9. Številka.   Ljubljana, 20. marca.___________III.	leto	1875.
Slovenski Tednik.
Politični in gospodarski list za kmetsko ljudstvo.
Izhaja trikrat na mesec.
List velja za celo leto 2 gld. 80 kr., za pol leta , Uredništvo iu opravništvo lista je v „Narodni tis-
I gld. 40 kr. — Posamezni list velja 6 soldov. j kami“ v Tavč*r-jevi hiši ,„IIoi,el Europa.“
Volitev deželnega poslanca na Notranjskem.
Volilni okraj, obstoječ iz postonjskega, planinskega, senožeškega, ložkega in bistriškega okraja, ima 3. aprila voliti namesto umrlega dr. Coste novega poslanca. Vprašanje nastane koga naj volilci volijo. Na to odgovoriti smo mi prepustili njim samim, in tako so tudi storili.
Zadnjo nedeljo se je bilo več volilcev sešlo v Rakeku in po temeljitem dogovoru in preudarku so enoglasno sklenili za kandidata postaviti in vsem drugim voliloem priporočati, da volijo za poslanca g. Petra C*rasellt-ja, hišnega posestnika in trgovca v Ljubljani.
Mt smo s tem izborom popolnem zadovoljni in menimo, da se bodo volilci, vsi brez razločka barve, lahko za tega kandidata zedinili, in da bode ta narodna volitev enoglasna.
Mi poznamo g. Graselli-ja kot odločnega narodnjaka, pa sicer moža nadarjenega z ono zmernostjo, katera zlajšuje, da se zedinijo zanj tudi razni narodni elementi.
Kar je pa še več, je to, da je gospod Graselli tudi popolnem politično izobražen mož, in dober govornik. Kot doštudiran jurist in jako talentiran mož je javnega dela zmožen; po drugi strani pak ima kot trgovec priliko v praktičnem življenji potrebe ljudstva opazovati in opaziti: torej lastnosti poslancu potrebne.
Domače stvari.
— (Poslanec g. P f e i f e r) je v državnem zboru zadojo soboto vlado interpeliral, zakaj ne imenuje škofa za ljubljansko škofijo, ki je valed odpovedi g. Vidmarja uže dve leti prazna.
— (Iz Dobrepolj) nam pošiljajo dopis, v katerem se toži na odišlega učitelja, da je starša v škodo spravljal, ker nijso mogli otrok v šolo pošiljati itd. Na to mi odgovarjamo: Učitelji naj, kolikor se da z lepo in prizanesljivo ljudi pripravljajo, da bodo otroke v šolo dajali, ker to je potrebno in se mora zgoditi, če nečemo, da ostane naše ljudstvo neumno, če nečemo, da bo kmeta vsak brič goljufati in slepariti mogel. Sila nij pridna, in naj bo vselej zadnja. A tudi ljudje naj se dajo podučiti, da šolske oblasti jim le dobro hočejo, če jih silijo v šolo. Nekdaj š=j, pred 50. leti so se morali naši stari kmetje od gosposk siliti krompir saditi, češ, da je to „neumno“. In kakšna dobrota je dan denes krompir! To je le mala primera.
— (P r e m eščenj e.) C. kr. sodn. ad-junkt g. Alojz Cantoni je iz Motlike v Postojno prestavljen. — V Zatičino pride za adjunkta g. Lj. Jenčič.
— (Bele vrane.) Iz Sežane se nSoči“ piše: Tukajšnji ces. kr. notar g. Frane Pi-tamic spiše vseh svojih notarskih in drugih opravil gotovo 989/e po slovenski. On je tudi najbrž edini notar na Slovenskem, ki ima slovenski urs»dni pečat. Tudi tukajšnji gosp. odvetnik Josip dr. O^tertag začel se je po-gostoma posluževati slovenskega jezika v
sodnijskih spisih. — Cast torej, komur čast tiče!
— (Na Laško) se do sedaj iz naših primorskih mej nij smela goveja živina na prodaj goniti zarad živinske kuge. Sedaj je italijanska vlada to prepoved preklicala in rogata živina se bode smela zopet na Laško prodajati, bode torej najbrž v ceni poskočila.
— (Živinoreja.) Iz Krope se nam piše:	Na Samniku pri Kropi ima oštir Boštjan prasico, ki bode na št. Jurij še le 3 leta stara in je v petih kratih 59 (devet in pet deset) prascev storila. — A pri tej hiši je res gospodar pravi živinorejec.
— (Iz Maribo ra) se nam piše 8. marca : V nedeljo 7. marca je imela naša čitalnica občni zbor. Sešlo se je jako lepo število udov, posebno veliko jih je na novo pristopilo, tako da smemo reči, društvo je denes za polovico pomnoženo. Predsednik je ogovoril stare in nove ude in ob enem naznanja, da se ima denes nov odbor voliti. Denar-ničar polaga račun in pokazalo se je, da premoženje čitalnično še na dobrih nogah stoji in da še prav lahko dalje napredujemo če smo složni! Upamo, da smo se skozi tri leta izšolali in do prepričanja prišli, da le v slogi moremo eno močno telo biti. — Dosedanji predsednik gosp. J. Pajk vabi, da naj društvo voli nove odbornike in sicer predsednika, tajnika, denarničarja in štiri odbornike. Za predsednika je bil izvoljen enoglasno zopet tiskarnice posestnik gosp. J. Pajk, za tajnika koncipijent g. M. Koser, za denarničarja trgovec gosp. M. Berdajs, za odbornike pa gg.: dr. Dominkuš, dr. Sernec, Kančič in Raič. Izvoljeni so vsi volitve prevzeli in tako je bil novi odbor konštituiran.
— (V Medvodah) nad Ljubljano so imeli one dni občinske volitve. Voljeni so samo narodni možje. Dosedanji župan pa ne več.
— (Umrl) je 6. marca v Šoštanji na slov. Štajerskem tamošnji učitelj g. Peter Musi nagle smrti. Ranjki je bil uže eno leto v pokoju, odlikovan je bil tudi se zlatim križcem. Star je bil 75 let a vendar do
svoje smrti vedno zdrav in krepak in veden zagovornik našega materinega jezika. Bodi mu zemljica lahka!
— (Iz Novega mesta) se nam piše
13.	marca:	(Izpred porotnega so-
dišča.) Porotna seja je trajala celih 6 dnij in je obsegala samo dve zatožbi. Prva, proti neki Kočevarici Heleni Naglič, zavoljo hudodelstva goljufije, nij nič zanimiva in je bila tudi zatoženka enoglasno nedolžna spoznana. Druga obravnava pak proti trebanjskemu kancelistu Romu, katera se je obravnavala celih 5 dnij je zanimivejša. Sodišče je bilo sestavljeno: g. svetovalec deželne nadsodnije Heinricher predsednik, deželne sodnije svetovalca Logar in Bruner sodnika, g. dr. Gale državnega pravdnika namestnik, tožuik. Zapisnikar avskultant Munda. Porotniki so bili: g. Levstik iz Lašč, Fleisch-man iz Metlike, baron Rožič izpod Višnje gore, Thuma iz Kočevja, Gril iz Poljane, Kocjančič iz Krškega, Ambrožič iz Cerovca, Strgar iz Kostanjevice, Žagar iz Kastela, Bukovec iz Poljan, Smrekar iz Črnomlja in Furlan iz Metlike. Zagovornik je bil gosp. dr. Jul. Wurzbach.
Zatoženec Maks Rom, 51 let star, je trirazredno šolo v Kočevji obiskoval, potem, kakor navadno drugi Kočevarji v trgovino ali „Gescb;iftu stopil. Leta 1847 v vojaščino vzet, mu je bila sreča mila, da je uže v poldrugem letu lajtenant postal.
Uže leta 1852 je moral zaradi necega, menda ne prav častnega čina ^prostovoljno kvitirati“. Potem je bil diurnisfc v Žužemberku in od leta 1857 kancelist pri ces. kr. okrajni sodniji v Trebnjem z letno plačo 350 gold. in zadnje 2 leti celo z 800 gld.
Zatožba obsega hudodelstvo nezvestobe po §. 181 kazenskega zak. in obstoji iz 6 oddelkov:
1. je zatoženec od 94 osob denarje za koleke k protokolaričnim vlogam, tožbam in drugim spisom v znesku od 377 gold. 821/a kraje, prejel in za se porabil. 2. Je od 2 posestnikov pred več leti davke v znesku od 36 gold. prejel in ne davkariji odrajtal. 3. Dostavnino (ZustellungsgebUhren) sodni-
škega sluge Janeza Peče z najmanj 100 gl. in komisarski zaslužek okrajnega sodnika Koširja z 6 gold. 50 kr. za se porabil. 4. Znesek 10 gold., kateri mu je bil za dr. Wurzbacha in 20 gold. za dr. Schwarca izročen zapravil. 5. Isto tako je več zneskov skupaj 40 gld., kateri so mu bili od sodišča za ekspedicijo na druge urade, izročeni, za se porabil. 6. Je od 60 vlog, katere so mu bile od c. kr. notarja Jožefa Pehanija za protokoliranje izročene koleke (ali štem-plje) v vrednosti od 166 gld. 10 kr. odlepil in za druge vloge porabil ali prodal. Zato-ženec obstoji vse točke, taji samo, da je davke pobiral in ne odrajtal, pri 3 in 4 točki se le izgovarja, da se je uže pred za-tožbo s poškodovanimi osobami poravnal. — Tretji dan, ko se je dr. Wurzbachova zadeva obravnavala, sklenilo je uže sodišče, da mora biti zagovornik dr. Wurzbach tudi, kakor priča zaslišan in tako bi bil zatoženec brez zagovornika, a postava ne pripušča, da bi bil zagovornik tudi priča. Zagovornik opomni, da bi se morala potem cela obravnava prestaviti, za to je pa rajši državno pravdništvo to zadevo opustilo.
Zatoženec se zagovarja, da je imel skozi 18 let tako majlieno plačilo, da mu nij bilo moč živeti. Pripoveduje tudi, da se je leta 1861 oženil, da mu je tast gradove obetal ako hčerko vzame, potem mu pa še toliko nij dal, da bi Bi bil potrebno hišno orodje kupil in se je moral tako zadolžiti. Županija popisuje zatoženca, kot pijanca, brez-značajnika, katerega nij nibče čislal i. t. d.
V petek zvečer ob 6. uri ga zagovornik dr. Wurzbach z izvrstnim nemškim govorom juridičnega stališča zagovarja in dokazuje, da nij kriv hudodelstva nezvestobe po §. 181, kakor ga državno pravdništvo toži, ker so mn ljudje denarje za koleke in prošnje le, kakor zakotnemu pisarju dajali in nij bil po obstoječih inštrukcijah pooblasten taka dela opravljati. — Zagovornik pravi, da njemu, kot odvetniku tudi ljudje nosijo pravde in predplačila, prve meče on v omaro, druge pa tndi hitro porabi in ako ga klijent črez leto in dan vpraša, kaj je b pravdo mu od-
govori, da nij še nič, da nema časa in tako dalje. Naj ga gre za to k sodniji tožit, kaj mu more — nič! Kar zadeva koleke, katere je potrgal in za druge vloge porabil se mora pa po dohodninskem kazenskem zakoniku (Gefallsstrafgesetz) obravnavati. Govoril je cele dve uri s takim prepričanjem, da ga mora človek občudovati. Mislimo pa, da bi bilo nravno, da bi bil vsaj nekoliko tudi po slovensko povedal, kakor uže zna, ker so bili porotniki večjidel trdi kmetje in štirje celo nič nemškega ne umejo.
Ob 10. uri po noči so začeli porotniki o 9. vprašanjih, katera so bila stavljena posvetovati, in so ob 11/2 ure po polunoči razglasili svojo razsodbo.
Bom je zarad 1. in 5. točke zatožbe enoglasno krivega spoznan, vsa druga vprašanja pak so porotniki zanikali. V soboto popoludne se je sodba razglasila; po le-tej je zatoženec Bom na 18 mesecev težke ječe obsojen.
— (Ljubljanski porotniki.) Za glavne porotnike pri prihodnjih porotnih obravnavah, katere se 5. aprila začno, so izžrebani sledeči gospodje: Janez Marovt iz Šmartna; — Ignac Stefin iz Zaloga; — Janez Vurnik iz Badovljice; — Lenard Lenasi od sv. Mihela; — Makso Armič iz Ljubljane; — Anton Tomšič iz Bistrice; —• Anton Aubel iz Ljubljane; — Anton Urbančič iz Trnovega; —Vikt. Jerman iz Begunj;—Alojzij Janša iz Dovjega; — Jurij Tavčar iz Idrije; — Hugo Turk iz Ljubljane; — Franjo P e t r i č iz Loga; — Andrej Magajna iz Dolnjega Vrema; — dr. Valentin Zarnik iz Ljubljane; —Karel Pibrovec iz Krope; — Franjo Orel iz Badovljice; — Franjo Klopčar iz Ljubljane; — Kamilo Baumgartner iz Ljubljane; — Henrik pl. Lazarini iz Smlednika; — Miha Kastner iz Ljubljane; — Franjo Golob od sv. Jurja; — Karel Gale iz Borovnice; — Franjo Mali iz Ljubljane; — Martin S a je vec iz Št. Vida; — Blaž Stadler izZarečij; — And.Zitterer iz Ljubljane; — Franjo Hren iz Bčgunj; — Pet. Graseli iz Ljubljane; —Mat. Ambrožič
iz Ljubnega; — Janez Spil ar iz Št. Petra; — Janez Defranceschi iz Sturija; — Jakob Matjan iz Zg Šiške; — Ljudevik Reyer iz Kranja; — Andrej Petelin iz Zgornje Brezovice. Za dopolnilne porotnike gg.: Anton Umbergar, Luka Šumi, Janez Turk, Janez Klemens, Andrej Smrdu, Mat. Tuma, Jos. Kalin, Jos. Mayer, Jak. Matjan vsi iz Ljubljane.
— (f Dr. Martin Krušič), značajen narodnjak, vedno zvest naš naročnik, je umrl
14.	marca v Celji, stoprv v 31. letu svoje starosti, dve leti potem ko je svoje Študije absolviral. — Tako sta dva mlada slovenska doktorja v enem tednu umrla v tem malem Celji! —
— (Zdravniška taksa.) Ljubljanski zdravniki so sklenili, da od 1. t. m. raču-nijo vsako vizito v mestu najmenj en goldinar po dnevi, dva gold. po noči; doma pri njih velja ena ordinacija navadno 50 kr.; opeiaci.je posebej; zdravniško spričevalo naj men j 2 gold.; ub< ginu more zdravnik to ta rifo zmanjšati ali plačo popolnem odpustiti.
— (Nesreča.) Rudokopa A. Leskoveca iz ZeliČnegs vrha, v logatskem okraji je 31. decembra m. 1., vračaje se domov iz Idrije zasul snežni plaz. Nesrečnega so našli še le 2. januarja t. 1. mrtvega. Zapustil je vdovo in tri nedorasle otroke. — V velikem Globokem, v okraji žužemberskem so pa 6. t. m. potegnili iz reke Kike mrtvo truplo posestnika Jan. Vidica, ki je v pijanosti, grede črez most, padel v reko in utonil.
— (V Halozah) pri sv. Barbari (poleg Ptuja) mej čist mi Slovenci je nastavljen učitelj, ki nobene besede slovenski nežna!! Tako se poroča „S1.U
— (Poddružnicam družbe kmetijske Kranjske.) C. kr. deželna vlada Kranjska je razglasila oklic gospodarjem, da bode zopet letos kupila nekoliko žrebcev težkega Piučgavskega in pa ložega Angleškega čistokrvenega ‘plemena, popisala je za to natanko lastnosti, katere mora tak žrebec za pleme imeti, in vabi posestnike tacih žrebcev, naj jih naznanijo Kranjski deželni komiaiji za konjerejo. Ker
je pa sl. deželna vlada prosila tudi družbini cdbor, naj on po podružnicah svojih razglasi ta oklic po deželi, zato prosi predstojnike kmetijskih podružnic, naj, če v svojem okrožji vedo za gospodarje, ki imajo take za pleme pripravne žrebce, jih še posebno opomni, da jih ponudijo imenovani komisiji do 31. maja letošnjega leta, kajti prodali jih bodo po dobri ceni in dobra živina ostan« potem za pleme v deželi.
— (Iz Radovljice) na Gorenjskem se piše tukajšnjemu listu želja ondotnega prebivalstva po ustanovljenji štirirazredne sole.
— (Državne podpore duhovnikom.) Leta 1874. je prosilo za podporo na Kranjskem 43 duhovnikov, vslišanih je bilo 41, ki so 6.700 gold. dobili, na Štajerskem prosilo 296, vslišanih 269, ki so prejeli skupaj 25.000 goldinarjev, na Koroškem prosilo 233, vslišanih 206, prejeli so 16.830 gold., na Primorskem prosilo 440 vslišanih 410, ki so prejeli 28.000 gld. Največ prosilcev je bilo v Galiciji (2579), najmanj na Kranjskem. Letno poročilo na-učnega ministerstva, iz katerega smo te date posneli, izrečno pravi, da so se podpore za „vorwurfsfreie staatsbltrgeriiche Haltung“ podelile.
— (Slepar.) Tukajšnjemu „S1.K se piše iz Bele cerkve na Dolenjskem, da je prišel neznan gospodič v Čučjo mlako v Škocijan-ski fari in kmetu pravil, da je pod njegovo streho zaklad. Kmet ga pusti pod slamo iskat, in slepar naredi tako, kakor da bi bil izpod strešnika izvlekel vrečico, v kateri so bili cekinom podobni takozvani denarji, katere je najbrž soboj imel. Te svitle igrače je hotel potem slepar kmetu prodati, a previden kmet si jih nij upal kupiti. Kar se je temu sleparju tu ponesrečilo, to mu je šlo srečno izpod rok v sosednjem kraji, kjer je neka ženica enake „cekine“ res plačala s srebrom. Ciganje, ki so skozi vas šli, so jej osvetili, da to nijso cekini. Žandarmi so sleparja uže vlovili, v Krško ga v zapor peljali, ali — baje, da je iz ječe ušel. —
Na8 narod treba Sol in omike potem ga stoprv ne bode mogel vsak lopov tako in drugače, imovinsko in politično goljufati in slepariti.
— (Originalen mož.) Iz Kamne gorice na Gorenjskem se nam piše: 11. t. m. našel je sin svojega očeta oglarja v gozdu Jel6vici blizu planine „Vodice“ v neki oglar-ski bajti, ko mu je nekaj prinesel, mrtvega na pogradu ležečega. Vse poskušnje istega k življenju obuditi bile so zastonj. Tudi nzrok smrti še nij znan. Omenjeni oglar se je tudi pečal z rudarijo in so ga imenovali po domače „prijate)ja“. Od tod tudi ime njegovega rudnika, po okolici znana prijateljeva jama“. Kar iz njegovega originalnega življenja omeniti morem, bilo je taisto čisto samotno. Prebil je mnogo let v samot-nej Jeldvici, in redkokrat prišel mej ljudi, kakor pravi puščavnik. Pri ljudeh nij bil prav dobro zapisan, morda za to, ker nij iz daljnih hribov k božji službi zahajal. Ko sem ga pri nekej priložnosti na lovu v Jelovici obiskal, mi je vendar mej drugim rekel : „ob nedeljah in praznikih grem na visok rob, kamor se zvonjenje iz doline razlega in tam častim stvarnika kakor se nti zdi“. Tedaj je bii mož nedolžno obrekovan. Zadnji čas je bil tudi zmirom bolehen. In tako je v gozdu živel in v gozdu smrt našel.
— (Lesni črv.) Piše se nam: Pretekli mesec je bila v ormužkem okraji preiskava gozdov Earad lesnega črva (borckenkiifer), našli so ta škodljivi mrčes v podrtih deblih na več straneh. Zarad tega se je posestnikom ukazalo, vsa podrta debla iz gozdov takoj izvoziti, da se ta črv, ki cele gozde uniči, ako se razmnoži, hitro iz gozda spravi.
— (Mož, „kateri ga nekaj nese“.) Piše se nam: 28. jan. 1.1. predpoludnem popil je kmet R M. pri sv. Miklavžu na
slovenskem Štajerskem tri maselce ruma in tri maselce „\veichselgei8ta“. Kri mu je lejala na nos in usta, — do večera nij mogel vstati — drugi dan pa je bil zdrav, kakor po navadi. Omenjeni je pred dvema leti v neki krčmi devet poličev močnega ljutomerčana popil, in to v eni uri. Kri ga je tudi takrat
oblila, a drugi dan je bil zopet dober in brez »mačjega joja“. On sam pravi, da cel mesec zdrži brez kuhe in jedi, če je le kaj piti. O tem se po pravici reče, da ga dokaj prenese.
Politični razgled.
Notranje dežele.
V državnem zboru 11. se je namreč pokazalo kako podli so nekateri ustavo-verni vodje. Poslanec desnice je bivšemu ustavovernemu ministru in zdanjemn vodji ustavoverne stranke še eno masko z obraza potegnil. Dokazal je namreč, da je nekdo v stenografičnem protokolu skrivaj in nepooblaščen izbrisal besedo „100.000 gold. trinkgeldu (kar je na Giskro letelo). Vsi neodvisni listi posebno „N. fremd. Bl.“ kažejo naravnost, da je ta falzifikat Giskra sam naredil, isti Giskra, pred katerim so se na pr. ljubljanski nemškutarji do tal pripogibali, ko je enkrat tukaj bil. Kdor gre skrivaj ponarejat, pačit tuje govore, ta bo skrivaj še kaj več storil.
Cesar- bode — kakor se zanesljivo zdaj — na potu v Dalmacijo obiskal 2. aprila Tr*t, potem pride 4. aprila v Benetke, kjer se snide z italijanskim kraljem. Ker je ravno Benetke izvolil, zavoljo katerih je bilo tako dolgoletno sovraštvo mej Italijo in Avstrijo, je to znamenje, da popolnem prizna zedinjeno Italijo in prijateljstvo s to državo. S tem so vsi zadovoljni, k večjemu ne ultramontani. — Iz Benetk gre v Dalmacijo, kjer pride v Zader 10. aprila.
Vnanje države.
Iz Peterburga se brzojavlja, da o prihodu ruskega carja maja meseca v Ems, tam nihče nič ne ve.
Na Po&nanjskem preiskave trajajo dalje. V Gnjezdu je bila 8. t. m. velikanska preiskava policijska po poljskih hišah zaradi tajnih papežkih poslanic. Preiskali so pruski organi vse prostore duhovniškega semenišča, sirotnišnice, stanovanje škofa Cibihovskega in vseh profesorjev ondotnega semenišča, celo malo semenišno kapelico in zakristijo. Našli so tri pisma, ki se tikajo baje tajnega opravništva obeh škofij na Poznanjskem. — Urednik klerikalnega časopisa „Ofedovnik“ g. Andfejevsky je bil pak 12. t. m. obsojen zaradi „razžaljenja“ nemškega cesarja na 4 mesece v zapor.
Govor slovenskega poslanca g. Nabergoja
Oglasil sem se k besedi, ker se ne strinjam z 8 odstavkom §. 2 v interesu kmetijstva samega.
Gospoda! Zemljiščni davek in davki od poslopij imajo to posehno lastnost, da so njihovi davkovni objekti vsem vidni in pred očmi, da se lebko natanko pregledajo, brezobzirno premerijo in z davki oblože, da se z eno besedo ti davki z največjo gotovostjo morejo nalagati in da se davkoplaču-jočega lastnika more prisiliti jako ostro k davkoplačevanju. Industrijalci in trgovci lebko milijone odtegnejo davkoplačevanju, ali kmet niti najmanjšega dela svojega trndapolno obdelanega žitnega polja ne more skriti.
A uprav pri tej prilični gotovosti zem-ljiščnega davka in davka od poslopij bi bilo želeti, da se ob nalaganji tega davka pravično postopa in se da kljubu velikemu razločku, ki loči oba ta davka, vendar ne sme obdačiti aden in isti objekt z dvema davkoma.
Taka napaka se po nesreči nahaja v §. 2. odstavek 8 postavnega načrta; glasi se:	^Oproščena so davka na poslopjih:
8. Poslopja, ki so odločena za poljedelsko porabo, izvzemši one hišne predmete, ki se nahajajo znotraj, h katerim pa ne spadajo začasna bivališča onih delavcev, ki se potrebujejo pri kmetijstvu“.
Vsled teh naredeb tedaj nijso oproščena bivališča kmetova in njegove rodovine, ki se neposredno rabijo pri poljedelstvu, ki z eno besedo sami obdelujejo polje in so baš tako delavci, kakor oni pri gospodarstvu rabljeni delavci, in to, gospoda moja, je prevelika in ^neopravičena ostrost. Pravim neopravičena, ker hiša, ali bolje rečeno hišni oddelki, ki so neposredno namenjeni za poljedelstvo so uže in morajo biti zapo-padeni v zemljišnem davku, ker kmetsko poslopje spada k zemljišču, tedaj je to kot fizični pogoj, da sploh kmet delati more. Gospoda moja! Kakor ne morete davka nakladati na plug, ki orje na polji, tako malo
morete posamezne oddelke poslopja obdačiti, ki neposredno služijo kmetu pri poljedelstvu.
Pri obrtniškem in dohodninskem davku določi se najmanjši mogoči dohodek, ki je oproščen davka. Le kmet, ki ima često v malem polji ves svoj pičli dohodek, kateremu žrtvuje svoj trud, pot in svojo bodočnost, vse le zemlji, on bi ne smel imeti minimum, ki ne spada k davku?
Da celo oni prostor, kamor kmetič k počitku položi svojo trudno glavo, kjer njegove trudne roke dobe novo moč, da morejo omahujoči plug spraviti naprej po uporni zemlji, še ta potrebni pogoj za življenje, ki spada z zrakom in vodo v eno vrsto, naj bi se z davkom obložil ? Vprašam vas tedaj, gospoda moja, kako, ako kmet ne more od-rajtati davkov za prostore svojega poslopja ? Potem mu pa nič druzega ne ostaje, nego hoditi spat s pticami na drevesa.
Ali baš poljedeljstvo je najvažnejši faktor gospodarskega življenja v Avstriji. Ono samo je produktivno, ter čini državno podlogo, steber njegovega ohranjenja. In zaradi tega naj bi kmeta varovali ali pa vsaj ž njim ne slabše ravnali, kakor se godi obrtnikom.
Gospoda moja! Osnova postave hoče tudi, užituinsko vrednost obdačiti pri teh delih stanovanj. Napačno pa je in to po pravici, da je pri teh poslopjih kakova užitni nska vrednost, kar še misliti nij.
Ne, pri teh delih stanovanj se nahaja le upotrebovalua vrednost, in to le za tistega, ki dela na določenem polji; za vsacega druzega je ono poslopje brez vrednosti, in ne daje nobene koristi. Gospoda moja, jaz bi le želel, da bi vi videli tako imenovana stanovanja marsikacega poljedelca v Primorji, prepričali bi se takoj, da ti prostori ne dajo nobene najemninske koristi. Zapusti naj poljedelec denes te prostore, jutri se v nje naselijo kokoši in druge domače živali, ki bi se gotovo odtegovale plačevati najemnino in davek.
Ali poročilo, ki obrazlaga uzroke te postave, omenja, da nij več osobnih oprošče-vanj in privilegij!
A jaz, gogpoda moja! trdim, da je oproščenje, katero sem reklamiral jaz, stvarno in ne osobno in sicer zaradi tega ne, ker so ti hišni prostori pri gospodarstvu potrebni, kajti spadajo k gospodarskemu poslopju in so torej predmeti oproščenja a ne subjekti.
Gospoda moja! Italijanski pregovor pravi: „Scarpa grossa paga ogni cossau. Delavski črevelj, t. j. oni črevelj, ki ga nosi kmet, plača vsako reč! Odstavek 8. §. 2 postave skrbi za to, da se bode ta pregovor tudi rabil v Avstriji. In ker uže o tej zadevi govorim, dovoljujem si splošno opazko, da bi bilo pametno iskati v davku na luksus nagrade za manje obloženje davkov na zemljišči in na poslopjih.
Po mojem mnenji bi se nabrala, ako se uvede v Avstriji davek od glasovira, biljarda in kočij in bi za posamezni predmet se ustanovil davek v znesku 3—4 gold., — neizmerna svota, ki bi daleč presegala ceno ko-ristij vseh omenjenih hišuih prostorov.
Vsled tega si dovoljujem predlagati:
Odstavek 8. čl. 2. naj se predrugači, in se ima glasiti:
„Davka od poslopij so oproščeni: Prostori, ki so namenjeni za poljedelstvo z vsemi znotraj se nahajajočimi hišnimi deli, ako so slednji odločeni za bivališče neposredno pri gospodarstvu delajočega kmetovalca, njegove rodovine in potrebovanih delavcev.”
Gospodarske stvari.
Kako naj govedarji odgojujo goveda.
(Piše Blaže Pernišek.)
(Konec)
Ako dobiva tele zeleno (frišno) pol:igo, pervlje dobi drisko, nego li od suhe klaje. Ako ima tele drisko, naj se mu daje stolčena kreda. Na dan naj se mu je daje po 2 žlici, in sicer pred polago je najboljše teletu dajati to zdravilo, ki naj se pervlje omesi z nekoliko zdrobljenim ovsem. Naj opozorujem gospodarje na nekaj, kar navadno prezirajo. Ako namreč tele zid oblizuje ali pa če se prehladi k malu dobode drisko.
Ako govedar tako odgojuje teleta, kakor sem baš nasvetoval, lehko tehta leto staro govedo 7 do 9 centov, ako je njegovo govedo pravega plemena. To se zna, da s to
sorto, katera se sploh po Kranjskem nahaja in še po drugod po Slovenskem razen Štajerske, koder se nahaja labodniško in m u r i š k o pleme, nej mogoče doseči tega namena. Ta hrana je tako sestavljena, da goveda na vse strani jako zraste, ne da bi kedo mogel reči, da je njegov život masten (lojen), nego kosti in kite itd. so očilne.
Tako odgojeni biki se uže smejo rabiti za pleme s 15. mesecem, telice pa z 18. mesecem, sicer pa ne.
To odgojo je sam poskusil in jo potrdil za najboljšo profesor dr. Lehmann v več letih, katero je odbrilo tudi mnogo drugih veljavnih govedarjev po Bavarskem.
Ako bi kedo utegnil reči, da se to ne splača, svetujemo mn, naj vzame kredo v roko ter naj računi in bode imel konečno blizo tale račun za prvo leto:
445 bokalov (po novej meri 635 litrov) mleka,
26 centov sena,
580 funtov ovsa,
280	„ erženih otrobov in
290	„ lanenih kravajcev, da dobi
iz tega kacih 7—9 centov težko govedo konec 1. leta. Tu naj se ozira tudi na guoj, katerega naredi govedo.
Odgoje od 1. leta dalje zdaj ne pripisujem, če tudi potrebujejo naši govedarji še daljšega poduka v govedarstvu. O tem torej pozneje dalje. Ako storite slovenski gospodarji letos tolik korak v napredku pri govedih, da se (če tudi ne popolnoma do zadnje zareze) ravnate po pričujočem pravila, mnogo dosežete, kar mora doseči omikan kmet sebi in drugim v korist. Ako pa kateremu kaj spodleti, za to še nij treba vseh novih pos-kušenj na klin obesti, kajti ako ne bi bil nihče na svetu poskušal v enej ali drugej stroki, ne imel bi še dan danešnji niti zidanih, niti lesenih domov (hiš), še menje pa železnic itd.
Ker je goveda najboljša pomoč pri gos-podaistvu, torej naj ne pišem zaman (zastonj) teh člankov. Srečo dobro !
Razne stvari.
* (Smrtna kazen.) Deželna sodnija dunajska je te dni obsodila necega Zimerja k smrti na vešala, ker je lani v jeseni vrgel svojo ljubica A. Vilimovsko po noči v Donavo, ter se potem doma polastil njene imovine in denarja. Razsodba je učinila nanj tako razburjenost, da je, vračaje se v ječo, tu začel enega izmej zaprtih pajdašev daviti, kriče pri tem:	„Prej, nego me obe-
sijo, moram vedeti uzrok!u — Vsled tega
bo ga uklenili, ter zaprli samega v tamnico. Kako se tu vjema ta slučaj s teorijo, vslcd katere ima biti smrtna kazen odstrašljivi izgled?
* (Slike slavnih mož), ki še živč je ukazalo naučno ministerstvo narediti. Mej temi so slike Miklošičeva, Anton Auerspergova, Hyrtlova uže gotove. Kdo vse na vrsto pride, to se ne ve, gotovo pak je treba recejšne porcije nemške ustavoverno-sti za pedanjo Stremajerjevo slavo.
* (s Po voden j.) Hitra toplota bode marsikje prinesla te dni povodenj. Iz Berovna na Češkem se nže poroča, da je voda svoje bregove prestopila m doline zalila.
* (Nesreča v gledišču). V libere-škem gledišča na češkem je v nedeljo, nekoliko minut pred predstavo padel nekov mizarski pomočnik*V. Kouigsmark z galerije v parter, ter ostal takoj mrtev. Zapustil je mlado vdovo, katerej je ravnatelj obljubil, pa napravi v olajšanje njene nesreče bene-no predstavo v njeno korist.
* (Turški sultan) ima na leto 12 milijonov gold. postavne plače, ali zapravi več, nego 20 milijonov na leto samo za svojo potrebo. On ima 800 konj, 700 žen, katere čuva 350 skopcev (evnuhov.)
* (Bil je lačen.) Neki delavec pride te dni k ujetničarju v Veivareh na Češkem, naj ga zapre na 4 dni, kakor je obsojen. Jetmčar mu je verjel, ter ga tudi takoj zapre v tamnico. Naznanil je pak to tudi preiskovalnemu sodniku, ki je pogledal vse zapisnike in akte, toda imena onega delavca nij mogel nikjer najti. Ko ga pokliče pred se, mu odgovori: „Krasti nečem in tudi ne bodem, dela kljubu svojemu trudu ne morem najti, tako, da uže 4 dni nijsem nič jedel. Nij mi tedaj ostalo druzega, nego se obesiti, ali pak zapreti dati, in ker je bilo slednje lažje, izvolil sem si tedaj zapor11. — Njegova želja se mu je izpolnila, kajti zaprl ga je sodnik zaradi nadlegovanja v uradu.
* (Salomonska razsodba.) V Parizu je pred sodnijo zahteval mož, naj ga loči postavno od žene. „Imate-li otroke ?“ vpraša ga sodnik. — „Se ve da gospod!11 — „Koliko?“ — »Tri, dva dečka in eno deklico in baš zaradi tega sva prišla k vam. Žena moja zahteva za se dva otroka, toda jaz tudi11. — »Se tedaj hočeta oba zadovoljiti z mojo razsodbo?11 — „Da gospod,11 pravita oba. — „Ttdaj počakajta, da bodeta imela Četrto dete, potem si pak more vsakdo izinej vaji vzeti po dva in jaz ustanovim, kako se
Izdatelj in za uredništvo odgovoren: Josip Jur
imajo vama otr-jci razdeliti11. Mož in žena sta bila s tein izrekom zadovoljna in sodnik nij čul nič o njib cele dve leti. Pri nekej priliki sodnik sreča moža na ulici, ter ga vpraša: „Kako je gospod z ono zadevo?11
— „Ak gospod sodnik zdaj še ne moro biti govorica o ločitvi.11 — »Zakaj no?11 — „No zdaj imava pak pet otrok!11 — »Tedaj počakajte, da bog da šestega11 odgovori potem sodnik.
* (Kaj je moral v poprejšnem stoletji učitelj vse znati?) Znati je moral:	Čitati, pisati, računiti, orglati,
krščanski nauk	učit',	peti,	peresa	rezati,
godbo, pisma za godovno in novo leto kovati, sv. pismo stare in nove zaveze, cerkev in oltarje snažiti, duhovnike oblačiti, krščanski nauk, pot v nebesa, izreke vsega krščanstva, črtati, note pisati, latinski (?) kolekte spevati, frakturo ali gotiško, kan-celijsko in kurent ali tekoče pismo pisati, uro navijati in staviti spokorne psalme, briti, zvoniti, s škrabctljico pobirati, šolski zapisek napraviti, pa tudi nekaj šivariti in črevljariti. Ako	je pa	imel	njivo ali travnike, moral je	tudi znati:	kositi,	mlatiti,
drvariti, kopati,	sekati,	živo	ograjo	klestiti,
cepiti, brusiti in vrve plesti. Ali nij bil univerzalen?	Uč.
*(Roparsk umor.) V malem trgu Gratvvein, ki je druga železniška postaja cd Gradca proti Dunaju, se ie pripetil 15. t. m. po noči krvavi zločin. Nekov bogat posestnik, po imenu Pfenniher, vulgo Brandstiitter, bil je od neznanih lopov po noči prepaden in umorjen v svojej postelji. Morilci so mu v pravem pomenu besede z težko železno lopato prebijali glavo. Nij dvombe, da je bil tu učiujen roparski umor. Da so morali ti zločinci biti navihani, je dokaz to, da so pustili na mestu nekoliko hranilničnih knjižic, ki obsegajo velike zneske.
Tržne cono
v Ljubljani 17. marca t. 1.
Pšenica 5 gld. 10 kr.; — rež 3 gld. 60 kr.;
— ječmen 3 gld. — kr.; — oves 2 gld. 10 kr.; — ajda 2 gld. 90 kr.; — prosd 3 gld. — kr.; — koruza 3 gold. 10 kr.; krompir 2 gld. 20 kr.; — fižol 5 gld. 30 kr.; masla funt — gld. 54 kr.; — mast — gld. 50 kr.; — Špeli frišen — gld. 36 kr.; — Špeh povojen
— gold. 42 kr.; jajce po 2 kr.; — mleka bokal 10 kr.; govednino funt 27 kr.; — teletnine funt 24 kr.; svinjsko meso, funt 28 kr. — sena cent 1 gld. 30 kr.; — slame cont 1 gold. — kr.; — drva trda 7 gld.
— kr.; — mehka 5 gld. — kr.
JLoterijne srečke.
V Trstu 14. marca: 77. 5. 52. 12. 48.
Ič!	Tisk	„Naroduc tiskarne“ v Ljubljani.