Leto VI!!. štev. 31.
Poštnina plačana v gotovini.
V Krškem, v sredo 16. aprila 1924.
Posamezna Stev. 1 Din.
Izhaja razen ponedel|ka in dneva po prazniku vsak dan. (Začasno le trikrat na teden.) Uredništvo in upravniStvo: KRŠKO.
Naslov za dopise: »Naprej«, ček. rač. začasno št. 1
Stane mesečno 25 Din, začasno 15 D. Za inozemstvo 35 Din, začasno 20 D. (dokler ne začne zopet redno izhajati')
Oglasi: prostor 1x87 mm 1 Din. Mali oglasi: beseda 50 p, najmanj 5 Din.
Dopise frankirajte iti podpisujte, sicer se ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajo.
Reklamacije za list so poštn. proste.
Glasilo Socialistične stranke Jugoslavije.
Lefl^^I., štev. 16.
»Naprejeva« številka ob sredah izhaja kot tednik:
LJUDSKI GLAS
Glasilo Kmetsko*delavske zveze
Stane letnO 60 Din, — mesečno 5 Din*
Za pospešitev dnevnika!
Aprila bo izhajal .Naprej" po 3krat na teden in kolikor bo tiskarna zmagovala delo. toliko številk bomo izdali, proti koncu meseca upamo, da bodo že po 4 številke na teden in takoj ko pride še nekaj tiskarniških potrebščin, bomo imeli zopet dnevnik.
Naročnina se zato zvišuje in bo veljala:
15	Din za	april,
20	Din za	maj,
25	Din za	junij
in naslednje mesece.
Kdor se bo čudil, da smo imeli prej dnevnik za 20 Din, zdaj bo pa veljal 25 Din, naj upošteva, da, če nam Korunovci niso mogli vzeti delavskih na* ročnikov, so nam pa vzeli inserate, posebno vse ban* čne inserate. Kakor je bilo na eni strani potrebno, da so nas zapustili Korunovci in bankarjf, tako je na drugi strani potrebno da zdaj sami plačamo prostovoljno, kar so nam prej iz žepov na debelo je* mali in našemu listu na drobno* za inserate vračali. Lani smo prejeli za inserate 90.000 Din, letos ne bomo dobili niti 30.000 Din, za 60.000 Din manj, na mesec torej 5.000 Din. Teh 5.000 Din ne moremo nadomestiti drugače, moramo jih razdeliti na naroč* nike. Ta račun lahko razume vsak, kdor ga premisli
-	Če se bo proletariat potrudil, izvršiti načelo .Svoji k	svojim"	tako, kakor	so ga izvršile	banke.
Konsum,	Kristan,	Korun itd«	potem bo	tadi	ta	po*
dražitev zopet odpadla: zbirajte naročnike in insera* te. Naročnike dobite, če med delavstvom razširjate razredno zavest, inserate dobite, če ne nosite denarja h kapitalističnim bankam, zadrugam, trgovcem in mojstrom, ampak k tistim, ki jih ni sram v .Napre* ju* povedati, da so in kje so.
Naša bolezen.
Iz tabele, ki je bila objavljena danes teden, se vidi, da je progresivni strankin davek v raznih krajih zelo različen. Ponekod imajo proletarci zelo lepe zrfslužkfe. pa malo ali nič otrok, tako da kaže tabela progresivnega davka zanje precej visoke zneske — drugod pa zaslužijo proletarci malo in mnogo otrok imajo, zato jim ni treba plačati na mesec nič več nego 2 dinarja. Posebno dobre plače so na Vidmu in v Krškem — upokojen železničar zasluži tu več nego po drugih krajih železničarji v aktivni službi. (Poprečno, od člana je dobila stranka 3.34 Din.]
Zelo dobro zaslužijo tudi tisti sodrugi, ki so raz* stresenipo vseh krajih Slovenije, kjer ni organizacij in soorganizirani v centrali (3 33 Din]. V zaspani Ljubljani zaslužijo socialisti tudi precej (2,86 Dinj. Potem pridejo po vrsti razni drugi kraji, kjer so zaslužki še tako, tako: Zagorje (2'24J, Vrhnika (2'13], Brežice (202], Jesenice (1'98], Hrastnik I, [1.89], Velenje (1*83], Mežica [1*75], Zabukovca [1.73]. Potem pa pridejo na vrsto že prav žalostni kraji — seveda, iz pregleda ni razvidno, ali so tam tako slabe mezde, ali pa imajo naši člani tam tako veliko nepreskrbljenih otrok: Tacen (1*66J. Celje (1.62], Litija (1‘60], Črna (157]. Trbovlje (149], Skale [1*46], Store (144]. Potem pridejo pa organizacije iz krajev, kjer raste zelo mnogo prav dobre krme za kanone, mezde so pa tam tudi tako slabe, da proletarci niti časa ni* majo, da bi jih izračunali in torej sploh ne vedo, koliko zaslužijo, zato plačujejo strankine prispevke vsi kar po 2 Din, strankin del [70%] znaša torej pri vseh enako: 1*40 Din. Bizeljsko, Globoko, Gorje. Liboje, Mislinje, Sv. Pater p. Gor.. Škofja vas. Go* rica pri Mariboru in ženski svet v Črni.
Ta tabela je za proletariat zelo poučna. Iz nje ne vidi samo, kje so organizacije in koliko članov imajo, ampak tudi kakšne socialne razmere tam vla* dajo. Samo da se ne bi prekmalu začela zavist in da ne bi proletarci iz vseh žalostnih in najbolj ža* lostnih krajev začeli seliti se v Videm-Krško. In ker bi bilo tam kmalu prenapolnjeno, bi se morebiti začeli naseljevati po raztresenih neorganiziranih krajih — to bi bil dokaz proti socializmu, če bi «a
socialisti, ki hočejo v družbi zmagati nad posamez* niki, hoteli iztrgati iz družbe in postati raztreseni posamezniki. Ali ne bi bil tak socializem na glavo postavljen ?
* . *
Take so misli proletarca, ki je pregledoval tabelo in hotel iz nje soditi na socialne razmere. Seveda se je zelo motil, kdor je tako sodiL Posebno se je motil glede Vidma in Krškega. Morebiti nikjer na Slovenskem proletariat ne trpi toliko kakor baš tukaj. V Krškem se je pred par meseci zgodilo, da je neka žena vsa obupana tarnala, ker ji je splavalo po vodi par novih komatov — te komate so imeli na sebi konji, ki jih je njen mož vprežene peljal napajat k S^vi, pa so bili deroči Savi tako všeč, da jih je potegnila k sebi, s komati pa tudi oba konja in voz in moža, vse je pogoltnila. Pa kaj vse drugo — komati, komati, popolnoma novi komati!
Da taki ženi ni mogoče pomagati je jasno. Pa vendar je že našla drtigega moža in ljudje se niti čudili niso. So pač čudno zavedni ljudje tukaj in prav pripravni za kakšnega humorista, gradiva bi mu tu nikdar ne zmanjkalo, posebno ker bi mu ga ti vrli ljudje kar sami skupaj nosili, tudi če bi se nikdar med nje ne pokazal. So namreč vsi zelo pobožni ia pridno hodijo v cerkev učit se, kaj je greh, zelo dobro to vedo in tudi, povedati znajo, kakšne grehe so videli — pri drugih, Torej le nikar naj nihče Jie misli, da je tu kak posebno blagoslovljen kraj, če je mera njegove progresije najvišja.
Nasprotno pa tudi nad tistimi kraji ne smemo obupati, ki imajo najnižjo progresijo in ki so najbolj rodovitni za kanonsko krmo, Ne manjka jim drugega nego nekaj vzgoje v računstvu, da si bo tamošnji proletariat znal izračunati, koliko dohodkov ima. Če trpin trdi, da zasluži 200 Din na mesec, potem veš, da ni lažnjivec, ampak samo v računstvu zasluži red nezadostno. Enako je tudi tam, kjer pravijo, da imajo 500 in 800 Din na mesec. Računati ne znajo, ali pa so še bolj nerodni in mislijo, da je zaslužek samo tisto, kar dobijo izplačano v denarju. Na ta način imajo hlapci in dekle samo po 100 in 200 Din na mesec, če stanovanja, hrane, perila, obleke itd, nič ne štejejo, dočim vsak razsoden človek ve da' spada to tudi k zaslužku. Vsaka dekla je neumna, če dela za manj rtego 1000 Din na mesec. Hrana 500, stanovanje 50, obleka 150, obutev 50, druge potrebščine 100, skupaj 850 Din, najmanj 150 Din mora pa dati vsak mesec na stran, da si bo zdaj, ko dela najbolj naporno delo, nekaj prihranila za takrat, ko tega dela ne bo več zmogla, oziroma da si zbere vse potrebno za ustanovitev gnezda za lastno družino. Seveda dekle teh računov ne poznajo, zato so tudi tako tepene. Za hrano imajo ostanke, in če je teh premalo, si pomagajo z odpadki, za stanovanje imajo pa kakšno luknjo, tako da oboje skupaj ni vredno 200—3^0 Din. Z obut« vijo je enako: 2 para čevljev na leto imajo izgovorjenih, to bi: bilo 600 Din ali 50 Din na mesec. Toda čevlji, ki jih dobe. niso vredni niti pol toliko. Gotovo se jim godi krivica — toda proti nevednosti ni zraslo nobeno zdravHaO zelišče.
Železničar ima 5 otrok in nekaj nad 1000 Din plače. Če pravi, da ima 1000 Dih dohodkov, ne ve. kaj so dohodki, ne razlikuje jih od plače. Predvsem ima pri železnici še neke druge dohodke — pa tisto, kar zasluži izven železniške službe, je menda tudi dohodek, ne? »Za tisto sem moral pa sam skrbeti in delati, tam ni nobeden nič zraven dal!“ I gotovo, toda, ali si plačo na železnici dobil za-stonj, brez dela? Nikar ne bodi tako neroden! Nihče ti ne bo verjel, da živiš z ženo in 5 otroki od 1000 Din! Tudi tvoja žena zasluži vsaj toliko, kakor vsaka dekla, ne ? Ti pere, pospravlja, kuha, vzgaja in oskrbuje otroke, šiva in lika in giblje kar naprej, čeprav ne vidiš — vprašaj kak-šnjega vdovca, ki ima otroke, pa boš zvedel, koliko je vredna pridna žena. In če dekli priznamo 1000 Din, bomo menda ženi tudi, čeprav ji ni treba izplačati, kakor tudi sebi ne izplačaš ničesar, kadar orjaš ia seješ la žanješ na svoji ali najeti njivici
Ker pa ne plačaš za delo, zato ti ob meseca ni treba plačati ne perice, ne pospravljalke, ne kuharice, za oskrbo otrok tudi ne. tudi ti ni treba kupiti krom* pirja, žita, jajc, mleka, masti, zelenjave itd. Kdor se prehranjuje po gostilnah, ta ve. koliko je vredna tvoja žena in njiva. In kdor stanuje pri tujih ljudeh in mora plačevati stanarino, ta ve, koliko je vredna tvoja bajta, ki se je držiš kakor klop. čeprav praviš, da nima prav nobene vrednosti.
Naši ljudje znajo še vse premalo misliti in računati, Načelo progresivnega davka v zvezi z javnimi računi bo to napako kmalu popravilo. Samo organizacije morajo sodelovati in pomagati ne pa tako. kakor ponekod, da še zdaj niti lanskega sklepa ne izvršujejo, po katerem mora biti	evi-
denčna pola razpoložena na vseh članskih sestankih. Zaradi tega se še vedno dogajajo take nerodnosti, da plačuje eden po 10 Din, drugi pa, ki več zasluži in ima manj otrok, plačuje po starem še vedno samo po 2 Din. Le prerado se zgodi, da potem še oni omaga in začne tudi on samo po 2 plačevati, češ, zakaj bi moral edinole jaz? Zgodilo se je to nekje! Skupina kakih 10 socialistov je površno računala dohodke nekega sodruga, ki je hotel plače* vati točno po tabeli. Naračunali so. da pride nanj 10 Din, in izjavil je, da jih bo plačeval Pa jih ni. ker ni v dotičnem kraju noben plačal več nego 3 Din, . , .
Tako natančni računi so pa še posebno težavni zaj&ite. ki sploh povsod le na to gledajo, da imajo od proletariata čim več koristi da mu pa čim ™p"j dajo. Ia če dajo vinar, zahtevajo nazaj cekin! Takim ne pridemo drugače do živega, kakor če jim ponudimo boljšo služo, kjer bodo pri enakem delu še enkrat več zaslužili. Nekemu advokatu, ki je bil zelo •naš" in ki hoče še zdaj po vsej sili veljati za socialista in nas že zopet kliče, v »pobratimijo*. kakor nas je prej klica' v »enotno fronto", temu smo samo na ta način dokazali, da plačuje premalo, ker smo ga pomilovali, češ, revček, ki tako slabo zaslužiš, pojdi k nam, pri nas boš imel 2500 Din na mesec! Pa mu nismo s tem nič pomagali, rajši je ostal advokat! Da mu pa ne bo v naši stranki neprijetno, si je ustanovil svojo. Še marsikdo bi si tudi rad ustanovil svojo stranko, ker mu je 19. § našega pravilnika neprijeten. Pa se nikomur ne bo posrečilo, kakor se tudi temu ni. Proletariat namreč res ne mara imeti mnogo strank in bo vselej imel samo dve: ena bo organizirana in bo imela zavedne člane, ki se bodo držali svojega pravilnika, druga bo pa neorganizirana, od praznega, nedelavnega hrepenenja skupaj žgana čreda nezavednih, ki bo morala plesati tako, kakor bodo hoteli njeni pastirji, ki vladajo z bičem in senom. Prva bo stalno rasla in se razvijala do zmage, druga bo pa kolebala in cincala na levo na desno, gori, doli, se mnogokrat razbila in zopet nastala, enako kakor val prahu na cesti Konec bo našla šele takrat, ko po cestah ne bo več smeti in vetra, ko bo načelo javnosti naučilo vse delavce in kmete pravilnega računanja, Takrat bo konec kapitalističnih krivic, konec 16 urnega dela, ki krade tebi čas za izobrazbo namenjen, tvojim sodrugom pa zaslužek.
Vi, ki ste člani prve, odpravite naše boleznL da bo to tem prej! Pregledujte pregled organizacij večkrat mislite in pišite o njeml
Poročilo o zborovanju Kon-sumnega društva za Slov.
[Nadaljevanje].
V	istem smislu se je zagovarja! g. Vrhunc. Ta je med drugim navedel interesantnost? da je šla zadruga k drugemu vira, Kovačeviču iz Ljubljane, po čevlje zato, ker jihJe tam dobivala ceneje nego pri prvem viru, pri čevljarjih v Tržiču. Kovačevič je lahko dobival cenejše blago, ker je čevljarje odiral zadruga pa jih ne bi mogla odirati. To so razlogi! Zadruga je torej Kovačeviču prepuščala odiranje čevljarjev poleg tega pa se jo dala še sama odirati, ker Kovačevič prav gotovo ni prodajal čevljev pod nakupno ceno! To se imenuje v navadni govorici;
verižrnje in g. Verhunc ga zagovarja z razlogi — usmiljenja! Zakaj pa ne bi vi plačevali tržiškim čevljarjem istih cen, kakor ste jih plačevali Kovačiču? In še boljše: Zakaj niste vse tiste čevljarje večinoma člane konsuma, organizirali za lastno produkcijo, ki bi se konsumu izplačala, pa tudi čevljarjem, ki bi pri pametnem gospodarjenju imeli lahko mnogo boljše življenje, nego jim ga nudi Kovačevič! ?
O	takšnih ljudeh pravi torej g. Uratnik, da imajo vpoglčd v gospodarstvo in da jih zato ne smemo kar tako napoditi na cesto. Drug slučaj: O. V. se je zagovarjal, kako je prišel do tega, da si je vzel z ozirom na ugodnosti, ki mu gredo kot nastavljenem 64 ovratnikov po nakupni ceni. Tudi v tem slučaju je bil g. V. usmiljen: ovratniki so bili izven fasone. preveliki, ni jih bilo mogoče prodati, pa je prišel g. V in zadrugi odvzel to breme. Še sedaj mu leži doma. Takoj nekoliko komentarja; prvič, iz tega je videti, kako so v konsumu nakupovali nepotrebno blago, ko je potrebnega na vseh koncih in krajih primanjkovalo; drugič, V. je nehote priznal, da je čisto navadna laž. kar piše direktorij v svojem odgovorit na rev. por. glede tega, da so posamezni člani načelstva kupovali v konsumu blago po znižanih cenah za več oseb skupaj, a da se je potem tak nakup »pomotoma fakturiral na eno samo osebo. Kakor z Vrhunčevimi ovratniki, bo z vsemi podobnimi nakupi, vsaj grešniki niso navedli niti enega slučaja, da bi se delale fakture za več nastavljencev na enega samega nastavljenca! Sicčr bi pa to bila tudi korupcija.
Anton Kristan: V bilanci me boli ogromno nesorazmerje med lastnim in tujim kapitalom [ki ga je seveda premeteni Tone sam vtihotapil v konsum, ko je hotel delavsko gibanje prodati demokratom, to moramo takoj povedati. Sicer je pa aktivno imetje konsuma prenizko cenjeno. Op. ur.] Zgodi se lahko, da nam Jadranska banka odpove — kaj se potem lahko zgodil Načelstvo mora vse moči posvetiti temu. da se napravimo neodvisne. V načelstvu je bilo premalo v zadrugi nastavljenih članov, jaz sem bil tisti, ki sem predlagal pomnožitev nastavljencev v načelstvu. Revizijsko poročilo mi je očitalo umazanost [sicer pravi rev. por. le »mazanje0, pa naj bo, saj mazanje je tudi umazano. Op. ur,]. Toda jaz nisem bil umazan. Jaz sem le iz Belja naročil za pol milijona galanterij, seveda sem zahteval za to engros znižane cene, Te galanterije bi v konsumu itak slabo prodajali. Revizorja bi morala pred izdanjem rev. por, vprašati ravnatelja za pojasnila. Jaz sem prijatelj vseh revizij [to govori tisti Tone, ki ni dajal nikomur vpogleda v svoje posle! Op. ur.], toda postopanje pri tej reviziji ni bilo pravilno, morala bi biti prej seja nadzorstva. Ker tega ni bilo. vidim v poročilu neke namene. Sploh ne vem, če je kateri izmed očitkov, ki jih poročilo navaja, upravičen. Produkcijo smo podpirali. Delavsko pekarno smo polno podpirali. Pri Delti, Ljudski tiskarni itd. smo udeleženi. Kar se tiče previsokih plač načelstva: Na Angleškem so direktorjem tudi očitali, da imajo prevelike plače, uslužbenci pa premahne. Dati moramo uslužbencem dobro plačo, a zahtevati od njih poštenosti. [To je proletariat tudi od Toneta vedno zahteval. Sicer si pa .nižji” uslužbenci to Kristanovo logiko dobro spravite v žep: zato imate premajhne plače, ker ste — leni in nepošteni., . Op. ur.] Dnevnice po tem računu res da tudi po mojem okusu niso. To je pa tudi edina [! — Op. ur.) točka, kateri bi bilo kaj očitati, Nabavke morda niso bile fair [dostojne], ampak to je malenkost. (Malenkost!! S takimi in podobnimi malenkostmi si je g, Kristan lepo kopico milijonov skupaj znesel ! Op. ur.) Svetek naj si premisli glasovati proti absolutoriju. Tega nikomur ne priporočam. [G. Krir stan je to dejal z grozečim glasom. Kar videti je bilo. da bi rad še to zraven pripomnil: Ne priporočam, ker je tu sodnija in Jadranska banka vam bo tudi kredite odpovedala. — Pa se ni upaL Op. ur,] Kar se tiče tajne pogodbe, smo pač ljudje, Sama zavist je v nas in človek, ki si ni siguren svojega položaja, se mora na kak način zavarovati. Smo pač ljudje. Jaz nisem delal nikoli takih pogodb, ker jih nisem potreboval. Ampak ta pogodba vendar ni tajna, 29 ljudi je vedelo zanjo, za druge pa tako ni bilo potrebno o njej vedeti,
Tako je govoril Kristan in mi ne vemo, kaj bi dali za to, da bi te njegove besede vsak proletarec prečital in razumel! Tudi ne vemo, kako da ni g. Kristan pri tej svoji ideologiji že davno pobral šila in kopita ter jo mahnil v Ameriko, kjer bi mu bil morda prihranjen tisti plaz, ki ga vali vedno bolj spoznavajoči in zavedni proletariat nanj. So-drugi, dajte ta govor prečitati vsakemu oslu, ki vam bo še kdaj rekel, da je Tone Kristan vendar tudi mnogo dobrega napravil!
Sodr. Vinko Mfiderndorfer [delegat za Mežico] : Lanski zbor je dal nalog, naj se uredi razmerje med uslužbenci. To se ni izvršilo. To reže. Kristan pravi, da mora načelstvo dobivati veliko plačo, da ne pride v skušnjavo. Toda pri ostalih uslužbencih obstaja ista nevarnost, če jim malo plačujemo, Rakovčeva je za javnost v .Konsuroentu”. To je dobro, toda mi zehtevamo javnost povsod in za vse at-, ari. V „Konsumentu“ hočemo imeti številke, j;e pn politike. Tiste možnosti za načelstvo, da se bolje preskrbi nego drugi uslužbenci, so zakonite tatvine. Kristan pravi, da je kapital sredstvo za življenje zadruge. Mi pravimo, da sta poštenost in zaupanje v organizacijo večji gonilni sili in sred-sjvi sp uspeh. Sem zato, da se deleži povečajo, toda
v progresivni odmeri. [Kristan se reži: Sem za to. Izvedite,] Revizijsko poročilo bi moralo tudi to ugotoviti. če so sploh kje na svetu zadruge, v katerih bi imela ena sama oseba odločilno moč. M! moramo natančno vedeti, pri kakšni produkciji je zadruga soudeležena. Mi smo doslej slišali da pri Delti, pekarni itd. Toda tukaj povsod je v manjšini Ali pomeni že soudeleženost lastno produkcijo? Jaz mislim, da je to nespametno gospodarstvo, ki cepi in slabi naše moči. Za tisti denar, ki se nalaga v tujo produkcijo na tisoč krajih, bi že lahko davno imeli svojo produkcijo. Glede hranilnih vlog je dovolj, če omenim to. da vzbujamo z ustanavljanjem drugih hranilnic (n. pr. Kristanova kmetsko-delavska v Mariboru. na Prevaljah itd. Op- ur.) nezaupanje do lastne zadruge. Dražil in tudi Kristan sta pri obrambi nereda, previsokih plač in tajnih pogodb v načelstvu omenila podobne vzore v Italiji, v Avstriji. na Angleškem. Jaz samo to pravim, da se na druge večje grešnike ne smemo izgovarjati. [Odobravanje.] Če omenja Kristan napeto razmerje med uslužbenci na Angleškem [ki se je pa na pravičen način že uredilo! Op. ur.], je to samo znamenje, da se tam tudi ne dajo molzti in je to torej prav slab razlog v rokah načelstva, pa prav nevaren v rokah našega uslužbenstva.
Lajovic: Na razne očitke moram odgovoriti, da sva s Patikom revizijsko poročilo poslala vsem članom načelstva in nadzorstva. V javnost ga jaz nisem daL [Da je torej tudi g. Lajovic za poštenost in čistoto, je najbolje s temi besedami dokazal. Sam je s tem povedal, da se javnosti prav tako boji kakor kakšen Kristan ali Dražil. Op. ur.]
Svetek: Čudim se tistim, ki ne vidijo, da so plače v revizijskem poročilu specializirane. Kdor hoče govoriti o tem poročilu, smemo od njega zahtevati najmanj to, da ga je prečital. Obramba Dražilo-va glede provizij je naivna. Bodoče načelstvo mora najti sistem, da provizije ne bodo mogoče, ne pa da bi samo zidali na vero v nekoruptnost zadružnega nakupovalca. Nisem dobil odgovora na enotno gospodarsko smer. Ne gre samo za to, da letijo poslovodje od trgovine do trgovine radi cen in svoje cene po tem letanju uravnavajo, temveč v splošnem se ne vodi enotni sistem. Pravila so konservativna. Lahko izvolijo na listo tudi takega, ki noče biti izvoljen. Delegati se lahko volijo tudi izven občnih zborov in to ni prav. Zahtevamo političuo nevtralnost, pa tako, da bodo vsi pritegnjeni, ne pa odbiti. Revizijskemu poročilu očitajo partizanstvo, namene, osebnost To je smešno. Očitki morajo biti vendar naperjeni proti osebam, ki so kaj napačnega napravile, ne smejo mahati po zraku. [Odobravanje.
—	Ampak Svetek je iz naše stranke zato zbežal, ker naši očitki niso nikoli po zraku mahali! Kako se Svetek ščiplje! Op. ur.) Ne strinjamo se s Kristanovim mnenjem, da je v načelstvu premalo nastavljencev. Red ni odvisen od kakega števila, temveč od morale. Tudi ne gre upoštevati težavni položaj in nagnjenost k grehu pri nekaterih, pri drugih pa ne. Na pr. v zadevi s tajno pogodbo. Za vse bi bila taka pogodba pravična. Radi neupoštevanja drugih naših usluž' eucev bi bilo treba še vse drugače nastopiti. Štrajk bi bil potreben v konsumu. Naši člani, ki naj producirajo, morajo nam tabo prodajati kakor trgovcem. Zato jim bomo pa dali prednost, ne vem. zakaj bi nam morali biti trgovci bližji. Predlagal bom eno resolucijo za odobritev enotne gospodarske smeri, drugo pa proti preteklemu ne-izvrševanju te smeri.
Na tem mestu je opozoril prvi nadzornik Udovč na kršitev sklepa o samoenkratnem oglašanju govornikov k besedi in sicer za vsakega po 10 minut. Samo referenti bi smeli 30 minut govoriti. To opozorilo se vzame na znanje. '
Sodr, Martin Jakopič: Lanski zbor je naložil načelstvu likvidacijo Nakupovalne zadruge. Zahtevamo pojasnila, zakaj se to ni izvršilo.
Dražil: Nemogoče je bilo. In likvidacija je še vedno nemogoča. Pri plačah uslužbencev se moramo ozirati tudi na konkurenco. [A pri plačah usluž-bencev-načelnikov ne ? Op. ur.] Uslužbenci se ne držijo enotnega delavnega časa. Pri trgovcih delajo uslužbenci bolj redno in več. Naši člani bi morali delati iste ure kakor v trgovinskih podjetjih.
Vrhunc predlaga opoldanski odmor, kar se sprejme.	[Dalje	prih.]
Razno.
Banke propadajo, kakor so rastle. Solidna banka sploh ne propade, tista pa, ki je nastala na nesolidnih tleh povojnega, verižništva in spekulacije, tnora vsak trenutek paziti] da je ne odnese kak val konkurence.
Zadružna banka v Ljubljani. Aleksandrova c. 5, ne kupuje lastnih delnic. To je nekaj neverjetnega. Vsaka banka skrbi za svoj dober glas in to je pri majhnih bankah še posebno potrebno. Če pride delavec, ki slučajno potrebuje denarja, banka pa pravi, da delnic ne prevzame, dokazuje s tem, da njene delnice niti toliko niso vredne, kolikor je napisano na njih! Taka banka je še slabejša nego kakšna branjevka, kajti vsaka branjevka prizna svoje lastne papirje, še tista, ki ne zna čitati! Pozna jih po odtisu palca 1
Delnice »Zadružne banke* so na prodaj. Kdor se zanje interesira, naj pošlje ponudbo na upravo
uNapreja". Isiotam so na razpolago tudi delnice »Ljudske tiskarne".
Tudi slepa kura najde včasih zrno, .Socialist* je v zadnji številki prinesel tako zrno in ker je treba, da zvedo o njem tudi naši ljude. ponati* skujemo dopis iz Most v celoti. Odgovornost prepuščamo seveda .Socialistu”, toda če je dejstvo resnično, moramo pomagati, da se take razmere odpravijo. Sele potem bo mogoče tudi v Mostah ustanoviti organizacijo.
Moste. Dne 6. aprila zjutraj se je smrtno ponesrečil v naši tovarni sodr. Anton Habjan. Postal je žrtev nesposobnega vodstva naše tovarne. Nasprotno pa trdi razglas vodstva naše tovarne, ki je bil izdan takoj po smrtni nesreči. Ta razelas se glasi:
Z ozirom na zadnji slučaj nezgode se je ugotovilo, ko se je po lastni neprevidnosti ponesrečil in izgubil mlado življenje delavec, edino vsled tega, ker se ni ravnal po predpisih službujočega mojstra. Z ozirom na to, da je prekoračil odkazani mu delokrog, se vse delavce kem. tov. opozarja, da se bo za
v	bodoče vsak delavec, ki se ne bo ravnal po ukazih in navodilih svojega mojstra, če ima prestopek kake posledice ali ne, kaznoval s takojšnjim odpustom.
Ing. Resman., uprav. Candolini.
Odgovor:
1. Ni resnica, da se je že imenovani ponesrečil po lastni neprevidnosti.
2. Ni res, da bi se ne ravnal po navodilih službujočega mojstra, ni res, da bi bil prekoračil mu odkazani delokrog.
3. Resnica pa je, da je moral napraviti delo. ki je bilo po njegovi dolžnosti običajno.
Torej resnica je, da je moral napraviti delo, katero je spadalo v njegov delokrog.
Javnost naj razsodi ali ne povzroča naš g. Candolini z njegovim razglasom nove nesreče v naši tovarni.
Zatorej vztrajamo pri zahtevi, da se slučaj ali nesreča potom tozadevne komisije preišče, zasliši zaupnik delavstva in delavstvo istega dela, ki je bilo za časa nesreče in je še zaposleno.
Zaposleni delavci.
Korenovo — .ŽE DAVNO". V članku, .Kako love denar in duše* v .Napreju* št. 5 z dne 17, januarja smo povedali da je Korenovo tajništvo prejelo Din 22‘— za .Ljudski glas" pomotoma. Ko je zaupnik pozneje zopet zahteval vrnitev zneska, mu je Koren odgovoril dne 27. marca sledeče: Tvoj dopis z dne 24. 3, 1.1. prejeli in ti damo na znanje, do smo že davno denar, ki ni bil naš, ko se je po dopisih to izkazalo, nakazali znesek Din 22*— Bernotu v Krško.
Prosimo te. da vzameš to na znanje, in če bi rabil še kakšnega pojasnila od nas, smo radovoljno na razpolago. Z sodr. pozdr. Koren, L r. Znesek Din 22‘— smo prejelj 1. aprila, torej gotovo ni bil poslan prej nego 27. marca, torej k večjemu istega dne, ko je napisal Koren, da .Že davno”. Morebiti je zato bilo sklenjeno 3 dni pozneje, da bo odslej treba zastopati — resnico [Pogl, poročilo o seji načelstva Korunovcev v .Napreju’ št. 33, ki izide 18. IV.)
Proste železniške karte za novinarje so zadeva, s katerimi vodijo radikalni ministri novinarje že dolgo za nos razen tistih novinarjev seveda, ki so od vlade plačani Ti se že kako preskrbijo, za ostale pa bi bilo itak najbolje, če bi ne bili o ničemer informirani. To se da na lahek način doseči tudi s tem, če se jim prosta vožnja ne da. Noben novinar si ne bo zmislil, da bi na svoje stroške hodil okrog, ker železnice so danes dražje nego žafran. Te dni je imel ožji odbor centralne uprave UJN v Beogradu sejo in med drugim je bilo tudi povedano, da je prometni minister obljubil vsakemu večjemu uredništvu po dve karti brez imena. Kaj se to pravi ? Korupcija na eni, nezmožnost na drugi strani. »Minister je obljubil” — kart torej še ne bo tako kmalu; .vsakemu večjemu uredništvu” — dobila jih bodo torej v vsakem slučaju le uredništva tistih listov, ki jih bo kako ministrstvo smatralo za večja, to je svojim intencijam primerna. Imamo novinarsko organizacijo, ki bi v tem oziru lahko nekaj dosegla, če bi se le njeni člani zavedali svoje moči
—	saj se novinarstvo smatra za celo velesilo — in če bi znali iz svoje organizacije nekaj takega napraviti da bi se zavzemala za koristi vseh svojih članov, ne samo tistih, ki so gg. ministrom všeč. Ampak ta organizacija je menda samo za parado, za večno sejanje brez potrebnega pritiska, ki bi ga lahko izvršila, večina njenih članov po pusti par oseb delati, namesto da bi se sama zavzela za svoje pravice, Takšen je položaj. In za danes naj zadostuje tole, povedali pa bomo še kaj.
Pašfčeva vlada je odstopila. In sedaj je mir. Vsaka izmed skupin, vladna in opozicionalna, pričakuje mandata za sestavo nove vlade. Ko ga bo ena dobila, se bo pričelo kričanje na novo,
Reakcija na Bolgarskem si drugače ne zna podaljšati življenja kakor z vedno novimi nasilji. Te dni je razpustila vse komunistične politične, strokovne in mladinske organizacije. Sedaj zbira ju* stično ministrstvo gradivo, da izvrši podobno prekleto rokodelstvo tudi nad zemljoradniškimi organizacijami. Konjunktura je v nekih državah z nizko kulturno stopnjo, kakor baš na Bolgarskem, v Italiji, na Ruskem, v Jugoslaviji še taksna, da si sme reakcija dovoljevati vsa mogoča grozodejstva. In vendar je že videti, da so to le zadnje kapljice rt*
akcijskega vala, ki je poplavil ves svet pred dvema letoma, ko je dosegel razcep v socialističnih vrstah višek. Na drugi strani se že pojavljajo velika znamenja, da je že prišel čas končnega obračuna s sistemom, ki goji v človeški družbi zverinske manire. V Avstralji je zmagala te dni delavska stranka tako absolutno, da ji je bilo mogoče v tej ogromni deželi (tako veliki kakor Evropa) postaviti svojo vlado in hoče uvesti socialistični družabni red. Je to prva delavska stranka, ki je mirnim potom dosegla večino nad buržoazljo. Na Danskem so bile državnozborske volitve, pri katerih so socialisti tako napredovali, da je dosedanje desničarske nadvlade konec. Na Finskem so tudi pridobili toliko mandatov, da bodo lahko onemogočili vsakršni povratek k navadam, ki gospodujejo še vedno v že prej omenjenih nazadnjaških deželah. Na Angleškem se delavska vlada najbrže ne bo mogla več dolgo držati, ker zbira njeno delo celotno angleško buržoazijo v vedno ostrejšo opozicijo proti sebi. V tistem trenutku, ko bo zaradi svoje manjšine vržena, pa ne bo prišla na krmilo kakšna buržoazna koalicija, temveč se razpišejo nove volitve. In na te se delavska stranka že od svojega prvega nastopa v vladi pripravlja, Razna znamenja, ki smo jih v tem času vestno zapisovali, pa so nam kazala, da stranka neprenehoma napreduje.
Mussolini — zvezda. Kratko pred volitvami so imeli italijanski geografi v Milanu kongres. Med drugimi važnimi sklepi so sklenili tudi tega, da se neka nova zvezda drugega reda, ki so jo baš tiste dni odkrili, imenuje z Mussolinijevim imenom. Ta slučaj v zgodovini človeških zablod ni osamel. Že prej nekoč so poskušali nemški profesorski šovinisti imenovati kar neko celo sozvezdje z Bismarckovim imenom. In se jim ni posrečilo. Pa je bil Bismarck vsaj kot človek res velik človek, kar mu morajo priznati tudi najhujši njegovi nasprotniki. Mislimo, da ne bo dolgo trajalo, ko se bo tudi Mussolinijeva zvezda utrnila z neba.
Plebiscit zaradi republikanske ali monarhistične oblike na Grškem se je izvršil to nedeljo. Republikanci so odnesli 75% vseh glasov.
Hugon Stinnes, najmogočnejši nemški kapita-list, je umrl. Javno mnenje v kulturnih krogih Nem-čije pravi, da pomeni njegova smrt rešitev za Nemčijo in svet.
POljska se ni hotela priključiti francosko -romunski vojaški zvezi, ki jo je Rumunija te dni zato sklenila, da bi imela zaveznike v pričakovanem spopadu z Rusijo zaradi Besarabije. Rumunska pa si je dobila zaveznico baje v Japonski.
Španskim ženskam meni dati tamošnja faši-stovska vlada volilno pravico, V svojem načrtu jo predlaga samo za neoženjene, ločene in vdovljene ženske, za omožene ne. ker te so po španskih zakonih pod moževo oblastjo, Kar nudijo madridski fašisti Španskemu ženstvu je sicer malo več nego nič in vendar je tudi nekaj: dokaz, da se rekrutirajo fašisti kakršnekoli narodnosti iz samih tepcev. Morda so tudi takšni dokazi za razvoj človeštva potrebni.
iz stranke*
Brežice. V nedeljo 27. t m. ob 9. dop. v gostilni g. Grobuška 'v Brežicah se bo vršila seja o-krožnega odbora brežiškega okrožja. Vabijo se vsi odborniki, da se zanesljivo udeleže te važne seje. Po seji okrožnega odbora se bo vršila seja okrožnega agrernega odbora h kateri bomo povabili poverjenika agrarnega urada in Maribora. Poskrbite torej, da se te seje zanesljivo udeleže vsi odborniki in tudi vsi člani organizacij. K tem sejam vabimo tudi pokrajinskega tajnika SSJ. — Ivan Baraga, preds. okrož. odbora.
Hrastnik IL Občni zbor krajevne org. SSJ v Hrastniku II, je bil preložen na dne 27. aprila ob 16. v društvenih prostorih. 13. t m. se ni mogel vršiti zaradi važnejše strokovne zadeve. Odbor.
Šoštanj. Dne 9. 4. 1924 se je vršil občni zbor krajevne org. SSJ v Šoštanju. V novi odbor so bili izvoljeni sledeči: Rud. Jesenšek predsednik. Josip Acman namestnik. Rudolf Ferder tajnik. Rud. Ravljan namestnik. Ant. Arzenšek blagajnik, namestnik Vodušek Anton; nadzorstvo: Franc Stfitz in Franc Leskošek; odborniki: Miha Verdnik. Ivan Savinšek in Franc Melanšek. Prva seja se bo vršila dne 24. 4, ob pol 8 uri zvečer v tajništvu. Poživljamo tem potom vse Člane, da poravnajo čimprej zaostale prispevke, ker bomo zdaj zopet začeli z rednim obračunavanjem,
Na Občnem zbOru kraj. org. KDZ v. Tacnu 30. marca so bili izvoljeni sledeči sodrugi: Preds.
iakob Jeras, tajnik Franc Oros, blag. Ivan Urh, od-orniki: Matevž Mrjasec, Franc Volčič, Ivan Čarman, kontrola: Leopold Kraljič, Ivan Snoj.
Lesce na Gorenjskem, Dne 29 marca smo tudi pri nas ustanovili krajevno politično organizacijo SSJ. V odbor so bili izvoljeni sledeči sodrugi; Edo Pavlus za predsednika, Miloš Saksida za tajnika, Martin Brence za blagajnika, Jakob Kajžar in Alojz Triplat za odbornike. Avgust Petelin in Alojz Kos v nadzorstvo.
S sodelovanjem vsega članstva bomo napredovali in pomagali razredno zavednemu proletariatu do cilja.
Jesenice. Dne 30 marca se je vršil redni let-m občn. zbor tukajšnie kraj. org. SSJ. Občni zbor je otvonl predsednik s. Žnidar ter podal predsedniško poročilo in grajal brezbrižnost članov, ker so sa
tako maloštevilno udeležili obč. zbora, ki je eno najvažnejših zborovanj krajevnih organizacij. Dasi je res več članov, ki so se opravičili, ker jim ni mo* goče priti, je vendar še precej onih. ki bi se obč. zbora lahko udeležili. Apelira na člane da naj bodo
v	bodoče agilnejši. da bodo potem tudi uspehi boljši. [Taki nauki nič ne pomagajo! Boljše bi bilo objaviti imena tistih »borcev*, ki nimajo časa; le javnost po* maga! Op. ur.J Ker je tajnik službeno zadržan, pa je sporočil, da pride pozneje in da bo podal tajniško poročilo, se preide takoj na poročilo blagajne in kontrole. Iz poročila blagajnika je razvidno, da so bili izdatki preteklega leta večji, kakor pa redni dohodki, ter se je primanjkljaj deloma pokril s prostovoljnimi doneski Blagajnik apelira na zaupnike, naj bodo v bodoče bolj točni z obračunavanjem prispev* kov, da bo blagajniku mogoče s centralo pravočasno obračunati S. Thaler poroča, da je račune pregledal ter našel v redu, nadalje nekoliko pojasni kako je prišlo do raznih cepitev v stranki po krivdi nekaterih separatistov, ki jim red v stranki ni ugajal, ker se boje da bi tako ne prišli dovolj do veljave kot osebe [bogovi]. Zato so začeli s cepljenjem ter u-stanavljanjem svojih grup računajoč na delavsko nezavednost, da se jim bo tako posrečilo naš pokret uničiti, ter tako zopet zavladati nad proletariatom. Končno še pojasni sklep odbora v Marčičevi zade-
vi	kar občni zbor odobri Na to so se vršile volitve, potem se je pa sklenilo, da se bo z ozirom na to, ker niso vsi odborniki navzoči konštituiral odbor prihodnjo nedeljo dne 6. aprila in tudi glede tajniškega poročila je bilo sklenjeno, da naj ga poda tajnik na prvem članskem sestanku. Odbor se je konstituiral sledeče: Preds. Anton Žnidar, nam. An-ton Žagar. taj. Anton Thaler, nam. Jurij Jeram. blag. Jožef Moreti nam. M. Svetina, odborniki: Franc Ce-Ivan Jenko. nadz. Flor. Stanovnik. Jožef Pintar, Martin Noč. zaupniki: Franc Merlak. Jožef Stra-žišar. Ivan Beguš. Ivan Iskra. Jožef Beguš. Blaž Kristan.
Spodnja Poljskava. Gorica pri Mariboru.
. i??. ?■ V nedeljo sta obiskala ss. Karlo Koc-c n	Baraga	ml. iz Krškega te kraje. V
u . k®v’ se je zbralo nekaj zaupnikov k medsebojnemu razgovoru. Tamošnja organizacija, nekoč ena najlepših v pragerski okolici se bo zopet upo-stavila in bo obračunala naši centrali Zelo lep je bil občni zbor goriške organizacije. Sodr. Kocjančič je v 2 urnem govoru razložil politični položaj in vzroke^ naših razkolov. Pojasnil je namen in delo »Sloge1', Izvolil se je nov odbor, pristopili so novi člani in dobili smo nove naročnike za »Naprej®, Sodr. Baraga je pojasnil upravne organizacijske zadeve. Zvečer se je vršil občni zbor kraj. poL org. na Pragerskem, ki stopa s tem v novo življenje. Sklenjeno le bilo, da bo obračunavala v Krško in se bo na vso moč potrudila,, da doseže spet nekdanje stanje kot ena najmočnejših organizacij politično organiziranega železničarstva. V kratkem se bo vršil za vse nove organizacije okoli Pragerskega velik shod na katerem se bodo obravnavali tam zelo pereči agrarnoreformni problemi. Naprej, sodrugi mi zmagujemo I
Tiskovni sklad.
Od 1. I. do 9. IV. 1924.
Z. B. nelzr. pot 8. In 9. If. [Celje - Maribor]
Z. B. nelir. p«L (13. IV. firmošnjlci)
J, J. nelir. pot (29.10. in 11. IY. t Lescah)
Andrej Martinšek Velenje Anton Hercog, ,
Matija Miklošič, Gorica pri Mariboru Boštjan Tomanič .	„	_
Alojz Kovačič „ n „
Josip Pastorek, Ljubljana Zbirka na obč. v Šoštanju Od 1. I. do 15. IV. 1924 skupaj Din 1949*75
Seja pokrajinskega odbora se bo vršila na praznik 21. aprila na Zidanem mostu. Začetek ob 8., konec ob 19. Začasni dnevni red: 1. Konstituiranje.
2.	poročilo o r.rvem četrtletju 1924, 3. Pravila .Skupnega doma', 4. Predlog volilnega reda ca strankine zaupnike. 5. Razno.
Orgazacije — zamudniki pozor! Pregled organizacij za marec bo objavljen v »Napreju* z dne 29. aprila.
Din 1774 — ,	40—
25-1250
3-2— 6— 050 2—
4— 80-75
KER NAM JE DOLGČAS.
,Pravica' 10. IV. 1924.:
. * . »Krščanski socializem stoji na stališču zasebne
Zanikanje zasebne lastnine je možno samo v te* oriji, v praksi se pa kot trajna razlastitev izkaže ta teorija ohromela in neizvedljiva ... V človeškem srcu klije kal nenasitnega egoizma ... Komunizem pa smatra človeka — po naravi dobrega. Odtod vsi ponesrečeni poizkusi komunizma in socializma ... Ta dva sistema nista upoštevala egoizma.*
Iz tega je razvidno, da stoji krščanski socializem na stališču zasebne lastnine, ker upošteva egoizem.
Iz tega je razvidno, da škof Jeglič, pater Tominc in dr. Gosar zato še niso razdelili svojih bogastev med reveže, ker upoštevajo svoj egoizem.
Iz tega sledi, da naj .Pravica* še večkrat napiše kaj podobnega, da bomo mogli delavstvu po* služiti še s kakšnimi takšnimi ocvirki o krščansko-socialnem socializmu, kakor so ti.__________________
Dopisi.
STISKA JE STISKA.
Kadar privežeš popadljivcu nagobčnik, ti ni več nevaren. To je dokazal tudi g. R. Čebular, katerega smo z dvema njegovih tovarišev v takšen začarani trikot spravili da jim ni bilo niti ob belem dnevu najti izhoda iz njega, Namesto stvarnega odgovora na naše logične izjave in na naša vprašanja, so se obregnili ob nas, češ: na Bernotove čvekarije ne odgovarjamo. Že to ni bilo moralno, da ste nas izzvali in smo vam morali javno obrisati oči ter v8m do pičice dokazati vaše zlobne nakane pri prilaščanju našega imetja. Toda to je še hujše, da ste se pustili znova osmešiti Namesto da bi krivice poravnali, ste se spustili iz omenjenega trikota v deročo reko v nadi. da vam bo vendar sreča mila in jo preplavate. Ko pa so zahropel! okrog vas deroči valovi in se vam je bilo znjimi poskusiti.
»Socialistična stranka Jugoslavije« in »Kmetsko delavska zveza« za Slovenijo.	Št. izkaznice 			 Sprejet na odborovi seji dne
	Prostor ca itampllljo in podpis:
PRISTOPNA IZJAVA.	
			
Ime in priimek:_________
Naslov (tudi pošta): „
Poklic (kaj in kje?):
Rojstno leto in kraj:.
Rodbinski podatki: (samec ali oženjen?):.............
Koliko nepreskrbljenih otrok?
Mesečni dohodki v dinarjih:
Na katere časopise naročen: kulturno pri
Organiziran:
i	
	
	
	
pri				
	
strokovno pri
Pristopam h krajevni politični organizaciji SSJ (KDZ) v   .........
in izjavljam, da se bom vestno ravnal po strankinem pravilniku.
•,.	-	*,	f
V >..i.mui~».i     , dne	■
Podpis zaupnika:
Lastnoročni podpis:
takrat so ae vam ta pokazale na lica težke araae —
ie vat je navdal obup. Nenadoma pa ste vsi srečni in veseli'vzkliknili: Rešitev je tu! Pb valovih se je prizibala cev bilkinega pepela — in vi, slabi plaveči, ste v strahu pred smrtjo videli v tej cevi ogromen tram in se ga hlastna oprijeli- »Joj nam," ste nato vsi obenem zakričali, »to je prevara!" — in res je bila prevara tista ponovna vaša zahteva, naj vam sporočimo, za katere člane zahtevamo povrnitev prispevkov, Ker to smo vam že dokazali, da ne drži. Če bi bil slučaj takšen, da bi se nahajala blagajniška knjiga v naši in ne v vaši posesti, takrat bi bile vaše zahteve na mestu in upravičene. Tako pa se je nas polotila bojazen, da vas ne bi vsa socialistična in druga javnost obsodila, da ste se proletarske morale učili na višjih univerzah pri samem slavnem profesorja g. ČarugL
Za dober tek pa na» vam služi naslednja kitica: Zaksj se ti, fantič, v nevarnost podajaš čez Sav'co v vas hodiš, pa plavat ne znaš!
Odbor kraj. poL org; S5J in KDZ v Štorah.
Še enkrat odgovor g* Ureku, bivšemu narodnemu poslanca SKS iz Globokega pri Brežicah. Sodrug uredniki prosim te, objavf v tem prekletem ,Napreju‘ sledeče, det bodo čitali vsi tisti, ki imajo kosmate želodce:
V	15. stev: .Kmetijskega lista* ste zopet posvetili cele kolone mojemu odgovoru na vaše poslano, obenem tudi članku o seji okrajnega sosveta brežiškega. To vaše poslano v ,Kmetijskem listu* je polno zavijanj. VI mi podtikate; da se nisem hotel dotakniti niti z besedico tistega, kar je naše politično glasilo pisalo. Odgovoril sem vam natančno, da nisem jaz nikdar podpisal nobenega dopisa iz Globokega* ker obstoji tam organizacija in kar ta piše me ne briga. Nadalje trdite, da sem smuknil pod figovo pero in nimam o tem pojma, da pošten in iskren mož nosi soodgovornost za svojo stranko, G. Urek, tukaj ne potrebujem prav nobenega pouka z vaše strani. Po vašem bi moral jaz prepre* čiti vsak dopis, ki bi o kom pisal, kar bi temu komu ne bilo všeč — ali ste pa vi kdaj kaj takšne-
ga storili v SKS? Ali vas more pameten človek delati odgovornega za vse, kar bi vaša stranka in njeno glasilo storilo brez vaše vednosti? Če bi to tako bilo, bi morali za marsikaj odgovarjati, n. pr. zato, zakaj je šla SKS v razsulo. Tega pa pameten človek vendar ne more od posameznika zahtevati, kvečjemu če natančno ve, da ima baš ta posameznik to in to krivdo, pri kateri je tudi njegova stranka prizadeta. V svojem poslanem pravite, da sem morda tudi jaz podpisoval članke, ki so pisali o vas — kaj pa je to ? Morda da morda ne — to je pri meni zavijanje in demagogija, ker sem vam ven-dar že v prvem odgovoru jasno povedal, da jih jaz nisem podpisoval. Da me pomilujete kakor tudi vse tiste analfabete itd. za brihtnosti iz Globokega, ne nosim jaz odgovornosti, temveč tiste brihtnosti. Ampak na teh brihtnostih, katere vi tako podcenjujete, je vendarle moralo nekaj biti, ker bo vas tako
v živo zadele. Da je .Naprejev* želodec kosmat, tukaj si pa kar roke podajmo. Tudi kdor mora v vašem .Kmet. 1.* prebavljati takšna zavijanja, kakor jih delate vi, mora imeti kosmat želodec. Seveda bi
vi najrajši uničili vse .Naprejeve* želodce z ,Napre-jem* vred, toda to se vam ne bo posrečilo, čeravno mislite, da ste veliki jugoslovanski Bismarck. Pa ker je Bismarck socialiste kar žive hrustal in jih je bilo vseeno zmerom več, delate tudi vi dobro reklamo za ta prekleti ,Naprej*. Kar se tiče mojega političnega delovanja, mora vsak poštenjak priznati, da sem se po svojem prepričanju pošteno boril za proletariat. Če nisem mogel lačnih nasititi, kar mi očitate, so krivi tisti, ki so proti lačnim delali. Med tiste spadate tudi vi. Trkate se sicer na svoje junaške prsi, koliko ste že naredili bednim dobrega, pa tega jaz ne vem, ker nisem še nikjer videl tistih dobrih dejanj. Dolžnost pa je tistih bednih, da se oglasijo in povedo, kaj ste dobrega zanje naredili. Kaj ste vi delali v parlamentu, to me ne briga, to so že zdavnaj povedali vaši prijatelji sami. Rečem vam pa, da sem klerikalno pisavo, posebno ono ,Slovenskega gospodarja* obsojal, ko so pisali o vašem delovanju v parlamentu, in sem vam popolnoma verjel, ko ste rekli na shodu v brežiškem Na.
UČITELJSKA TISKARNA
LJUBLJANA, FRANČIŠKANSKA ULICA ŠTEV. 6
reglatrovana zadruga z omejeno zavezo.
ZA ŠOLE, ŽUPANSTVA IN URADE NAJMODERNEJŠE PLAKATE IN VABILA ZA VESELICE
LETNE ZAKLJUČKE NAJMODERNEJŠA UREDBA ZA TISKANJE ČASOPISOV. KNJIG, BROŠUR ITD
Stereotipija	Litografija
Razpre del n i ca
strankinega davka SSJ.
(Veljavna od 1. januarja 1923.)
J—T				Če* imaš nepreskrbljenih'otrok*					
a	Mesečni dohodki v			1	2	3	4	5	6*]
S a o	dinarjih			zna	ša mesečni dsvek v dinar			jih:	
V)			a	b	c	č	d	e	f
1	pod	800	2	2	2	2	2'	2	2
2	nad	800	3	2	2	2	2	2	2
3	*	900	4	2	2	2	2	2	2
4	m	1000	5	3	2	2	2	2	2
5	m	1100	6	4	2	2	2	2	2
6	m	1200	8	5	3	2	2	2	2
7	m	1300	10	6	4	2	2	2	2
8	m	1400	12	8	5	3	2	2	2
9	m	1500	15	10	6	4	2	2	2
10		1600	20	12	8	5	3	2	2
11	m	1800	25	15 20	10 12	6 8	4	2	2
12	m	2000	30				5	3	2
13	m	2200	40	25	15	10	6	4	2
14	m	2400	50	30	20	12	8	5	3
15	m	2600	75	40	25	15	10	6	4
16	■	2800	100	50	30	20	12	8	5
			*] Za vsakega nadetjhega' nepreskrbljenega otroka se zniža davek za 2 stopnji.						
Pri dohodkih nad 3000 Din se plačuje davek po 16. stopnji, poleg tega pa še 10% od vsote,
za katero so dohodki večji nego 3000 Din.
rodnem doma, da ne morete za tiste zlobnosti tožiti urednika ,Slov. gosp.* samo zato, ker je imun. Ali sedaj imate, g. Urek, priliko, da zavijete vrat .Naprejevemu* „dopisunu", ker ta ni Imun. Tukaj stojite pred dejstvom ali — ali, na vse drugo vaše zavijanje ne velja odgovarjati. Na ustroj občin, ver-emite g. Urek, da se nanj ravno toliko razumem, takor vi. Kar se pa tiče poslanca, češ, da sem to lotel biti, mimogrede samo toliko: nikoli se nisem joril za mandat, ampak sem se uklonil ie volji večine kot strankin pristaš. Kaj pa nadaljevanje odprtega pisma? Verjemite mi, g. Urek. da sem bil kar presenečen, ko sem čital suhe številke, pa ne mislite, da sem ga jaz podpisal, zakaj v tem slučaju bi ne bil presenečen, ko sem čital tiste obdol-žitve. Slišal sem tudi, da se močno jezite, kadar vas ta prekleti »Naprej* okrtači. Jaz se pa nič ne jezim, če se malo pokrtačimo v javnosti, to je hec
—	hec je seveda Ie dokler ne spregovorijo številke, kadar te govorijo, pa ni več hec. Morda so tudi številke tako prekleto neumne, kakor je vse neumno okoli .Napreja*? Še nekaj o rojenicah. Kolikor so meni premalo položile zmožnosti v zibelko so jo pa vam toliko preveč, ali tista zmožnost, ki so je vam toliko več dale nego meni, se imenuje po domače teror. In tukaj, g. Urek, bi lahko vse polno pisali o tem, pa za danes naj zadostuje. Ob priliki na svidenje. —- Ivan Baraga, Brežice.
UČINKI.
»Slovenski narod' je objavil 15. aprila sledeči izvirni telegram:
»Nj. Vel. kralj Aleksander je včeraj ogledal v beo-gradski okolici posledice povodnji ter je ves dopoldan hodil po spodnjem delu Beograda. Danes ste začeli Sava in Donava padati. , .*
To je norčevanje Iz človeka, ne pa spoštovanje do kralja. Če drž. pravdnik ne zna braniti kralja, bomo mi republikanci branili človeka! Časi so minuli, ko so razni Mojzesi panali valove!
Lepota? Svežost mladosti? Priljubljena vnanj-ščina? Vse to si lahko prihranite in zabranite prerano ostarelost edino z racionelnim negovanjem vašega obraza, telesa, vaših las in zob! Radi izvanrednega delovanja so že črez 25 let priljubljeni Elza-prepa-rati za negovanje lepote: Eiza-obrazna in kožo obvarujoča pomada (2 lončka s pakvanjem in poštnino 25 dinarjev], Elza-pomada za rast las (2 iončka s pakovanjem in poštnino 25 dinarjev), Elza lilijno milo lepote (4 kosi s pakovanjem in poštnino 40 dinarjev) in 10% nadoplatka in drugi Elza.preparati kakor Elza-cvet za lase, Elza-voda za usta, Elza-ko-lonska voda itd.; adresa: Lekarnar Evgen V, Feller Stublca Donja. Elzatrg št. 252 Hrvatsko.
Inserat
pomeni, da išče tvrdka med čitatelji odjemalcev, pravzaprav dobička. Banke pri naših čitateljih ne iščejo ničesar več. To je
znamenje razredne zavesti
pri bankah in pri proletariatu.
Kaj pa druge tvrdke, tiste, ki bi jih sploh ne bilo. če bi jim ne nosil denarja proletariat? Tudi tu bo moralo priti do delitve duhov, mi smo odločni nasprotniki takih .enotnih front**. Kdor inserira samo v »Orjuni*. naj mu nosijo svoj denar orjuncil    ' -----------------------------------------
Izdajatelj in odgovorni urednik: Zvonimir Bernot (v imenu pokr. odbora SSJ in KDZ.) Tiskarna bratov Rumpret v Krškem.
30C0
Prvovrstnega čevljarskega pomočnika
iščemo. Dobra šolski izobrazba ali s samo-tištvom pridobljeno splošno aenanje jel,prVr pogoj. Prosilec mora biti vojaščine prost. Prošnje z natančno navedbo vseh podatkov in plačilnih zahtev je nasloviti pod „Trajno" na upravo lista.
Priljubljenost, ki jo uživa .Žika*
bolj t" bolj, le najboljše priporočilo za ta res izvrstni kavin nadomestek. Kakor je bila svoj-čas Vvdrovka dobra znanka v vsaki hiši, pravtako spoznavajo naše gospodinje danes, da Je mogoče z „Ziko* pripravit) tudi brez prave kave okusno kavo, ki je poleg vsega še zelo redilna in popolnoma neškodljiva. Dobiva se povsod. Kjer je ni, se obrnite na naslov: PraiarnaZika v Ljubljani, Rožna dolina.