole in sponzorji. Ples z živo glasbo je bil do jutranjih ur. (Foto: S. M.)
VEČER GASILK TREBANJSKE OBČINE - V petek, 19. marca, zvečer je Komisija za gasilke pri GZ Trebnje pod vodstvom prizadevne predsednice Mari Logar v dvorani trebanjskih gasilcev pripravila krajši kulturni program za vse članice v počastitev tako dneva žena kot materinskega dneva. V goste sp povabili predstavnice komisij sosednjih gasilskih zvez iz Novega msta, Črnomlja, Semiča, Metlike in Grosuplja. Prireditve so se udeležili (na sliki od leve proti desni) podpredsednik GZS Tone Koren, podpredsednica Sveta komisije za žene pri GZS Martina Jelovčan, predsednik domače GZ Tone Strah. Dušan Mežnaršič pa je opravičil županovo odsotnost. V kulturnem programu so sodelovali učenci OŠ Mirna z mentorico Slavko Kramar, mlada harmonikaša Rok Matjaž in Borut Žukovec ter trebanjski mešani pevski zbor Zlata jesen pod vodstvom Valerije Rančigaj. Sledila je zakuska, ki so jo pripravile gasilke s pomočjo Zveze in prijaznih sponzorjev, za kar se zahvaljujemo. (Mojca Femec)
OBISK PRIZNANEGA STROKOVNJAKA - Skupina za mednarodno folkloro, ki se že pet let vsak torek ob 20. uri sestaja v prostorih Kulturnega centra Janeza Trdine, je pretekli konec tedna v Samrjeških Toplicah organizirala zanimiv tečaj bolgarskih, francoskih in kanadskih plesov. Tečaj je vodil Yves Moreau (levo), priznani strokovnjak in raziskovalec neko-reografiranih ljudskih plesov ter organizator folklornih festivalov iz Montreala v Kanadi. Skupini novomeških plesalcev, ki so se jim pridužili tudi gostje iz Zagreba, Splita in ZDA, je predstavil izvirne plese iz Bolgarije, Bretanije v Franciji in francoskega dela Kanade. (Tekst in foto: Dunja Gerič)
E	n(„87>,	dolenjski	list
LEP PRAZNIK, PRIJA TELJI! - S tako mislijo so obdarili Kodričeve otroke. Najmlajši za to še ne ve, saj je na svetu vsega 3 mesece. Na fotografiji: obisk pri Kodričevih.
Srečelov za srečnejše dni
Darilo za Kodričeve otroke s Premagovc pri Podbočju
K razmišljanju nas je spodbudila zgodba Miklavževa noč, ki jo je napisal Josip Ribičič in v kateri je mali Vanek žalosten, ker ve, da ga tudi tokrat ne bo obiskal Miklavž. Razmišljali smo o podobnih otrocih, kot je bil mali Vanek, in se odločili, da bomo tudi mi tako ali drugače kaj prispevali zanje.
V tak namen smo na novoletnem srečanju delavcev Splošne bolnice Brežice organizirali srečelov. Prodali smo vse srečke in zbrani znesek 135.000 tolarjev namenili družini Kodrič s Premagovc.
V tej družini je pet otrok. Dvojčka Božo in Martin sta stara sedem let, Ivan jih šteje šest, Jože ima tri leta in pol, najmlajši Valentin pa šele tri mesece. Živijo v revščini v stari propadajoči hiši s tremi neprimernimi prostori. Zakonca Kodrič sta brez službe, doma pridelajo malo zelenjave in krompir. Imajo kravo, da imajo otroci mleko. Zakonca sta ob
stari hiši naredila izkop za novo hišo, ki pa prav gotovo še ne bo kmalu pod streho.
Glede na vse okoliščine smo pri IGM Sava v Veliki vasi plačali betonske zidake v vrednosti nekaj več kot 106 tisoč tolarjev. Z ostalim denarjem smo pred novoletnimi prazniki obdarili pet Kodričevih otrok.
Zahvaljujemo se vsem sponzorjem, ki so nam omogočili izvedbo akcije, in teh je bilo zelo veliko. Nikjer nam niso zaprli vrat. Pokazali so, kako veliko je njihovo srce. Še posebno se zahvaljujemo Renati Starčevič, Moniki Novak, Anici Slak, Zinki Avšič, Martini Apoloniji, Martini Tomše, Vesni Molan in Kerstin Vizlar, ki so pomagale pri pripravah in izvedbi akcije. Pokazali ste, da znate biti človeku človek. Iskrena hvala.
MILENA SRPČIČ Kregarjeva 9 Brežice
DANES JE MATERINSKI DAN
Zdravi otroci so največji zaklad
O slovenskih družinah, ki da so premajhne, čivkajo že ptiči na veji. Ob materinskem dnevu, ki ga praznujemo prav danes, pa se lahko vprašamo, kako je, če je v družini kar sedmero majhnih otrok, in kako je mati kos bremenu pri skrbi in vzgoji otrok, ki navadno v največji meri pade prav na njena ramena.
31-letna Marjeta Jesih s Tanče Gore pri Dragatušu sredi kopice živahnih otrok z nasmeškom pravi: “Človek se vsega navadi, tudi kopice otrok.” Z možem Marjanom jih imata namreč kar sedem, starih od dva meseca do enajst let. “Ženske mi velikokrat rečejo, da ne bi zmogle dela, ki ga zahteva toliko otrok. Meni pa ni prav nič težko. Predvsem pa mi ni bilo nikoli žal, da jih imam toliko. Splava preprosto nisem mogla narediti,” pravi odkritosrčna Marjeta, ko s pogledom ošvrkne svojih sedem kuštravih glavic: 11-letnega Primoža, 10-letnega Simona, 8-letno Anjo, 7-letnega Andraža, 5-letno .Marušo, 3-letno Stašo in dvomesečno Žano.
Jesihovi živijo pri Marjetinih starših, ki imajo manjšo kmetijo, na kateri pa Marjeta le občasno postori manjša dela. Preprosto ni časa za kaj več. Mož, ki je zidar, namreč dela po cele dneve, ona pa ima samo z otroki toliko opravkov, daje dan mnogokrat prekratek. Sedaj je sicer na porodniški, tako da sta mlajši hčerki, ki še ne hodita v šolo, doma, medtem ko sta prej hodili v vrtec. Marjeta je namreč zaposlena v črnomaljski Iskri. Prizna pa, da je v zadnjih letih bolj malo hodila v službo, nekaj časa je celo razmišljala, da bi . jo pustila, toda potem še te skromne plače, ki jo prejema, ne bi bilo.
VEČNOST V TRENUTKIH
ČETEŽ - Melitka Križman, sedemnajstletna dijakinja gimnazije v Želimljah, iz vasi Četež pri Strugah, je pred kratkim predstavila svojo prvo pesniško zbirko z naslovom Večnost v trenutkih, ki jo je izdala pri založbi Salve. Melitka je že zgodaj pokazala razsežnost svojega notranjega doživljanja in prizadetosti ob vseh surovostih in lažeh zunanjega sveta.
KO RK MESTNE NJIVE - KO RK Mestne njive ima 557 članov in 15 aktivistov. 4. marca smo imeli občni zbor, ki se ga je udeležil tudi predsednik KS Matjan Urbas. Pri svojem delu se povezujemo s krožkom RK na OŠ Center, kjer učenci vsako leto izdelajo novoletne voščilnice za starejše krajane in pomagajo tudi pri razdeljevanju novoletnih paketov, v preteklem letu smo jih obdarili 117. Za starejše krajane vsako leto pripravimo tudi izlet po Dolenjski, večkrat na leto pa obiščemo starejše krajane v Domu starejših občanov. S paketi smo pomagali 10 socialno ogroženim družinam, trem otrokom pa smo omogočili letovanje na morju. Vsak prvi in tretji petek pa si krajani na naši postaji RK lahko izmerijo pritisk in se o svojem počutju posvetujejo z dr. Hadlovo in gospo Kosec. Vsem članom RK, aktivistkam in učiteljici Roziki Skube hvala za sodelovanje. (Predsednica KO RK Mestne njive Jožica Kristan)
Fotografska izkušnja 1999
Razpis za sodelovanje
LJUBLJANA - Uprava RS za kulturno dediščino vabi k sodelovanju v zvezi z razpisom na fotografskem natečaju Fotografska izkušnja 1999. Vsak avtor mora v času trajanja razpisa od nedelje, 7. marca, do nedelje, 25. aprila, na določenih lokacijah - pri nas v muzeju na prostem v Pleterjah - dvigniti en barvni ali črno-beli film ter poslikanega na istem mestu vrniti v zaprti kuverti. Za predložena dela avtorji obdržijo avtorske pravice. Udeleženec dovoljuje organizatorju natečaja uporabo posnetih fotografij za promocijske namene Dnevov evropske kulturne dediščine. Vse oddane fotografije (razvil jih bo organizator) bo pregledala in ocenjevala komisija.
Najboljših osem fotografij (4 barvne in 4 črno-bele) bo nagrajenih v sodelovanju s podjetjema Avtotehna - Canon in založbo Modrijan. Od teh bodo najboljše štiri razstavljene na mednarodni razstavi Fotografska izkušnja septembra 1999 v Barceloni in dec-ccmbra v Stasbourgu. Ministrstvo za kulturo - Uprava RS za kulturno dediščino bo prve štiri nagrajence popeljala konec novembra na sedež Sveta Evrope, kjer bodo prejeli priznanja za sodelovanje. Razglasitev rezultatov in podelitev nagrad bo 25. septembra ob 12. uri na Gradu Podsreda, kjer bo na ogled tudi razstava izbranih natečajnih fotografij in razstava natečajnih fotografij iz drugih držav udeleženk.
BLAGOSLOVITEV KRIŽA V JA BI AN U - Na letošnji prvi pomladni dan, v nedeljo, 21. marca, je Martin Springar popoldne blagoslovil prenovljeno božje znamenje na križpotju od Šrange do Jablana. Križ stoji tu že vrsto let, bil pa je že dotrajan. Ob urejanju bližnjih poti so ga vaščani pred kratkim odstranili in poskrbeli za novega. Večino hrastovega lesa je prispeval Tone Kastelic, najbolj pa se je potnulil Marko Žagar, po poklicu lesar, ki je križ skrbno, natančno in estetsko izdelal. Za blagoslovitev so Jablančani križ okrasili in s pogostitvijo po obredu poskrbeli tudi za prijetno nedeljsko popoldne. (Foto: L. Murn)
“Včasih slišim očitek, češ koliko otroškega dodatka dobimo. Vendar pa na vsakega od otrok ne prejmemo prav nič več kot drugi,” pravi Marjeta.
Njen delovni dan je sedaj, ko je pri hiši zopet dojenček, marsikdaj dolg tudi po 24 ur. Če se slabo speči Žani pridruži še bolezen katerega od otrok, se pač zgodi, da prebedi celo noč. O tem, da bi spanje nadoknadila podnevi, pa še pomisliti ne more, saj takrat za počitek preprosto ni časa. Sicer pa se njen delavnik začne že navsezgodaj, saj mora odpraviti v šolo štiri šolarje, potem se ukvarja s tremi najmlajšimi punčkami, kuha, pospravlja, pere. Pralni stroj pri njihovi hiši pere po trikrat na dan. “Če sta pri hiši le dva otroka, se ne bo nihče obregnil ob njiju, če pa bi bili naši umazani, bi ljudje takoj rekli, češ sedem jih imajo, a kakšni hodijo okrog,” je prepričana Jesihova. Seveda je otrokom potrebno pomagati tudi pri nalogah. Med otroki, ki jih vedno kaj zanima, ki želijo, da jim pomaga pri tem ali onem opravilu, ki ga še niso najbolj vešči, ali pa se želijo pri njej zgolj pocrklja-ti, ji dela torej nikoli ne zmanjka. A tudi dolg čas ni nikdar ne njej ne otrokom.
Jesihovih ni še nikoli prišel nihče vprašat, kako jim gre. Pa tega niti pričakovali niso. Marjeta pra-
vi, da so ji nekateri, ki znajo še kako tarnati, svetovali, naj tudi ona nekoliko pojadikuje, pa bo dobila pomoč. A Marjeta odločno pove, da z možem nočeta nobenega pomilovanja in tudi nikakršne miloščine. “Nič ne dobimo ne od Rdečega križa ne od Karitasa, pa se kar znajdemo. Je že res, da oblačila otroci ponosijo drug za drugim, vendar je potrebno marsikaj dokupiti, predvsem pa čevlje. V trgovini pa ne dajejo popustov glede na to, koliko otrok imamo doma,” meni Marjeta, a zadovoljno pristavi, da jim gre pravzaprav kar dobro. Bogastva pač ne meri
v tem, koliko imajo, ampak so njen največji zaklad zdravi in vahni otroci, ki se imajo radi. Jesihova je ponosna nanje. Res je st- j cer, da ne hodijo na izlete, ker vsi , niti ne morejo v avto. Jesihova želita, da bi tudi njuni otroci imeli v svojem domu toliko prostora kot njihovi vrstniki. Tega jim sedaj v hiši, kjer jih biva enajst, res ne moreta nuditi, a predlani sta za; čela v bližini graditi veliko hišo,h jima jo je doslej že uspelo spraviti pod streho. V njej bo obilo prostora za vse, predvsem pa za zvrhano mero sreče Jesihove družine.
MIRJAM BEZEK-JAKSt ,
MODNI KOTIČEK
Prišk je pomkd
Sonce je sijalo tako bleščeče, da so skoraj vsi mežikali. Rahel veter je mršil ženskam lase. Dan je bil lep za družinski sprehod, presenetljiva nedeljska tišina in edino, kar je človek zaznal v tej tišini, so bile ptice, njihovo čivkanje, tu in tam nenaden vrišč otrok ter prevladujoči vonj spomladanskih cvetlic. Prvi pomladni dan. Z njim pa razmišljanja o pomladnih oblačilih, novih modnih trendih in želji po kakem kosu nove garderobe.
Letošnjo pomlad in poletje bodo prevladovala bela oblačila (bela majica, bel top, bel blazer, krilo...). Veliko bo lanenih izdelkov, ki so poleg modnosti tudi izredno udobna. Veliko je tudi pletenin. K belim oblačilom bomo obule bele sandale ali natikače, ki imajo nizek podplat. Iz stare zaloge bomo prinesle na dan tudi balerinke, ljubiteljice debelih podplatov pa bodo ostale pri obuvalih, ki so se jih že navadile. Seveda bo v beli ban i tudi torbica. In ne pozabite: 8. marec ježe bil, materinski dan je danes. Čestitam! In če vas najdražji še niso presenetili, morda je ravno pravi čas?
JERCA LEGAN
JESIHOVI OTROCI - Jesihovih petero od sedmerice otrok: Andr& Maruša, Anja, Žana in Staša. Najstarejša Primož in Simon se nista žele fotografirati. (Foto: M. B.-J.)
DOBER OBISK - Bogatemu kulturnemu programu in predstavitvi krw j je prisluhnilo veliko krajanov.
j
Izjemno bogat kulturni večer
Predstavitev knjige suhokranjske pisateljice Irme MarinčicOžbaJ^
vale njene pozdravne besede PJ® | to prireditev, ki jih je Pre]?Lj. ravnateljica šole mag. Jelka I “Življenje mojih junakov je v noma tragično. Že večkrat mije rekel, zakaj ne pišem kaj veseteS..
ŽUŽEMBERK - V prostorih OŠ so učenci, mladi vrtičkarji in otroški pevski zbor pod vodstvom Aleša Makovca ob materinskem dnevu in dnevu žena pripravili prireditev. V drugem delu so gosti Jože Škufca, Franci Šali in Janko Orač predstavili knjigo Dež gre avtorice Irme Marinčič Ožbalt, Suhokranjke iz Žužemberka, ki zdaj živi v Kanadi. Prvo zbirko črtic o otroštvu je izdala leta 1994.
Čeprav avtorice, doktorice književnosti, ni bilo, so globoko odme-
skega srečanja so se udeležili tudi gostje: predsednik OZ DU Novo mesto Mijo Kurpes, član izvršnega odbora OZ DU Novo mesto Ciril Jarnovič, mirnopeški župan Zvone Lah, direktorica Zavoda za zdravstveno zavarovanje Jarčeva pa je zbrane upokojence seznanila tudi z novostmi v zdravstveni problematiki.
L. MURN
Poskrbeti za lepšo starost
Desetletnica DU Mirna Peč - Občni zbor s kulturnim programom - Potreba po splošnem zdravniku
MIRNA PEČ - S prijetnim kulturnim programom, ki ga je pripravila OŠ Mirna Peč z učiteljico Sašo Brudar, poleg osnovnošolcev pa so nastopili tudi malčki iz skupine Srnice vrtca Cepetavček pod vodstvom vzgojiteljice Maje Kokolj in pomočnice Marjete Saje, se je v nedeljo, 14. marca, v prostorih tamkajšnje šole pričel redni letni občni zbor DU Mirna Peč.
Društvo letos praznuje deset let delovanja. Kot je v uvodnem poročilu povedal njegov prizadevni predsednik Drago Saje, je bilo leta 1989 254 članov, zanimanje pa se povečuje, saj so jih zdaj našteli že 374.
Gmotni položaj članov je kar zadovoljiv, še vedno pa niso zadovoljni z zdravstvenim varstvom, ker v Mirni Peči še vedno ni splošnega zdravnika, začasno je rešeno le zobozdravstveno varstvo. Sicer pa društvo skrbi za družabnejše življenje starejših.
V letu 1998 so organizirali pet izletov, udeležili so sc območnega srečanja upokojencev, vse aktivnejša je šahovska sekcija, ki jo vodi Florjan Lužar. Vsako leto obiščejo in obdarijo člane v domu starejših občanov in sploh vse, stare nad 80 let. Nedelj-
kar se srečno konča, odgovor p preprost. Pišem tisto, kar je res no, kar me osebno prizadene- | de srečnih ljudi me ne zanim J ■ Kljub vsemu pa v mojih zgodb* ^ | le en sam dež, polno je rož, k' ^ stejo v tropskih vrtovih in kanaos^ i šitjavah, še več pa takih, ki se rarP^j tajo po skalnatih bregovih nad * tiho lepotico Krko. Te rože no j seboj že dolga desetletja. Kada' je hudo, sc v duhu uležem v V ^ji! razkošje domačih travnikov U> I odleže. Spet vam podajam r0^1 čeprav preko svoje knjige. ^va ’[1e- j ste me povabili medse. Vsem g ^ racijam Žužemberčanov žehm ^ čo, pozdravite mi moj Uutl'-ien'|eji-žemberk, mojo ljubezen in bo no," Ožbaltova zaključuje P'srn. |j| Delo suhokranjske pisatelj« ^,1 ima velik kulturni pomen in |
poslanstvo, so obogatili
k i#1
Orač z naslovno podobo, za z*1	|
ca s spremno besedo, slik; Orač z naslovno podobo, zt pa je poskrbel Franci Šali.
PRIJETNO SREČANJE - Zbrane upokojence je najprej sednik Drago Saje (levo), v dobro voljo pa jih je spravil pesi gram mirnopeške OŠ in vrtca. (Foto: L. M.)
TELEVIZIJSKI SPORED
Televizija si pridržuje pravico do [jnurebitnih sprememb sporedov!
ČETRTEK, 25.111.
SLOVENIJA 1
7-40 • 1.34 Teletekst 8 00 Vremenska panorama “30 Male sive celice J0.40 Zgodbe iz školjke 11-15 Tedenski izbor Službeni vhod, 11/11 12.05 Skrivnost inkovske mumije, dok. oddaja
,, „ 12.30 Mojstrovine Slovenije, 3/9 13.00 Poročila 14.30 Tedenski izbor Zoom ., 10.00 Osmi dan “30 Slovenci po svetu [2.00 Enajsta šola
l^S'rn7analn°S,i
SSeickliuč
10-15 Risanka
2 5nevnik, vreme, šport
20-05 Tednik 2100 TV poper
21-40 Turistična oddaja
M en £dlnevi'kultura-
22.50 Opus •20 Bertolt Brecht, nem. dok. oddaja
sovenija 2
000 Vremenska panorama • 10.00 Tedenski izbor: 3’ varuh moj, naniz., 21/22; 11.20 Ekstremne
1 rt I"n *"'*** k-j“bczen nam ie vsem v pogubo.
13.00 Svet poroča -13.30 Euronetvs -15.10 ns. naniz -15.35 Diva. franc, film -17.30 v , ovclJli1' 10-05 Zla kri, nem. nadalj., 4/4 ■ 19.00 avam " *O30 Videoring ■ 20.00 Ekstremne č. f urc' 20-25 Ob 50-letnici Inštituta Jožef ‘	Umetnostno drsanje (m) - 22.30
n Pogled • Deseto leto, nem. film
kanal a
■30 Risanka - 8.00 Mork in Mindy. naniz. ■ 8.30
v	hum. nanj2.900 ž|ahta nani2 .930
Wov’7m\7naniz'-10 00 Kraliicasrc’ lVvml 1.00 Manmx, nadalj. -12.00 Odklop -
to|7, sllow' '4-30 Ne mi težit, naniz. -15.00 src	'f'	UPral)sllow' 1300 Kraljica
HLlnii/i	j.18-00 Korak za korakom, naniz. -
mčj:	ol 'n EOdie, naniz. -19.00 Vsi županovi
izbiri	19,80 Zmenkarije • 20.00 Film po
®lngledalcev-23.45 Mali bogovi, naniz.
V*Š KANAL
'dn7ld^trani' 17 00 Risanka-■ 18.00 Iz ^njaLTV-19.00 Novice -19.15 Tedenski ce “pre8led -19.30 24 ur - 20.00 Podjetniški •21 (¥ikj°ntaktna “OOaja ■ 20.40 Nas poznate? . ji jo 21.15 Tedenski kulturni pregled
Hrv j
1(7' sP?re(l' 8.00 Dobro jutro, Hrvaška -12(1(1 p°r°^!, ' 10-08 Izobraževalni program ■
EsmeraU0^ '-12'35 NeW York (seriia)'13,05 rr*lda ^Ja) • 13.55 Poslovni klub -14.25 15.25 prSniCa '	55	Izobraževalni	program	•
‘ 17 5S 23 gladino -17.00 Hrvaška danes 1905 d- rv^ko slikarstvo -18.30 Kolo sreče • “anlta -19.30 Dnevnik, vreme, šport • prto - 20.55 Pol ure za kulturo ■ 21.30
20.10 na a ' 19,30 dnevnik, vreme, šport -Izziv kv'*)r'Si 20,55 0o1ure 23 kulturo • 21.30 aieiniv ril i 15 Opazovalnica - 22.40 Časovni °k.oddaja)-23.30Cmera(amer.nim)
Hrv 2
^a|alLk0ledar ‘ 15 00 Dober dan • 17.15 igrica . ai]od3	18-05	HuSO.	tv
“rama-19 ^Zlpo,t'19(10 Zupanijska pan-■20.30 ril' ^.Dnevnik, vreme, šport • 20.10 Kviz (hum	J'!1 x (serija) - 21.25 Tanka modra črta
Kam7n)a)"21'55 Glasbena oddaja - 22.55 _ romance 20. stoletja (serija)
pETEK.
slove n
26.111.
7.40 -
IJ A 1
8-00'&eksl
9.30
bremenska panorama
pan
tedenski izbor o^n* “stvarjalnosti ^Enajsta šola g otroška oddaja 1V J Gas jerebin, češ. drama
13.00 £ 5 ^nit
l4mS°roflla
l5-00 |cUdoma&
l^Poje ljubezen
l700 R?s(ovi 17.40 p , 8tafita okrog l8-00 OK p,nček. češ. naniz., 5/7
18101 Trnik
'8-35 obalna oddaja
KCka‘mi,i'nlcgCndc
20.00 fenik’ vrcme, šport 20.15 m'° ,cdna
21-30	P0"12 'n valček
22.00 oh" ■ amer. naniz., 10/22
22-50 ^?'kultura.8port 0.00 !? n°^ni klub
Koncert ob svečah
z
Na|, J! , Panorama • 10.30 Zla kri, nem. '2-35 EUr„ " '13 posnetek SNG Maribor • ^l$krivneWS 13,30 Glasbena dok. oddaja beta, an.iT,"srca- kpan. film -16.35 Podobe «• {jja • Mriia, 4/6 • 17.30 Po Sloveniji -8 'gre, dan. nadalj., 6/6 -18.30 Simp-
sonovi, amer. naniz., 5/50 - 19.00 Kolo sreče -
19.30 Videoring - 20.00 Z Michaelom Palinom okoli oceana, dok. serija, 1/10 - 21.00 Vse je v redu, Šved. film - 23.05 Umori, amer. naniz., 12/ 22 - 23.55 Poročila, kan. naniz., 11/13 - 0.20 Omerta, zakon molka, kanad. nadalj., 2/11 -1.05 Umetnostno drsanje (plesni pari) - 2.00 Košarka
KANAL A
7.30 Risanka - 8.00 Mork in Mindy, naniz. - 8.30 Bradyjevi, hum. naniz. - 9.00 Žlahta, naniz. - 9.30 Želite, prosim, hum. naniz. -10.00 Kraljica src, ponov. -11.00 Mannix, nadalj. -12.00 Zmenka-rije -12.30 Klub Avenija -13.30 Oprah show, ponov. -14.30 Ne mi težit -15.00 Miza za pet, nadalj. -16.00 Oprah show -16.50 Bravo, Maest-ro -17.00 Kraljica src. nadalj. -18.00 Korak za korakom, naniz. -18.30 Malcolm in Eddie, naniz. -19.00 Vsi županovi možje, naniz. -19.30 Skrita kamera - 20.00 Grom iz daljav, film - 22.00 Kvantni skok - 22.50 Varuhi časa, naniz. - 23.40 Mali bogovi, naniz. - 0.30 Dannyjeve zvezde
VAŠ KANAL
13.40 Videostrani -16.45 Videotop -17.40 Zgodovina avtomobilizma -18.00 Kmetijski nasveti -19.00 Novice - 19.30 24 ur - 20.00 Videoboom 40 - 21.00 Novice - 21.15 Rezerviran čas - 21.30 Smo dobri gospodarji?
HTV 1
7.40 Tv spored - 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro -10.00 Poročila -10.05 Izobraževalni program -12.00 Poročila -12.35 New York (serija) -13.05 Esmeralda (serija) -13.55 Kavama, dok. oddaja -14.25 Pol ure za kulturo -14.55 Izobraževalni program -15.25 Program za mladino -17.00 Hrvaška danes -17.50 Govorimo o zdravju -18.35 Kolo sreče - 19.10 Risanka - 19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.10 Lepa naša - 22.05 Opazovalnica - 2235 Večer z Željkom Ogrestom - 23.35 Nočna straža: Nikita (serija); Čudežni svet Paula McKenne; Zgodba o Beatrici (amer. film); Sedmi element in filmska klapa
HTV 2
14.40 TV spored-15.00 Dober dan-17.10 Prizma -18.05 Hugo, tv igra -18.30 Televizija o televiziji -19.00 Županijska panorama -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.10 Kviz - 20.30 Ro-seanne (hum. serija) - 21.05 Kralj Marvinovih vrtov (amer. film) - 22.50 Oddelek za umore (serija) - 23.35 Fatamorgana
SOBOTA, 27.111.
SLOVENIJA 1
7.05 - 231 Teletekst
8.00 Oddaja za otroke Zgodbe iz školjke
8.30 Nesrečniki, risana naniz.
8.55 Otroška oddaja 9.20 Don Kihot, naniz., 26/39
10.05 Slovenski miti in legende
10.35 Čebelji panj, nem. film
11.35 Tedenski izbor
Seinfeld, amer. naniz., 10/24
12.00 Tednik
1230 Dobrodošli doma
13.00 Poročila
13.35 Tedenski izbor Turistična oddaja 13.45 Prisluhnimo tišini
14.15 Slovenska polka in valček
15.30 Liza in sabljasti tiger, avstrij. film
17.00 Pomp
18.00 Obzornik
18.10 Na vrtu
18.35 Ozare
18.40 Velike romance 20. stoletja, 23/26
19.15 Risanka
19.30 Dnevnik, vreme, šport
19.55 Utrip
20.15 Resje!
21.45 Ekologija, 1/4 22.25 Poročila, šport
22.55 Četica modrih, angl. naniz., 7/7
23.55 Ples na glasbo časa. angl. nadalj., 4/4
1.15 Emma Sorel, franc, film
SLOVENIJA 2
9.45 Nostalgija z uredniki -10.40 Jasno in glasno -11.35 Davov svet, amer. naniz. -12.55 Umetnostno drsanje (ž) -16.55 Nogomet -
19.30 Videoring - 20.00 Zgodba o O. J. Simpsonu, amer. film - 21.30 Trend - 22.00 Sobotna noč - 23.00 Gimnastika - 0.00 Tenis
KANAL A
8.00 Risanka - 9.30 Nimaš pojma, naniz. -10.00 Nora hiša, naniz. -10.30 Čooperjeva druščina -11.00 Alf -11.30 Razprtije, naniz. -12.00 Zmcnkarije -12.30 Bravo, Maestro -13.00 Lepotica in zver -14.00 Rimske počitnice, film -
16.00 Kako ustreliti Elizabeth, film -18.00 Odklop -19.00 Profesionalci, naniz. - 20.00 Zmenkarije - 20.30 Sanjska prihodnost, dok. oddaja - 21.00 Psi faktor - 22.00 Usodno pričakovanje, film - 23.30 Vražja novinarja, naniz. - 0.20 Klub Avenija
VAŠ KANAL
13.40 Videostrani -17.00 Videoboom 40 -18.00 Kako biti zdrav in zmagovati -19.00 Novice -
19.30 24 ur - 20.00 Iz združenja LTV - 20.30 Za zdravo srce - 20.40 Nas poznate? - 21.00 Novice - 21.15 Od sobote do sobote - 21.30 Najspot
HTV 1
8.00 Tv spored - 8.15 Poročila - 8.20 Program za mladino -12.00 Poročila - 12.20 Hrvaška spominska knjiga -12.35 Kmetijski nasveti -
13.10 Nasvidenje, 13 (notv. film) -14.45 Dok. film -15.25 Čudežni svet Paula McKenne -15-55 Briljanten -16.55 Aleksander Veliki (serija) ■
17.55 Mount Royal (serija) -18.45 Risanka -
19.10 V začetku je bila Beseda -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.10 Naša hišica, naša svobodi-
ca - 20.50 Film po izbiri gledalcev - 22.40 Opazovalnica - 23.15 Nočna straža: Polnočna premiera; Frasier (serija); Amer. film
HTV 2
11.15 Tv koledar -14.20 Čmo-belo v barvi -15.50 Naslednica (amer. film) -17.50 Obzorje divjine (dok. serija) -18.20 Dokumentarna oddaja -18.50 Povabilo (kult. oddaja) -19.20 Risanka -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.10Triler - 21.15 Zlati gong - 22.05 Dok. film - 22.50 Svet zabave
NEDELJA, 28.111.
SLOVENIJA 1
7.05 - 1.59 Teletekst
8.00 Živžav Risanke 9.15 Telerime
9.20 Pika Nogavička, Šved. naniz., 3/13 9.50 Ozare
955 Nedeljska maša
11.30 Obzorje duha
12.00 Ljudje in zemlja
13.00 Poročila 13.25 4 x4
13.55 Tedenski izbor Resje!
15.20 TV poper
16.00 Trik-trak
16.30 Parada plesa
17.00 Po domače
18.00 Obzornik
18.10 Alpe-Donava-Jadran
18.40 Mojstrovine Slovenije, 4/9 19.15 Risanka
19.20 Žrebanje lota
19.30 Dnevnik, vreme, šport
20.00 Zoom 21.35 Portret
22.30 Poročila, šport
22.55 80-letnica slovenskega baleta
SLOVENIJA 2
8.00 Vremenska panorama -12.40 Policija na naši strani -13.10 SP v akrobatskem RNR za mladince -13.25 Teniški magazin -13.55 Umetnostno drsanje (revija) -16.00 Šport -18.10 Festival pionirske košarke -19.30 Videoring -
20.00 Ljubezen nam je vsem v pogubo, TV nadalj. - 20.55 Neavtoriziran življenjepis, angl. dok. serija, 2/3 - 21.50 Šport v nedeljo - 22.35 Murphy Brovvn, amer. naniz., 5/26 - 23.00 Vse je v redu, Šved. film -1.05 Mož iz množice, amer. nemi film - 2.35 Gimnastika
KANAL A
8.00 Risanka - 9.30 Nimaš pojma -10.00 Nora hiša -10.30 Čooperjeva druščična -11.00 Alf -
11.30 Razprtije, hum. naniz. -12.00 Sanjam o Jeannie -12.30 Stilski izziv -13.00 Lepotica in zver, naniz. -14.00 Tolpa jabolčnega cmočka, film -15.50 Ferris Bueller, hum. naniz. -16.30 Družinske zadeve -17.00 Klub Avenija -17.30 Princ z Bel Aira, hum. naniz. -18.00 Žaznamo-vani, naniz. -19.00 Kung fu, naniz. - 20.00 Po krivem obsojen, film - 22.00 Stilski izziv - 22.30 Posilstvo Richarda Becka, film - 0.00 Nezgodni oddelek, naniz.
VAŠ KANAL
13.40 Videostrani -17.00 Posnetek dogodka -
19.00 Novice - 19.30 24 ur - 20.00 Kako biti zdrav in zmagovati - 20.30 Smo dobri gospodarji? - 20.40 Nas poznate? - 21.00 Novice - 21.15 Od sobote do sobote - 21.30 Kmetijski razgledi
PONEDELJEK, 29.111.
SLOVENIJA 1
7.40 - 1.20 Teletekst
8.00 Vremenska panorama
9.30 Tedenski izbor Potepinček, češ. naniz., 5/7
9.35 Rdeči grafit
10.20 Narava in človek, dok. naniz., 5/13 11.10 Na vrtu
11.35 Velike romance 20. stol, angl. dok. serija, 23/26
12.00 Alpe-Donava-Jadran 12.30 Utrip 12.45 Zrcalo tedna
13.00 Poročila
13.15 Čebelji kralj, avstrij. film 15.10 4x4
15.40 Portret
16.30 Dober dan. Koroška
17.00 Radovedni Taček
17.20 Pika Nogavička, Šved. naniz., 3/13 17.45 Volkovi, čarovnice in velikani, risanka
18.00 Obzornik
18.10 Recept za zdravo življenje
19.00 Žrebanje 3x3 plus 6 19.15 Risanka
19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Komisar Rex, naniz., 11/18
21.00 Odstiranja
22.00 Odmevi, kultura, šport
SLOVENIJA 2
9.00 Vremenska panorama -10.00 Tedenski izbor: Sobotna noč; 11.00 Pravila igre, dan. nadalj., 6/6; 11.25 Simpsonovi, naniz., 5/50; 12.50 Neavtoriziran življenjepis, angl. dok. serija, 2/3 -13.40 Umetnostno drsanje -15.30 V samoti, amer. fdm -17.00 policija na naši strani -17.30 Po Sloveniji -18.05 Sestre, nadalj., 10/ 24 - 19.00 Štafeta mladosti - 20.00 Gospodarska panorama - 21.00 Studio City - 22.30 Vest in pločevina, TV naniz, 2/7-23.00 Brane Rončel izza odra - 0.25 V samoti, amer. film
KANAL A
7.30 Risanka - 8.00 Mork in Mindiy, naniz. - 8.30 Bradyjevi, naniz. - 9.00 Žlahta - 9.30 ’Alo, ’alo, naniz. -10.00 Kraljica src, nadalj. -11.00 Man-nix, nadalj. -12.00 Dannyjeve zvezde -13.30 Oprah show -14.30 Ne mi težit, naniz. -15.00 Miza za pet, nadalj. -16.00 Oprah show -17.00 Kraljica src, nadalj. -18.00 Korak za korakom, naniz. -18.30 Malcolm in Eddie, naniz. -19.00 Vsi županovi možje -19.30 Skrita kamera -
20.00 Simpatije, nadalj. - 21.00 Igrišče spomina, film - 22.45 ’Alo, ’alo, hum. naniz. - 23.15 Ned in Stacey, naniz. - 23.45 Mali bogovi, naniz. - 0.30 Dapnyjeve zvezde
VAŠ KANAL
13.40 Videostrani -17.00 Posnetek dogodka -
19.00 Novice - 19.30 24 ur - 20.00 Zgodovina avtomobilizma - 20.25 Šport - 20.40 Nas poznate? - 21.00 Novice - 21.30 Iz združenja LTV
TOREK, TO.III.
SLOVENIJA 1
7.40 - 0.05 Teletekst
8.00 Vremenska panorama
9.30 Tedenski izbor Radovedni Taček 9.45 Risanka
9.55 Car nevidnosti, angl. naniz.. 4/6 10.20 Recept za zdravo življenje
11.10 Trik-trak
11.-40 Parada plesa
12.10 Komisar Rex, naniz., 11/18
13.00 Poročila
13.15 Vremenska panorama
16.30 Moja vas
17.00 Zlatko Zakladko
17.20 Dobri duh iz Avstralije, nadalj., 12/13
18.00 Obzornik
18.10 Dogodivščine iz živalskega vrta, nem. dok. naniz.
19.15 Risanka
19.30 Dnevnik, vreme, šport
20.05 Župnik za deset tednov, angl. naniz., 4/20
21.00 Mednarodna obzorja
22.00 Odmevi, kultura, šport
22.50 Detektivske zgodbe Ruth Rendell, angl. drama, 3/3
23.40 Monet in Sredozemlje, dok. oddaja
SLOVENIJA 2
9.00 Vremenska panorama -10.30 Tedenski izbor: Sestre, nadalj., 10/34; 11.20 Gospodarska panorama; 12.15 Trend; 12.45 Studio City;
14.15 Štafeta mladosti -15.10 Euronetvs -15.30 Vest in pločevina, TV naniz., 2/7 -16.05 Liza in sabljasti tiger, avstrij. film -17.30 Po Sloveniji -
18.05 Saint Tropez, nadalj., 1/2 -19.00 Lingo -
19.30 Videoring - 20.00 Portret - 20.55 Umetnostno drsanje - 22.15 Ubij me nežno, sloven. film - 23.50 Svet poroča
KANAL A
7.30 Risanka - 8.00 Mork in Mindy, naniz. - 8.30 Bradyjevi, naniz. - 9.00 Žlahta, naniz. - 9.30 ’Alo, ’alo, naniz. -10.00 Kraljica src, nadalj. -
11.00 Mannix -12.00 Klub Avenija -12.30 Kuharska oddaja -13.30 Oprah show -14.30 Ne mi težit, naniz.-15.00 Miza za pet- 16.00Oprah show -17.00 Kraljica src, nadalj. -18.00 Korak za korakom -18.30 Malcolm in Eddie, naniz. -
19.00 Vsi županovi možje -19.30 Zmenkarije -
20.00 Odklop - 21.00 Poslednji met, film - 22.40 ’Alo, ’alo, hum. naniz. - 23.10 Ned in Stacey, hum. naniz. - 23.40 Mali bogovi, naniz.
VAŠ KANAL
13.40 Videostrani -17.00 Risanka -18.00 Šport -18.30 Za zdravo srce -19.00 Novice -19.30 24 ur - 20.00 Dežela senc, 2. del (amer. film) - 2135 Novice - 21.50 Rezerviran čas
SREDA, 51.111.
SLOVENIJA 1
7.40 - 1.25 Teletekst
8.00 Vremenska panorama 930 Tedenski izbor
Zlatko Zakladko
9.45 Dobri duh iz Avstralije, avstral. nadalj., 12/13
10.10 Risanka
10.20 Dogodivščine iz živalskega vrta, nem. dok. naniz.
11.10 Mednarodna obzorja
12.05 Župnik za deset tednov, angl. naniz., 4/20
13.00 Poročila 13.50 Tedenski izbor
Obzorje duha
14.20 Ljudje in zemlja
15.10 Monet in Sredozemlje, dok. oddaja
15.35 Pomp
16.30 Mozaik
17.00 Pod klobukom
18.00 Obzornik
18.10 Izobraževalna oddaja
18.35 Sara, koprod. nadalj., 1/6
19.15 Risanka
19.30 Dnevnik, vreme, šport
20.05 Sedmi pečat: Mesto radosti, amer. film 22.25 Odmevi, kultura, šport
23.15 Osmi dan
23.50 Simfonični orkester
SLOVENIJA 2
9.00 Vremenska panorama -10.30 Saint Trope, franc, nadalj., 1/26 -11.20 Euronetvs -14.00 Življenje na deželi, amer. film -15.55 Kolo sreče -
16.35 Angel, varuh moj, naniz., 22/22 -17.20 Po Sloveniji -17.50 Nogomet - 20.00 Velika operna noč - 22.15 Tudi prašiče obešajo, angl. film
KANAL A
7.30 Risanka - 8.00 Mork in Mindy - 8.30 Bra-dyjevi, naniz. - 9.00 Žlahta, naniz. - 9.30 ’Alo, 'alo,naniz. -10.00 Kraljica src, nadalj. -11.00 Mannix, nadalj. -12.00 Dannyjeve zvezde -13.30 Oprah show -14.30 Ne mi težit, naniz. -15.00 Miza za pet -16.00 Oprah show -17.00 Kraljica src, nadalj. -18.00 Korak za korakom -18.30 Malcolm in Eddie, naniz. -19.00 Vsi županovi možje, naniz. -19.30 Skrita kamera - 20.00 Nabriti kanoni, film - 2130 Sever in jug, nadalj. - 22.20 'Alo, 'alo, hum. naniz. - 23.10 Ned in Stacey, naniz. - 23.40 Mali bogovi, naniz. - 030 Danyjeve zvezde
VAŠ KANAL
13.40 Videostrani -17.00 Dežela senc, 2. del (amer. film) -18.25 Smo dobri gospodarji? -
19.00 Novice - 19.30 24 ur - 20.00 Videotop -
21.00 Novice - 21.30 Za zdravo srce - 21.45 Zgodovina avtomobilizma
DOLENJSKI LIST
vaš četrtkov prijatelj
Žreb je za sodelovanje pri oblikovanju lestvice Studia D in Dolenjskega lista dodelil nagrado Mariji Novak, Gubčeva 12, Mokronog. Nagrajenki čestitamo!
Lestvica, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 16.10 (ponovitev pa je ob torkih o polnoči), je ta teden takšna:
1. (1) Domovina me kliče - ansambel Petovio
2. (5) Fant od fare - ansambel Franca Miheliča
3. (2) Moj jasmin - ansambel Jasmin
4. (7) Od Litije do Čateža - ansambel Litijski odmev
5. (4) Dohodnina - ansambel Jožeta Kuplenka in Dolenjci
6. (3) Drobno mi pisemce - ansambel Korenine
7. (9) Mamici - ansambel Mačkoni	»
8. (6) Ne bom te več prosil - ansambel Slapovi
9. (8) Pastirče mlado - ansambel Vasovalci
10. (-) Kot kristal - ansambel Kristal Predlog: Ljubezen je večna - ansambel Izvir
ICUPON ŠT. 12 Glasujem za: Moj naslov:
^ Kupone pošljite na naslov: Studio D, p.p. 103, 8000 Novo mesto ^
NAGRADE V TREBNJE IN NOVO MESTO
Žreb je izmed reševalcev 10. nagradne križanke izbral Jožeta Prešerna in Štefko Kotar iz Trebnjega ter Igorja Goršina iz Novega mesta. Prešernu je pripadla denarna nagrada, Rotarjeva in Goršin pa bosta za nagrado prejela knjigo. Nagrajencem čestitamo.
Rešite današnjo križanko in jo pošljite najkasneje do 6. aprila na naslov: Dolenjski list, Glavni trg 24, p.p. 212, SIKH Novo mesto, s pripisom “križanka 12”. Ovojnico brez poštne znamke lahko oddate v nabiralnik pri vhodu v stavbo uredništva v Novem mestu.
REŠITEV 10. KRIŽANKE
Pravilna rešitev 10. nagradne križanke se, brano v vodoravnih vrsticah, glasi: PIK-SIDA, OBRODEK, REALIJE, DARJA, AR. ŠESTINA, TIVAT, NIGER, ELAN, PANIKA, SIJ, KOR, TOČ, TAGORE, SANI, ADENOM, ATOL, TARIFA, TOMO.
NAGRADNA KRIŽANKA 12
m
AVTOR:
JOŽE
UDIR
HROŠČ
TRDOGLAV
NIZOZEMSKI
ANTILSKJ
OTOK
OTROK V PRVIH LETIH ŽIVLJENJA
VNETJE
UŠESA’
RIM PESNIK IN DRŽAVNIK (*4 PR.N.ŠT.
- 65 N.ŠT.)
REKA V AZERBAJ DANU, DES PRITOK KURE
MADŽARSKI SKLADATELJ (PAL. M 927)
SEČEVOD
JAPONSKI
DROBIŽ
VRSTA
SADNEGA
DREVESA
DOLENJSKI
UST
DOLENJSKI
UST
VRSTA
KAMNITEGA
SPOMENIKA
PRIPRAVA ZA MERJENJE ROSIŠČA
IZOBČITEV
ŽREBIČEK
OTOŠKA SKUPINA MED JAPONSKO IN MARIANSKIMI OTOKI
ELEKTRO
ENCEFALO-
GRAM
MOŠKI
POTOMEC
INDIJSKI
PISATELJ
(MULKRAD)
EUR. SPACE AGENOf
MUSU-
MANSKO
MOŠKO
IME
ITAL Ž IME
STOPINJE ZA OZNAKO VISKOZ NOSTIOU
IME
PISATELJA
CANKARJA
NAJPOMEM-
BNEJŠI
INDONEZIJ
OTOK
VISOKO GOROVJE NA JZ. ROBU ARABIJE, MED JEMNOM IN MEKO
ZGOO IME ZA FRANC. POKRAJINO LORENO
POMEMBNA POKRAJINA NA MADAGASKARJU
KEM. SIMBOL ZA RENU
MANJŠE
NASEUE
PRIPADNIK PREDNJE-AZIJSKE JEZIKOVNE SKUPINE
ZNAČAJ
SPOONJI DEL NOGE PRI PRAŠIČU
PLAČILNO
SREDSTVO
Republika Slovenija UPRAVNA ENOTA NOVO MESTO Novo mesto, Seidlova c. 1 8000 NOVO MESTO
OBVESTILO
0 IZVEDBI TEHNIČNIH PREGLEDOV IN REGISTRACIJ TRAKTORJEV IN TRAKTORSKIH PRIKLOPNIKOV NA TERENU
Upravna enota Novo mesto obvešča lastnike traktorjev in traktorskih priklopnikov, da se bodo tehnični pregledi in registriranje ter podaljšanje registracij na območju Upravne enote Novo mesto opravljali po naslednjem razporedu:
SREDA	31.3.	Ruperčvrh - Stranska vas	od 14.00 do 17.00
ČETRTEK	1.4.	Straža	od 14.00 do 18.00
PETEK	2.4.	Dolenjske Toplice	od 14.00 do 18.00
TOREK	6.4.	Uršna sela	od 14.00 do 17.00
SREDA	7.4.	Žužemberk	od 14.00 do 18.00
ČETRTEK	8.4.	Hinje	od 14.00 do 17.00
PETEK	9.4.	Dvor	od 14.00 do 17.00
PONEDEUEK	12.4.	Mirna Peč	od 14.00 do 18.00
TOREK	13.4.	Smarjeta	od 14.00 do 18.00
SREDA	14.4.	Škocjan	od 14.00 do 18.00
ČETRTEK	15.4.	Šentjernej	od 14.00 do 18.00
PETEK	16.4.	Šentjernej	od 14.00 do 18.00
PONEDEUEK	19.4.	Orehovica	od 14.00 do 18.00
TOREK •	20.4.	Brusnice	od 14.00 do 18.00
SREDA	21.4.	Podgrad	od 14.00 do 17.00
SREDA	21.4.	Dolž	od 17.30 do 19.00
ČETRTEK	22.4.	Stopiče	od 14.00 do 18.00
Vsa opravila se bodo izvajala na istih lokacijah kot v letu 1998. S seboj prinesite veljaven osebni dokument.
Steklarna Rogaška d.d. iz Rogaške Slatine širi svojo maloprodajno mrežo v Sloveniji in na tujem. Iščemo nove partnerje za odpiraje prodajaln po sistemu franšizinga. Prodajalne bomo odprli v vseh večjih mestih v Sloveniji.
Od bodočega franšiznega partnerja pričakujemo, da: -ima poslovne izkušnje pri vodenju prodajalne in zaposlenih, -je lastnik ali najemnik trgovskega lokala v centru mesta ali shopping centru, -je pripravljen financirati ureditev lokala po arhitekturni predlogi Steklarne Rogaška, -želi sodelovati v programu usposabljanja za potrebe prodaje kristalnih izdelkov, -želi dolgoročno sodelovanje za zagotovitev maksimalne medsebojne uspešnosti.
Pokličite nas in predstavili Vam bomo naš programi
te
J
KZ KRKA, z.o.o., PE AGROSERVIS, Knafelčeva 2, Novo mesto,
v okviru tradicionalnega sejma, ki bo v nedeljo, 28.3.1999, objavlja javno licitacijo rabljenih vozil, poškodovanih vozil in rabljene
opreme.		Letnik	Izkl. cena v SIT
1.	R-5 CAMPUS	1993	200.000,00
2.	HYUNDAI ACCENT 1.5 GLS	1994	280.000,00
3.	CITROEN AX 11 CABAN	1992	380.000,00
4.	R-4 GTL	1989	180.000,00
5.	VW TRANSPORTER 2.4 povišan	1993	1.500.000,00
6.	CISTERNA za naft. deriv. 20.000 I	1986	120.000,00
7.	Rezkalno vrtalni stroj Metal HVG	1986	500.000,00
8.	Peč za cen. kurjavo Norrahammar	1972	150.000,00
9.	Peč za cen. kurjavo Tam Stadler	1987	120.000,00
10.	Grelnik z vent. Klima GN 103	1989	12.000,00
11.	Grelnik z vent. Klima Celje	1972	5.000,00
12. Tehtnica Libela 50 kg		1984	5.000,00
13. Gorilnik za cent. THYSSEN TMZ		1986	60.000,00
Licitacija bo v nedeljo, 28.3.1999, ob 9. uri v prostorih PE Agroservis, Knafelčeva 2, Novo mesto. Ogled vozil in opreme bo v petek, 26.3.1999, od 8. do 15. ure, ter eno uro pred začetkom licitacije. 10-odst. vplačila sprejemamo eno uro pred začetkom licitacije. Na izlicitirano vrednost se plača 5-odst. prometni davek, razen pod zap. št. 6 do 13, kjer znaša 20%. Vozila pod zap. št. 3, ^^i 5 so nepoškodovana v voznem stanju.
KZ Krka Z.O.O. Novo mesto
REZULTATI
vabljenega natečaja za pridobitev idejnih rešitev območja med Kastelčevo in Rozmanovo ulico v historičnem mestnem jedru Novega mesta.
Društvo arhitektov Dolenjske in Bele krajine je v sodelovanju z mestno občino Novo mesto pripravilo vabljeni natečaj za pridobitev idejnih rešitev območja med Kastelčevo in Rozmanovo ulico v historičnem mestnem jedru Novega mesta.
Žirija prve nagrade ni podelila.
Drugo nagrado je prejel elaborat Marjana Zupanca, u.d.i.arh. s Petro Kustor, u.d.i.arh., in sodelavcem Domnom Mozetičem, š.arh. ter konzultantom Ivanom Staničem, u.d.i.arh.
Tretjo nagrado je prejel elaborat Boža Podlogarja, u.d.i.arh. Natečajni elaborati bodo razstavljeni v geleriji Kralj.
Datum otvoritve razstave natečajnih del bo objavljen naknadno.
Vzgojno-varstvena enota V Osnovni šoli Dolenjske Toplice
OBJAVLJA
VPIS PREDŠOLSKIH OTROK ZA ŠOLSKO LETO 1999/2000
Svoje otroke lahko vpišete v dnevni, poldnevni program ali v varstveno družino na Suhorju pri Dolenjskih Toplicah.
Vpisovali bomo tudi otroke za pripravo na osnovno šolo (mala šola). Vpis bo potekal od 1.4. do 9.4. od 9. do 14. ure v tajništvu osnovne šole.
ZAHVALA
Zapustila nas je naše draga mama, stara mama, prababica in teta
MARIJA PLANTAN
iz Velikega Podljubna
Zahvaljujemo se vsem, ki ste pokojno spremili na zadnji poti, ji darovali cvetje in sveče. Lepa hvala DSO iz Šmihela.
Žalujoči: hčerki Marta in Zdenka ter sin Ivan z družinami
ZAHVALA
V 80. letu starosti nas je zapustil dragi oče, brat in deda
JANEZ ZALOKAR
iz Črnomlja
Zahvaljujemo se sorodnikom, sosedom, znancem in sodelavcem, ki so ga pospremili na zadnji poti. Zahvala govornikoma, ZB Črnomelj in GD Črnomelj.
Žalujoči: vsi njegovi
V SPOMIN
Zdaj ne trpiš več, mama, zdaj počivaš.Kajne, sedaj te nič več ne boli,a svet je mrzel, prazen, pust za nas,
odkar te več med nami ni.
25.	marca mineva pet let, odkar nas je za vedno zapustila naša draga mama
ALOJZIJA TRATAR
Hvala vsem, ki se je spominjate.
'CITJTAI
TEL.: 063 8181 170 FAX: 063 813 630 EMAIL: ROGASKA@EUNET.SI
RESISTEC, d.o.o., & Co, k.d.
Enota v Kostanjevici na Krki Krška c. 8
8311 Kostanjevica na Krki
potrebuje za enoto v Kostanjevici na Krki sodelavca za izvajanje operativne kontrole kakovosti
Pogoji:
• V. stopnja elektro ali strojne usmeritve
• 6 mesecev izkušenj na enakih ali podobnih delih
• obvladovanje dela z osebnimi računalniki
• zaželjeno znanje nemškega jezika
Delo je za določen čas, možnost kasnejše redne zaposlitve za nedoločen čas.
Nastop dela takoj.
Pisne vloge pošljite na gornji naslov v 8 dneh po objavi.
0
.r H Ur' ri
MIRNOPEČANI NA SEJMU - Na sejmu Alpe-Adria v Ljubljani je že nekajkrat sodelovalo TD Mirna Peč, nova občina pa se je letos predstavila prvič. “Njihov" dan je bil petek, 12. marec. Pri dobri predstavitvi občine jim je pomagal tudi znani rojak Lojze Slak. Na sliki je v sredini zraven župana Zvoneta Laha, na levi pa predsednik TD Mirna Peč Jože Barbo. (Foto: Foto Asja)
r-
-a
Krvavec	Kum
104,5	105,9
STU
io
fl03.0 MHZ
NOTRANJSKI RADIO SPRAŠUJE IN NAGRAJUJE
LOGATEC - Notranjski radio iz Logatca ta teden v oddaji “99 minut za obešanje, 81 minut za grde, umazane, zle” zastavlja dvoje nagradnih vprašanj: “Kako se je imenovalo oblačilo, ki so ga Rimljani nosili v javnosti?” (Nagrada: brisača^ in: “Kako se imenuje soba, v kateri se opravljajo pisarniška opravila?” (Nagrada: presenečenje). Odgovore pošljite do 27. marca na naslov NTR Logatec, p.p. 99, 1370 Logatec. Nagrajenki prejšnjega žrebanja sta Marjanca Baznik iz Novega mesta in Milena Župevec z Uršnih sel. Pojasnila o prevzemu nagrad dobite po telefonu (061) 741 498.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta in starega očeta
JOŽETA GRUBARJA
iz Zaboršta 2 a pri Kostanjevici
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste ob težkih trenutkih z nami sočustvovali in nam ustno in pisno izrazili sožalje. Iskrena hvala za darovano cvetje, sveče in za vse, kar ste namesto cvetja darovali v njegov spomin. Posebna zahvala zdravnikom in osebju Internega oddelka Splošne bolnišnice Novo mesto za vso pomoč. Hvala vsem in vsakemu posebej, ki ste pokojnega spoštovali, ga imeli radi ter ga tako številno pospremili in se poslovili od njega na njegovi zadnji poti, zlasti še stanovskim kolegom, govornikoma, gasilcem in lovskim tovarišem za izkazano čast, gospodu župniku za tolažilne besede in lepo opravljeno pogrebno slovesnost-Hvaležni bomo vsem, ki ga boste ohranili v lepem spominu in kdaj vsaj za trenutek postali ob njegovem grobu.
Žalujoči:
vsi njegovi
Sporočamo žalostno vest, da je umrl
ANTON ŠKRAJNAR
upokojeni pismonoša Pošte Mirna
Od njega smo se poslovili v soboto, 20.3.1999, na pokopališču pri Sv. Heleni. POŠTA SLOVENIJE, d.o.o., POSLOVNA ENOTA NOVO MESTO
201
DOLENJSKI LIST
Št. 12 (2587), 25. marca
1999
VRTEC KRŠKO
organizira CICIBANOVE URICE
za otroke, starejše od 3 let, ki ne obiskujejo vrtca. Potekale bodo od 7. 4. do 27.5., vsako sredo in četrtek od 15.30 do 18. ure.
Prijave oddajte v tajništvo do 2. aprila na tel.: 0608/21-558 ali 22-306.
ZAHVALA
Delo, skromnost in trpljenje -Tvoje je bilo življenje, a za teboj je vsepovsod ostalo delo tvojih pridnih rok.
V 88. letu nas je za vedno zapustil oče, stari oče, praded, tast, brat in stric
IVAN MEDVED
s Sinjega Vrha
Ob boleči izgubi se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in sodelavcem za podarjeno cvetje, sveče in izraze sožalja. Prav tako se zahvaljujemo g. župniku, govornikom za tople besede slovesa, pevkam, pogrebni službi Hiti in vsem, ki ste pokojnika pospremili k večnemu počitku. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage žene, mame, tašče, stare mame, sestre in tete
DARINKE
DAROVEC
iz Straže, Pod Srobotnikoni 25
°d katere smo se poslovili na pokopališču v Straži, se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in vsem, ki ste se v tako Velikem številu poslovili od nje, ji darovali cvetje in sveče ter nam izrazili sožalje. Hvala govornici za poslovilne besede, s°sedom in ostalim vaščanom za nesebično pomoč v težkih trenutkih. Hvala gospodu župniku za lepo opravljen obred, °Sebju Onkološke bolnišnice za trud in skrb, dr. Balogu in dr.
°klju za njuno pomoč in vzpodbudo. Hvala vsem, ki ste jo Pospremili na zadnji poti.
Vsi njeni
ZAHVALA
Ljubila si življenje, pa vendar brez slovesa zapustila si svoj dom.
V 91. letu starosti nas je zapustila naša teta
TEREZIJA
GOLE
iz Dolenjske ulice l, TVebnje
ahvaljujemo se sorodnikom, sosedom in znancem za izraze zalja, darovano cvetje in sveče. Hvala g. kaplanu za lepo Pravljen pogreb, cerkvenim pevcem za zapete žalostinke, P°grebni službi Oklešen in vsem, ki so pokojno pospremili a zadnji poti.
Žalujoči: Angela in Viktor Ostanek z družino
Otroke je treba varovati pred njihovimi starši. (Shaw)
ZAHVALA
Po težki bolezni nas je v 54. letu starosti zapustila naša draga žena, mami, sestra in teta
JOŽICA HREN
roj. Kumer
Ul. Slavka Gruma 37, Novo mesto
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za podarjeno cvetje, sveče in izraze sožalja. Posebna zahvala Internemu oddelku za skrb in nego, kolektivu MKI Kovinotehna ter sodelavcem Krke. Hvala g. župniku in pogrebni službi Oklešen za lepo opravljen obred ter vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Še enkrat iskrena hvala vsem!
Žalujoči: mož Jože, hči Suzana in sin Primož
'A.
j
ZAHVALA
Pomlad v tvoja polja in vinograd bo prišla, čakala bo, da prideš ti, sedla bo na rosna tla in zajokala, ker te ni.
V 50. letu starosti nas je nepričakovano zapustil naš dragi sin, brat, stric, svak, nečak in bratranec
MARTIN
GERKŠIČ
iz Gornjega Suhorja 3 pri Metliki
V dnevih žalosti nismo bili sami, zato se želimo iskreno zahvaliti vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za ustne in pisne izraze sožalja, podarjeno cvetje in sveče ter za vsestransko pomoč. Hvala g. župniku za lepo opravljen obred, sodelavcem Revoza, oddelek SLI, Beti T.T. Metlika, govorniku g. Plutu za tople besede slovesa ter gasilcem. Vsem, ki ste bili z nami, se še enkrat iskreno zahvaljujemo.
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
V 69. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga mama, sestra, stara mama, prababica, teta in tašča
ANTONIJA
JELENIČ
z Brezove Rebri 1
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v teh žalostnih dneh kakorkoli pomagali. Hvala vam za izraze sožalja, darovano cvetje, sveče in spremstvo pokojne na zadnji poti. Posebna zahvala Internemu oddelku Splošne bolnice Novo mesto, kolektivom Iskra Semič, Komet Metlika in Danffos Črnomelj. Zahvala tudi sosedi Olgi za poslovilne besede pred domačo hišo, g. župniku za lepo opravljen obred, pevkam za zapete žalostinke in g. Hitiju za organizacijo pogreba.
Žalujoči: vsi njeni
• Vojaki vseh dežel, razidite se!
(Medved)
ZAHVALA
Belokranjski stelniki brstijo, bele breze šelestijo, pomlad prihaja vse dihti, a vaših pridnih rok več ni.
Ugasnil božajoč pogled je Vaš in budna skrb za ves rod naš, v hiši ostala je praznina, v srcih grenka bolečina.
V 93. letu nas je zapustila naša nadvse draga mama, babica, prababica, tašča, sestra in teta
FRANČIŠKA ŠVAJGER
iz Vranovič v Reli krajini
teh^00 se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem in znancem, ki ste nam v žalostnih dneh izkazali pomoč in našo mamo v tako velikem številu pospremili na zadnji *• Hvala vsem za izraze sožalja, darovano cvetje in sveče. Zahvaljujemo se pevkam iz Adlešič, grebni službi Kukar, trobentaču za zaigrano Tišino ter g. župniku za lepo opravljen obred in eto mašo.
Žalujoči: vsi, ki jo iinamo radi
ZAHVALA
Nepričakovano je v 75. letu starosti prenehalo biti srce našega moža, očeta, starega očeta, brata in strica
JOŽETA SUKOVIČA
iz Mirne Peči, Trg 29
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem in sodelavcem za ustno in pisno izraženo sožalje, za darovane mašne namene, cvetje, sveče in drugo izkazano pomoč ter vsem, ki ste pokojnega množično pospremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo g. župniku, pogrebni službi Oklešen, pevcem iz Šmihela, osebju Internega oddelka Splošne bolnišnice Novo mesto, delovnim kolektivom OŠ Mirna Peč in WO Cepetavček, ZPKZ, oddelek Novo mesto, Beti Mirna Peč, Mercator Dolenjska, SKŠ Grm Novo mesto, Slovenskim železnicam, TV Novo mesto, KUD Mirna Peč, DU Mirna Peč in PD Intel servis Novo mesto. Hvala vsem!
Vsi njegovi
ZAHVALA
V 78. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga mama, stara mama in prababica
MARIJA
BEZEK
roj. Pečarič
iz Metlike
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje, darovali vence, cvetje in sveče, kakorkoli pomagali ter jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo osebju nevrološkega oddelka Splošne bolnice Novo mesto in dr. Željku Bošnjaku za njihov trud, Mestni godbi Metlika, organizaciji ZB NOV, kolektivu Novoteksa, govornici Nevenki Štubljar, ki se je z izbranimi besedami poslovila od pokojnice, pevskemu zboru in gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred. Še enkrat vsem iskrena hvala!
Žalujoči: sinova Vekoslav in Jože ter hčerka Mimica z družinami
ZAHVALA
Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpela sem, in večni mir mi zaželite.
V 34. letu starosti nas je zapustila
TONČKA KUTNAR
iz Šentruperta
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrazili sožalje, pokojni darovali cvetje, sveče in maše ter nam pisno in ustno izrazili sožalje. Posebna zahvala osebju Intenzivnega oddelka interne bolnišnice Novo mesto, župniku za lepo opravljen obred, sosedi in sošolki za govor, pevcem, pogrebni službi Novak in vsem, ki ste se prišli poslovit od pokojne in jo spremljali na zadnji poti. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
Ne morem iz zemlje kot dobra semena, da znova bi segli si v tople dlani.
Ne morem! Med nami je krsta lesena in grob je med nami, tišina prsti, le sveča ljubezni visoko gori.
V dneh globoke bolečine, ko nam je za vedno zaspala naša nepozabna in nad vse dobra mama, tašča, stara mama in prababica
MATILDA MEDIC
iz Podturna 21
nismo ostali sami. Zato se želimo zahvaliti sorodnikom, prijateljem, sosedom, vaščanom, sodelavcem in bivšim sodelavcem ter vsem, ki ste s prijazno mislijo počastili njen spomin in jo spoštljivo spremili na njeni zadnji poti. Hvala za vse izraze sožalja, podarjeno cvetje, sveče ter kakršnokoli pomoč. Hvala zdravstvenemu osebju ZD Straža in Nevrološkega oddelka bolnice Novo mesto za zdravljenje, g. župniku za ganljive besede slovesa, govorniku ZB g. Romu in pogrebni službi Oklešen ter pevcem za zapete žalostinke. Vsem še enkrat hvala!
Žalujoči: vsi njeni Podturn, Ljubljana, Kočevje, Šentjernej
) lj\ ry [1 [Ml M TEDENSKI KOLEDAR - KINO - BELA TEHNIKA - ČESTITKE - ELEKTRONIKA - KMETIJSKI STROJI - KUPIM - MOTORNA VOZILA - OBVESTILA -ll\J U IN4II POHIŠTVO - POSEST - PREKLICI - PRODAM - RAZNO - SLUŽBO DOBI - SLUŽBO IŠČE - STANOVANJA - ZAHVALE - ŽENITNE PONUDBE - ŽIVALI
tedenski
Četrtek, 25. marca - Minka Petek, 26. marca - Maksima Sobota, 27. marca - Rupret Nedelja, 28. marca • Janez Ponedeljek, 29. marca - Ciril Torek, 30. marca - Bogo Sreda, 31. marca - Benjamin
kino
BREŽICE: Od 25. do 28.3. (ob 18. uri) romantična komedija Čaka te pošta. Od 25. do 30.3. (ob 20. uri) drama Z roko v roki. 31.3. (ob 20. uri) drama Reševanje vojaka Ryana.
ČRNOMELJ: 26.3. (ob 20.30) film Španski zapornik. 28.3. (ob 18. in 20. uri) komedija Babe - Pujs v mestu.
DOBREPOLJE: 26.3. (ob 19.30) animirani film Življenje žuželk. 28.3. (ob 15. uri in 19.30) akcijski film Obsedno stanje.
IVANČNA GORICA: 27.3. (ob 19. uri) animirani film Življenje žuželk.
KOČEVJE: 25.3. (ob 18. in 20. uri) animirani film Življenje žuželk. 29.3. (ob 18. uri in 20. uri) akcijski film Obsedno stanje.
KRŠKO: 25.3. (ob 20. uri) akcijski film Državni sovražnik. 26.3. (ob 20. uri) in 28.3. (ob 18. uri) ljubezenska drama Za eno noč.
METLIKA: 26.3. (ob 18. in 20. uri) komedija Babe - Pujs v mestu. 28.3. (ob 20. uri) film Španski zapornik.
NOVO MESTO: Od 25. do 28.3. (ob 17. uri in 18.30) ter od 29. do 31.3. (ob 18. uri) grozljivi film Noč čarovnic. Od 25. do 28.3. (ob 20.15) ter od 28. do 31.3. (ob 20. uri) drama Tanka rdeča črta.
RIBNICA: 27.3. (ob 21. uri) akcijski film Obsedno stanje. 28.3. (ob 17. uri) animirani film Življenje žuželk.
TREBNJE: 26.3. (ob 20. uri) in 28.3. (ob 17. uri) ljubezenski film čarovnije za vsak dan.
VELIKE LAŠČE: 27.3. (ob 19. uri) akcijski film Obsedno stanje. 28.3. (ob 20. uri) animirani film Življenje žuželk.
KMETIJSKI STROJI
film %
• OSK.4RJEVSK.4 SHAKESPEARE IN BENIGNI, SPIELBERG MALO MANJ
Tako vsaj misli 500 članov Ameriške filmske akademije, ki so v Los Angelesu v nedeljo zvečer po lokalnem času Zaljubljenemu Shakespearu namenili kar sedem zlatih kipcev, tudi najtežjega za najboljši film. Gwyneth Paltrow, oskarjevka za glavno žensko vlogo, sicer pa zvezdnica, ki je v slabih dveh letih postala pravi meteor, se je od vzhičenosti lomil glas, nato pa se je še iskreno razjokala. Spielberg, ki je bil drugi najresnejši kandidat za kategorijo najboljšega filma, je za vojno epopejo Reševanje vojaka Ryana dobil oskarja za režijo, resda že drugega, sicer pa še štiri, toda v hitro pozabljenih tehničnih kategorijah. V 71-ih letih podeljevanj te nagrade se je samo 17-krat zgodilo, da najbolj ugledni nagradi nista bili podeljeni skupaj, enemu zmagovalnemu filmu. Največje presenečenje letošnje podelitve je bil Roberto Benigni, ki je za svojo inteligentno komedijo prejel oskarja za neangleško govoreči film in za moško vlogo, kar je sploh prvi primer, da bi kak tuji film prejel to nagrado.
Podelitve zadnjjh let kažejo, da britanski film na primer Štiri poroke in pogreb, Do nažga pa tudi druga evropska produkcija, ponovno pridobivajo veljavo, ki jim jo je že dolgo nazaj popolnoma prevzel
velikoproračunski ameriški film. Očitno je prišlo do nekakšnega samodejnega kompromisa, ko lahko oba modela filmske produkcije naslajata drug ob drugem, ne da bi si skakala v lase. Tako snema Evropa bolj osebne zgodbe, poceni, praktično povsem brez efektov in milijonskih zvezdnikov, kar je ob velikem, epskem scenariju glavna postavka drage holivudske produkcije. Toda dejstvo ostaja, da uspeh evropskih filmov, med njimi sta tudi Zaljubjeni Shakespeare in Življenje je lepo, sloni na marketinških čarovnijah ameriške distribucije, konkretno Miramaxa, studia, ki že desetletje skrbi za kvalitetne filme tako ameriških, na primer Taran-tina in novincev z Redfordovega festivala talentov na ranču v Sun-dance, kot evropskih avtorjev.
Nespregledljiva posebnost letošnje podelitve je, da sta zmagovalca Shakespeare in Benigni dobila nagrade, kljub temu, da je v njih veliko komičnega, prvi oskarji pa so nekako tradicionalno rezervirani za drame, epopeje, zgodovinske spektakle, skratka za velike filme z velikimi temami. Toda oba filma sta veliko več kot komedija, ki se ji tolikokrat krivično dodajajo slabšali predznaki: prvi, ki je odnesel tudi oskarja za izviren scenarij, je svoboden in humoren vpogled v spalnico in kreativno delavnico največjega barda vseh časov, drugi trka na čustva s srce parajočim odnosom med sinčkom in očetom, ki z izredno domišljijo koncentracijsko taborišče spremeni v poligon za nagradno igro, kjer je glavni dobitek tank.
Naslednjič pa o poražencih.
TOMAZBRATOZ
PBS.
Poštna banka Slovenije, d.d.
Na več kot 270 poštah po vsej Sloveniji lahko odprejo
žiro račune fizične osebe, samostojni podjetniki, obrtniki,
društva in civilno pravne osebe.
Informacije na tel. št.: 061/174 1207, 062/228 8247, 063/425 2712.
I
IZDAJATELJ: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o. Direktor: Drago Rusija UREDNIŠTVO: Marjan Legan (odgovorni urednik), Andrej Bartelj, Mirjam Bezek-Jakše, Jožica Domii, Breda Dušil Gornik, Tanja Gazvoda, Mojca l.eskovšek-Svete, Martin Luzar, Milan Markelj, Lidija Murn, Pavel Perc in Igor Vidmar.
IZHAJA ob četrtkih. Cena posamezne številke 210 tolarjev; naročnina za 1. polletje 5.330 tolarjev, za upokojence 4.797 tolarjev; letna naročnina 10.920 tolarjev, za upokojence 9.028tolarjev: za družbene skupnosti, stranke, delovne organizacije,društva ipd. letno 21.840 tolarjev; za tujino letno 70 evrov oz. druga valuta v lej vrednosti. Naročila in odpovedi upoštevamo samo s prvo številko v mesecu.
OGLAS I:/ cm v stolpcu za ekonomske oglase 2.800 tolarjev (v barvi 3.000 tolarjev), na prvi ali zadnji strani 5.600 tolarjev (v barvi 6.000 tolarjev); za razpise, licitacije ipd. 3.300 tolarjev. Mali oglas do deset besed 1.700 tolarjev (po telefonu 2.200 tolarjev), vsaka nadaljnja beseda 170 tolarjev; za pravne osebe je mali oglas 2.800 tolarjev za I cm v stolpcu.	v	^
ŽIRO RAČUN pri Agenciji za plačilni promet: 521011-603-30624. Devizni račun: 52100-620-107-970-27620-440519 (Dolenjska banka, d.d., Novo mesto). NASLOV: Dolenjski list, 8000 Novo mesto, Glavni trg 24, p.p. 212. Telefoni: uredništvo in računovodstvo (068)323-606, 324-200; ekonomska propaganda in naročniška služba 323-610; mali oglasi in osmrtnice 324-006. ■Telefaks: (068)322-898.
Elektronska pošta; infa@dol-list.si Internet http://www.dol-list.si
Nenaročenih rokopisov, fotografij in disket ne vračamo. Na podlagi mnenja (št. 23-92) pristojnega državnega urada spada Dolenjski list med informativne proizvode iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje 5-odsl. prometni davek. Računalniški prelom in filmi: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o.
Tisk: DELO-TČR, d.d., Ljubljana.
KOSILNICO BCS prodam. « (068)49-571. TRAČNI OBRAČALNIK - zgrabljalnik Taj-firtr Siniol prodam. ^ (068)78-255.	1049
NAKLADALKO za seno, 17 m3, zelo ugodno prodam. « (068)69-331 ali 69-568, Boris Jaklič, Zemelj 19, Gradac.	1059
TRAKTOR IMT 549, letnik 1988, registriran za celo leto, prodam. « (068)45-446. TROSILEC hlevskega gnoja TG 28 V prodam, (068)49-397.	1123
NAKLADAČ ZA GNOJ HU 4 in puhalnik Vild, s teleskopom, rabljen 2 sezoni, prodam. IT (068)771-009.	1045
LIČKALNIK in cisterno za gnojevko Crei-na, 2200-litrsko, prodam. « (068)42-818.
KUPIM
ODKUPUJEMO hlodovino bukve, javorja, češnje, oreha in lipe. Plačilo takoj! « (061)860-166.	1033
MOTORNA VOZILA
FIAT UNO 45, letnik 1990, ugodno prodam. 3 (068)66*510, popoldan.	1034
Z JUGO 1.1, letnik 10/87, ugodno prodam. 3(068)342-012.	1036
126 P, letnik 1988, prodam, ft (068)83-355. GOLF 1.6 diesel, letnik 1985, registriran do marca 2000. 3 (0609)612-262.
JUGO 45, letnik 1989, registriran do 11/99, dober, prodam. 3(068)66-175.	1044
R 18, letnik 1987, registriran do leta 2000, prodam. 3 (068)45-636.	1047
SEAT IBIZO, 1.1, letnik 1993,47.000 km, in Z 101,%tnik 1987, kot novo, prodam. 3 (068)325-873..	1048
GOLF D, letnik 1989, ugodno prodam 3 (068)21-048.	1068
HYUNDA1 i 1.5 GLS, kovinsko siv, letnik 1990/91, prodam. 3 (068)65-168.	1069
GOLF JX D, letnik 1989, lepo ohranjen, registriran do 10/99, 3V, bel, 1191000 km, prodam. 3 (068)78-604.	1072
LADO KARAVAN 1300, letnik 1987, ugodeno prodam. 3 (068)42-790.	1075
Z 101, letnik 1990, registrirano do fD/99, ijO.000 km, prodam. 3 (068)75-334.	1079
»GOLF CL D, registriran do novembra, letnik 1991, prvi lastnik, servisna knjižica, ' nekaramboliran, prodam. 3 (041)521-241. LADO KARAVAN, letnik 1993 in kombi Piaggio, letnik 1994, prodam. 3 (0609)623-426.	1087
JUGO 55, letnik 1990, prodam. 3 (068)87-717, po 18. uri.	1091
JUGO 55, letnik 1989, registriran do 6/99, bel, prodam za 130.000 Sit. 3 (068)58-422. HONDO CRX 1.6 16 V, črno, letnik 1991, prodam. 3 (068)87-016 ali 65-836, po 19. uri.
VW SHARAN 2.0 GL, letnik 4/96, vsa oprema, kot nov, prodam. 3 (041)682-477, ves dan.	1100
JUGO 45, letnik 1990, prodam. 3 (068)89-556.	1104
PEUGEOT 306 XT1.8, letnik 1994, prvi last-(068
nik, dobro opremljen, prodam. 3 (068)371-
321.	1137
Splača se varčevati!
Doba Najnižji znesek varčevanja mesečnega pologa
Obrestna
mera
Obročno varčevanje	12 mesecev	7.500 SIT	TOM+ 2,50%
Premijsko varčevanje*	od 24 do 60 mesecev	4.000 SIT	od TOM+ 3,48% do TOM+ 4,00%
	Doba varčevanja	Najnižji znesek Obrestna depozita mera	
Tolarski depozit s premijo*	12 mesecev	80.000 SIT od TOM+ 2,92% do TOM + 3,00%	
Tolarski depozit z valutno klavzulo	12 mesecev *	80.000 SIT	od V+ 2,82% do V+ 2,90%
* Banka vodi depozit v nemških markah po srednjem tečaju Banke Slovenije.
DOLENJSKA
BANKA
Banko, kjer ne boste ostali pred zaprtimi vrati!
JUGO KORAL 45, letnik 1990, registriran do 3/2000, lepo ohranjen, prodam. 3 (068)85-982.	1108
TVVINGO PACK, letnik 10/95, dodatna oprema, registriran do 10/99, prodam (tli menjam za R 4, R 5. 3 (068)321-734, dopoldan, 78-469, popoldan.	1113
R 5, letnik 1993, 3V, odlično ohranjen, prodam. 3 (068)28-714.	1114
GOLF JX D. letnik 1989/90, registriran do 11/99, rdeč, 5 prestav, zelo dobro ohranjen, prodam. 3 (068)344-145.	J117
GOLF-JX D, letnik 1986, registriran do 10/ 99, prodam, 3 (068)75-215.	1119
SUZUKI GSX 600 R, letnik 1998,7.000 km, ugodno prodam. 3 (068)87-287 ali (041) 720-087. .	1120
FORD FIESTO 1.1, letnik 1993, prodam 3 (068)57-324.	1082
WARTBURG z motorjem golf, neregistriran in nevozen, prodam. 3 (068)78-391, po 19. uri.	1055
PASSAT 1.6 CL, letnik 1989, registriran za celo leto, ugodno prodam. 3 (068)87-287 ali (041)720-087.	1121
IIYUNDA1PONY 1300 LS, 5V, letnik 1991, 62.000 km, prodam za 450.(KK) SIT. 3 (068j 27-628.	1122
JUGO 45, letnik 1990, registriran do 10/99, 60.000 km, prodam. 3 (068)78-272.	1089
R 5 CAMPUS, dobro ohranjen, ugodno prodam. 3 (068)324-155 ali (041)732-984. 126 P. letnik 10/89, prodam 3 (068)341-800. GOLF TD 1.9. letnik 1992, registriran do 2/ 2000, kovinsko svetlo moder, 5 V, alu platišča, športni sedeži, daljinsko CZ, 155.000 km, prodam. 3 (068)322-407.	1131
JUGO KORAL 45, letnik 1992, dobro ohranjen, 44.000 km, prodam. 3 (068)344-200.	1031
GOLF IIJX D, letnik 1986,180.000 km, rdeč, 5V, radio, prodam. 3 (068)75-393.
HONDO CIVIC, letnik 1990, registrirano za celo leto, prodam. 3 (068)45-270.	1071
PARCELO, 10.000 m2, v Škocjanu na Dolenjskem, 875 m2 je zazidljivih, prodam. 3 (061)267-515.	1065
VINOGRAD z vikendom in njivo v Brusnicah prodam. 3 (068)82-089, zvečer. 1092 GOZD v Beli krajini, lahko več hektarjev, kupim. 3 (041)688-077.	1106
VINOGRAD z zidanico v Straški gori prodam. 3 (068)83-235.	1125
4 T kakovostnega sena prodam za 20.000 Sfi 3(068)52-683.
KROMPIR za sajenje frizija, karlingf°rj' navan ter jedilnega prodam po ugodni <Xj 3(061)785-097.
KROMPIR, lanski uvoz, sante, romanj
PREKLICI
JOŽE CIMERMANČIČ z Vrhov 7 pre-povedujem Jožetu Hočevarju z Grebena pri Dolžu vožnjo in hojo po mojem zemljišču. Če tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal. Preklic velja za starejšega in mlajšega ter za ostale lastnike, ker nimajo pismenega dovoljenja. Preklic je trajen. 1086
PRODAM
POSEST
1128
Z 101 prodam. 3 (068)73-377.
OPEL ASTRO 1.4, letnik 8/94,65.000 km. bčLprodam. 3(041)618-869.	1129
GOLF JGL B, letnik 1982, 160.000 km. zelen, prodam. 3(068)75-127.	1130
VECTRO 1.6 i, letnik 1992, ugodno prodam. 3(068)81-187.	1135
HIŠO, 12 x 12 m, na parceli 1200 m2, z njivo, 23 a, v Brežicah, prodam. Hiša sc nahaja 10 minut od bolnice. 3 (063)412-431.	1028
PRI STAREM GRADU pri Otočcu dam v najem njivo, 28 a. 3 (068)75-092.	1043
NA ČATEŽU pri Krškem ugodno prodam bivalno zidanico, 90 nt2, voda, elektrika, telefon, z vinogradom, 20 trt, in sadovnjakom. 3 (061)341-928 ali (0608)21-672, zvečer.
NOVO zidanico z vinogradom, voda, elektrika, asfalt, prodam. 3 (041)697-962, dopoldan.	1053
(O
sprejemamo naročila SUZUKI JIMNY
1,31 16V 4WD
cena: 2.495.000 tolarjev + darilo ob nakupu
* 2 x air bag
* servo volan
* elektronski paket
* centralno zaklepanje
* imobilizator motorja
C
to
o
O.
CD
3
AVTOSERVIS
MURN
Resslova 4, Novo mesto V 068/24-791, 041/691-434
<D
CL
OPAŽ, smrekov, stropni ali talni, in zaključne letve, suh, prve ali druge klase, prodam. Dostava brezplačna. « ( 063)451 -082.	402
PRODAJA in montaža opaža, ladijskega poda, brun, obloge iz mediapana in ivericc, ptastificirano, in laminatov, izdelava lop, ut, balkonskih ter vrtnih ograj, petgul idr. « (068)83-154.	755
SMREKOVO IN BOROVO OBLOGO, ladijski pod od 500 SIT, bruna, zaključne letve, balkonske ograje po naročilu izdelujemo. Mizarstvo Blažič, Družinska vas 22, “DP (068)73-587.	919
OPAŽ, I. kvalitete 720 SIT/m2, II. kvalitete 500 SIT/m2, talni pod ter bruna po 12(X) SIT/ m2 in ograjne elemente ter kamenje prodam. Dostava brezplačna! « (063)761-041 ali (041)522-479.	945
SENO prodam. « (068)88-096.	1027
KROMPIR sante ugodno prodam. « (068) 49-653.	1029
marisbard, prodam. Lampret, Gatinai • Grosuplje,« (061)762-316.
OREHOVE SADIKE, lovsko obleko, oftgj sko uniformo, kvalitetno, prodam. « (OJJJi 64-461.	10
VEČ VRST semenskega krompirja Pr°2 Dostava na dom. «(064)312-056. V\
DVOOSNO PRIKOLICO za večji <»cb“| avto ali džip, nosilnosti cca 1500 kg,zza)?. ter gorilnik za CK prodam. « (068)75-uJ •
RDEČE VINO cviček prodam. 3 (068ft
088.	11
KOSTANJEVO KOLJE prodam. ® K, 78-607.	U..
KOSTANJEVO KOLJE, dolžine po kupca, in telička, starega 7 dni, prodanj- ^ (068)78-086.	11.
120 KOSTANJEVIH KOLOV in frcz«N<'“ standard diesel prodam. « (068)85-694.
RDEČE VINO frankinjo in bclokra”#? belo prodam po 200 SIT/I « (068)5- * ^ zvečer.
SENO, vino (rdeče, belo in šmarnico) tj-litrov domačega sadjevca prodam ali za merkantilno koruzo ali ječmen. « v 73-119.
rad »
KOSTANJEVO KOLJE za vinograd-hlevski gnoj prodam. 3 (068)324-646.
VINO laški rizling in kraljevino prodan*-^ (04)8)75-149, zjutraj m zvečer.
RAZNO
KROMPIR za seme, bel, frizija in fijana, dezire in kresnik, prodam. « (064)310-096. KOŠNJO oddam. Erštc, Mirna Peč, « (068)78-085.	1037
VINO ŠMARNICO in vinograd v Brusnicah, z brunarico, ugodno prodam. « (068)21-004.	1041
VINOGRADNIKI, POZOR! Prodajamo pocinkano žico, debeline 3 mm. Cena 105 SJT/kg. Za vsakih KK) kg 1 % popusta. Ogrinc, «(061)614-113 ali 614-044.	1046
JEDILNI in semenski krompir dezire, lanski uvoz, prodani. « (064 )401 -450.	1054
4 TONE SENA, 1000 kg koruze v zrnju, mlin za storže (zrnje), večjo količino sadjevca in kompletna železna vrata, KK) x 2(K), prodam. «(068)24-545.	1061
BELO in rdeče vino prodam.«(068)89-218. JEDI I NI krompir prodam. « (068)45-036.
M ( \KAJTI NA M U' Naročite si*^ balkonsko ograjo že zdaj! Balkonske ft je, opaže ter bruna izdelujemo in pPJ J-j. mo po zelo ugodnih cenah! «(0608)/'' ^
DELNI INVALID, star 55 let, išče *cnsl["pn pomoč v gospodinjstvu. Čas dela in P*a J 036, dogovoru. Dolenjske Toplice,«(068)65* GOSTINSKI LOKAL v Dolenjskih Top^j
oddam v najem.«(041 )688-035.	^
POSLOVNE PROSTORE za neživih*«
govino v Novem mestu, TVebnjem,
 __________________________    Črno^
Šentjerneju iščemo. «(068)325-522-
Jasnovidka Amalij9
vam pomaga iz stiske in razočaranj vse na osnovi lastnega videnja.
Tel 090-40-36	^
PISARNO, 18 m2, opremljeno, s telefonom, v poslovni stavbi na Kočevarjevi 2, oddamo v najem. Tf (068)83-685.	1030
V POPOLDANSKEM ČASU vam pospravljam stanovanje ali poslovne prostore, TT (041)502-546, zveče r.	1112
SLUŽBO DOBI
VEČ KVTESARJEV, lahko z prakso ali brez, zaposlim. tt (041)697-798, Tegola Lavrič.
V GOSTILNI PUGELJ, Ždinja vas, Novo mesto, zaposlimo kuharja ali kuharico. Plača PO dogovoru. tt (068)75-299.	1040
PRILOŽNOST! Uveljavljeno podjetje zaposli omejeno število zastopnikov za prodajo na terenu. Vaš klic pričakujemo vsak Mlavnik med 9. in 15. uro na tt (061)159-90-03.	1052
V LOKALU s fast foodom na avtobusni postaji v Novem mestu redno ali honorarno zaposlimo slaščičarsko, kuharico ali trgovko.
(068)65-863, dopoldan, 21-279, popoldan. ŽELITE izboljšati svoje življenje? Nudimo .PH?tno delo. Možna redna zaposlitev, tt (068)321-012, od 7. do 12. ure in (068)85-476, Po 18. uri.	j j ig
TRGOVSKEGA POSLOVODJO za vodenje trgovine zaposlimo. V (068)85-731. 1051
STANOVANJA
DVOSOBNO STANOVANJE v Ul. Slavka Uruma prodam. tt (041)661-941.	1057
ENOINPOLOSBNO stanovanje na Ragov-K1 y N°vem mestu prodam. tt (068)342-130, Pt> 19. uri.	1064
DVOSOBNO STANOVANJE v Ul. Slavka ruma, tretje nadstropje, lepo vzdrževano, Prodam. TT (068)78-030 ali (041)643-999.
ŽIVALI
SPREJEMAMO NAROČILA za enodnevne ogramske bele piščance ter rjave in gra-t, „e Jakiče. Martin Metelko, Hudo Brezje ’ “"ndenec, tt (0608)89-038.	168
PERUTNINARSTVO in valilnica Gunjilac, k nov“' obvešča vse stranke in cenjene liJ,Ce’ tm sprejema naročila za vse vrste be-> grahastih in rjavih enodvenih in večjih »jgmskih P®ancev. Vse informacije na — (0608)71-375.	245
MLADE NESNICE hisex, rjave, pred nesno ^°' °PravUena vsa cepljenja, prodajamo godni ceni. Naročila in informacije: Jože G~n ’0tovec’ Črnomelj, tt (068)52-806, 67 I,1!11!1'' Mostec, Dobova, » (0608) inns\oJ ®an Sajevec, Vavta vas 9, tt rnn 1*4-1 H7 Anjta Janežič, Slepšek, Mokronog, »(068)49-813.	279
nrnrf^^’ *,e*e’ rlave 'n grahaste nesnice L ^a™9- Sprejemamo naročila! Kuhelj, narje 9, Senternej,tt(068)82-424.	457
tezk' 2 k8’ b01*0 v prodaji od 9. tt nuf, )e' 3o2e leršin, Račje selo, Trebnje, ®(068)44-389.	987
I^VO simentalko in 7 tednov staro teličko Pr°0ain. 5 (068)75-268.	1058
(068)89^7g7<X*am meniam za 8ovedo- ®
1 mladi£i 1ES pasme in ovna prodam 2a kobilo ali klavno živino, tt . '?685-138.	1066
stare»Aa?SKE9A P0NUA ' žrebička, otrnt-;d “jnbanega, primernega za °ke, prodam, tt (068)57-428.	1070
da^E 8rahaste jarkice prodajamo vsak n. Prevolšek, Čatež, tt (068)489-075.1090
2 dom>^^l<'A’te2ka do 120 kg, hranjena letnik imc ano'in ,rak!or Torpedo 6006 S, K1985, prodam, tt (068)42-648.	1097
nes^c JARKICE' 18-tedenske, v začetku
žrahastena b^^i’:^aj'amoVS?klan
heli T Pa *,odo v prodaji po 10. aprilu. Ku-424* )e 9’8310 Šentjernej, tt (068)82-p ,,	1103
kg ,A^E. težke 1 d° 1.3 kg, po 330 SIT/
Vrtačif p8 •’ 25 do 30 k8' prodajamo. L'e, Pristavica l,tt (068)81-519.	1116
73-8A?E siamske mucke prodam, tt (068) PURANE	U26
zakol Ji' S.,,arC, 6 lednov, in piščance za v	bomo prodajali na sejmišču
kom n7,neju 27'3- Cena: purani 1200 SIT/ jemamiSCanc' SIT/kom. Naročila spre-,0b7)88-n4W (067)88‘058- f067)88'002 al'
tejo^m^ i NESNICE za zakol ali nadaljnjo
<°^)22 lin farmi Kalcm’ Zal°8 180,21-279 ali X4-394	1
tt
1134
r
O Zo
o
n
HevlV •S 068/324-377
VEČ solčavskih ovac in ovna prodam, tt (068)73-122.	1133
KRAVO SIMENTALKO s teletom in brejo kobilo prodam, tt (068)51-781 ali (041)722-885.	1074
JAGENJČKE, JS pasme, plemenske, prodam. Tomše, Globočice 8, Krška vas, tt (0608)61-057.	1063
KRAVO s petim teličkom, starim 10 dni, prodam, tt (0608)75-213.	1073
NEMŠKE OVČARJE, stare 8 tednov, prodam, tt (068)66-512.	1136
Za nakup GOTOVE HIŠE ugodna dolgoročna
STANOVANJSKA POSOJILA
do 15 let od T + 1dalje liliitiBlBieiBB,	erika
TELEVIZIJA NOVO MESTO
vas
kanal
•6 MVV*-
s Trdinovega vrha^l na kanalut I
KOMUNALA TREBNJE Goliev trg 9
OBVESTILO
Občane občine Trebnje obveščamo, da bomo v času od 29.3. do 16.4.1999 organizirali odvoz kosovnih odpadkov iz gospodinjstev po naslednjem razporedu in pod naslednjimi pogoji:
1. Dan	Datum	Krajevna skupnost:
odvoza:	odvoza:	
Ponedeljek	29.3.1999	KS Trebnje
Torek	30.3.1999	KS Mirna
Sreda Četrtek	31.1.1999 1.4.1999	KS Mokronog KS Šentrupert
Petek	2.4.1999	KS Dol. Nemška vas
Torek	6.4.1999	KS Svetinje, KS Dobrnič v
Sreda	7.4.1999	KS Knežja vas, KS Sela Šumberk
Četrtek	8.4.1999	KS Veliki Gaber
Petek	9.4.1999	KS Velika Loka
Ponedeljek	12.4.1999	KS Šentlovrenc
Torek	13.4.1999	KS Čatež
Sreda	14.4.1999	KS Račje selo, KS Štefan
Četrtek	15.4.1999	KS Trebelno >
Petek	16.4.1999	KS Trebelno
2.
Odvoz kosovnih odpadkov se izvaja iz vseh gospodinjstev v občini Trebnje po razporedu in na podlagi dodatnih obvestil krajevnih skupnosti.
3.
Kosovne odpadke je potrebno primerno zložiti, povezati oziroma zapakirati ter odložiti na določen dan do 6. ure zjutraj ob poti, kjer odpadke običajno pobiramo, oziroma na mesto, ki ga določita Komunala in KS.
4.
Kosovni odpadki iz gospodinjstva so predvsem: iztrošeno pohištvo in gospodinjski aparati (hladilne skrinje, hladilniki), sanitarni elementi in drugi kosovni predmeti iz gospodinjstva. Tehnološki odpadki iz proizvodnje oziroma obrtne dejavnosti in odsluženi avtomobili niso kosovni odpadki iz gospodinjstev in jih ne bomo odvažali, j
5.	'	V
Odpadne sekundarne surovine, kot so papir, iztrošeni kovinski predmeti, steklo, iztrošeni štedilniki, ipd., morajo biti pripravljeni na enak način kot ostali kosovni odpadki in ločeno od gospodinjskih kosovnih odpadkov.
6.
Vse navedene dneve lahko občani tudi sami pripeljejo kosovne odpadke na komunalno deponijo Cviblje, ki obratuje od 6. do 14. ure.
NOHTI
‘Podaljševanje nohtov •Frizerstvo •Ličenje Tel.: 068/78-071 Ivica Marn, s.p. Mirna Peč
AVTOKLINIKA
tt 068/323-035
oleg mehaničnih popravil na vseh tipih vozil je AVTOKLINIKA špo {astopnik za amortizerie MONROE in športne vzmeti,
he zračne filtre ter ostalo športno opremo priznanih
svetovnih proizvajalcev.
Tmonroet
Qroortizerji
večja
^ibach
i i I
ntmcMAHOBrmiuppB)
VARNOST NA CESTI
Vse za telefon
#  Kranj GSM
leL068-322-1 27 philips, Panasonic,
BTC, Liuhlianska 27 ALCATEL, MOTOROLA, N n \r Jun,JanSKa L ' SAMSUNG, NOKIA, TELITEL,
V0 MESTO MOBIČUK in REGLJA
LERAN, d.o.o.
Novo mesto, Lebanova 24
tel./fax:	068/322-282
tel.	068/342-470
mobitel: 0609/633-553
Prodamo:
• stanovanja: Novo mesto, Šmarješke Toplice, Brežice, Krško, Šentjernej;
• hiše: Novo mesto, Ratež, Žužemberk, Šmarješke Toplice, Žužemberk, Šentjernej, Škocjan z okolico, Mokronog, Sevnica z okolico, Brežice z okolico, Krško z okolico, Kostanjevica, Semič, Metlika, Črnomelj;
• vikendi: Brežice z okolico, Krško z okolico, Ajdovec, Dvor, Straža, Novo mesto z okolico, Šentjernej z okolico;
• zidanice: Novo mesto z okolico, Trebnje z okolico, Kostanjevica z okolico;
• poslovni obiekti: hiša z lostinskim lokalom v Žužemberku, rnomelj - picerija, Škocjan -
picerija
• kmetiia: okolica Šentjeneja in Šmarjeških Toplic, v Beli krajini; najemi poslovnih prostorov in stanovaj.
Oglasite na na sedežu podjetja ali nas pokličite.
38. mednarodni sejem KMETIJSTVA, GOZDARSTVA IN PREHRANE
* vse za polje, gozd, vrt, dom in družino po sejemskih cenah *
■ velikonočni nakupi ■
KRANJ, 26.3. - 1.4/99
ROLETARSTVO
•ROLETE ALU IN PVC •ŽALUZIJE
•VERTIKALNE ŽALUZIJE
• PLISEJI
• ROLOJI •TENDE ■K0MARNIKI •FASADNI PROFILI
•SESTAVNI IN NADOMESTNI DELI ZA ROLETE IN ŽALUZIJE •MONTAŽA IN SERVIS
Šentjernejsko cesta 13,
8000 Novo mesto, tel.: 068/323-673, fax: 068/341-673
PVC „ STAVBNO POHIŠTVO
•OKNA*VRATA*VSEH OBLIK*
'*'iZ
zunanja žaluzija
■
aluminijasta roleta
///um
III m H ČI I
notranja žaluzija
rovne
kupolaste
* baloknske
* senčniki
ZA VAŠ DOM ali
POSLOVNI OBJEKT
SLOVENSKA KUHARSKA USPEŠNICA
ICtiHfiRSKE
D1STROVINE
aevcfi
i
DOLENJSKHMN
B£LOKRflN)5$l*n£DEH
•Jr
Hf T ■
654
PREIZKUŠENIH RECEPTOV ZA PRIPRAVO VSEH VRST JEDI!
Posebna velikonočna cena
samo 4.000 tolarjev
(vključno s poštnino)!
Knjigo lahko naročite na naslov:
Peter Bevc, Nad Krko 10, 8222 Otočec
ali po telefonu 068/75-154
Kumorkoii uii
I I (. VC\ Sl \S<)N
I OKI S li H
SUBARU
h
m rn
Zastopnik /a Slovenijo
ZANIMIVI POPUSTI ZA MODELE 9«
INtRO Ij. Mosle MARUCELJ Dol pri l; KRAJNC Maribor	SILER Pesnica,	RAJBAR M. Sabola	0LDY Velenje,	UKMAR Vipavo	AVT0MARKET Lj.
06! 140 13 72 061647 104	062 300 19 70	062	654-20-01	069 21 444	063	863 960	065 640 011	061 161 35 25
SRS Lj.-Vic KRZIC Vrhniko	SKRBIS Pragersko	MG CENTER Senljoni ANDI AVTO Šentjur	VUGA Novo Gorico	KADIVEC Senturrlesie BABIC Krško
061 274 789	061 752 129	062 836-907	0602	85-888	063 743 389	065	29 022	064 418 000	0608 21 307
I
m
i
m
111
IATRAKTIVEN in KORISTEN
O.
a
Odar
RESNIČNO DOBRA CENA
i\
sa i.dvO.OOO SIT
INTRO 061 140*13-72 AVTOMARKET 061161-35-25 AVT0TECH061 666 359 KISOVEC 0601 71 331 MURN 068 24 791 AVT0NISS061 159-38-41 S.R.S. 061 27-47-89 VISEL 061 731 032 UU 068 44 231 MULLER 068 51 059
L2 (2S87), 25. marca 1999
DOLENJSKI LIST
123
PORTRET TECjA TEC
5ow/a S
S
Sonjo Simčič so kot dekle zanimale različne stvari; bila je pevka pa športnica, rada je imela matematiko, kemijo, slovenščino, zato se ji je bilo po gimnaziji težko odločiti za nadaljnji študij. Na koncu se je odločila za študij slovenščine in sociologije in kot predana slavistka dela v tem poklicu že dvajset let, poučevanju pa se ni odrekla niti sedaj, ko je januarja letos postala ravnateljica grmske osnovne šole. “Težko sem se odločila za ravnateljeva-nje, saj sem zelo rada v razredu, zato pa sem si kljub temu da to ni nujno, še vedno obdržala en razred, "je povedala. Tako bo še naprej v stiku z učenci, pravi pa, da bo tako lažje razumela tudi kolege učitelje in njihovo delo.
Sonja, ki je po rodu Novome-ščanka, že od vsega začetka dela na grmski osnovni šoli, v njeni bližini pa tudi stanuje. Kot profesorica slovenščine je poleg poučevanja v razredu delovala tudi širše: osem let je bila predsednica Slavističnega društva Dolenjske. V tem času je organizirala tudi vseslovensko zborovanje slavistov, že deset let dela z mladimi koroškimi Slovenci, na začetku kot učiteljica, zadnja štiri leta pa tudi kot pedagoški vodja. Vsako poletje namreč grmska šola 2 do 3 tedne gosti 24 do 30 mladih Korošcev na jezikovnih počitnicah. V šoli jih poskušajo naučiti čim več slovenščine, stanujejo pa pri novomeških vrstnikih in mnogi med njimi so se
med sabo spoprijateljili in se še danes obiskujejo.
Sonja je bila vsa leta aktivna tudi pri organizaciji raznih kulturnih prireditev na šoli, prizadevala si je, da bi mladim dali več kot zahtevajo učni načrti, tako njihovi učenci od 6. do 8. razreda v razširjenem programu spoznajo vse poglavitne kulturne ustanove v Sloveniji. Sonja ves čas sodeluje tudi v skupini za pripravo grmskih srečanj - letos je bilo že deseto - kamor povabijo koga od znanih in znamenitih Slovencev. Sonja je tudi vodja študijske skupine za slovenski jezik v republiški komisiji za prenovo učnih načrtov za devetletko. Trenutno kot soavtorica pripravlja učbenik za slovenski jezik za tretje triletje devetletke, svoje izkušnje pa je posredovala drugim tudi že na številnih predavanjih širom Slovenije.
Delovna in zagnana ter polna idej pa je Sonja tudi na novem delovnem mestu kot ravnateljica. “Naš pedagoški tim je dobro utečen, seveda pa imam svojo vizijo dela, ki jo želim graditi na zaupanju. Predvsem nameravam čim več narediti za izboljšanje samopodobe učitelja, saj bo le učitelj, ki se bo cenil, lahko dobro delal in bo kos vse večjim zahtevam mladih, ” je poudarita Simčičeva. Današnje mladine namreč ni treba več polniti z znanjem, ampak jo je treba predvsem usmerjati in ji pokazati pot do znanja. “Zdi se mi, da lahko kot vodja največ dosežem, če sem zahtevna in dosledna, ampak da to učitelji jemljejo kot pozitivno; pomembno je tudi, da si drug drugemu zaupamo, kajti le skupaj lahko kaj naredimo, čeprav je vsak zase pomemben in edinstven člen, "je še dodala.
Učitelje spodbuja tudi k dodatnemu izobraževanju in k novim nalogam, ki jih čakajo v devetletni šoli, za katero pa Sonja meni, da ne bo tako grozna, kot jo nekateri prikazujejo. Ljudje se pač bojijo sprememb, ker najlažje živijo in delajo na utečen način. Sonja pravi, da ni te vrste človek, saj jo že od nekdaj spremembe privlačijo in spodbujajo, zato se na nek način devetletke veseli.	J.	DORNIŽ
Srečal medvedko
Nevarnost zaradi medvedke z mladičema velja do preklica
KOČEVJE - Zaradi mraza se je Polde Lavrič iz Kočevja prejšnji četrtek odločil, da ne bo tekel zjutraj in tudi ne proti večeru kot običajno, ampak okoli 12. ure. Tako je na začetku trim steze pod Stojno na gozdni cesti, ki vodi od Podgorske ulice do smučišča v Dolgi vasi in naprej, naletel na medvedko z mladičema skoraj točno opoldne. Zaradi čepice, ki mu je zastirala pogled, je mladička opazil, ko se mu je približal na 10 metrov, medvedko, ki ga je očitno opazila že prej, pa šele, ko je bil od nje oddaljen vsega le še osem metrov in je ta že tekla proti njemu. Polde je še vedno v teku hitro zavil v levo in se pognal po strmini skozi gozd v dolino in nato na travnik pri Strelišču. Medvedka ga je zasledovala še približno 80 metrov, potem pa se je vrnila k mladičema in približno četrt ure kasneje z njima prečkala regionalno cesto Kočevje-Petrina. Več o tem prihodnjič.
M. L.-S.
PRVIČ TUDI PRI NAS
USODNO
OBREZOVANJE
DREVESA
BREŽICE - Prejšnji teden so iz Kliničnega centra v Ljubljani policiste iz Brežic obvestili, daje 59-letni Janez N. iz Obrežja pri njih umrl zaradi poškodb, ki jih je dobil pri padcu z lestve. Janez je namreč v ponedeljek, 15. marca, popoldne na dvorišču stanovanjske hiše obrezoval okrasno drevje. Pri tem je leseno lestev prislonil na smreko. Med obrezovanjem je padel na tla in obležal na hrbtu. Našla ga je žena. Z reševalnim avtomobilom je bil odpeljan v bolnišnico Brežice, od koder so ga zaradi težjih poškodb glave odpeljali v Klinični center. TH dni kasneje je umrl.
Halo, tukaj je bralec Dolenjca!
Pohvala za zobozdravstveno ordinacijo na grmski šoli - Kdaj bodo tržiški osnovnošolci dobili telovadnico? - S prevrnjenim vozom v Evropo - Barantanje za ceno ploščic
Vojko Mrhar iz Novega mesta
je želel preko te rubrike pohvaliti zobozdravstveno ordinacijo grmske šole, saj tako prijaznega zdravstvenega osebja, kot ga je srečal tu, ko je z otrokom šel k zobozdravniku, še ni doživel nikjer.
Irena iz okolice Dolenjskih Toplic pa se je želela zahvaliti Dolenjskemu listu, ker jo je pred kratkim tako prijetno presenetil z nagrado.
Krajanko iz KS TFžišče in še mnoge druge starše, ki imajo otroke v tržiški osnovni šoli, zanima, kdaj bodo njihovi osnovnošolci dobili telovadnico, saj v primerjavi z otroki v okoliških osnovnih šolah nimajo enakih možnosti za telesno vzgojo. Potarnala je, da v kraju ni sestankov, kjer bi lahko starši ta problem izpostavili, zato za odgovor sprašuje preko časopisa. Povedala je še, da so šolo, kjer je poopolna osemletka, pred
Halo, tukaj DOLENJSKI LIST!
Novinarji Dolenjskega listo si želimo še več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisati, zato pa je lažje telefonirati. Če vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa le opozoriti na zanimiv dogodek iz domačih krajev-pokličite nas! Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet in po možnosti poiskali odgovor na vaše vprašanje. Na telefonski številki (068)323-606 vas čakamo vsak četrtek med 18. in 10. uro. Dežurni novinar vam bo pozorno prisluhnil
10 leti, ko je šola praznovala 100-letnico, obnovili krajani sami s prostovoljnim delom, samoprispevkom in še posebnim prispevkom. V kraju tudi nimajo vrtca, ki bi ga tako kot telovadnico zelo potrebovali. Bralka poziva občinske svetnike, naj se na tem področju v bodoče bolj angažirajo. Zvone Košmerl, direktor sevniške občinske uprave, pravi, da sta v tržišču dve stavbi, v katerih teče pouk, šolo pa obiskuje 184 učencev. V novi stavbi OŠ Tržišče je prostor za telesno vzgojo, šola pa uporablja za pouk telesne vzgoje tudi večnamenski prostor v sosednjem bloku, res pa je, da oba prostora ne nudita vseh možnosti za kvaliteten pouk telesne vzgoje. V pripravi imajo program razvoja osnovnega šolstva v občini v naslednjih petih letih, v okviru katerega bodo predlagane rešitve tega in podobnih problemov. V zadnjih petih letih so imeli na tem področju nekaj zajetnih investicij, ves čas pa so vlagali tudi v investicijsko vzdrževanje vseh šol, tudi OŠ Tržišče.
Stane Željko iz Gornjega Suhorja pri Metliki pravi, da ima Evropska skupnost svoj voz, od nas pa zahteva, da imamo enakega. V tako kratkem času pa bomo težko pripravili zakonodajno identičnega, zato gre naš voz prevrnjen v Evropo.
Bralka iz okolice Sevnice se je odzvala na izjavo Martina Škrinjarja iz Semiča, ki so ga razburili odmevi na članek “Hrvati dobesedno s peno na ustih”. Pravi, da bi bilo zanj bolje, če se ne bi razburjal, kaj so bili domobranci in kaj partizani, zaradi katerih je moralo umreti toliko ljudi. “Za gospoda Železnika pa bi bilo škoda izgubljati besede in čas, ker ga
vsi dobro poznamo. Ko bi bilo danes več g. Packov in g. Rodetov, ne bi bilo v naši Sloveniji toliko kriminala in gorja,” je zaključila.
Zlatko Poredoš z Uršnih sel, ki je poklical že prejšnjič, je pripomnil, da bi bilo prav, če smo že zapisali njegovo ime, da bi napisali tudi ime trgovine, s katero je imel slabe izkušnje. V trgovini Ideal trade v Bršljinu je namreč izbral keramične ploščice po 2.600 tolarjev za kvadratni meter. Ker ploščic niso imeli dovolj na zalogi, je počakal, da sojih spet dobili, vendar je bil potem nemalo presenečen, ko je z novo dobavo poskočila tudi cena, in sicer kar na 7.100 tolarjev. Zlatku se je vse to zdelo precej neposlovno in nekorektno, zato je preko te rubrike želel opozoriti tudi druge kupce, na bodo previdni. Povedal je še, da so ga potem poklicali iz trgovine in mu ploščice ponujali po 4.500 tolarjev, vendar Zlatko na barantanje ni pristal.
J. D.
• Politični asi so najrajši pri kasi. (Panorama)
• Tisti, ki dandanes gojijo svinje, gojijo iluzije. (Jurčič)
Avto prihodnosti - na elektriko
Prvi skonstruirani avtomobil na eletrični pogon predstavili tudi v Novem mestu
NOVO MESTO - Zaloge fosilnih goriv so omenjene, zato je iskanje alternativnih virov energije, ki bi poganjala vozila - ti sedaj porabijo skoraj dve tretjini načrpane nafte in plina - že dalj časa predmet tehnologov po vsem svetu. Danes ni več svetovnega proizvajalca avtomobilov, ki se ne bi na trgu pojavil tudi z vozilom na električni pogon.
Avto na tovrstno energijo je od leta 1992 do leta 1995 v okviru 3. evropskega raziskovalnega programa nastajal tudi na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko v Mariboru, projekt pa je bil v Evropski skupnosti izbran med 20 tistimi, ki so poma-
GROFOVO POLJE IZ KOČEVJA
KOČEVJE - Grofovo polje, pred dvema letoma ustanovljena glasbena skupina iz Kočevja, je septembra 1997 posnela prvi CD-album z devetimi pesmimi pod naslovom “Trinogi Petelin”. Ob koncu lanskega leta so skupaj z bodočim pianistom Erikom Šulerjem posneli maxi-singl s štirimi skladbami. Skupina je ena redkih pri nas, ko na nastopih igra izključno lastno glasbo, njeni člani pa se pripravljajo na izdajo tretjega CD.
ZA PRVOMAJSKE POČITNICE NA HVAR
Izlet naročnikov Dolenjskega lista
Od 28. aprila do 2. maja l Dolenjskim listom in turistično agencijo Mana
V okviru naših tradicionalnih prvomajskih srečanj vas letos vabimo na otok Hvar, nežno mediteransko sonce, ki sije skoraj tri tisoč ur na leto, opojni vonj rožmarina, sivke in lovora. Hvar se nam razodeva kot spomenik, je skrit dragulj vseh časov. Smo vas prepričali? Tiste, ki ste z nami vsako leto, gotovo, vsi ostali se prepričajte letos.
Namestili se bomo v hotelu Amfora A - kategorije in za vse dni pripravili bogat in pester animacijski program (dobrodošlica, svečana večerja, kopanje v pokritem ogrevanem bazenu, vsak večer ples, večer rumbe in argentinskega tanga pod vodstvom plesnih učiteljic, teniški turnir in še in še). Da bi nam bilo na poti do Hvara čim lepše, smo se tokrat odločili za avtobusni prevoz, ki pa seveda ni obvezen, na Hvar se lahko pripeljete tudi z lastnimi prevoznimi sredstvi.
Cena za štiridnevno biva-nje z avtobusom, ki vključuje tudi prevoz s trajektom, je 25.100 tolarjev, cena za tiste z lastnim prevozom pa 16.800 tolarjev, otroci imajo poseben popust.
Za vse dodatne informacije lahko pokličete turistično agencijo Mana, 068/321-115, 342-136, kjer se lahko tudi prijavite za srečanje.
Na izlet vas vabita
DOLENJSKI LIST!
in
m p
tutLitičnd. CLčjetvcijcL
ARS RAMOVŠ
Visoko umetnost boste našli tudi v Metropolitanki, Veroni ali Salzburgu in glamur tudi v Parizu ali Dunaju...
Z manj miljami pa je bolj prijazno... V Brežicah bo lepše.
(061) 125 33 66
gali gospodarskim družbam Evropske skupnosti. Tako sta prav izsledke tega mariborskega projekta uporabila Siemens in Opel.
“V izdelavo tega avtomobila je bilo v treh letih vloženo delo petih ljudi, in če bi sešteli vse stroške, bi bila cena tega avta gotovo 400 tisoč nemških mark. A bistvo je v izobraževanju,” pravi dr. Karel Jezernik, predstojnik Inštituta za robotiko na omenjeni fakulteti, ki se je ob predstavitvi avta mudil v Novem mestu.
Seveda cena avtomobilov, kijih serijsko izdelujejo v tovarnah avtomobilov, ne dosegajo tako visokih stroškov. Cena avta na električen pogon, izdelanega v RefJa" ultu, je v Franciji za četrtino višja od cene običajnega avta. A ker avtomobile na električni pogon
POZOR, PONARJEN DENAR!
TREBNJE - V zadnjem času se na območju Trebnjega pojavlja vse več ponarejenih bankovcev po 10.000 tolarjev, zato policijska uprava Novo mesto opozarja občane, gostince, trgovce in druge, naj bodo pri vnovče-vanju in sprejemanju bankovcev za 10.000 tolarjev pozorni predvsem na nekatere značilnosti ponarejenih bankovcev: bankovec nima vodnega tiska ne varovalne nitke, odtis na njem ni jasen, barve odstopajo od pravih barv, saj so takšni bankovci ponavadi fotokopirani ali tiskani s tiskalnikom, zaradi rezanja s škarjami so zunanje dimenzije ponarejenih bankovcev različne, papir pa je na otip trši. Če je prišlo do vnovčitve ponarejenega de-narja ali čeka, takoj pokličite 113!
• Škoda pick up, predelana v Mariboru, lahko z enim polhi®-njem akumulatorja naredi 70 kilometrov, največja hitrost je 80 km/h, v 12 sekundah pa doseže 50 km/h. Pogonski motor, ki tehtal/ kilogramov, ima moč 18 kW. Življenjska doba baterije je 3 do 5 W pri razvitejših avtomobilih pa je bistveno višja. In ker je cena te precej visoka, v Franciji na pr>-mer že razmišljajo o lizingu baterij. Sicer pa nekatere moti dejstvo, da potrebuje prazna baterija za polnjepje 6 ur, kar je v državah, kot je naša, kjer infrastruktur tovrstnemu prevozu ni prilagojena, lahko težavno.
med drugim odlikuje tudi ekološka neoporečnost, država s plaej' lom prav te razlike spodbuja njihov nakup.	..
Najbolj razvit trg tovrstnih voza je v Švici, kjer letno prodajo 2.00U avtov na električni pogon, tej pa sledijo tudi druge razvite države z urejanjem mest za pogon na alternativne vire energije. Nekateri turistični kraji zapirajo prom) navadnim vozilom, najbolj Pa le znan predpis za omejevanje izpuhov California air resource board, po katerem v Kaliforniji po le(u 2005 bencinski motorji s sedanjo izvedbo sploh ne bodo mogli ve nastopati na trgu. T. GAZVODA
EEEKTRICNO VO/ ILO
ŠKODA PICK UP NA ELEKTRIČNI POGON V NOVEM MESTU. Avto, predelan na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in ‘nforr?a.n ko, je biI prejšnji teden v Novem mestu deležen.velikega zanimanja, o0
T. G.)
HolenjsKi
27. marca 1953
Uspel sestanek dopisnikov v Kočevju
Na nedavni sestanek dopisnikov je okrajni komite ZKS v Kočevju povabil sodelavce vseh časopisov kočevskega okraja. Pt's’° jih je 38 iz vseh panog gospodarstva, prosvete in množičnih orgaJ nizacij. Na splošno velja, da je treba pisati bolj konkretno, bolj kritično in z globljo vsestransko obdelavo snovi, vendar pa kratk°
in jedrnato. Pri vsaki tvarini je treba nakazati bodoči razvoj.
—-•>- —----—:-------------•----*_i.x— i._i__x__ ui *:	piti
pisnik mora življenje opisovati takšno, kakršno je, hkrati pa
edek.
pobudnik in mobilizator javnega mnenja za gospodarski napn kulturni dvig in politično zavest ljudskih množic, ki grade novo
družbo.
Glavna skrb zadružnikov na Veliki Loki
Kmečka delovna zadruga “Ivan Cankar” na Veliki Loki je^n® zadnjih štirih, ki so še ostale po reorganizaciji v novomeškem okraju v taki obliki kot prej. Izstopna mrzlica pa tudi tej zadrugi ni prizanesla. Štiri družine je potegnila iz zadruge “privatna” bolezeft nekaj pa sojih zadružniki sami postavili pod kap, češ kaj hočem s papirnatimi “zadružniki”. Ko so odpravili še nekatere ostank kolhoznega sistema v upravljanju, se je zadruga močno okrepi*®-Tudi zaslužek ni bil slab. Zadružnik Barle se je zadovoljno smeh Ijal, ko je na občnem zboru 24. februarja prejel blizu 200 tisočako • Poldrugi milijon dinarjev je prinesel blagajnik kar v nahrbtnik"’ da je lahko vsem zadružnikom v gotovini izplačal zaslužek.
V Ameriko novic za dva dolarja
Svojci nam drugega ne pišejo, kot “to me boli, tam me boli.4° nucam in tega nimamo.” Taka pisma niso zame vredna znamk)' Saj jim rad pomagam, toda jaz bi rad zvedel še kaj drugega. V naši prvih dveh letošnjih številkah sem dobil novic za dva dolarja in va , zato pošiljam v pismu še pet dolarjev, da bom brez skrbi prejem Dolenjski list. Tako nam piše ameriški naročnik Gregor Janam1® prišel v
in dodaja: “Ko sem prišef v Ameriko se nisem znal podpisati, br®. ti pa tudi ne veliko. Tega je bil kriv kaplan, ki me je večkrat v s)L
II p« 111 Vi I IIV. VVIIhD. IV^CI JV l/ll rviiv ivupicill, IIIG |V VVVIVIM* |^|
preklestil, zato sem raje v Kučarju gnezda iskal ali pa se ob Ko>P potepal.”
In še dve iz Žužemberka in Zagradca
Na proslavi obletnice smrti Karla Marxa v Žužemberku je v * hoto govoril o velikem mislecu, čigar ime in delo bo živelo dolg stoletja, tov. Vute, ravnatelj nižje gimnazije.	. j
Vas tovariši iz Zagradca, ki žal (nc po moji krivdi) niste bili me tistimi srečniki-gasilci, katerih ime se je blestelo v Dolenjskem stu, prosim: ohladite si vročo kri. Lep pozdrav! Slavko Hotko-
1