SlEV. 149. Posamezna Številka stane 1 Din. v umi, v petek te e. milja 1923. Leto LI. n- Naročnina ■ 11 1 za državo SHS: do preklica: >) po pošti mesečno Din 14 b dostavljanj na dom mesečno....... 12 za inozemstro: mesečno ....... Din 23 s Sobotna izdaja: s t Jugoslaviji t Inozemstvu . Din 20 . .. «0 ~ Cene Inseratom: — Enostolpna netltn« vrsta mali oglasi po Din 1-50 In Dto.2 —, veliki oglasi nad 45 mm višine po Din. 2 50, poslana Itd, po Din. 4 —. Pri večjem naročila popust. Izhaja vsak dan Izvzemšf ponedeljka in dneva po praz« ntkn ob 5, ari zjutraj. Poštnina plačana v MoiinL __ Uredništvo je t Kopitarjevi nlloi »tet. b/lIL Rouoplal 86 no vračajo; BOtrsnkirana pisma so no sprojornafo. Drodn. tole!, št?. 50, npravn. štv. 328. Političen list za slovenski narod. Oprava je v Kopitarjevi al. 6. — Račun poštne Uran. ljabljanske št. 650 za naročnino In št. 349 za oglaBe, zagreb 39.011, sarajev. 7563, praške ln (luna). 24.797. Sestradana inteligenca. Steber vsakega protiljudskega režima v Sloveniji in Hrvatski je bila in je še liberalna inteligenca, med njo do zadnjih časov po znatnem delu uradniška. Ta inteligenca je bila vzgojena v nem-Sko-fraigajstovskem duhu, se je smatrala za nekaj >višjega«, prezirala kmeta, rokodelca in delavca, pa tudi velikega podjetnika, ponašajoč se s svojo intelektualno izobrazbo in »naprednimi« idejami, dočim ie imela vse druge stanove za nazadnjaške, materialistične in k večnemu službovanju gospodi rojene. Toda dejanski razvoj je pokazal nekaj Ssto drugega. Kmetsko ljudstvo se je organiziralo, politično izobrazilo daleč nad -naprednega« inteligenta in se gmotno dvignilo; delavec se je stanovsko organiziral, postavil na celo najnaprednejšim pokre-tom in se tudi materialno opomogel, rokodelec, obrtnik, industrijec, postaja prva velesila. Zadnji, najmanj pomenljivi ter gmotno najbolj zapostavljeni stan pa je danes baš uradništvo, kojega precejšnji del je konsekventno sledil puhlim geslom liberalizma. Velik del te inteligence je tudi v novi državi z neverjetno duševno nepodvižnostjo in naravnost topo zagrizenostjo v imenu de-mokratarskili fraz o »nacionalnem edin-Btvu«, »napredni ideji« in »državotvornosti« podpiral režim. Ko je bilo treba zaradi »državnega edinstva« voliti demokrate, je ta inteligent volil demokrate, ko je bolj kažalo voliti radikale, je volil radikale. In kaj ima danes od tega? Radikali, ki so pri zadnjih volitvah obljubljali uraclništvu zlata nebesa, obetali milijarde in je mamili k sebi, češ, ključ do državne kase dobi v roke srbska rac'ikalija, ti radikali so to ubogo uradništvo nesramno ociganili. Najprej so radikali uradniški zakon predložili in en čas še lagali dalje, potem so se počasi umikali in zadevo v odboru zavlačevali, končno so se začeli izgovarjati na svoje kmete in zdaj je minister odkrito izjavil, da se zakon, kolikor se tiče izboljšanja gmotnega položaja, sploh ne bo mogel še uveljaviti, na vsak način pa ne v tisti meri, kakor je predlagano. Najhujše pa je to, da je radikalna vlada obenem zvišala vse direktne davke, tako da bo po neizogibnem zakonu prevalit-ve povišanja proizvodnih stroške v na ramena konsuinentov uradnik v kratkem stal pred še večjo draginjo življenjskih produktov — hkrati pa radikalni minister misli tudi že na zvišanje vseh indirektnih davkov! Najmanj bodo seveda od tega prizadeti oni, ki »svoje« uradništvo vedno pošiljajo v boj za »napredne ideje«, to so tisti de-mokratarski in radikalni veleburžuji, upravni svetniki in nacionalni akcionarji, ki jim je tisoč dinarjev toliko kot uradni-ku-proletarcu ena para. Sicer pa uradništvo, zlasti prečansko, lahko tudi iz onih paragrafov uradniškega zakona, ki ne govorijo o materialnem položaju, in ki so bili v odboru od radikalov in demokratov sprejeti, izprevidi, koliko je režimu mar zanj. S paragrafom 4, točka 7, ki so jo odločno pobijali samo poslanci Jugoslovanskega kluba, se izključujejo iz državne službe vsi, ki ne trobijo z režimom, oziroma vsi, ki bi si upali javno izpovedati politično mišljenje, nasprotno sedanjemu ustavnemu stanju! Na ta način režim, ki itak ne razpolaga z zadostno kvalificiranim uradništvom, podi iz službe najboljše moči in bo mesto njih na podlagi paragrafa 17 poklical v državno službo kakšne srbijan-ake napolalfabete. Sploh je ves namen vladnega načrta izgnjusiti iz službe vse boljše, prečanske elemente in njihova mesta zasesti s korupciji dostopnimi služabniki srbijanskega režima. In za ta režim je hodilo v ogenj toliko slovenskih uradnikov! Hrvatska inteligenca je danes vsaj iz-previdela. Kakor en mož se je združila in koraka skupaj s kmetskim ljudstvom v boj za pravice hrvatskega naroda. Kaj« druge-ga sredstva kakor enotna nacionalna ljudska fronta proti belgrajskim izkoriščevalcem, pljačkašem in korupcionistom ni. Osrednja uradniška organizacija v Belgradu ne pomeni nič, ker srbijanska inteligenca, ki cd neurejenosti uradniškega položaja le vleče zase profit, s prečani ni solidar a. Edini izhod je koncentracija vseh, ki še ljubijo slovenski narod, se niso svojemu ljudstvu še popolnoma odtujili in se čar-šiji prodali, ter skupna borba ramo ob ramo s kmeti in delavci zoper belgrajske pijavke, ki državo smatrajo za svojo molzno kravo. Ali bo isti del naše uradniške inteligence, ki se še do danes ni izpame*oval, vsaj zdaj izpregledal? Ali se bo dal od svojih gospodov sleči do nagega? Ali bo pustil svoje otroke, da telesno in duševno od ne- Pred aneksijo Reke? Belgrad, 5. julija. (Izvirno.) Tu se fovori, da so se odnošaji med Italijo in ugoslavijo v zadnjem času zelo poostrili. Smatrajo, da ni izključeno, da se medsebojna pogajanja prekinejo. V tem slučaju namerava Italija baje Reko anekti-rati. Vpostava zvez z Rusijo? Belgrad, 5. julija. (Izv.) Zadnji čas se v političnih krogih mnogo govori o vposta- vi zvez s sovjetsko Rusijo. Listi, ki so bili doslej protivni, so pričeli mnogo bolj prijazno pisati o Rusiji. V zvezo s tem se spravlja tudi prihod našega konzula v Odesi, Supičiča, ki je bil v Rusiji od revolucije doslej. Konzul je obiskal zunanjega ministra dr. Ninčiča in po njegovem poročilu izgledajo stvari v Rusiji čisto drugače, kakor so se kazale v belgrajski javnosti. Zdi se, da bo prišlo do vpostave zvez z Rusijo. V prvi vrsti bi imela priti v Belgrad sovjetska trgovska misija, ki bi sklenila z našo državo trgovsko pogodbo. V zunanjem ministrstvu so že pričeli s tozadevnimi pripravami. DR. KOROŠEC. Zagreb, 5. (Izv.) Danes zvečer je potoval načelnik Jugoslovanskega kluba dr. Korošec skozi Zagreb na poti v Ljubljano, oziroma Celje, Hrepenenje demokratov po koaliciji. IZJAVA RADIKALNEGA MINISTRA. Belgrad, 5. julija. (Izv.) Zadnji čas so začeli demokrati širiti vesti o demokratsko-radikalni koaliciji. Kar se tiče teh vesti, se je iz radikalnih krogov izvedelo, da niti najmanj ne odgovarjajo resnici. Po mišljenju radikalov koalicija ni potrebna in 1)1 bila samo na škodo radikalom. Bejgrad, 5. julija. (Izv.) Povodom vesti o ponovnih pogajanjih s Stjepanoin Radi- zadostnega prehranjevanja propadajo? Ali bo pustil, da ga počasi izrinejo Srbijanci, ki že preže na uradniška mesta v Sloveniji, in da bodo njegovi otroci morali v Ameriko? Ali bo še sledil onim, ki v »Slovenskem Narodu« danes pišejo, da naj vlada še bolj pretegne prečanom želodec, za-vihti nad njimi bič in z despotizmom »iz-premeni njihovo upornost v blagohotnost in navdušenje za državo?« Mi smo uverjeni, da tudi v Sloveniji zmaga zdravi in pravi narodni čut, sol;dar-nost vseh slojev našega ljudstva in odi :•-nost vseh proti nasilju, brezvestne eti in korupciji, ki jo uganjajo mogotci v našem državnem središču. čem in o možnosti koalicije z demokrati je nek. aktivni član vlade izjavil: »Niti ena niti druga vest ne odgovarja trenotno resnici. Vlada je pričela nastopati proti Stje-padu Radiču proučivši podrobno vse razmere. od katerih razmer zavisi, če bo z nastopanjem proti Radiču nadaljevala. Radikalna stranka je bila vedno za sporazum in se je zanj zavzemala. O koaliciji z demokrati ni niti govora.« — Sploh so zadnje Radiče-ve izjave zelo razburile tukajšnje politične kroge. »Samouprava« nadaljuje s priobče-vanjem člankov, v katerih nečuveno napada Hrvate in Slovence in zahteva najostrejši režim proti njim. Radikalni klub se zelo zanima za bodoče sklepe vodstva SLS v Celju. Iz vsega držanja radikalov se razvidi, da jim ni vseeno, kaj da bo sklenilo vodstvo SLS. Preiskava o atentatu na Pašiča končana. Belgrad, 5. (Izv.) Preiskovalni sodnik Rafailovič je preiskavo o atentatu na Pašiča dovršil in se bo atentator Rajič izročil sodišču. Brata Rajičevega, Stojana, so proglasili za nedolžnega in se mu je dovolilo, da se vrne v Zagreb v »Jugobanko«. Preiskava, ki jo je vodilo v Zagrebu 6 detektivov in 1 višji belgrajski policijski uradnik, da najdejo kakšno zvezo med hrvatskim avt -nomističnim pokretom in atentatom, jc imela popolnoma negativen uspeh. UKINJENJE MLADINSKE OSKRBE! Belgrad, 5. julija. (Izv.) Vlada je naročila vsem merodajnim oblastem, da se državna mladinska oskrba (zaštita dje-ce) v teku 3 mosecev likvidira. PRED VELIKO REDUKCIJO. Belgrad, 5. .julija. (Izvirno.) Veliki župani (!) zagrebški, splitski in sarajevski so vlado obvestili, ci;i takoj pristopijo k redukciji vseh odvisnih oddelkov in njihovega osebja. Zagrebška Orjuna in Hanao razpuščeni. Zagreb, 5. julija. (Izv.) Vlada je razpustila tukajšnjo Orjuno in Hanao (Hrvatsko narodno omladino) povodom včerajšnjih velikih izgredov. (V Ljubljani pa toliko da se jim preteklo nedeljo ni podaril »Fleisszettek, ko so grozili z atentati, kar pa bodo seveda zopet junaško tajili. Op. ur.) Diplomatska obnova i Bolgarijo. Praga, 5. julija. (Izv.) Češkoslovaški tiskovni urad poroča: Diplomatski zastopniki Češkoslovaške, Jugoslavije, Romunije in Grške v Sofiji so danes izročili bolgarski vladi enako se glaseče note, v katerih se naznanja, da se diplomatski odnošaji naštetih držav z Bolgarijo obnavljajo. Mala antanta. Belgrad, 5. julija. (Izv.) »Tribuna« poroča, da se državniki male antante sestane-jo v Sinaji 20. t. m. in bodo tam razpravljali do 25. t. m. Po konferenci se podpiše pogodba med državami male antante in Poljsko. Težave v ruhrskem vprašanju. London, 5. julija. (Izv.) O sestanku belgijskega in francoskega poslanika z lordom Curzonom se drže vse podrobnosti v največji tajnosti. Kljub temu pa vedo dobro poučeni krogi povedati, da obstoje stare težave z rešitvijo ruhrskega vprašanja še nadalje. Belgijci so začeli ograjevati od njih zasedeno mhrsko ozemlje z bodečo žico. Pariz, 5. julija. (Izv.) »Matinc piše, da namerava Anglija doseči s svojo akcijo v korist Nemčije zopetno vzpostavitev svojih starih trgovskih odnošajev z Nemci. EVHARISTIČNI KONGRES V PARIZU. Pariz, 5. julija. (Izv.) — Danes je bil otvorjen evharistični kongres. Udeleženci so prišli iz vseh delov sveta. POVRATEK MASARVKA. Praga, 5. julija. (Izv.) Predsednik Ma-saryk se je vrnil danes s svojega potovanja. PRAZNOVANJE HUSOVEGA DNE. Moravska Ostrova, 5. julija. (Izv.) Kakor poroča »Socialdemokratische Korres-pondenz«, je Zveza rudarjev predlagala Zvezi delodajalcev, naj se opusti praznovanje praznika sv. Cirila in Metoda, zato pa naj počiva delo dan kasneje na Husov dan. Delodajalci so ta predlog odbili in zahtevali, naj se dela oba dneva, nakar so delavci odgovorili, da bodo na Husov dan praznovali. ITALIJANSKI PARLAMENT. Rim, 5. julija. (Izv.) Zbornica je sklicana za 9. septembra. Na dnevnem redu bo kot prva točka volivna reforma. ITALIJANSKE PRITOŽBE. Rim, 5. julija. (Izv.) »Giornale Vlltalia* se pritožuje o slabem ravnanju z laškimi ladjami in pomorščaki, ki priplovejo v jugoslovansko ozemlje. Tako navaja list, da je 24. p. m. priplula v Šibenik laška ladja, katere niso pustil v pristanišče, čeprav je bila poškodovana. 1. julija pa so napadli mornarje na neki jadrnici. ZAČETEK STAVK V NEMČIJI. Berlin, 5. julija. (Izv.) Pri glasovanju kovinskih delavcev o štrajku se je velika večina izjavila za štrajk. Vsi stavbinski delavci so pričeli danes štraj-kati. VOJAŠKI VPOKLICI V TURČIJI. Carigrad, 5. julija. (Izv.) Carigrajska1 vlada je zopet vpoklicala letnike, ki so bili pred kratkim razoroženi. ŽELEZNIŠKA NESREČA. Pariz, 5. julija. (Izv.) Pri Diggel-u je trčil ekspresni vlak ob lokomotivo. Šest oseb je mrtvih, 7 pa težko ranjenih. VELIKA TATVINA NA ŽELEZNICI. Kim, 5. julija. (Izv.) Iz blagajne v brzo-vlaku, ki vozi od Vidma do Trsta, je bilo ukradenih 200.000 lir. O tatovih še nimajo nobenega sledu. 6 POGLAVJE SPREJETO. Belgrad, 5. julija. (Izv.) Na današnji seji zakonodajnega odbora so razpravljali o 6. poglavju uradniškega zakona, ki govori o ocenjevanju uradnikov. Govorili so poslanci vseh opozicionalnih skupin, odgovarjal je minister Trifkovic. V imenu Jugoslovanskega kluba je govoril dr. H o h n j e c in zahteval pri členu 73, ki govori o centralnih in oblastnih komisijah za ocenjevanje uradnikov, da se izraz »oblastne« zamenja z besedo »pokrajinske«. Centralisti iz opozicije in vlade na ta predlog niso pristali. Pri členu 77. pobija govornik odredbo o zanesljivosti, po kateri mora biti uradnik Ocenjen, kadar se odloča o njegovi stalnosti in potem vsako leto. Govornik je povdarjal, da je pojem zanesljivosti zelo širok in se lahko raztegne kakor kavčuk in zato se za njim skriva nov napad na uradništvo. Ako se v tem členu misli na vršitev službe, potem je ta člen nepotreben, ker soglaša z drugim členom uradniškega zakona, ki govori o obnašanju uradnika v službi in njegovi marljivosti. Kot posebna točka se bo ta člen uporabljal edino v političnem smislu. V tem smislu bo stranka, ki bo na vladi, imela priložnost, da zapostavlja uradnike, ki so pristaši dragih strank. Torej se nudi prilika zlorabljanja oblasti in uradnik bo postal orodje vlade, a ne države. Večina je nato sprejela predlog, da se besedi ^zanesljivost« doda »v službi«. Jugoslovanskemu klubu to ni bilo dovolj in je z vso ostalo opozicijo glasoval proti. Nato je bilo 6. poglavje sprsjeto z malimi spremembami. V razpravi je sodeloval tudi Svetozar Pribičevič, ki je dokazoval, da se uradniški zakon ne bo mogel u\ javiti, ker še niso izvedeni zakoni, ki izvirajo iz vidovdanske ustave. Zvest ustavi zahteva v tem smislu dela in razjasnitve. Minister T r i f k o v i c je odgovarjal posebno na očitke, da s tem zakonom ne bo popravljeno gmotno stanje uradnikov, in izjavlja, da je ta zakonski predlog delo bivše koalicijska vlade, v kateri so bili tudi samostojni kmetje in demokrati. Nato so prešli na razpravo o 7. poglavju. Ker je priglašenih veliko govornikov, je bila seja ob 8. uri zaključena in se bo vršila prihodnja seja jutri ob 4. popoldne. Ste*. TKt !z mmm poiifike. * Gonja proti don Sturzn. Fašisti so otvorili silno kampanjo proti don Sturzu, d:- bi razbili edinost popolarske stranke in a tem vrgli ob tla najnevarnejšega nasprotnika njihove volivne reforme. Ker jim ofici-elni Vatikan pri tem ni hotel pomagati, so vpregli sedaj razne poveljnike vatikanskih straž in druge koservativne katoliške od-ličnjake, da s svojimi imeni v javnosti nastopajo proti don Sturzu. Vsi liberalni listi — ne izvzemši slovenske »Edinosti« — z naslado poročajo o teh napadih in napovedujejo gotov razcep, če ne popoln razcep ljudske stranke. Sturzu očitajo diktatorstvo v stranki in protinarodno politiko. Rimski parlament se snide najkasneje 9. t. m. Glavna točka zasedanja bo volivna reforma. * Približevanje Mažarske mali an-tanti. Kakor znano, se zavzema bivši ma-žarski minister za zunanje zadeve dr. Gratz že del j časa po mažarskem tisku m politiko približevanja k mali antanti, kar naj bi se doseglo potom tesnejšega prijateljskega razmerja med Mažarsko m Čehoslovaško. To misel zastopa tudi predsednik Masaryk. Sedanja mažarska vlada z grofom Bethlenom na čelu pa temu načrtu ni preveč prijazna. Grof Bethlen je pristaš italijanske politike, ki podpira Mažarsko zato, da ustvari neko protiutež politiki male antante. Zato je grof Bethlen v zbornici izjavil, da je prijateljstva med Mažarsko in Čehoslovaško sicer želeti, da pa je Čehoslovaška to prijateljstvo sama oteževala. Dr. Gratz proti tej izjavi zdaj po ogrskih listih polemizira, povdarjajoč, da je čisto postransko, kdo je kriv, da ni med Mažarsko in Čehoslovaško še dosežen popoln sporazum. Bilo bi sploh napačno, če bi hotel kdo ta sporazum doseči s tem, da načne kakšna posamezna kočljiva vprašanja. Treba je iti čisto drugačno pot. Tudi se ne sme stremeti za prijateljstvom s Čehoslovaško zato, da bi se skušalo Čehoslovaško na ta način odtujiti Romuniji in Jugoslaviji. To bi bilo nbotno početje. Treba je prisrčnega razmerja do cele male antante. — Kampanja dT. Gratza proti Bothlenu je tem važnejša, ker ima v zbornici že precej pristašev, ki so proti Bethlenovi protiantantni politični smeri javno nastopili. Če bi koncepcija dr. Gratza zmagala in če njegova izvajanja najdejo med državami malo antante ugoden odmev, bi bilo za konsolidacijo prilik v srednji Evropi jako ve-veliko storjeno in bi se predvsem onemogočile intrige Italije. * Rusija na svetovnem pozorišču. Ruska vlada se pogaja te dni v Tokiu z Japonsko glede trgovinske pogodbe. Poznavalci razmer trdijo, da se bodo pogajanja na vsak način ugodno končala. Obenem se vrše živahna pogajanja s francoskimi velepodjetniki. V Londonu se zopet zasede mesto trgovskega zastopnika Rusije pri angleški vladi, ker je spor med Anglijo in Rusijo zaradi^ ribarjenja na Mu rmanu in zaradi sovjetskih zastopnikov v Kabulu in Teheranu poravnan. Baje se Krasin na to mesto ne bo več povrnil, ampak bo namesto njega naznačen za London Joffe, ki se zdaj nahaja v Tokiu kot šef ruske delegacije. Ruska vlada se tudi pogaja z angleškimi velepodjetniki v zadevi eksploataci-je arhangelskih gozdov in ribištva v Belem morju. * Vesoljni pravoslavni patriarh, ki ga je bila nedavno turkofilna tolpa v Carigradu dejansko napadla, se iz Carigrada izseli in poda začasno na goro 'Athos. 4- Francosko-jugoslovanski kulturni odnošaji. »Les Auiities Catholiques Frangaises« (junijska številka) prinašajo poročila iz Jugoslavije, iz -katerega posnemamo sledeče: Naši odnošaji z ju-jugoslovanskimi katoličani niso nič menj prisrčni nego oni, ki vladajo med nami in poljskimi ter čehoslovaškimi katoličani. Najprej je omeniti predavanja P. Arnou S. L v Zagrebu in Ljubljani aprila meseca. V Parizu je g. Ivan Mere s pomočjo komiteja A. C. F. izdelal doktorsko tezo o »Vplivu liturgije na francoske pisatelje, počenši od Chateaubri-anda do naših dni«, v kateri je pokazal globoko poznavanje francoskega slovstva. Tudi gdč. Pivec iz Ljubljane pripravlja doktorsko tezo o »Gospodarskem življenju v ilirskih provincah v letih 1809—1813«. Nato omenja razne članke »Narodne Politike«, zlasti pa članek dr. Janka Šimraka, ki je ostro grajal znano Radičevo germanofilsko izjavo in izjavi, da Hrvati so bili in ostanejo prijatelji Francije. -f Laški general Bencivenga mora biti nekaj v sorodu z gospodom glavnim urednikom »Slovenskega Naroda«, kajti najmenj vsak teden po enkrat ga citira, dodajajoč njegovim izvajanjem kakšen neslan komentar. Topot si je pa izmislil nekaj bolj originalnega. Laški general, kateri jako pozorno čita »Slovenski Narod«, kakor »Narod« ponosno sam ugotavlja, je pisal v neki laški reviji, da Italija noče anektirati Slovenije in Hrvatske. To je general odgovoril na predloge srbskih listov, naj se Jugoslavija razdruži. Ker je »Narod« dvomil, da general Bencivenga to resno misli, mu je zdaj prijazni general kategorično odgovoril, da Italija v sluča ju amputacije naših krajev ne mara. "Narod«, v kojega možganih nezaslišane ideje kar bliskajo, je iz tega naredil, čujte, kaj!: da je general s tem člankom dal košarico — dr. Korošcu in Radiču, ki Slovenijo in Hrvatsko Italiji že dolgo ponujata! Niti Korošec, niti Radič ne pišeta in nista nikoli o amputaciji pisala, pač pa se »Narodu« o njej neprestano blede, tako da ponatisi™ je prav vsako besedo, ki jo o tem piše belgrajski tisk. Tudi je ravno »Narod« tisti, ki neprestano oznanja, da bo Slovenija v takem slučaju pripadla Italiji, tako da se je to celo generalu Bencivengi zdelo prene-umno. Kar naenkrat pa je vsega tega kriv dr. Korošec! Kajpa, »Slovenski Narod« je namreč izvedel, da obstojata v SLS dve struji, in sicer ena, »ki je zelo močna, in zagovarja misel, da bi se Slovenija združila z Italijo«, in druga, »Id misli na državno skupnost z avstrijsko republiko.« — Ata »Narod« so gotovo zopet dolgo sedeli pri Mačku, kjer jih je nekdo, gotovo kakšen klerikalec, prav grdo potegnil. Iz tega pa petem »Slovenski Narod« dela uvodnike. Da morejo gg. upravni svetniki »Narodne tiskarne« podpirati tak šmonces! + Lastno sramoto ponatiskujc današnji »Narod«. Nekdo mu je namreč pisal pismo, v katerem bere pošteno levite belgraj-skim pljačkašem in njihovim podrepnikom v Sloveniji. Namesto da bi si »Na<-od« vzel to k srcu in skril, pa zdaj pismo še ponatiskujc. Da bodo šc naši bravci vedeli, kako sodi mož iz ljudstva o »Narodovem« pe-tolizništvu, hočemo šc mi ponatisniti najboljša mesta iz njega, kakor jih posnemamo po »Narodu«: Iz bratske ljubezni in zaradi narodnega edinstva nas Srbijanci uklepajo v verige, iz bratske ljubezni in zaradi narodnega jedinstva nam nastavljajo nož na vrat... Vsega tega krive pa so v prvi vrsti robske duše iz Slovenije: liberalci in našemljeni radikali (prelevljeni iz liberalcev), petolizn.;ki, podrepniki in koritarji, ki nas na vse mogoče načine obrekujejo pred celim svetom, ščujejo Srbe na nas kakor lovec psa na divjačino. Ta prokleta jara inteligenca v Sloveniji je prava zalega ..ki je ostudnejša od vsake razbojniške tolpe. Pod krinko narodnega edinstva se valja v prahu pred Srbi in dela sramoto Sloveniji. Njih satansko delo pa sc bo nad njimi grozovito maščevalo, ko jih bo zgodovina mrc-varila in ljudstvo preklinjalo ...« Krepko, toda resnico je mož povedal »Slov. Narodu«. »Narod« naj pa tudi nadalje priob-čuje taka pisma, če jih bo šc dobival. Boljše »Slovenski Narod« nc more fotografirati samega sobe! + Drage skrinje. V proračunskih 'dvanajstinah se nahajajo mnoge zelo zanimive postavke. Zaenkrat se je ustavilo naše oko ob sledeči: 75000 dinarjev za »dviganje skrinj, v katerih se jo nahajala razna zapuščina rajnega kralja Niko-le_ črnogorskega«. To so morale te skrinje biti težko ali p;i so bile zakopane par stotisoč metrov pod zemljo! + čičerinova nota dr. Ninčičn. čice-rin je naslovil na dr. Ninčiča noto, v kateri protestira proti razprodaji blaga, založenega v petrogradski zastavni banki, ki ga je bil odnesel s seboj z Rusije general Wran-gel. čičerin ugotavlja, da je to blago deloma ruska državna, deloma pa privatna lastnina in zato je Wrangel, ki to blago prodaja v Jugoslaviji z vednostjo in z dovoljenjem jugoslovanske vlade, zakrivil navaden rop. čičerin protestira, da jugoslovanska vlada razprodaje tega blaga (ki se vrši večinoma v Kotoru, op. ur.), r.i preprečila, in poziva dr. Ninčiča, naj vsaj nadaljno razprodajo tega blaga prepove in ustavi. učiteljstva skih šol. mescan- Dne 5. julija 1923 ob osmih zjutraj se je ob veliki udeležbi pričelo glavno zborovanje »Saveza udruženja nastavnika grad-janskih škola v kraljevini SHS«. Otvoril in vodil ga je predsednik Zveze direktor Ko-vačevic iz Zagreba. Za pokrajinsko upravo j Slovenije je pozdravil zborovalce g. dr. B e z j a k, nakar je govoril kratek govor narodni poslanec Gjorgjevic. Blagajniško in tajniško poročilo je podal tudi g. Kovače v i č. Nato so sledili referati o enotnem učnem načrtu za meščanske šole v kraljevini SHS s posebnim ozirom na šole industrijskega značaja. Ravnatelj Josip Brina r iz Celja je referiral o predmetih; jezik, zemljepis in zgodovina; ravnatelj Dra-gotin H u m e k iz Maribora o predmetih: prostoročno risanje, geometrija in geometrijsko risanje ter o deških ročnih delih; o istih predmetih z ozirom na dekliške meščansko šole je poročala strok, učiteljica iz Maribora Jela Levstikova. Strok, učitelj iz Maribora Josip Hergouth je referiral o učnih predmetih: prirodopis, pri-rodoslovje, higijena, računstvo, knjigovodstvo in korespondenca. O petju, o glasbi je poročala strok učiteljica Frida Špecler iz Ljubljane. Referat prof. dr. Ljud. P i v -k a, kateri ni prišel osebno na kongres, se bo objavil v Zvezinem glasilu. Končno je poročal univ. docent dr. Franjo IIigy M a n d i c iz Zagreba o enotni izobrazbi učiteljstva meščanskih šol. Zborovalci so nato sklenili več resolucij glede na gmotno stanje učiteljstva meščanskih šol, sklenili od poslat i pozdravno brzojavko ministru prosvete Trifunoviču in udanostno brzojavko kralju in kraljici. Sklenilo se je, da bo zboroval bodoče leto III. kongres jugoslovanskega učiteljstva meščanskih šol v Novem Sadu. Zborovalci so končno zapeli vse tri narodne hinvo, nakar je g. Kovačevič zaključil kongres. Dnevne novice. ' — Zadnji čas je, da se priglasite za udeležba na evharističnem kongresu v Zagrebu. Do 15. julija hoče imeti zagrebški pripravljalni odbor naznanjene vse, ki že. lijo, da se jim preskrbi stanovanje in hrana. Prosimo, da se v nedeljo še malo po. agitira za udeležbo, po nedelji pa takoj pošljejo imena udeležencev z vsemi potrebnimi podatki in s plačilom za izkaznico t 10 Din) in hrano vred škofijski pisarni v -jubljani oziroma v Mariboru. V Ljubljani sprejema priglase »Dobrodelna pisarna«, Poljanski nasip 10. Da ne bo zmote, bodi še enkrat povedano: polovična voz« nina je dovoljena na vseh pro-gah državne in južne železni, ca. Posebni vlak gre iz Ljubljane, in če bo dovolj udeležencev, tudi iz Maribora ali Celja, v soboto zjutraj; za tiste, ki v soboto ne morejo, pa v nedeljo zjutraj. Po tem, kdaj bo kdo šel, naj vsak presodi, kolikokrat hoče imeti obed, ako ga sploh hoče imeti: eno kosilo (13 Din), ali dve kosili in eno večerjo (13 -j- 13 -f* 10). — V spodbudo bodi povedano, da se jih je v Ljubljani od ene same kongregacije priglasilo za udeležbo blizu 50. Od povsod naj bi šla vsaj deputacija z zastavo! Posebno je želeti mnogo pevcev, da bomo imeli lep pevski zbor. Godba je zagotovljena. Upati je torej, da nastopimo častno. Pripravljalni odbor. — Ustavitev dela v vevšlci papirnici. V včerajšnji številki smo objavili vest, da ustavi papirnica v Vevčah delo za teden dni, pozneje pa, da se bode delalo le v omejenem obsegu. — Ker nimamo vpogleda v posle tovarniškega vodstva, je res nekoliko težko ugotoviti, je li ta ukrep v istini posledica pomanjkanja dela ali pa je mor. da v kaki zvezi z reformo carinske tarife, ki se baš sedaj zaključuje. Kakor znano, zahteva domača papirna industrija znatne zvišanje uvozne carine na inozemski papir (sedaj Din 1.35 za kg) dočim vztrajajo tiskarne — zlasti z ozirom na že itak drage časopise — na tem, da ostane vsa j dosedanja uvozna carina. — Ako se carina na inozemski papir zviša, bodo sicer domače papirnice polno zaposlene, cene domačega papirja bodo pa, če ne takoj, pa v d oglednem času tako poskočile, da bo marsikateri časopis moral nehati izhajati. — Po našem mnenju bi imele domače papirnice dovelj naročil in bi lahko konkurirale z inozemstvom, ako bi se zadovoljile z nekolike manjšim dobičkom in prilagodile cene papirja svetovnim cenam. Zakaj bi baš v Jugoslaviji moral biti papir najdražji? — Slaba Sala. Zavarovalnica proti nezgodam je pred vojno priznala nekemu strojnemu delavcu, ki mu je stroj odtrgal prst na roki, K 8.30 mesečne odškodnine in to odškodnino dobiva mož tudi še danes. Za ta denar je v tistih časih dobil človek že par čevljev ali 4 srajce ali pa če hočete 10 litrov vina. Danes mu od te vsote — od-bivši pristojbino za pošto in priboljšek pis-monoši — ostane ravno še za dve zemlji. Knjigovodstvo in odpošiljatev teh 8 K 30 pa stane nedvomno neprimerno več, nego znaša cela odškodnina. Potemtakem je izplačevanje odškodnine v tej višini v resnici slaba šala. — Važna Iznajdba. »Slov. Narod* poroča po subotiški »Večerni pošti* o izumu novega stroja za plinarno, s pomoč.io katerega se lahko uspešno uporablja na.š domači črni premog za produciranje gorilnega plina tako, da je plinarna popolnoma neodvisna od inozemstva. — Ata »Narod« so zopet dolgo časa spali, kor sicor bi morali vedeti, da EdgaT Allan Poe: Znameniti doživljaji Arturja Gordona Pyma. (Dalje.) Zaman so možgani pretuhtavali tisoč nespametnih načinov, kako priti do luči s sredstvi, ki bi si jih zmislil opija pijani, kadar vsako sredstvo izmenoma zgleda najpametnejše in najnespametnejše, prav kakor izmenoma zaplapolata mišljenje ter fantazija logično in se odrivata, naposled mi je prišla misel, ki je zgledala razumna in upravičeno sem se čudil, da je nisem že prej našel. Priložil sem list na hrbet knjige in na njem nabral fosforja. Nato sem vse skupaj hitro močno premlel, — hipoma je posijala čista luč preko lista, in če bi bilo le kaj napisanega na listu — brez truda bi lahko prečital. Ni pa bilo zloga na njem — zrl sem na netolažilen, bel list; v nekaj sekundah je prešla luč in ž n jo je zamrl ves pogum v duši. Že večkrat sem povdarjal, da je bil moj duh v stanju, ki je mejil na slaboumnost. Gotovo so nastopile v presledkih dobe popolne razumno Ji, včasih, četudi poredko, celo delci energije. Več dni že sem vdihaval skoro okuženo ozračje podladje na I.-S I fiftW, !mnl nnn 1 IV 11 V? IV T V. Li 4 , UU\> iHlll IUIV'1 »UD V-tlO lO plUU mero. Zadnjih 14, 15 ur sem prebil brez vode in spanca. Hranil sem se povečini z razburljivimi osoljenimi jedili, posebno po izgubi ovčjega stegna. V ostalem pa sem živel od prepečenca, ki ga pa vsled zateklega in izsušenega grla nisem mogel požirati. Mrazilo me je močno, bil sem sploh opasno bolan. Tako je torej opravičljivo, da sem preležal mnogo ur v popolni brez-upnosti, preden mi je prišlo na um, da sera pregledal le eno stran lista! Ne bom popisoval srditosti (jeza jo bila poglavitni občutek), ki jo je vzbudilo hipno spoznanje nezaslišane neumnosti! Napaka seveda ne bi bila tako pomembna, če ne bi v neumnosti in nepremišljenosti list strgal na drobne kose in ga razmetal kdove kam. Tigrova prebrisanost me je rešila iz najhujše stiske. Po dolgem iskanju sem našel krpico pisma; pomolil sem jo prav pod nos in mu skušal razložiti, da naj poišče ostale delce. Na moje začudenje (nisem ga namreč nikdar učii običajnih spretnosti), je takoj zapopadel, malo povohal in kmalu staknil velik del pisma. Prinesel mi ga je, se malo odpočil, podrgnil z nosom ob mojo roko in očividno čakal pohvale. Pobožal sem ga po glavi in tako je spet šel iskal. V par minutah se je vrnil z velikim kosom; zdaj je bil list cel, kajti očividno sem ga strgal le na tri dele. Na srečo sem takoj našel fosforjeve ostanke; negotov sij je že izhajal iz njih. Nesreča me je naučila previdnosti in delj časa sem porabil v premislek. Skoro gotovo ie bila Domsana tista stran lista, ki je še nisem preiskal; ampak katera je to bila? Tudi če bi sestavil koščke popolnoma točno, bi še ne mogel sklepati v tem oziru, dasi sem bil prepričan, da so vse besede (če jih je sploh kaj bilo) na eni in isti strani lista in v pravi zvezi. Prva potreba je bila, da se pojasni dvomljiva točka; kajti preostali fosfor ne bi zalegel še za tretji poskus. Zopet sem položil list na knjigo in par minut tuhtal. Nazadnje sem si mislil, da se bo popisana siran po neglad-kosti razločevala od prazne. Sklenil sem poskusiti in prešel jako pazno s prstom vrlino stran. Vendar ni ilo ni" čutiti. Obrnil sem list. Zopet sem ga previdno pretipaval s kazalcem in kmalu opazil, da sledi prstu lahen sij. Vedel sem, da izvira iz najmanjših forforjevih delcev, ki so ostali še od prej, ko sem list bil pokril s fosforjem. Torej je bila le sprednja stran popisana (če je sploh bila). Zopet sem obrnil list in ga istotako prešel; kakor preje se je pokazal sij in zdaj je bilo opaziti več vrstic visoke pisave in sicer z rdečim črnilom. Sij je bil. dosti močan, vendar je v trenutku izginil. Bilo bi pa dovolj časa, prečitati vse tri stavke (kajti trije so bili), če ne bi bil tako silno razburjen. V prenaglosti, željen vse naenkrat prečitati, sem ugledal lc zadnje besede, ki so se glasile: »...--če ti je življenje drago, ostani tiho v skrivališču.« Če pa ni bilo mogoče prečitati vso vsebino pisma in spoznati ves pomen prijate- ljevega svarila, bi me odkritje nezaslišanih grozodejstev ne napolnilo niti z desetine mučne in obenem skrivnostne groze, ki jo je vzbudil odlomek prijateljevega opomina. »Kri«, predvsem ta beseda — beseda, vselej tako nasičena skrivnosti, strahot in trpljenja — kako trikrat pomembna je bila zdaj, kako težko in hladno (brez zveze z drugimi, predidočimi besedami, ki bi jo po-bližje določile ali pa pojasnile), je padel nedoločni zlog v najskrivnejše globine duše, sredi globoke trudne ozke ječe! Augustus je imel gotovo zadosten vzrok, da je želel, naj ostanem skrit in stuh-tal sem jih tisoč, nisem pa prišel na povolj-no uganjkino rešitev. Malo trenutkov, preden sem šel poslednjikrat k loputi in preden je Tigrovo čudno obnašanje vzbudilo mojo pozornost, sem sklenil, da se za vsako ceno pokažem na krovu, ali pa, če bi se mi to še ne posrečilo takoj, se prerinem skoz razpoko. Ker sem 1 '' precej gotov, da dosežem svoj cilj na ta ali oni način, sem imel tudi zadosti poguma, da se mprenesel obupni položaj. Par besedi pa, ki sem jih prečital, so mi ugrabile zadnje upanje in prvič sem občutil vso strašno usodo. V izbruhu Obupa sem se vrgel spet na žimnico; ležal sem gotovo noč in dan nekako v omotic!, ki je prestali le v kratkih trenutkih razumnosti in spomina. (Dalje.) fitev. 149. SLOVmttC, 3ns 6. julija 1923, nmenjeni izum že dalj časa izrablja mariborska plinarna in ga bo v kratkem času sačola izrabljati tudi ljubljanska plinarna. 0 toj iznajdbi so že svoj čas pisali vat slovenski listi, samo ata »Narod« so apali. — Obsodba Itaš i novega morilca. Dne 4. t m. se je pred državnim sodiščem v Pragi vršila razprava proti Josipu Šoupalu, kt je dne 5. januarja streljal na ministra dr. Rašina. Šoupal je bil obsojen na 18 let težke ječe, poostrene s postom in temnico na dan atentata. — Nova vojašnica v Skoplju. Za zgradbo nove velike vojašnice v Skoplju je dovolilo vojno ministrstvo kredit v znesku 2 milijonov dinarjev. — Radovedni smo, če je dovoljen tudi kakšen kredit za izplačilo najemnine za uporabo nekdanje belgijske in artiljerijske vojašnice v Ljubljani. Ljubljanski občini kot lastnici belgijske vojašnice bi izplačana najemnina zelo prav nrišla. — T?ksa za izvoščkc in avtomobile v Zagrebu. Za izvoščke in avtomobile, ki imajo taksometre, je določila zagrebška občina sledeče takse: Za prvih 666 metrov vožnje maša taksa 1 dinar 20 para, pomnoženo s 15, za vsakih nadaljnih 333 metrov pa 20 par za zvoščke, za avtomobile pa 30 par več, seveda tudi pomnoženo s 15 (z ozirom na današnje valutno razmerje). Izvošček sme torej računati za 1 kilometer vožnje okroglo 20 dinarjev, avtotaksi pa 25 dinarjev. Za več kilometrov seveda primerno več. — Čehoslovaška gimnazija v Petrovcu. V nedeljo so položili temeljni kamen za zgradbo češke gimnazije v Petrovcu. Za zgradbo je dovolila češka vlada 1 miljon čeških kron podpore (skoro 3 milijone dinarjev). Slavnosti je prisostvovalo nad 10 tisoč Slovakov is Vojvodine. (Petrovac leži seve-rozapadno od Novega Sada.) — Prvi direktni vlak Varšava^ Trst. 5. junija se je pripeljal v Trst prvi direktni vlak iz Varšave. Direktni vlak bo vozil sprva vsaka dva tedna, če pa se bo pokazala potreba, bo vozil tedensko. Vlak je namenjen v prvi vrsti za prevoz izseljencev iz Poljske v Ameriko. — Umrl je dne 30. junija v Podsmrecjtt pri Blagovici Ivan Bergant po dolgi in mučni bolezni, katero si jo nakopal v vojni. Bil je dober mladenič, star šele 25 let. Naj v miru počiva! — Rezervni častniki bivših bosanskih polkov se naprošajo, da pošljejo svoje naslove kakor tudi naslove poznanih tovarišev najkasneje do 15. julija 1923 na: Janko Ja-roc, revident Mestne elektrarne, Ljubljana. Na zadnjem sestanku ljubljanskih tovarišev se je namreč sklenilo, ustanoviti klub bivših Bosancev v svrho obnovitve in po-globljenja tovarištva in prijateljstva. Naslove nujno rabimo, da zamoremo pismeno obvestiti vse tovariše radi sestanka, ki se ima vršiti koucem julija oziroma začetka ivgnsta 1923. — Prostovoljno gasilno društvo Vič— Glince se marljivo pripravlja na proslavo 50 letnice, katero praznuje v nedeljo 8/t. m. združeno z župnim izletom ljubljanske gasilske župe. Dopoldne se vrši slavnost, popoldne pa velika ljudska veselica v gostilni pri Pavlicu na Glincah. Vsa gorenjska in dolenjska gasilna društva pa obveščamo, da nam državna železnica žal ni dovolila polovične vožnje. — Vrhnika. V nedeljo 8. julija, ob neugodnem vremenu 15. julija priredi vrhniško gasilno društvo vrtno veselico ob glavni cesti blizu kolodvora v prostorih tovariša g. Josipa Jelovška, župnega načelnika na Vrhniki. Pri vcselici sodeluje godbeni orkoster iz Šiške. Za zabavo, dobro jedačo in pijačo jc najbolje preskrbljeno. Odhod iz Ljubljane ob 1.25 uri popoldne. —■ Velika tatvina v Novem Sadu. V noči ed 30. junija na 1. julija so neznani zlikovci vlomili v kavarno g. Prodanoviča v Novem Sadu in odnesli vrednostnih papirjev za 100 tisoč dinarjev in 40 tisoč dinarjev gotovine. Višek fine mehaniko stroja »Stoewer«. Zastop Ljubljana, Šelenb. ul. 6-1._ Ustanovni občni zbor »Strokovne zveze javnih nameščencev«. V sredo, dne 11. julija 1923 se nadaljuje ustanovni občni zbor zveze v prostorih (klet) konsumnega društva, Kongresni trg 2. Začetek točno ob 8. zvečer. Ker se občni zbor radi obsežnega programa dne 4. t m. ni mogel zaključiti, je bilo soglasno sklenjeno, da se zborovanje dne 11. t. m. nadaljuje in sicer se obravnavata točki: 3. Določitev prispevkov in podpor in 5. Slučajnosti. Vse druge točke so bile obravnavane in sprejete. Nadaljevanje se vrši ob vsakem številu navzočih članov. Pripomni se ponovno, da znaša ka-(tenčna doba za one člane, kateri pristopijo do občnega zbora samo tri mesece, nasprotno pa za one po občnem zboru pristopivše t) mesecev. To velja do vključivšega 11. julija 1923 ter se občnega zbora lahko udeleži tudi oni javni nameščenec, kateri pristopi tik pred ali med nadaljevanjem zbora. — Kdor želi pristopili, naj ze zglasi v Jugoslovanski strokovni zvezi< v Ljubljani, Stari tra 2,-L. izDolni in podpise pristop- nico ter plača pristopnino 5 Din in (do končanega občnega zbora) prispevek 5 Din. Priglasi se sprejemajo in potrebna navodila oziroma pojasnila se dajejo vsak dan od 8.—12. in 15.—17. ure. Člane in prijatelje naše zveze prosimo, da svoje znance — javne nameščence vneto vabijo v 6mislu pravil k pristopu, kajti v združitvi je bodočnosl! — Načelstvo. štajerske novice. šOd severne meje. V Apaški kotlini se bodo vršile dne 22. julija t. 1. obč. volitve, v nekaterih občinah je večina prebivalstva tujerodcev in sicer Nemcev. Zadnji delajo s polno paro, da nam odvzamejo zadnjega slovenskega župana in odbornike, vsaj v nekaterih občinah je tako. Če jim ne pomaga demagogija, obetajo ljudstvu, da bo njihov poslanec Schauer vse dosegel. To je sicer naravni boj ob času volitev, nenaravno in sramotno pa je, da agitirajo, informirajo ter z vsemi sredstvi podpirajo vsenem-ške kandidate ter velenemško idejo nekateri naši — naši narodnjaki, rojeni Slovenci, in celo državni nastavljenci. Ti brezvestni ljudje vodijo po občinah velenemške kandidate, sestavljajo njihove liste proti slovenskim in tudi kompromisnim, s katerimi upamo saj nekaj slovenskih zastopnikov pridobiti. Ako ne boste vi vsi plačanci kmalu nehali s takim ostudnim delom, bomo objavili imena. Kriva pa je tudi naša višja oblast, da smo Slovenci tukaj vedno večji siromaki, da nas zopet Nemci zasmehujejo in sovražijo in sicer zato, ker nam pošilja nesposobno, neizlcušeno osobje, ki omogoča, da se dogajajo take žalostne stvari ob meji v korist Nemcev. Nekateri uradi in oblasti podpirajo naravnost tujerodce, zapostavljajo lastne brate itd. Velenemški kapital ubija slovenske denarne zavode in zadružništvo sploh, avstr. državljani so načelniki, oni imajo besedo, koruptni Nemci izkoriščajo državna posestva, prodajajo drva v inozemstvo itd. Tako se gospodari pri nas. Seveda se temu ni čuditi, saj se vzdržuje sedanja vladna večina v Belgradu s pomočjo nemških poslanccv. š Rogaška Slatina. Na zdravljenje je semkaj dospel zagrebški nadškof g. Ante Bauer. š Celje. Pevski zbor, odsek Kat. izobr. društva v Celju gre dne 8. t. m. v slučaju lepega vremena na goro Oljko. Ob 11. uri jo sv. maša, pri kateri poje polnoštevilni zbor. š Pogreb v Mariboru umrlega hotelirja g. Franja Jančerja se je vršil ob veliki udeležbi dne 4. julija popoldne. Pogreb je vodil č. g. kanonik in stolni župnik Moravoc, Rajni je bil pri vseh volitvah zvest volilec SLS. Naročen jo bil na vse časopise naše stranke. Blag mu spomin! š Sestanek krščansko-socialncga delavstva v Mariboru in okolici se vrši v petek, 6. julija zvečer ob pol 7. uri v Mariboru v dvorani kat. rokodelskih pomočnikov. Poroča narodni poslanec Fr. Ž e b o t. š Seja občinskega sveta mariborskega se vrši danos v petek 6. julija zvečer. s Dobrodelno loterijo Gradbeno akcijc v Mariboru poljedelsko ministrstvo zopet ni dovolilo in sicer z izgovorom, da tako loterije in srečolovi škodujejo državni razredni loteriji. Vidi se, da balkanizem šo no bo tako kmalu izumrl. s Neprestano deževje in povodnji so uničile ua. Štajerskem ogromno množine sena. Cole dolino so poplavljene 7. blatom. Škoda znaša innngo miljonov. š Aretacija pretepaškega o r junca v Mariboru. Ker je napadel policijskega nadsv. g. I&rševana na zelo surov naeiu in -rozil z bombami je bil 3. t. m. v Mariboru aretiran revident južne železnice Ivan Š k o r -j a n c. Aretiranec je znan kot velik nasilnež in jo bil zaprt več tednov radi napada na Cirilovo tiskarno in radi dogodkov v Ptuju. Sedaj so ga izročili v zapore okrožno sodnije v Mariboru. Škerjanc, ki jo sedaj glavni Orjunec, je bil svoj čas v Trstu kandidat nemške stranko in se je zval Johann Ske-rianitz. š Uliegli dečki. 12 letni Ijudskošolsld učenec Rudolf Kiesli-ger v Mariboru je dobil kenesm leta zelo slabo izpričevalo. Ker se je ' al očeta, se jc dogovoril š-> z dvema drugima svojima tovarišema ter so skupaj neznano kam pobegnili. š Vtopljencc v Dravi. Pri Želovcih v ptujski okolici so potonili iz vode moško truplo, katero je moralo biti že več tednov v vodi. Vtopljenec je bil 30—-C0 let star, črnih las, rujavih brk in na glavi je imel obronek od stare, zaceljene rane. 91 ran 8> f g Žitni trg. Na novosadski produktni borzi notirajo žitu sledeče cene: pšenica 346 dinarjev, ječmen 290—295 Din, oves 310 Din, ječmen 290-295 Din, oves 310 Din, koruza 280-287.50 Din, beli fižol 700 Din, pšonična moka št. 0 662.50 Din, št. 2 612- 614 Din, št. 5 565 Din, št. 6 495 Din, mekinje 135 Din. — Teudenca nespremenjena. g Produkcija rudnikov v Sloveniji jo znašala 1.1922 za 310,880.317 Din premoga, od-nosno rudo (za 154,096.774 Din več kot 1. 1921), a vrednost produkcije toplluic in tovarn, ki imajo z rudami opravka, 72,882296 dinarjev. g Čebelarska razstava v Sarajevu. Tekom meseca septembra se vrši v Sarajevu velika čobelarska razstava, katere se udeleže čebelarji celo državo. Razstavo subvencl-jonira državna razredna loterija s 25.000 dinarji. g Dvig tujih plačilnih sredstev na naših borzah. Na zagrebški in belgrajski borzi so se zadnjo dni tuja plačilna sredstva dvignila, ln to vsled padca našoga dinarja v Cu-rihu in vsled dviga Londona, Amerike, Dunaja in Prage. Vsa tuja plačilna sredstva so dalje zelo čvrsta. g Premovanje konj. Konjcrejski odsek 2 kmetijske družbe za Slovenijo (bivše Štajersko in Prekmurje) priredi letošnjo pre-movanjo plemenskih konj 16. julija ob 9. uri pri Sv. Lenartu za sodni okraj Sv. Lenart 17. julija ob 14. uri v Spodnji Polskavi za sodno okraje Maribor in Slovenska Bistrica,' 18. julija ob 8. uri za Ptuj, 23. julija ob 8. uri v Ormožu za Ormož, 24. julija ob 8. uri za Ljutomer, 25. julija ob 8. uri v Beltincih za čoln Prekmurjo, 26. julija ob 8. uri v Gornji Radgoni za Apaško kotlino; 30. julija Šmarje pri Jelšah ob 9. uri za sodni okraj Šmarje in občine Sv. Jurij ob južni železnici in Sv. Jurij okolica iz sodnega okraja Celje, ter 31. julija ob 9. uri za sodne okraje Celje in Vransko v Žalcu. V Ljutomeru se bodo upoštevalo le toplokrvne pasme, v Ptuju in Spodnji Polskavi toplo in mrzlo-krvue pasmo, v vseh drugih krajih pa le mrzlokrvne pasme. g Cene senu in slami. Novo seno stane na mariborskem trgu 100 kg 350—400 K, slama (stara) 280—300 K. g Žetev v Jugoslaviji se je v Sremu in Vojvodini na posameznih mestih že pričela. Izgledi so zelo dobri, vendar sodijo, da bodo cene žitu padle šele, ko se bo novo žito pričelo razprodajati. g Izvozni krediti Narodne banke. Kakor poročajo iz krogov Narodne banke, bo pričela dajati izvozne kredite bankam in izvoznikom šele 1. avgusta. — Sodi so, da bo naš izvoz v jeseni zelo velik. g Živinski semenj v Zagrebn dne 4. t. m. je bil zelo dobro obiskan. Promet je bil živahen, govoje živine mnogo. Bosanski voli I. vrste so so plačevali od 11 do 12 Din, II. vrste 7.50-10 Din, III. vrste 6.50—7.50 Din. — Domači voli I. vrste od 14—14.50 Din kilogram žive teže. Teleta I. vrste od 15—15.75 dinarjev, II. vrsto od 12.50—13 Din kilogram živo teže. Prešiči I. vrste 25 Din, II. vrst« 21.50 Din, III. vrste 20—20.50 Din za kilogram žive teže. g Cenitev mažarske žetve. Kakor posnemamo iz uradnih podatkov mažarskega poljedelskega, ministrstva se coni letošnja žetev približno na 16 miljonov meterskih stolov pšenice in 6 miljonov meterskih sto-tov ječmena. g Draginja na Ogrskem. Vsled padca ogrske krone cene živil na Ogrskem si1"o rastejo. Kilogram masti velja 5700 ogrskih kron, govedina je po 3000 do 3300 kron, svinjina pa 3500 kron, salama po 5000 kron. — Ker jo 100 dinarjev vrednih 9500 naših 1 on, si vsak lahko preračuna cene blaga na Ogrskem v našo veljavo. g Vinski semenj v Zagrebu. Na zagrebški borzi se je vršil 4. t. m. prvi vinski so-monj. Vinski semenj se vrši vsako prvo srodo v mesecu. Zanimanje za semenj je veliko. Prihodnji vinski semenj so vrši 8. avgusta, g Poljska prepovedala izvoz surovih kož. Z 18. junijem je Poljska prepovedala izvoz govejih, konjskih in ovčjih surovih kož. RS?,™ BORZA. Zagreb, 5. julija. (Izv/i Devize: Berlin 0.0560—0.0580, Italija 4.12—4.15, London 431— 432, Newyork 93.75—94.25, Pariz 5.55—6.60, Praga 2.86 -2.88, Dunaj 0.1335—0.1345, Ziirich 16.35—16.45. Curih, 5. julija. (Izvirno.) Devlzo: Pešta 0.0660, Berlin 0.0032, Jtali.ia 31.90, London 26.'J!), Nevvvork 577.50. Pariz 33.90. Prncra 17.40. Dunaj 0.00817», Sofija 5.80, Belgrad 6.15, Varšava 0.0050. — Valuto: 0.008175. lj Mestni ženski licej in *Jntro«. Včerajšnje >Jutro« je kar vse iz sebe, ker je slišalo nekaj zvoniti o opustitvi mestnega dekliškega liceja v Ljubljani in je v svojem strahu, da se to res zgodi, naslikalo v svojem včerajšnjem uvodniku svojim zvestim ovčicam tako velikega »klerikalnega zmaja«, da ta še repa ni moegl spraviti pod streho Jugosl. tiskarne, kamoli da bi ves zlezel pod krov. Stvar pa ni tako huda, kakor jo slika >Jutrcx, in sicer ni huda ne zaradi baje ogrožene ženske izobrazbe in ne zaradi razmaha >klerikalizma<. Kakor smo se informirali, ne obstoja tozadevno namreč še noben sklep občinskega sveta, kar je žo zelo pomirjevalno. Drugič: Jo že res, da jo imela mestna občina ljubljanska nekdaj vsaj nekoliko moralne dolžnosti poskrbeti za višjo izobrazbo slovenskih deklic v slovenskem jeziku, toda danes, ko imamo narodno državo, je pač stvar narodne d r /. a -v e skrbeti za primerno vzgojo deklic v na- rodnem duhu in no ve? stvar mestne 08» čine ljubljanske. Dalje: Takrat, ko je meri-na občina ustanovila svoj ženski licej, šo ni bila dana deklicam možnost obiska država nih srednjih šol vseh vrst kot pa danes, ko deklice lahko obiskujejo gimnazijo, realko, realno gimnazijo, trgovske šole, tehniške! šole itd., sploh vse Šole izvzemši bogoslovja. Na imenovanih državnih šolah pa gotovo ne piha prehud »klerikalni« veter, če smo} prav poučeni. Ker imajo torej slovenska dekleta danes dovolj možnosti skrbeti za svojo izobrazbo na državnih srednjih šolah, ni prav umevno, zakaj naj bi mestna občina še nadalje trosila letno debele tisočake v prvi vrsti za one ljudi, ki na drugi strani vedno svetujejo občini varčnost in varčnost in zopet varčnost. Mnogo bolj kot za srednješolsko žensko izobrazbo pa je občina dolžna skrbeti za svoje ljudske šole in ravnilo v tistem okraju, kjer stoji licej, sta krvavo potrebni dve ljudski šoli. Neumestna pal je opomba »Jutra«, da hoče občina opustiti licej na ljubo samostanskim šolam, ker je splošno znano, da nobena samostanska šola nima ne gimnazije in ne realke itd., da je torej vsaka konkurenca v tem oziru izključena. Če bi >Jutro« hotelo povedati resnico, zakaj se zaradi liceja tako razburja, bi moralo povedati, da mu ne gre toliko za »ogroženo« narodno žensko izobrazbo, ki ni prav nič ogrožena, ampak samo za one njegove pristaše, ki imajo sedaj na lice ju dobre službe. Ta skrb jo pa odveč, ker emo prepričani, da nihče od teh gospodov ne bo1 ostal brez kruha. lj Vojaški konji za Orle. Včerajšnji »Narod« se pritožuje, češ kako je mogoče, da bi dala vojaška uprava Orlom na razpolago vojaške konje ob priliki proslave šentjakobskega orlovskega odseka. — Nam se to ne zdi prav nič čudnega. Vojaška uprava gotovo ve, da so med Orli izborni in odlični jezdeci, mnogo boljši od sokolskih jahačev, in takim se konja vedno lahko zaupa. lj Govorilna ura kluba STjS ljubljanskega občinskega sveta bo danes od 5.—6. uro opoldne v strankinem tajništvu, Jugoslovanska tiskarna II. nadstr. Uradovalt bodo referenti sledečih odsekov: 1. zastavljalnica, 2. dohodarstveni, 3. vodovod, 4. plinarna in 5. elektrarna. lj Članski sestanek .Tugoslov. novinar* skega udruženja, sekcija Ljubljana, danos popoldne ob 3. uri v gostilni Košak, Krekov; trg. lj Jubilej železniškega uradnika. Dne 3. t. m. je prirodilo udruženje železniških uradnikov v Ljubljani častni večer g. F. Vrišerju, nadzorniku drž. žel. G. Vriser je pred kratkim dovršil petdeset let svojega službovanja pri državnih železnicah. Jubilantu je bil od udružen ja izročen častni dar. Kljub temu redkemu jubileju, ki jih je y resnici skrajno malo, pa je uprava drž. železnic zopet pokazala svoje pravo lice, to je, da niti malo ne zna ceniti dolgotrajnega vzornega in — kar se mora posebej povdari-ti — poštenega službovanja uradnika, ki je v službi prebil pol stoletja. Udeležil se je jubileja g. ravnatelj južne železnice, g. vodja inšpektorata drž. železnic v Ljubljani, a ravnateljstvo drž. žel. v Zagrebu, v kojega področje jubilant spada, ni smatralo potrebnim, da bi poslalo vsaj svojega odposlanca. Običaj je tudi in povsem umestno bi bilo, jnbilanta primerno nagraditi; uprava drž. žel. tega ni storila, pač pa je bil g. Višar na nehoneten način upokojen, kar se mora smatrati za odkrito neupoštevanje poštenega dela. — Jubilantu, ki je še povsem čil in zdrav, kličemo vsaj mi njegovi tovariši: Na mnoga leta! lj Eiizabetna konferenca vabi najvljudneje v prid svojim bolnikom dobrotnike, prijatelje in čislano občinstvo, k dobrodelni prireditvi v prostorih Mlad. doma na Kodeljevem prihodnjo nedeljo 8. julija. Začetek po blagoslovu ob 4. pop. Godba Mlad. doma pod vodstvom kapelnika g. Dolinarja. Bogat srečolov. Dobra kapljica. Potice najimenitnejših gospodinj našega konca. V vsakem kotu pestra zabava i. t. d. lj Društvo delovodij in industrijskih' uradnikov ima dne 7. julija ob pol 8. url zvečer v Rokodelskom domu zborovanje. Sprejemajo se tudi novi člani. — Odbor. lj Pes ogrizcl deklico. Dne 2. julija 1923 okoli 3. popoldne se je igrala 3 letna deklica Silva Menart na Rosljevi cesti poleg tratoarja. Naenkrat priteče od nekod pes g. Certallča, podere deklico na tla in jo prične grizti po obrazu. K sreči sta psa odgnala pisarniški sluga trgovsko delniške družbe Ivan Romanjuk in Ana Ocvirk, sicer bi pes deklico popolnoma razmesaril. Deklica je težko poškodovana na desnem licu ln je bila takoj prepeljana v bolnico. — Na Resljevi cesti je splošno znano, da je dotlčni pes popadljiv in je že več oseb ogrlzel. ____________—j Cerkven! vestnlk. c Koroški misijonarji, vč. oo. žužefc Pristov in Sečnik so so pravkar srečno vrnili iz slovenskega Korotana. Od novega leta doslej so imeli na Koroškom v pliberški ta dobrlavaškl dcknnlji 21 misijonov. Usp»m mlsijonov jo bil splošno nepričakovano, dobec. stran c IBEDVBN3CC, Hne B. julija Stev. 1®. Prosveta. fcr. Štele: Razstava bratov Kraljev. (Konec.) Razstavljene so v prvi vrsti slike, kiparska 'dela bolj radi dekoracije. France je razstavil manj kot Tone, očividno % ozirom na to, da jc dvorana njegovo delo. Skupina Magdalena, Oznanjenje, tDljska gora in Snemanje s križa ga kaže v najnovejši razvojni smeri. Da ga zanima y prvi vrsti problem izraza in forma, je jasno že Jz tega, da je v teh slikah uloga barve potisnjena Skoro popolnoma v ozadje. Zato, kako ei skuša pojasniti neke osnovne gibe in forme s skoro kubi-stičnimi pripomočki, je značilno Snemanje s križa. Tako ^a vidimo zopet v novi, vendar z dosedanjim njegovim razvojem ozko zvezani smeri iskati isvoje poti. Zvezo s prejšnjimi deli tvori Magdalena, ki podaja v svojem bistvu zopet problem Tužne prošnje. Vsebinsko je nedvomno najgloblja med vsemi iz tega cikla in tudi bi rekel najmodernejša po svojem razpoloženju. Žena, ki ji seva groza v obrazu, stoji pred nami obrnjena s hrbtom proti pokrajini, v kateri se nahaja obširno mesto In za njim hrib s križi. V tem izrazu naj bi od-kevala absolutna groza pred Babilonom, ki še ved-ho požira nedolžnost, preganja resnico in ';riža proroke — doživetje groze zgodovine in sedanje flobe. Zanimivo za Francetovo hotenje je tudi Št <*ertersko predmestje. Vzel ga je napol b ptičje perspektive, postavil v sredo cerkev, ki rlominira s svojim toplim tonom med hladnimi, ki to razpoloženi okrog. Realnost stavb in ulic je posnel samo po slavnih predstavnikih, ki so v svojih masah dobro zajeti; isto velja za skupine, z eno besedo: iz težko pregledane zmesi hiš in ulic je povzel monumentalne črte in mase in tako ustvaril fr podrobnostih nerealno, v svoji monumentalni ftztononnji p« realno sliko Sentpeterskega predmestja. Med kiparskimi deli je Interesantnr, majhna Madona z detetom, ki drži cvetlico v roki, iz kamna dva majhna kipca: Mati in posebno Otrok x rožo. Tone se nam je to pot prvič predstavil kot portretist. Njegovo stremljenje gre za tem, kako podati značaj v realistični obliki. S temi deli se je naenkrat povzpel med naše najboljšo portretiste. Na drugi strani pa vedno rad pomodruje. Borba s elementom, kjer se v ostrih, skoro bolest vzbujajočih zarezah elementarne inaso bori za prehod več ljudi, katerih vsak po svoje izraža svojo nemoč, je zelo učinkovita in gotovo poskus vizionarnoga reševanja življenjskih problemov. — Med najboljša Tonetova in sploh slovenska umetniška dela pa bi Jaz prištel radi izredne izrazne sile Nevih t o : Pogled na polje, kjer toča neusmiljeno seka klasje, spredaj pa v obupu nazaj vržena glava in roke gospodarjeve ter mati z detetom, ki bolj udano izraža svoj obup, preko vsega pa je razlit kolorit viharnega svetlobnega razpoloženja. Ta slika sama opraviči marsiknko nenaravno zasukano glavo ali vrat, katere so Kraljem tolikokrat očitali. — Zadnja večerja jo zanimiva psihološka študija tega dogodka. Janez, ki ga najmanj odobravajo, je vseeno plod mojstre' ga opazovanja. V nezavedni reakciji na grozno vest mu je zlezla glava med ramo in nagnil se je sunkovito za Učenika, kakor bi hotel iskati zatočišča. — Doprsna Madona z detetom je nabožna slika velike miline in je skoro popolnoma osvobojena materialnosti. Med kiparskimi deli je zopet razstavljen Glad —naraven štor, v katerega dane oblike je fantazija rezbarjeva interpretirala od gladu izmoz-gane obraze, katerih eden žveči lastue prste, drugi se je zagrizel v prst, roka krčevito grabi in stiska usahle prsi, da iztisne zadnjo kapljo mleka Tudi ta razstava nam kaže brata Kralja v bujnem razvoju. Tudi ta nam je pokazala nove plati njihovega stremljenja in iskanja po izpopolnitvi izraznih sredstev, da izpovesta polagoma to, po čemer teži njihova duSa. Toliko sagrlzene do-slednosti smo redko videli pri domačem umetniku. Pogosto stopata po občinstvu nerazumljivi poti, toda to ne radi poze, ampak radi notranje nujnosti. Njuna osebnost se stalno diferencira Sta-rejSi, France, gre za formalnimi problemi ir jih načenja vedno od novih strani Tone je realistič-nejSi od njega, pristen pa mistik in išče izraza za težka vpraSanja, ki se stavijo pred njegovo mladost. Francetovo vretje je v formalnih problemih, Tonetovo v vsebinskih. Obema skupna pa je prirojena lirična poteza in kadar ta prevlada, takrat sta tudi občinstvu neposredno dostopna. • * • pr Kulturno-historifna razstava v Va- raždinn. Prijatelji zgodovine in ljubitelji starin bodo priredili med 14. in 20. julijem t. 1. v Varaždiuu kulturno-historično razstavo. Zgodovinsko družbo v Mariboru, Muzejska društva v Mariboru, Celju in Ptuju se bodo udeležila razstave dne 19. t. m. Odhod iz Ptuja ob 6.53 uri zjutraj, prihod v Varaž-din okoli 10. ure. Razstava bo zanimiva. Va-raždinski samostani in cerkve so dali različne predmete na razpolago. Razstavljena bosta tudi arhiv oazmarskega kapitlja ter mestni arhiv. Razen tega bomo videli pohištvo v slogih 18.—19. stoletja. Ob tej priliki se bo vršil v Varaždinu tudi sestanek imenovanih društev, kjer se bodo določile smernice za sistematično arheološko in zgo- dovinsko delo ▼ mariborski oblasti. — Prijatelji domače zgodovine ste vabljeni, da se pridružite izletu. pr V Hlasnikovi tiskarni je izšla kujb ga: Dr. Dragotin Lončar, Politika in zgodovlua, 154 strani, cena 80 Din. Spis ima pet oddelkov. V prvem oddelku so politični življenjepisi Masaryka, Kreka, Mahniča, Svetca, šusteršiča in Tavčarja. V drugem oddelku se opisuje boj za Jugoslavijo v socialističnem gibanju. Tretji oddelek razpravlja o centralistični in federalistični ozir. avtonomistični ustavi v Jugoslaviji Četrti oddelek govori o razliki med socialističnim in komunističnim gibanjem. Peti oddelek je najobširnejši in pripoveduje, zakaj in kako smo izgubili Koroško ter Primorsko. Spis je aktualen, ker je zgodovinski dokument slovenskega mišljenja in gibanja ob svetovni vojski. Mefeorologično poročilo. Ljubljana 306 m n. m. vlš. (Jas opazovan ia Barometer t mm Toruio. meter v O fsibrum. cliterenoa v O Nebo, vetrov Padavine ▼ mm 4./7. 21 h 738 6 19'5 0-6 d. obl. brezv. 5./7. 7 h 740 17-8 07 megla brezv. 1*7 B./7. 14 h 739-7 20-8 1-2 d. obl. j. v. najbolj s« proti trganju, Termi, Uoiiiaa itd. aajndobnel«« hoteli • kopališči, direktni brzovlak U Zagreba T Vratislavo od tu i in pol uro. najo.nejfta celodnevna oskrba in stan v zdraviliškem hotelu od K6 40--, Graud hotel Boyal od . . . „ 60'—. Jugoslovani dobe ie druge ugodorti pri oenah. Informacije! L. Sohrelber, Zagreb, Akademacki trg I. II od 8. do 10. in 4. do «. Pozor GASILNA društva Gasilske DIPLOME in razglednice ima v zalogi H. ZUPAN, knjigoTez, Ljubljana, Tržaška cesta 24. 4046 Tužnim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in pa znancem, da je danes, v torek 3. julija, preminul po dolgi in mučni bolezni, previden s svetimi zakramenti za umirajoče, naš predobri mož, oče, tast in praded, gospod Florijan Potše rud. blagajnik v p. in hišni posestnik Pogreb se vrši v petek, dne 5 julija 1923 ob 16. uri popoldne od hiše žalosti, Loke 309. Blagi pokojnik sc priporoča v blag spomin. LOKE pri Trbovljah, dne 3. julija 1923. _ ŽALUJOČI OSTALI, Zahvala. Za blago sočutje in častno spremstvo k zadnjemu počitku se iskreno zahvalijo ŽALUJOČI OSTALI. Poravnaite naročnino! Vajenca za MIZARSKO OBRT sprejmem TAKOJ, tudi na hrano in stanovanje. — JOSIP GOL.JAR, mizar. KLEČE št. 2. 4036 IHffiHBBBSE SPREJMEM v večje LESNO INDUSTRIJSKO PODJETJE, združeno s parno žago kot družabnika in VODJO v lesni trgovini več ali manj izurjeno podjetno moč iz dobre hiše na deželi, ki razpolaga vsaj z Din 100.000 kapitala in ki bi bil pripravljen pri lesni trgovini sodelovati. — Ponudbe pod cSO-L1DNO PODJETJE 3944< na upravo lista. šivilja gre šivat na dom. Naslov pri upravi pod š!. 4040. h konjem za posestvo na Hrvatskem. Vprašati pri INŽ. ŠNELLER Resljeva cesta 31, I. nadstropje. Za lepo sobo meblovano ali prazno, s separatnim vhodom in dobro postrežbo, v bližini glavne pošte, DAM DIN 150,- NAGRADE. Ponudbe pod cVečkrat odsoten« na upravo. OVES - KORUZO la- na VREČE in VAGONE razprodaja M. BIELIČ, Dunajska cesta št. 33 pri «Balkanu« po najnižjih dnevnih cenah. 3697 Dam posojilo onemu, ki mi da v NAJEM oziroma preskrbi STANOVANJE: 1 sobo, kuhinjo in pritikline. — Ponudbe prosim na upravo «Slovenca< pod •- ZALOGA POHIŠTVA: F. Faidiga sin, Sv. Pelra cesta Stev. 17 DODffl iBDlIlH IBBHOV in spremstva, kakor dobava celih vagonov umetnega ledu z eventuelnim naknadnim poledenenjem prevzame promptno po najnižjih dnevnih cenah HEINRICH SCHIGERT, FnlirwerksunterDeJimung 6RAZ, Eggenberg 20. IZJAVA. Podpisani javlja, da g. KAREL VELKAVRH ni upravičen, sprejemati denarja od strank na moje ime, ker jaz njemu izročena plačila ne pripoznam. Karel CigEer, trgovec z premogom in drvmi, Sp. Šiška št. 72 Izdaja konzorcij >Slovenca«, PRODAM dobro ohranjeno kompletno ORODJE ZA IZDELOVANJE cementne opeke. Vpraša se pri tvrdki LJUDEVIT v Kranju. SIRC 3976 Odgovorni urednik: Mihael Moškerc v Ljubljani, Habsoka bralna (mo Na osnovu naredjenja Gosp. Ministra Vojnog i Mornarice E. P. broj 3260 od 1. maja ove godine održat če se na dan 4. avgusta 1923. godine u 11 časova pre podne u intendanturi Dravske divizijske oblasti u Ljubljani (kasarna Vojvode Mišiča objekt XIV.) prva javna usmena licitacija za nabavku i isporuku 730.000 kilograma pšeničnoil Hlebnog brašna tipa 80%, i to: za garnizion Ljubljana...... 290.000 kilograma za garnizion Maribor...... 280,000 kilograma za garnizion Celje....... 160.000 kilograma Izporuka brašna po mesečnim partjama franko magacin inten-dantskih slagališta pomenutih garniziona do 25. novembra 1923 godine. Kaucija polaže se u gotovom novcu ili vrednosnim papirima po odredbama čl. 88, Zakona u državnom računovodstvu na dan licitacije do 10 časova pre podne na kasi Dravske divizijske oblasti u Ljubljani i to: Za garnizion Ljubljanski 75.000 dinara, za garnizon Mariborski 75.000 dinara i za garnizon Celje 40.000 dinara ukupno 190.000 dinara. Uslovi po kojima če se ova licitacija izvršiti, mogu se videti svakog dana pre i posle podne u kancelariji intendanture Dravske divizijske oblasti u Ljubljani i vojnog okruga u Mariboru i Celju. Svaki ponudjač (licitant) obavezan je, da na dan licitacije preda predsedniku komisije pismeno svedočanstvo nadležne trgovačke komore o svojim preduzimačkim podobnostima kao i uverenje o tome, da je svoju radnju prijavio poreskim vlastima i platio pores za tekuče tromesečje. Iz kancelarije intendanture Dravsko divizijske oblasti E. brc5 9904 od 26. juna 'l923. godine u Ljubljani. Jujiosl&vau<a tiskarna v Ljubljani.