j£fO—YEAR XVII. i. ^c^-^r^TS tPTJ^fXUVßR Chic**©, III., pondeljek, 11. avguste (All«. Il), 1924. STEV.—NUMBER IM. draginja narašča, delavcem mezde znižujejo tak je namečik delay. ceh k brezposelnosti v kapitalističnem gospodarskem sitemu ne more biti drugače Chicago, 111. — da, tako je. l)e-livee ocj|)ušeajo, produkciji se o-Bfjuje, tovarne in druga indu itrijska podjetja zapirajo, poro ¿It o tržnih cenah pa govore, da «ne za čivljenske potrebščine ple-njo kviiko, medtem ko druga porodil« govore, da tistim delavcem, ki še delajo, znižujejo mezde. V Tamarackovi tovarni v Paw-tncketu so znižali mesdo za deset editotkov. V Philsdelphiji se po« iretujejo krojsški tovarnarji, na kakien način bi znižali mezdo krojaikim delavcem. Čevljarski tomnarji v Haverhillu, Mass., ahtevajo od organizacije čevljarjih delavcev Shoe Workers Protective Union, da naj pristane na nižanje mezde za dvanajst in pol odstotka in uvede naj se zopet delo v soboto dopoldne. Take uhtere so stavili ludi čevljarski tovarnarji v Brocktonu, Mass. Delavci v tovarnah Panther Rubber kompanije v Stoughtonu, Mass., so zastavkali, ker jim jo kompanija utrgala mezdo za dvaj set odstotkov. HSpencer Wire kompanija v Wickwiru je odredila v svojih tovarnah, da se dela z omejenim časom. To se je zgodilo po petin dvajsetletnem nepretrganem ob ratovanju. Kompanija pa ni le •mejila delovni čas, ampak se je odločila, da zniža delavtke mezde xa deset odstotkov. Z gonjo za znižanje oeji so na-•eadne pričeli mL shears m ^»pa du ali na vzhodu. In dejstva govo n, da so privatni bizniiki interesi ostali zvesti svoji tradiciji. Zdaj poskušajo znižati mezde na vzhoda. kmala bodo delavci te poizkuse občutili tudi na arednjem za-P*lu, ako se bodo upiral) zniža-■ju mezde. Igra je vedno enaka. Najprvo onej« delavni čaa v tovarnah, zatem prično odpuščati delavce in »pirati tovarne, nakar prično «iievati mezde. Obenem ko se to Trii- Pa navijajo eene ta življenje potrebščine. V kapitalističnem gospodarjem Hist emu ne more biti druga-« Privatni bizniški interesi hrepene po vedno večjem nagroma-<™ju bogastva in legična posledica takega hrepenenja je, da trpe delavci. , v»a gniloba kapiUlistiČnega si-^»s *e pokaže vprav ob takih tfliksh. Tisti, ki ustvarjajo bo-futvo- «o obsojeni na trpljenje J» pomanjkanje, in tisti, ki ne de-J». pa $ve razkošno Življenje, «[»tem so pa zagovorniki sedala gospodarskega sistema tako Sramni, ,)a pripovedujejo ver-da jc to božja volja. ttlfZIJONIRAlU MAČKA JI CRKNILA. *mfret, conn. — Mačka Sar-«»J« crknila. To ni bila navadna «tupak Uživala je penzijo. Kleanor J. Clark jc žepu-g*sd svojega premoženja $1,-TJ'000 J"P'h $2.500. da se nalože ponosno za prehranitev mač- s.* " kdo ,rdl' d» "O »'U®-¿J' '""'»rine ženake, ko tako ^' »krbe /a mačke po svoji tisoč« j, siromakov, ki ne »u? Moliti svojo trudno i, * Mt n(l -kTb. a.M# T*' in tisoče delaveev mora alu.w l,?rtI rfvno flT,ie nje, da dnig i|OT,k ris^roniadi ¿J»« pol dolarjev. Tak je ka **azki diktator se A« drtt. » a«g. — (Unirai Pri-»J* naznanil včeraj, [? \U,U direkto- Hp,;(| T" > »>gov odgovor d Ml, „nM rar i je in zabije. t\9 TOr,ra bHi i^. r * ApMiji Pregled temi! dogodkov. Amerika. Silni viharji, katerih poledice so mnoge žrtve in ogromna Škoda, «o besneli v šestih državah. Draginja raste, mezde delaveev pa ie padajo. Delo v industriji po-nehuje. Utihotapljanje inozemskih delaveev. Mehiški predsednik Calles je posetil odbornike A. P. D. Inozemstvo. Velika Britanija in Rusija pod pisali dve pogodbi. Delo londonske -konference je brez malega končano. Ameriški bankirji ao zadovoljni. Ugodna pogajanja med Japon sko in eovjeti. Ameriška letalca morda saklju Čita polet radi anešnih viharjev v Grenlandiji. Delo v industriji poje-njuje. tovarni so zapeti ali pa delajo v njih z Oasom. Delavci »o najhujše priaadeti. Chicago, III — Položaj v industriji je zelo alab poaebno na vzhodu in lahko ae reče, da induatrija dremlje. Iz Lawrenca, Mass., po ročajo, da ao Bverettove tovarne zaprli za tri tedne, daairavno ao nekaj čaaa delali v njih le po tri dni v tednu. V Lowellu, Maas., so zaprli predilnice ta deset dni. Preje so delali akosi dva tedna po tri dni v tednu. Is Websterja, Mass., prihaja glas, da Slaterjeva kompanija kmalu odslovi sačaino petnajat sto delavcev.^^ poročajo, da je produkcija v pre dilnicah omenjena sa pet in dvaj set odatotkov. V Massachusettsu je dobro raz vita čevljaraka induatrija. Ta induatrija nima naročil in v Brock-tonu, Lynnu in Haverhillu je produkcija v Čevljarskih tovarnah približno za eno tretjino pod nor malo. Tvrdka za izdelovanje avile Wm. Skinner and Sons je zaprla svoje tovarne sa deset dni. Tvrd ka Lyman Cotton Goods Co. ji je sledila in tudi prenehala z delom v svojih podjetjih sa deset dni. American Thread kompanija na znanja, da je delo v svojih tovar nah ustavila sa deset dnL Ustavila je delo tudi Farr Alpaea kompanija. Taka poročila prihs jajo tudi o tvrdkah, ki ae pečajo s produkcijo sukna in volnenega blaga. International Paper kompanija v South Glena Fallsu, N. Y., ima še zaprto avojo tovarno. Union Bag and Paper korporaeija v Hudson Kallsu produeira le štiri dni v tednu. V tovarnah Dwight Manufacturing kompanije v Chi-eopooju, Mass., deluje le tri dni v tednu. New London Ship and Engine kompanija je odslovila ravnokar dve sto delaveev. Reading Railroad kompanija je obvestila svojih štiri tisoč delav cev v delavnicah v Readingu in več drugih tiaoš delaveev ▼ drugih delavnicah, da bodo delali po štiri dni v tednu in osem ur na dan. ^^ To je le nekaj primer s vzhoda. > Kako je pa na akrajnem zapa-du in v arednjem zapadu. Ia Kalifornije in Waahingtona ee glaee poročila, da je veliko d*laveev brez dela, ki »o brez jela in dragih življenskih sredstev. V Chfeaga in drugje po «red-njem zapadu še niso teko očivid-no priče» zapirati tovaren kot na vzhodu. Ampak delavee odpuščajo in aihče ne ve, kaj mu prinese prihodnji dan. Podporniki Wall «treeta se trudijo t rasnimi sredstvi ia po rasnih potih dokazati, da so gospodarske razmere zelo ugodne in da kmalu napoči čas proeperitete Vse to ao prež»« besede V v o-tilnern leto smo ia podporniki velike denerae mošaje boAej* she gsti IJudelvo s pripovedkami a prihajajočih dobrih čaeih. Znan» "ti j a o slabih časih ao ta ELEMENTARNE SILE BESNELE V ŠESTIH DRŽAVAH. Devet oseb j« neurje, U j« besne lo zadnji tedsn po sapadai st»a-ni Wiaoonsina, lows, Illiaolaa in Indiana, ubilo in 50 pa taks no poškodovalo. V ÖXTRTXK ZVBOBR IN V P* TIK BO BILI HUDI NAU-VI IN B1SNI VIHABJt Calles obiskal Gompersa. Novi predsednik Mehike jt govoril o svojih ciljih »a Mil ekse kuUve A. D. P. Chicago, IU. — Devet oseb je bilo ubitih in kakih petdeset pa hudo telesno poškodovanih v celi vrati muhastih neviht in ploh, toče in električnih neurij, ki to ime la svoj strašni ples preko sapad nega Wie rušilo. Tovarna Jackeon box fac tory v Black Rivcr Fallsu je do tal podrts, Hlev ns kmetiji Franka Metske blizu Chippewa Fallsa je odnesel vihar »to čevljev daleč, a pustil (Dalje na 3. strsni.) Japonski dajo koo-cesije soviet»«. Pogajanja w Peking« sa prlsnanje sovjetskih republik bodo kma hi Peking, Kitajska, 9. avg - Pogajanja med Jeponsko iu Unijo sovjetskih republik za vpoetav-Ijenje diplomatskih in trgovskih stikov se uspešno nedeljujtjo. Japonski poslsnik Kenkiči* Jfošizava Pekingu in sovjetski po«i- *iik Karshsn na Kitajske« vodita pogajanja. Japonska, ki bi rads u-slano vila mogočno t ro z vezo — Japonska. Rusija in Kitajska — za nadvlado Azije, daje eovjatom mnoge koncesije Ruaija dobi na raj eeverno strani otoka Hehshne enake trgovske prednosti v Mardfurijl. Japoaej ne zahtevajo dragega kakor enak delei trgov-skih interesov v eeverni Mendla-riji ia prest dohod do olja na U-kalinu Atlantic Oity, N. J., 9. avg. ^ IMutarco Eliaa Calles al je vzel včeraj dve uri čaaa, da je aapuMil New York in obiakal ekaekuUvo Ameriške delavake federacije, k a ters tukaj zboruje. Callea je ne kaj Čaaa konferiral s Gompersom in drugimi voditelji federaoije, nato pa je imel kratek govor pred odborniki. Dejal je, da on je bil izvoljen od delavcev in kmetov Mehiki in zato bo njegova skrb, da dvigne delavee in kmete na enako soeialno stališče s dru-Rimi sloji, ko prevssme 1. decern bra predsedništvo sosednje republike. "Bodite zagotovljeni, da ne bom nikdar isdajalee," je odločno dejal Callea. Nadalje je iarekel teljo, da bi Ameriška delaraka federacija — katero on viaoko apo ituje — kooperirala s Mehiško delavako federacijo in s njegovo vlsdo v prid delavakim rasredom obeh republik. Končno je Calles povsbit Gompersa in ostale odbornike federscije v Mexico City ns dan njegovega ustoličenja, ko bodo njegovi gostje. Odbor je iprejel njegovo valiilo in se mu prijszno sahvalil sa poset. Anglija podpisala pakte z Rusijo. Pnrič v sf odo vini Valile« Britanijo jo bil* podpisana po« godba, v kateri jo ignoriran angleški kralj. Sporaaum s Rusijo jo isgval kriso v liberalni stranki. Lloyd George, ki jo napovedal boj pogodbama, nima vieb liberalcev na svoji strani. Sleparju Korttzu zopet na eledfl? Chicago, JU. — Iskanje, ki ao ga svesne oblasti ra^Hrile po ee> lern svetu pred devetimi meseci, ds bi prišle na aled veleatepafju Koretzu, ki je opeharil ljudi ss London, 9. avg. - Velika Bri tanija in aovjetska Ruaija ata mi oči ob šestih podpisali dve pogodbi in angleško-ruska konferenca, ki ae je začela v marcu, jc «rečno zaključena. Ena pogodba je trgovskegs ms čaja. druga je pa splošua, ki kri je rešitev vseh spornih vprašsitj med Anglijo in sovjetsku vladu. Ramaay MaeDonald in W. 11. JW>nby sta podpiaala pogodbi v imetju Velike Britanije, pet rua-kih delegatov pa v imenu Unije sovjetskih socialističnih republik. Pogodbi sta snačilni, kar je v njima prvič v zgodovini Velike Britanije ignorirali angleški kralj. Kralj ni podpisal pogodb, niti ni trebs njegovega podpisa. Formula vasice angleške pogodbe se o-bičajno začenja: Pogodba med njegovim veličanstvom, kraljem Anglije, Irske in britskih preko-morskih doiuinijev ter eeisrjem Indije" itd. 1'ogodbi s, Rusijo se pa začenjala { "1'ogodba med Vr-liko Britanijo in aeverno Irsko na ¿ni strani ter Unijo eovjetskih so cialiatlčnih republik na drugi". To snači, da je v javnem dokumentu prvič priznana neodvianost Rvobodc drla ve. Irske in angleških dominijev. Zunanji ursd je poxneje pojas nil, da je bil kralj izpuščen radi Poštni nadzorniki ao več tednov natanko pazili na pi«ma, ki ao pri hajala iz Nemčije na naslov Kore tzore žene, bivajoče aedsj v Win netki. Zvezni maršal Robert R. Levy ki ima zaporno povelje, je rekel, da bo aptiiral na državni depart ment, naj naroči konzularnim u-radnikom v Nemčiji, da morajo r. vaemi svojimi močmi iskati moj strskegs sleparja. Juristi se sedsj pečejo z vpraša njem, ali ustvarja izrsbljsnje zvezne poŠte v sleparske namene zadosti vsžen zločin zs izročitev dotičnega krivca, sli ne. Nekstari menijo, ds, neksteri ps, ds ne. 17,000,000 s ničvrednimi ( oljsimi ÄSffiÄ&'SS luč sveta. kaj Ne dajo ee vtajrtér ker jih delevet najbolj občutijo Pripe ved k* o prihajajočih čagih ialeje •MvmWb aaasea. same «fît j u zna-meaja. da jih Ijedstvi ne opez«. IOM1DL7A POD VISLIOAHL Daleč, daleč js šs človeštvo od si* vilisaeljel Vlile PlatU, Ind. — Obesili so Euzebe Vidrina, ki je priznal, da je ubil v zadnjih treh Itih pet o-seb. Na potu k vislicam ia pod vislicami ao ae odigrali prisori, ki sodijo v blazoico ali pa med ljudi, ki eo še deleč, deleč od prave ei vilizseije in ki pokaztijejo, ds č« se dsnašnji elvilizirsm človek ms lo popraska, da ae takoj prikaie barbar. Vidrina so nsjprvo fotografi rali v raznih pozah. Norčeval ae je iz česmkerekih fotografov in menil, da nsj neprsvijo dobre sli ke. Ko je etopil pod visliee, js po ^Mal nanje, a katerih je viseis vrv in je rekel šerifu: "Chsrtie, ali je to vaa vrv, e katero ms pošljete v pekel!" Nato je Vidrine zahteval, da ga še enkret fotografirajo s vrviao o-koli vrstu. Ko je bila slika isvrše-ns. je zahteval, da gs fotografirajo s vrvice okoli vrstu hi em«h Ijajočege. Tudi to ee je isvršilo Nato so mu sakrili obras s črno kapo. , Zdaj se je zopet oglaeil Vidrine in rekel i "liuilie, le hitro lM "Vse priprsvtjeee, Buseba," h odgovoril šerif. "Hitro. ChsHiet" Nato je šerif sproiil poet ia Vi-drioe jf okvieel na vrviei g zlomljenim tilnikom. ali prijatelji vladarja, pogodba pa mora biti podpisana po reprezentantih enake ohlaMti na obeli straneh. Medtem, ko sta pakta s sovjetsko Itusijo povečali prestiž Mso* Don«» Ido ve vlade; sta obenem naredil« velik razkol v liberalni stranki Danes se je jasno pokazalo, da Lloyd flcorge, ki je napovedal pogodbama IjuC boj, nima vseh svojih prieteüev ra seboj; erlo nekateri liberalni voditelji s< ne rtrinjajo z njim in podpirajo MacDonslda. "The Daily News" in "We»t-minster Os ret Is", 'd v« vodilne londonska liberalna lista, napa data Lloyd (Jeorira. radi njegovo opozieije in pozdravljata pogod M z Hnsijo. "The Manchester diisrdisn", nsjvplivnejši liberal-n! list v Angliji, je|ste(ra mnenja. Edino "The London Daily Ohro ničle", ki je lestnina Lloyd Oeor-geve skupine, napada pogodbi. COOLIDOB SE IK Wt ODLO CIL OLEDE SLADKORJA. Študiral bo stvar na počitnlosh. Washlngtoo, D. O. IVedsed- nik'roolidge odide več tednov na počitniee, V lte|L hiši govore, da predsednik nI ^Jnel čete, da študira sladkorni |>ol'»jtaj in zato ga bo študiral na počitnicah, da ss odlo*i, ako se zniža nvoznlns ns slsdkor Tako bo poče«! minila aezons sa ukuhavenje sedja In sladkorni interesi ne bodo imeli velike škode, akotudi s« odpravi uvoznina na sladkor. KAKO SE ODIORAVAJO DRAME V ČLOVEŠKEM £IV UEKJV Chieago, 01. — 2Metni John Sinek Jr„ komereijslrn umeiniškl eliksr. je kupil strup in ga povili Nato je odšel v kino ia mir-ao irMel slike, dokler ve niso prijeli krči in je pričel učiekova-ti strup, liil je dalj časa bres dele ia ee je zaetonj trudil, de ge dobi. Prepeljali eo ge v bolaišeieo ia v njegovih š#pih eo našli piema ae njegovega očrte ia eretro, v kale« rib se poftlevlja od ajija. Zdrav, nik i is javljajo, da ga »breaije pri Hvlj*ejs. Ameriški bankirji eo zadovoljni. Delo ns londonski koufersnot js brai malega dokončano. Ker. rist prišel v Pariz la sopst od* šel r London. Psrls, 0. svg. — Preratjer ller* riot se je noooj vrnil domov, kjer gs čsks uujns kabinetna seja, k s* teri ho predsedovsl predsednik Doumergue. Sejo je ekliesl Ili r-riot iz Londona po svojem kurirju rsdi vprsšanja vojaške isprssnit* ve Porurja. Francoska vlada mo* ra rešiti to vprašanje pred pon« deljkom, ko ae vrne Hcrriot v London In izroči Nemcem zadnja pogoje lzprazuitve. London, 0. avg. — Pofla nno delo reparauijake konferenco js končsno. Odbori tvedeaeev si« bs* vi jo s popravki besedila tupetsm v pogodbi. Nemški delegatje so včeraj zopet konferirali s Ilerrio-tom in Theunisom rsdi Porurja. Predstavniki vodilnih s meriš* Kili bsnkirjsv, ki so vci čst konference v tesni srezi z delegacija-n i, so videti ssdovoljnt z zaključki. "Posojilo dvesto milijonov do-l,ii>v Nemčiji bo podpissno, liolj triko, ampsk podpihsuo bo kljub-t mu" je rekel cd.n i.anHirJef ameriškim |)ornČe\eieem. Pari«, 10. svg. — Premljer ller-riot se je dsnes vrnil v Loudoo s popolnim pooblaščen j» m. da pod* piše pogodbo na miHlnaroilui konferenci in tako ust rele lelj! o u-sleških in ameriških udeležencev konference, pogodba med drugim vključuje vojaško i/praxni< tev Porurja. ^olet okoli ovots. Tstsve Američanov; dober pro-. otor ts izkrcanj s v Orsnlandljl Šs ni nsjden. • Beykjavtk, Islaedija, 9 gvg, letalca Hmith in Nrlson se neprestano posvetujete s smeriškiml mornsričnimi čsstniki o problemu ledene bloksde v tirenleudijl« Prsvi prostor ss prihodnje postajo let sle« v Še ni nsjden in trenot* no izgled s, ds bosts morsla a\ija-tiks rlsklrstl polet preko Krsn-landije sli ps opustiti polet M to srrono, Vss pristsniščs v iireulsn« diji so rsmr/njene in takih l»««l« Pati—I l»»l«y. ■¡■É wTtfc* »totals Wsilearf B—fls A d v erttftBf »I— — BoSgriptiot^^iU^UUnwSfr^w) e»d Cmü » Mr >#o >6 S0, tn4 foftfP ■ "MEMBRR of TL .00 per y«ar. ETatedfS 0*1« m » «ku^j» r- •NMii d» • Um dm** (mm, m «m m wtofi IW. M BMlm fiMtlu b riTO* ZAKAJ POSTAJA OSEMNAJSTI AMENDMENT POLITIČNO VPRAŠANJE? Osemnajsti amendment ni zaradi tega važno politično vprašanje, ker je bilo mogoče na podlagi tega amendmenta sprejeti Volsteadovo postavo, ki prepoveduje izdelovanje, transportacijo ln prodajo pijač, ki vsebujejo več ko pol odstotka alkohola. Za pametnega človeka vendar nt najvažnejše vprašanje, ako vživa ali ne opojne pijače. Za pametnega človeka so opojne pijače postranska reč, kajti znano jnu je, ako se najpametneji človek preveč napije opojnih pijač, da mu opojne pijače tako zmešajo njegovo pamet, da ne ve, kaj dela. Preden je bil osemnajsti amendment sprejet, je ameriška ustava pripovedovala, kaj ljudstvo sme in kaj so njegove garantirane praviee. Osemnajsti amendment pa govori kaj ljudstvo ne sme. Ta amendment je najjasnejši dokaz, da lahko dve tretjini držav ne glede ^ato, koliko prebivalcev živi v njih, odpravita državno avtoriteto in da se policijska oblast podeli federalni ali naV rodni oblasti, da prepreči nekaj, kar je prepovedanega. V Wall Streetu so bili prav zadovoljni, ko je bil sprejet ta amendment. Kajti s tem amendmentom se je u-stvaril precedent (bivši dogodek), da bo lahko tudi kaj drugega prepovedati. Gospodom v Wall Streetu se prav gotovo ni šlo zato, da podaljšajo življenje delavcev, z odtegnenjem o-pojnih pijač. Pameten človek razume, da Rockefeller in tovariši niso podpirali prohifaicijoniškega gibanja, leer žele, da alkohol ne uničuje zdravja delavcev. Ako fci tem gospodom bilo res kaj do tega, da si delavci ohranijo dobro zdravje, bi predvsem skrbeli za človeške razmere v industrijskih podjetjih. Svoja podjetja bi opremili z najboljšimi* varnostnimi napravami za ohranitev Človeškega zdravja. Delavcem bi plačevali tako visok^m«-do, da bi lahko izhajali in svoje otroke pošiljali m vtfje šole. Bkrbeli bi, da bi delavci stanovali v zračnih stanovanjih, ki bi bila opremljena z vsemi najmodernejšimi higijeničnimi napravami. Skrajšali bi delavnik. Skrbeli bi, da se zgradi zadostno število bolnišnic in sanatori-jev, v katerih bi delavci prejemali najboljšo zdravniško pomeč v interesu njih zdravja. Dali bi vsako leto delavcem dosti počitnic s polno mezdo, da okrepčajo svoje telo in osvežijo svoj duh. Ampak take reči še v sanjah ne pridejo na misel Rockefeller ju in tovarišem. Kajti vse take reči bi krčile njih profit, zdravih in krepkih delavcev imajo pa danes na razpolago več, kot jih potrebujejo. Iz tega lahko vsakdo spozna, da gospodom v Wall Streetu rti šlo zato, da ohranijo zdravje delavcev, ko so podpirali iprohibicijo, ampak da so jih vodili popolnoma drugi in sebični motivi. Njim je bilo na tem ležeče, da pride v ustavo Jtudi tak amendment, ki nekaj prepoveduje in ne samo taki amendment!, ki garantirajo ljudstvu gotove pravice. Pro-hibicijoniška agitacija je bila v tiru in privatnim bizniš-kim veleinteresom se je zdela prohibicija najpripravnej-še sredstvo, da se poizkusi s takim amendmentom. Pri šla je vojna, razpoloženje za sprejem takega amendmenta je bilo kot nalašč tukaj zaradi vojne histerije in amendment je bil sprejet. Osemnajsti amendment na pr. jemlje posamezni državi pravico, da naloži davek na gotovo lastnino,«ravno-tako jasno pa pove, da imata dve tretjini držav pravico izbrisati njeno suverenost, ako imata pravico omejiti njeno davčno moč. Velebizniški interesi lahko spoznajo nekega dne, da je treba kaj prepovedati, da ne pridejo njih koristi v nevarnost Na pr. država, v kateri je veliko premogovrj kov je prišla do spoznanja, da ravna v interesu ljudstvi ako sama obratuje premogovnike. V takem slučaju V privatni bizniški interesi predlagali, da ustava M* SJ^ T« ^"V! , ... . r. v . KT, k»J it« p« if ustvarili vi i vašo meni v toliko, da ne sme nobena država si vu obratovati dnibot Alf ¿tete kaj poka industrije, ampak kaj takega lahko stori k federalna ali narodna oblast Tak amendment bi za nekaj časa oviral razvoj gospodarskega sistema v boljše in popolnejše forme, kar bi seveda koristilo le privatnim bisniš-kim veleinUreaotn, ki imajo svoj sedež v Wall Streetu in imajo že dandanes največ industrije pod svojo kontrolo. Velebizniški interesi se lahko izgovarjajo, da je bil tak precedent že storjen, ko je bila odpravljena suinost Ampak ta slučaj Je popolnoma drugačen. Takrat se ni šlo za omejitev osebne svobode, ampak je šlo za njeno razširjenje. Tudi stvar se ni izvršila kot aedaj, ampak južne države so se vprle z orožjem, zmagale so pa severne države. Južne države so hotele pocepiti Unijo, jo- verne države so se borile za Unijo in ker so zmagale v boju, so imele tudi pravico določati. Ko je bil sprejet osemnajsti amendment, pa ni nobena država grozila, da se odcepi od Unije ali da se ji vpre z orožjem. In to je velika razlika. JAVNA GOVORNICA. Glasovi čIahot S. N. P. in čitateljev Proifete. J. Pueblo, Oolo. — V Cirilovi fa-ri m je vršila 30 letnic« svetega Jožefa dvoran«. ' Dan praznovanja me je spominjal na življenje v stari domovini, ker imeli to pravo procesijo in med njimi stari pastir Ciril s sedmimi pomagati. Združeni voditelji so peljali "čredo" v njih «olo, naprej je Ho osem voditeljev, za njimi povabljenca, človeka sicer, ampak njnda jesika sta j« prikazovala vse kaj drugega. Imel sem prvič priliko, slišati njih "avete" besede, a ko sem priiej domov, sem našel samega sebe popolnoma blatnega okoli ušes, da je treba-lo funt mila, da sem si umil ušesa. Toliko blata je Grdina natro-bil r naša ušesa. Pokazal je mol svoj "značaj" in ljubesen do socialistov, oseb, ki nočejo več biti ovce in služabniki lenuhov ter krivičnikov. Gospod Grdina je pričel učiti ljudstvo v tem kraju, kaj naj stori s socialisti in tepokornimi o-sebami, katere nočejo ubogati iz besed Rima. Učil nas je njegove morale takole: "Me vami imate socialiste, katerih jas ne štejem med človeška bitja in ao necivilizirane živine. Zakaj trpite, da se te osebe pasejo med vamif Ven njimi. Vzemite orodje in namenite jih ven in pobijte jih do ene- Tako je rentačila živina ia ust gospoda Grdine. Sploh če bi vse popisal, Čitatelji, bi vam pokvaril južino ali večerjo, zato sem povedal le nekoliko, mi ae a povečanjem dovzetnosti za vpliv svetlobe dela doseči zveza očeaa z vidnim Živcem. Bolnik bi ae moral torej podvreči operaciji, pri kateri bi niče-aar ne tvegal, v srečnem slučajn pa bi pridobil zopet izgubljeni vid. Predlagal sem mu torej operacijo in on je privolil." "In rezultat t" "Sprva nič; odstrsnil sem mu operativnim potom »lepo pego, in ko je bila zenica prost s, sem bol-niku usmeril šop žarkov v oko: oko ni reagiralo. Smatral aem za svojo dolžnost, obvcatiti njegovo rodbino, da ni-kakega upanja več, resen Če se zgodi čudež." "In te čudež se je zgodilf" "Da, občutljivoet mrežnice se je od onega dne, ko aem odvsel obveto s očeea, Nučela rspidno rasvijati. Bolnik je eprva zaznaval tfvetlobo, pozneje je začel raJMevsti oblike telee in čez en meeeo ee je mogel Že kretati brez tuja pomoči. Ko se je vrnil domov, je oko doseglo približno 1/50 normalne vidljivoeti. Lahko si mislite, kako satadil. ko sem šest meeeeev po utaje dobil od svojtga bolnik« lastnoročno pisano pismo, kjer mi je poročal, da ie teko dobro vidi, da ee more ne samo svobodno gi bati. ampak da lahko opravlja poljska dela. Protil sem ga. naj so^prida k meni v Bordeam in ts krat «em se prepričal, da je vid ljiveet prej »lepega ofeea še na Od takrat ee mu oko ai nič Veiti iz Jugoslavije. poslabšalo, ampak celo lahko poboljšalo." • "To je bil," je dostavil dr M Bonnefon, "prvi uspeh, ki sem gs Un4k «r»hovui rlo*. dosegel; pozneje sc mi je ?osrc- nl Pf™»** ¿lovska. U ^ čilo še več ozdravljenj, ki »o vsa ^ dnevi *mo ^ o grsSS neoporečna." Pf^tutke Fride '^¿¡¿ggg^J bel v neki jsvm hisi v Grade«. Zagreeil je ta čin slovenski roiak! 271etni čevljarski pomočnik A«, ton Jelen, doma iz Opaukeet J _ _ I*' Letošnja letina sadja. ^ ....... . ' Po prerokovanjih poljedelskegs ! V ^ giii.ju-i ■ J..I pO departmenta bo letos mnogo več Zadrževsl »e je v Italiji, jabolk, breskev, hrušk in grozdja ,kl » Ne««ki Avstriji Mati nje. v vzhodnih in južnih državah kot *ova 21vl J Ameriki, oce pa, ki znaša navadni pridelek. mu ^ Prfd kr"tkinl j« bil k Skupna letina jabolk v Združc- ^ državah se pričakuje, da bo ^^^^ znašala letos 196 nuljonov buš- m je bU zadnje tri ^ £ jev, torej skoraj ravno toliko kot glen v neki ljubljanhkl lam. Letina je odločno boljša v ^ delavnici- Ker pa je bUJ" severno-atlantskih, južno-atlant- delu zelo maiomaren in 1«, ga k skih in južno-centralnih državah, gospodar naposled odslovil' povsod drugje pa je po količini g. t. m. se je odpeljal Jelen pre. slabša kot lanska. Tekom minolih ko meje v Avstrijo. Tamkaj M j, desetih let je bila letina jabolk klatil dva dneva okrog po Grad. petkrat valja k petkrat kot ona, ki se letos pričakuje. Letina breeket bo izredno dobra na vzhodu, v Kaliforniji pa 18 odsto manjša, od lanske. Ge-argija a svojimi polosmimi miljo-ni bušljev breskev bo imela za miljon več bušljev kot kadarkoli poprej. Kentucky, Arkansaa in Oklahoma a skupaj 14 miljoni bd-šljev bodo pridelovale več breskev kot v kakem letu po 1915. v državah "koruznega pasu", všte-vši Michigan in Ohio, bo letina lahka, vsaj pod normalo, ali dobra v večini severo-atlantskih drŽav. New "York pričakuje precej-šnjo letino, Čez 2,500,(^)0 bušljev, in New Jeraey še nekaj več. Pennsylvania bo imela le za 10 odstotkov manj od predhodnega rekorda. Virginija in West Virginia pričakujeta največjo letino breskev izza 1. 1915^ V južnem New Englandu, Delaware in Maryland bo letina brepkev akoraj za tretjino večja kot po navadi. Letjna hrušk v Združenih državah bo letoa izredno dobra, akoraj 18 in pol miljema bušljev. To je toliko, kot se ni še nikdar pridelalo razun I. 1922. Kot za breskve bo letina hrušk sploh dobra na vzhodn in jujjpi, precejšnja do lahke v aeveruo-ceiltrfllnih državah in lahka na aapadu. . Kar se tiče grozdja, površna cenite* sodi, de b® država, New York pridelala 76,000 ton, Penn-sylvaaia 91,000 ton, Ohio ravno ioliko in Michigan 56,000 ton. V Kaliforniji jei Wlo letoa le malo škode od pleenobe, ali vladalo jo veliko pomanjkanje irigacijake vode. Vsa letina grozdja, vštevši one vrste, ki ae rabijo za rozine in sok, se ceni v Kaliforniji približno na 1,629,000 ton. Ako bi ae najboljža mogoča letina grozdja Kaliforniji označila s številom 100, bi lanska letina dobila številko 96 in povprečna številka za minnlo desetletje bi znašala 91; letošnja letina pa se ceni na 74. Ves letošnji pridelek grozdja v Združenih državah ae ceni na 1,-859,000 ton. — F. L. t 8. IZ PRIMORJA. I Avtozveza Idrija-Logateo-Ljub-Ijana. Pred kratkim je začela poslovati avtomobilska zveza med Idrijo, Logatcem in Ljubljano. Vožnjo oskrbujeta s lastnimi vozili Lojse Kobal in Fr. Poljanšek. Konec cerkljanskega komisarja. Od Cerknega je vzel slovo občin-»ki komisar Jarabek. Odšel je v Videm, kjer bo aedaj predsedoval društvu za pobijanje alkohola. V Cerknem ne žaluje za stožem nihče. ▼rr icv, u« — — . ,. ■ H, Detomor v Solkann. ProšU me- gebnfi bolečine. Po dobljene» c so našli ljudje rneki jami na- ^^ pa tsčel bruhaU »» roti Lenamijevi vili v Solkanu mn v ^inišnici le ■ težavo, «JJ •ec »proti ijenessijevi vin v ooi«»nu mn v t>olni*nici k ■ mrtvo truplo približno mesec dni raeij0 re|j|i iivljenje. OM * \ aterega otroka. Truplo je po mne- Hrfn j6 bil obeojen.pred eeu»^ nja zdravniških izvedencev leŽa- 0krožnim sodiščem ns 'ri n» lo v vodi le kakih -osem dni. Orož-ništvo je uvedlo preiskavo in ugotovilo, da je detomorilka 241etna Terezija Kumar ia 8olkana. Storilka ae izgovarja, da je otrok prišel mrtev na svet, ker ps stro- -------- kovnjski sanikajo. ^k^anea Kr.sl, ^ --/ vsi j» Italijo, Afriko, KJ« i Brttafa. Dne 17. jul. so pri- v ^oikih tUts »Anfl^-Tj vlakom iz Vremskegs cijo la ,, preke t^tZZ* ih letih v svojo peljali s RrHefa v tržsšlw> bolnišnico 26-letaega rudarja Kimona Petkovi-ča, ki ei je pri dela v vremekem rudnika a sekiro poikodoval nogo. Gorici Morilec je hodil veliko eu, nato pa odšel ns večer v neko javno hišo, kjer je izvršil kr. vavo dejanje. Svoji žrtvi je pr* rezal najprvo vrat s čevljurekia nožem takozvanim "knajpoa", nato ji porezal prsi, naposled pa še prerezal trebuh. Stroblovs j« neznansko kričala, udrli ao v »o. bo neki moški in prijeli zločinca, ki ee je še sklanjal had svojo u-mirajočo žttvijo. Neki policijski agent, ki je pri. šel dan po aretaciji Jelena v Ljub-ljano po razne podatke je prip* vedoval, da je aretiranec izpove, dal, nato na policiji čudne stvari. Zločincc je le dalje časa mislil ns samomor. Ker je v obraz grd ia gleda navskriž, je menil, ds gs vsaka ženska zasmehuje in d& si ne more pridobiti ženske ljubezni posledica teh bolnih misli je bila ta, da je pričel ženske sovražiti Šel je nato v Gradec z nameooa, da umori eno ali drugo ženski. Takoj po umoru se je namersral končati tudi sam. V hudem živi» nem napadu pa mu js nož aeksa odletel in se zadrsal pod divss, tako da ni mogel priti prsvočs* no do njega. Graška policija meni, ds ts ni Jelenov prvi zločin te vrste, kajti dan poprej ao našli na pokopsli-šču neko na enak način umorjeno in razmesarjeno žensko. Pa tudi naše oblasti ga imajo ns sumn. d* je mogoče on morilec neks sen« »ke, čije truplo so nsšli pred krst.' kim na podoben način rszmessfr jeS> v nekem parku v Msribon. Umor ali samomor. Ig ie oko* lico razburja čudno -odkritje. Dm 19. jul. so nsmreč nsili ljudje m travniku ob vasi truplo mlsde pa* stirice Ho zalije Grum, ki je M uslužbena pri nekem tsmošnj^m posestniku. Truplo je ležalo ns mestu šele neksj ur, obleka ps J* že bila ogrizena po pssočih »s kravah. Po vasi gredo čudne govorice o dogodku. Govori se, 4»j je bilo dekle noseče in ds si jt; samo vzelo življenje, drugi «pet domnevajo, d^se je zgodil do-čin. UsoAopoln sunek s nogo. Ana* Hren, 48 letni hlapec v Retjupn Trbovjah, je služil več let » Hrss-cetom Setinšekom kot hlapec gj trboveljakem rudniku v dobita prijateljstvu. Dne 29. dec^ 1923. ps je nesel Uren k sedlarj opremo ter srečsl pri trn _be» šeks, ki je hotel krmiti koaje^j koliko Vinjen, je začel kn* nad njim, češ da ja lenuh «•»■ ni paznik nad njim. Ko je F«» agresiven, ga je Setinlek « sebe. To je Hrena tako rs* £ lo. da je »topil nazaj to jega nasprotnika r obu^no^ tako silo med noge, ds g« ko poškodovsl na «rev^. kile, katero je imel Sjtmsf» več let, ne da bi bU M H težke ječe. ^ Po osmih letih iz vojnsg» ^ nižtv^T Trbovelj Veliko pozornost jc pri w dila vest, da se je vraU - » jsnskege ujetništvo nkijM ^ Položaj v Hondurasu. Washington, 9. avg. — Provisorium vlada republike Hondu ree je BMibilizirsla 2000 mož sa o-pcrifije proti gcnerslu i erreru. I»*efrmu vojnemu ministru, ki di aovo vstajo. d« Proglsšen je Mož ima pri «b, vel.ke-^^ Irpremenil ee j- Z f «poznela ^ lastna mat». U tega mladeniča Spoznali ee ga nekste« prijatelji. Dtaja j» Jttlt AVGUSTA, X9Ž4. Idivtke novice. lira (Federated Pre*) __ Letno zborovanje strokovnih unij v Ka-„ otvori 15. septembra v % O»*- ^^ mezda v Washingto- nu. h^niH Wash. - Povprečna :Pi;id. tovarniških delav-t državi Washington je bUa r prvih štirih mesecih tega tokor poroča F. W. Harri«, nik državnega delavskega in itrijskega oddelka, lezttleiki strojniki. tt|f. __ Tukajšnja podružni-gednaroiine iveze strojnikov ftlemls predložiti letni kon-jji iveie, ki se vrli prihodnji v Detroitu, zahteve za a- KOZAK" JI OPRHARIL 8L0-VKNOE. t mmmmmmmm Bila ja prava "koseška" metoda, pa nekoliko spremenjena. Utibotapljanje inozemskih delavcev. > ,i Ifanacijo vseh metalnih strok, ^jje sovjetske Rusije in zo j iprejrm izobčenih radikal-flinov v organizacijo. DiUvtka «borovanja fotograverjev otvori avo- 10 konvencijo 18. avgusta v akiriks organizacija "Print-Preumen" zboruje 25. avgu-t Pressmen 'i Homu, Tenn. _ delavska federacija i-itojo 41. letno konvencijo v fcfieldu, 0. Začne te 8. sep- • lUvbnih in tobačnih delav- ' cev v Tampi. ■p«, Fla. — Izurjeni tobačni ti prejemajo $18 na teden, [«de stavbnih delavcev od H: tesarji 80c do $1, elektri-80e, kleparji in plumber j i % pleskarji $1, zidarji $130, pomagači 40 do 50c. To uijska lestvica. Neunijake rit io veliko nižje. Okrog 25 latkov organiziranih delavcev dela. 75o dnevna plača! ' Beach, Cal. — Tukajlnje družbe plačujejo delavki pokladajo ribe v pločevi-poiode, 60 do 75c na dan. te Škandalozne plače mora-itfct trpeti še grozen amrad ivnicah, kjer leži na kupe odpadkov. . , . , i mobilizacijskemu dnem. 'York. — NewyorSki aocia-[»rabijo "Mobilizacijski dan" tobra za protimilitariitič-igando. Aranžirati ao več »«kodov za ta dan. Maviki učni savodi. |e, Belgija. — V Liegu je tiilističnih šol, 30 večernih ov, 32 predavateljakih eku- |» 1« potovalnih učnih kroi- . Sviea. — Unija tekatilnih " T Švici ima izobraževalno, ki poučuje člane v Jfiji. financah in drugih ko- L predmetih. brespoaalnih v Ulinoicn raste. io. - Okrog 30,000 delav-V državi Illinois ja izgubilo Julija, kakor poroča 1 delavski department v neldu. tihotapio prost. I )• deset tiaoč dolarjev d«. ■ aarne glob«. I», BI. — Lawrence J. 'podomače Butch), bo-j«. plaval deaet ti ^wjev .|,narne globe, I M )" obsodilo federalno •»*>»•* test mesecev v pri-Osojen je bil, ker j ® prodsjal tihotapsko pi- 1 debelo. I' »ovore, da si je Crowly 11 ^er*njfm in prodajo ti-Piva poldrugi miljon T'1 se je podal t ti. avtomobilski iz-F* avtomobilom je I™ h"'l'm Morrison. Tu r hofatimi ljudmi, ** Plodili denar, da J« or-'V '«hotapako j »od je t-J «a/n. j, predel me-^ *<' J' odšel z začasno i* j* ^narji-m v spremstvu da plara denarno glo-«•«•relae «Kh*«, j. J a.kdar v«* „„ ^ + _ nifci i'ija«'ami. U A, * "" denar na- ZU: ki ma JU v,|'k dobiček *e eno pivover- piv« r Flgin». \»r» r'ro4, !ttdi •• r«rt-" opravka ta pijarami. Ghicago, m. — Mestni koaaki ao zelo iznajdljivi v zvijačah, kadar izbirajo žrtve, katere mialijo opehariti, metoda je pa vedno enoiata, tako da bi jo lahko apo-znali že vti ljudje, ker ja bila neštetokrat opisana v vseh političnih listih, ki izhajajo v Ameriki. Zdi ae, da ao aedaj postali žrtve kozaka zopet Slovenei. Dve vdovi — mrs. Bataeka (ime je najbrž popačeno), mra. Zofija Mradič in Miha Tomaaič, stanujoči na 2240tBlue Island avenuji ao bili opeharjeni za $5,100. Opeharil jih je Človek, ki je policiji I poznan pod imenov Petrozič. Ime je najbrž izmišljeno, ker koaaki | menjajo avoja imena. Sleparija ae je izvršila po pravi kozaški meto di. Petrozič ae je sprijaznil t vdo voma in Tomasičem. Nastopil je kot zemljiščni agent, ki ima naprodaj zelo vredno semljišče in po nizki ceni. Žrtve ao mu verjele Pogovarjali ao ae o kupčiji^ do kler ko za k ni pripravil isbrane žrtve, da kupijo zemljišče. Ko je bilo treba napraviti kupno pogodbo, je kozak avetoval neizkušenim žrtvam, da morajo imeti dčnar s sabo, ker drugače ne bo nič iz kupčije. Dogovorili ao ae, da odidejo skupaj in napravijo kopno pogod bo. Zdaj je pa kozak izigral avo jo kozaško potezo. Žrtvam je rekel»^ "Veste kaj, ceatni roparji postajajo celo predrzni v Ghica-gu in najbolje je, da denar hranimo skupaj. Vsel je velik zavo, papirja, o katerem je trdil, da re-prezentira aedem in dvajaet tisoč dolarjev, in ga vtaknil v torbieo. Pri tem, ko je avoj zavoj vtaknil v torbico, je lsmaknil pravi denar iz nje. Nekaj čaaa je iskal žem ljiščnega trgovca, nakar je rekel da ne more najti aemljiščnega tr govca. Pogledati pojde Še nekam drugam in torbieo je prepneti vdovoma. Izginil je. Ko ao kasne je in po eni uri pogledali v torbi oo, kaj je v nji, je bilo notri sa štiri cente vrednosti starih čaa-nikov. Po Chieagn ae je klatil tadnje dni neki alepar, ki je opehari Slovence že v Pennaylvaniji in drugje. Icvedelo ae je, da je na atopal kot prodajale« semljišč Njegova alika je bila priobčena ie v Proaveti na zahtevo pennsy -venskih Slovencev. Doma je nekje a Kraaa. Ako ae U alepar klati še po Ghieafut naj mu Slovenci pokažejo vrata ali pa pokličejo bližnjega polkaja^ako ae aglas' pri njih. Slovencem, ki kupujejo aemlji-šča, naj pa eluii v poduk, da naj ne noaijo • aabo denarja, kadar aklepajo zemljiščne kupčije. Za nakup zemljišča zadoetuje od pet in dvajaet do petdeeofc dolarjev kot predujem. Oatala vsote ae plača šele takrat, kadar «o laatniški papirji v redu, pregledani od advokata ali človeka, ki so res razume na zemljiške kupčije, da je vae v redu. Tudi takrat ni treba plačati v denarju. Plača ae lahko a avojim ali bančnim Čekom. Vaak ae naj ogiblje takih ljudi, ki zahtevajo večje veote v gotovini, ker je previdnoat zmerom na mestu zaradi tegaf ker eleparji nimajo na avojem čelu aapieano, kdo in kaj ao. Pošten človek ae ne bo čutil prav nič užaljenega, ako mu bo kupec dejal, da mu plača a avojim ali bančnim čekom mesto v gotovini. Poeebno naj M pa ©gibljejo ljudje takih navihancev, ki pripo ročajo njim, ko ao ae sprijaznili z njimi, da naj hranijo njih de-nar, oni naj jim pa zaupajo "Jega. Za takimi ponudbami ae navadno akriva sleparija ali pa drug alab namen. New York, N. Y. — Ped. Prea^ — Od 50,000 do 100,000 iaozem skiU delavcev je nepostavno uti-hotapljcuih v Združene države na leto, kakor zatrjuje zvei^ dela v« aki tainik James J. Davis v list» New York World. Po njegovem mnenju bi ae prišlo temu zlu vo-kom, če bi bila pomnožena obmejna policija, ki šteje aedaj same 450 mt ž na 13,000 milj dolgi meji. H" Na Kubi je 30,000 Kitajeev, ki čakajo, da bi bili utihotapljen v Združene države," pravi Davla. Pripravljeni ao plačati od $1 dri $2,500 od glave vsakomur, ki Jih toče utihotapiti v Ameriko . .. V vancouverski sekciji je kakih o,000 Kitajcev, ki čakajo enaki» prilike. Olede Spodnje Californi ie nimamo nobenih točnih podat iov . . . akoro vee avoj čaa od vereajeke konference aem preiakavanju. stremečemu za dognanjem, kdo je ta krivi! avetovno vojno, imajo in priznavajo aa vodilnega ameriškega strokovnjaka na te» polju. O njem gre tudi glaa, da je najbolj seznanjen a novimi razkritji, ki dokaKujejo akupno odgovornost t» vojno, kakor je r^nrttno U ta j dih dokumentov ruskega, nemškega in avstrijskega vnanjega mi nistrstva. Vae tiste dokumente eo dale objaviti revolueijonarne vlade teh dežel. V tozadevni razpre Vi je bilo priznano, da je pričakovati novih razkritij, ko pride v Angliji in Franciji na krmilo taka vluda, ki se ne bo bala objaviti tajnih dokumentov vnanjega mi nlstratva. NOVI podatki o umoftu katt10ttua. Slovenka Nardil 1 m mi imm u * MrtU Padptria Jriitta I1?. j«»tj« leOT. v 4rU«i llli>*U. GLAVNI a TAN i MST «M ta LAWNDALE AVK^ CHICAGO, ILLINOIS livrimlni odbori " UPRAVNI ODSEK. . O. T, fcrlslk 'Med fiskalnim letom 1013. je bilo 522,919 priaeljeneev postavno pripuččenih iz vaeh delov avetai 0.1 teh pa je bilo samo 335,480 iz takozvanih kvotnih dežel. Mehika je nas založila s 63,788 postav-nada nam jih je poslala 117,011. Ali z drugimi besedami, imigraei-ja iz dežel, ki niso bile lani omejene v tem oziru, je znašala več kakor 2/3 od one iz evropskih dr* žav. Milijon Mehikancev bi moglo biti pripuščenih prihodnje leto." Davis se potem zaleti v Mehikan cc ter pravi, da ti niso prikladni in spojljivi Davia je bil glavni zagovornik ideje, po kateri bi ae morali vsi priseljenci registrirati in odtisniti prste, kar je del splošne nHknne, ki jo anuje kapitali* aertf. Kajti na tak način bi imeli pod kontrolo vse radikalne delav-ce v deželi in bi jih mogli deporti-rati ali izgnati brez vsake aodne obravnave. ' Kdo ]• pravzaprav zakrivil avetovno vojno. Rim, 22. julija. — Kakor piše napolj«ki "Mattino", ao vtaknili morilci truplo aoeijalietičnege po-elenca Matteottija v vrečo, ge obtožili a kamenjem in ga potem vrgli v reko Tibero. Zato je bilo vse iskanje trupla doelej aaman, "Voee Kepublicena" je prlne-ale včeraj aenzacijonalno veet, po kateri je v Metteottijevo afero aapleten tudi bivši naeijonall* etični posleneo Oreeo, ki je omogočil beg zelo sumljive oeebe. Neki fašist iz Lodija je padal preiskovalnemu aodniku proato-voljno izjave in dal pojunila o aedmem udeležencu umora, šoferju Pansariju, ki je iaginil, odkar je bil Matteotti ubit. Panaari je bil baje hudo ranjen v borbi, ki je nastala v avtomobilu s žrtvijo, oi drobcev šip okna, ki ga je Matteoti zdrobil z nogo, valed če >ar ao smatrali oatall morilci, da je najbolje, da ga epravljo i po ti, ker se ne morejo aaradl ran več zanesti nanj po drugih infor maeijah pa ao Pansarlja aaradl tega odstranili, ker ee je baje u piral umoru Matteottija. Na vaak čin je popolnoma neznano, kam je izginil eedmi eokrivee umora | BLKKKMTABMB »O» USMILI v • dttavak. Pr*4*«4alk Vbml C.l.br, Am*nw VMri.k, R. r Im loa, p»., (1. te j« (k RUhImw Turk. tejaik UIsIUmm « BIm «I. Ui|tjiw Ukm V»§rUk, mnimlk akalla Jikhf« •»••vMi «kaKa PUlp OmUm. POROTNI ODSEK i Jmkm VmUrm—4, 407 W. Hmf Si., ta»H«fUR III. MaHla tU«ulWr, ITa, BirUrtte OkU, Vr+4 A. Vldar, S40I S. HmmUm A»*., CUeM% Uit Mte T«rMi, IM •!. P», M« 414 W. Hay ftt., SprteafUU, IU. BOLNIŠKI ODSEKt OSREDNJE OKROUEi BU. pw417-94 k Uw»4ale ku fkleage. III* VZNOONO OKROEJEi U*.h A»WUM. In M«, H—m. R««, P«. Mm Qr«l*U. 14411 Pinm Av«h Clrolaa*. a EAPADNO OKROAJEi A«u« l«Ur. M*m 144, drm, K...., aa logaaapoA Maa Mar«. M 144, Raki, Mta«., aa Hiinuaii Mika tttf3, 4443 t. WlsakMt«v •«., M«rr«r, Utek. Nadsornl odbori Fruk Zatte. prUtUmiku MSt W. Hlk ti., CkUa««. IU.. Prttk SWnk, MIT PrMttr A»«., a. WUHa» IHter, 4444 It. Clal» Si., CUvvlaad. OkU. Združitveni odbori Pradeadslki Pr.uk Atei, 1144 4«. Crawfar4 Av^, CkUM«. IU. J*ik« SaSt W. Mik SI., CkUaf«. IU. J m. S Irak, 44M Ohm Cu a«vala»d, Oki». VRHOVNI ZDRAVNIKI Dr. P. J. K*rs, 4444 4». ClaW Ava, Clavala^, O. POZOR! Ka»ae>«i>4a»aa a |l a4kanUkl, ki 4aleja v «lavaee sraki Williamstown, Mass. — Fed. Press. — "Mnenje, da je Nemčija izkuliala vojno, je prazna mar- j (Nadaljevanje • pr?a alranl.) n^a". Sidney B. Fay, ki je profe-L^ j§ krftv0 in konja nepoikodo aor za evropako zgodovino Uana na cementnih U»h. Smithovi šoli, je vrgel bombo vi- ( Državni ceatni inlenir J. T. Do kademične razprave na politič- ni|:hey je aporočil, da je M0 mo-nem zavodu, višeče ae aedaj i Atov „a državnih eeetah «ničenih. Williamatownu. Tiste debate eo R«,gAVA|Pi l0 naleteli na podrta ae ponajveč posvečale temu, da bi jrovoaa na vaeh potih. VSA PISMA. U sa «aaUai« aa NtU al. yreieeéalka ea masUvai PrvdeadolMva t. N. P. J., MS74I4 S«. Lawadal* A*Oh Ckl^a«^ IR> V4R ZADEVE ROLNIŠKR PODPORE «I NASLOVE. Bklallh« tej« •Uit« 4. N. P. J., MS7-4» 4«. UwadUU Ar*., CkUa««, III. DENARNE POftIUATVE IN STVARI, M ea t Maj* al. lawHatoa«a •Ams ki ladéate vakša ea aaelavai Tajattlr* 4. N. P. JH MS7-M Sa. Ur«, dala Ar«„ CkU««*. IU. VSI ZADEVE V ZVE I Z BLAGAJNIŠKIMI POSLI ea aalHiaja aa »n Blafajalilr« S. N. P. J« S4S7-f» 4«. UvadaU Ara* ČkM*«a, IIL Vsa arllaška >M« pMltmJa e |L larrlaraloaes adkav« ea aaj palljaie Prask Zali—« »raisedhlka asiasmaga aSkara, U«w «aalev Ja atara). ■Vsi prlalvl aa gL a4aak aa aaj M*UJaja «a aaelavi Jaka Under* L 447 W. Hay Si« SprteffUM, IU. Vel 4spUI I« dra«l apUt, aaaaaalla, ««lasi. aarašalaa lo ealak vea kar la v avaal a flaslMa aaj se p^UJ* aa aaslavi HPraevalaM, MS7-M Sa. Uv^ala Ava« CkU«t«. III. adbukibtkaoui in vsbc rusko - afolbiko mi jatkuitvo Waahington, D. C. — Fed. Pres« — Administreeljeki urad niki, ki ao mialiU napraviU politični kapital iz poročenega izjalovi jonja rusko angleških poga janj, ea jeze ned nenadno izpre membo politične fronte v Loodo-nn in ned tem, da ee je angleški min istrski predsednik Ramsay MaeDoneld odlomil podpiaati dve pogodbi a zveao sovjetskih repo blik. Po teh pogodbah dobi Raai-ja posojilo, na Čigar podkf» agr« Idi angleška vlada eveja vnanjo kupčijo ter tako odpomorr hre« poaelnosti doma. Kar pa Se bolj vznemirja i» rezburje waak»t-tonake tnrije. je te. de h» doWla moakfMoka trgovska delegeeije diplomati*** imunoat na An-rlMktn llughesov oeavrt je pe > vite patHifca* ki j« jr Uganjel fren« tki mtliter««»ir«bšftne. Poakaeita In se prepričajte, da le dome pH aee, kuhaal vadeo le aaJbelilTta aajea* atrišL Oroeertjem, sladšišarjem la t pro» Informaelje Mi FRANK OGLAR, 4MI SvpaHee Avaaaa, Clavalaad, O. ZA^JgjABO^P^ŒAVO taka lar SEVKRA'S BALZOL. Ill Farnega naravi s tam da ia-ledoc hl jetra boda pHéala 4 tvajkn normalnim poelovan In probara M sapai pa- KNJIGE KVJltSVKS MATICI S. V. P. J. Književna mstla Sleren-ike narodne podporne jed-note je lidsls ia lms v sa-logi aledeče knjige i HUr Halaventura. Bplssl Zvonko A. Novak. Isvlnis povest is šivljenjs smerišklh frančiškanov. Z izvirnimi sllksmi, ketere je izdelsl Stanko žele. Fina trda ves-bs. Cena s poštnino vred $1.50. Slovensko angleška slav niea. Dodatek rasnih keriet-nib informseij. Fina trd4 veaba. Cena 13.00 s poštaine vred. JimmU Kiggina. Spissl Hpton Siaelair; poslereail 1 ven Malek. Paveel ls šivlje nja ameriškege proleurija U M šaaa velika vojne. Tr de veaba. Cens SIjOO a paši-aiaa vred. Sajedalei. Spisal Iran Me lek. J'oreet is doslej skrita ga kosa šlrljenje eleveaekik delavaev v Ameriki. Trde vaaba. Cena $1.75 • poštnine vred. Sakoa biogaaealje. Spisal Uoirard J. Moere, poeleve ali J. M. Zelo podašoa kaji ga, ki tel meči maage aatur ae sekane ia pokasaje, kake ee splačal resvej pose vi je prf paeamesnika fiaišae In duševae, S etlkami. Trda veaba. Ceae #1 50 s poštnine vred. Zadnji dve knjigi .eero šanl skupaj, dobite sa tH dolarje. Naračbe, s keterimi je pa-aleti d oper, eprejeaM BintSTVA KATICA SSS74$ Se. LavMala A ve. 0. K ud rud EipUoc Riki-tiki-tavi. (Ualje.) Ko je otibnilo Nagovo aikauje, ni bilo ališati nobenega odgovora. Vm j« bilo čisto tiho, in Biki-tiki je izprevidel iz tegs, da je Nsjs odila. Nag se je o ril okoli velikega vrča za vodo, Kiki tik i I »a je pridrževal sapo in prisluškoval, kako. ao ae drgnile raaka-v« luskine ob posodo, fte zgeniti al ni upal, tako, da ao mu bili vai udje že kar otrpli; šele čez eno uro ae je začel počasi premikati naprej. Nag je spal in Biki-tiki ja pregledoval vdikanako truplo in preudarjal, kjA bi lahko najlažje popadel. "Ce mu ne zlomim hrbtenice takoj pri prvem naeko-ku . .. no potem adijo, ubogi Biki!" Ogledoval je, kako debel je tilnik pod ščitom; pa tudi tu ni mogel obeeči vrat«, če bi pa u-griznil le nižje doli, bi pa a tem Naga le razkadil, ne pa umoril. Oatane mi edino glava; v glavo meram ugrizniti nad vratom, in ko enkrat zgrabim, na noben način ve« izpustiti." Poatal je še in gledal s rdečimi očmi na spečega Naga, nato pa — nato ja «kočil. Glava je ležala ob ateni posode, Biki je imel torej en trenutek čaaa, da ae je oprl ob vri in ugriznil, da je začutil zgornje in dolnja zobe skupaj. In zdaj se je začel boj. Nag je sukal in treael in metal Bikija aemtertja, kakor pea podgano — gor do atropa in spet dol na tla proti stenam in proti banji, v velikih kolobarjih in ▼ kratkih krčevitih atresljajih. Pa r Biki jevih očeh ae je svetila rdeča to-gota in Biki nI izpustil, držal ae ja kakor klop na velikem truplu, ki ae ja metalo silovito sem-tertja in votlo tolklo ob stene in ob kopalno banjo. In vkljub u-daraem, ki jih je dobival, je Biki vedno teaneje in teeneje stiskal sobe skupaj, kajti bil ja tudi pripravljen na to, da ga zbija Nag do smrti, toda avoji familiji na čast je hotel umreti s stisnjenimi čeljustmi. Hil Je že napo) omamljen in vsi udje sq g« boleli, kar ae zabliska za njim in silno zagrmi po sobi. Začutil je, da mu v rod srak jemlje sapo in da mil ogenj smodi dlako. Veliki mol ae je bil namreč prebudil od uennvaduega lirušča in trulča in je izstrelil svojo dvoeeVko na Naga ravno pod njegov široki vrat. Uiki-tiki pa ae je še vedno držal atrepetarejočegs trupla z zaprtimi očmi In atianjenimi čeljustmi; bil je ¿isto prepričan, da je tudi sam mrtev. Veliki mož ga je hotel pobrati pa Biki ni izpustil, dokler ni mož kačja glave s nožem odločil od trupla. Zdaj Šale je odprl Biki avoje čeljusti in izpustil Nagovo glavo, ki je padla z velikim ropotom na tls. "Hliliš, Ana," je zakliesl mož. "Hpet naš mungoat Zdaj je mala živali™ rešil« Življenje nam vsem." Tsdijeva mam* je prišla vaa bleda in že atrmela na krvave ostanke Naga. Biki-tiki pa je od-krevljal v Tedijevo spalnico ia ae »»kobacal le a težavo ns posteljo. Najprej ai je napravil v blazinicah mehko gnezdo, potem as je pa v co noč pretegoval in lizal in akr-bno preiskoval, če mu ni Nag po-iomilrseh koati v telesu. Ko je prišlo jutro, ae je čutil sicer še vedno precej otrplega, vendar ja bil pa prav zadovoljen sam a seboj. "Zdaj mi preostaja še Naja," tako je premišljeval, "in boj z žensko je hujil, nego boj a petimi možmi. Pa še mladi-či, ki ata stara dva o njih govorila, ae lahko isvale vsak čae. O joj, kako hiti čas, niti trenutki ne smem zamuditi, takoj moram k Darzijul" Biki ni počakal niti sajtrka, ampak hitro tekel k onemu trnovemu grmu, kjer je že Darsi nt vse grlo prepeval zmagoalavno pesem. Novica, da je poginil Nag, ae je bila ža raznesla po vsem vrtu; kajti aluga je že na vse zgodaj vrgel mrtvo truplo na unetišče. "O ti neumni šop perja 1" je zaklical Biki nejevoljno. "Ali je zdaj pravi čaa, da delaš tak šun-dert" "Nag je mrtev — je mrtev — je mrtev!" je pel Darsi. "Budni, hrabri Biki-tiki ga je zgrabil za glavo in ga ni izpuatil In veliki mož je vzel grmečo puško — bum-bum — in razatrelil Naga na trgn. Kaj je meni tega treba f Kaj imam ml v*egn Nvojega dela in truda? Pusti me, s Hodnikom moram govoriti!" Glas, s katerim so bile govorjene to jezne beaede, hil je Heljann Čisto neznan, Nato je nekdo bolj šepet a je. vendar tako, da je Beljen vsako besedo razumel, tolažil svojega torsriša: "Torej bodi rendar pameten; ne rpij vsaj tako, ko bi te kdo sli&al! Ti si kakor vihar; daj si kaj dopovedati. K Hodniku menda vendar ne bol hodil o belem dnevu I Ksj hočeš s Sodnikom! Ta glas pa je bil Heljanu predobro znan. Bil je Noaanor, Poslušalcu no začele čudne misli ro-ji»V*e glavi. Kaj imsta ta dva možaf Z največjo radovednostjo in pozornostjo j« na uho \lekel tovarišev odgovor: "Kaj hočem s Hodnikom T V svojo hišo me mora vzeti, najlepšo sobo mi dati, katero Uma. Jaz hočem prebivati kakor človek. In to Že od danea naprej." " "Ali si * uma. prijatelj? Pri Hodniku ho-Čel stanovati? Kaj ti* tako kola *rbi, da jim ho-češ naravnost v pe»t?" "In Če me primejo, kaj meni to? Življenje me več ne veseli. Poštenosti sem se odrekel, preganjan se potikam in skrivam kakor zverina po svetu; truden »em, pokoja »i Želim takega ali ta-kega, da je le pokoj. Pregrešil «em s« zoper po-stavo, izstopit sem ii človeške družbe, ki ae mi je sdela krivična, da hi pomairal zatiranim siro makom; kaj je moje plačilo? Nrhvaležnoat, gola. grda nehvaležno«!! Bablte me v avoj prid kakor orodje; kje so moje praviee. kje je moj ulitek? Tega bodi koneet" " "floapoaki hoče* torej v roke? Alt ne ve* kaj te čaka. Zaplotnik? Kam alodej vedi, kaj me je motilo, da aem ae »p mene, daai • belem dnevu tahajaš med ljudi* I)a se moram bra-titl s ljudmi, kakršen si ti, to je moja najhujša pokora!" ' " " "Jas ni«em vedet, da si tak. Icdati ae hočeš najprej «amega sebe, pote* še Hodnika in mene?" " "Tiato bo, kakor se au t« ie aljubilo; teb« bi getom ne bilo Ikoda ko bi te obeedi na pfra drevo, katero jim je pri roki. aamo »kod« drtteoa; nobeno ni saalufclo take »ramot«!" " "Tako je ¡»rev, to r»d «litii*. zdaj ndim, 1 A > , It "i1.' '«i* * ljubi moj Zaplotnik, da as aamo norčuje! s mano, d« rac strašiš, kskor je troja start navada. Potolaži ae, v*e bo Še dobro; sam bom govoril a Sodnikom; pripraviva ti nojlepfe atanovanje in vas lesar si želiš; najina akrb, aamo miren bodi." "■ Na to jo bilo slišati, da ata moža nsdsljers* v 1a arojo pot. Kaj ata potem gororila, kaj se je dalje zgodilo, Heljan ni reč redel. Ali že to mu je bilo dorolj. Zdaj mu je bilo jaano, odkod ima Hodnik zopet zroje premoženje, o katerem so ljudje tolikanj ugibali. Zdaj kc je začela Seljanu velika akrb. 2e prej je slišal govoriti, da Zoplotnika tod iščejo, uU za to se jc on malo menil. Toda zdaj t Če ga ujemo ? Če se jim morebiti aam izda, kakor je govoril v avoji nevolji? Za Nosana ao pač ni bal; ali kaj bo potem a Hodnikom? Ne da bi bil rad imel prevzetnega moža, ziikaj neki? 8odnik ga je zaničeval kakor vaškega »irotnaka, in to boli tudi drvarja. Zlasti po tistem prizoru pri Korenu, fco je mladi Sodnik tako neudobno nadlegoval njegovo hčer, Heljan ni bil poneben prijatelj Sodnikovi hiši. Za Hodnika sauttga torej bi ne bil genil s mazincem. Ali tu je bilo nekaj drugega. Njegov sin Matija je rad imel ujegovo hčer in ona je njega rada imela. To je mol dobro vedel. Zsto se je sdsj bal za Sodnikovo lušo. Če jo doleti ta nesreča, ta sramota, da 8oiltiika primejo in obsodijo ss hudodelnika, kaj potem? Ali bo mogla ujegova hči biti kedaj vesela? Uboga Jerica, u-bogi Matija! Poleg tega je bil tudi prijatelj mlademu Brezarju, ki jo snubil Sodnikovo Ano. — Ne, to ne ame In ne more biti t Ta etrašna nesreča ae mora odvrniti, ali kako? Ukrepal je na vse strani: najkrajša pot js bila pač naravnost k Sodniku povedat mu, kaka nevarnost mu preti. Ali ta pot mu ja bila pretežka, prezopma. Govoriti a njegovo ženo? Prebridkol Najraje bi ae bil obrnil na njegovega aiaa, toda kje je bil U? Peve-dati Brezarju? Ts bi s* morebiti aam ne bil upal |.red Sodnika. Slednjič je šel, kakor amo slišali, dobrega sr«ta ali vssj tolažbe iskat h Korenu. Kaj je tam avedej? Zdaj je le le prav ridel in čutil, kako relika je nerarnoet in kako blisa. Ds bi le ne bik» Is ras prepozno I Njemu ns čsat moramo pristaviti, da ga je pač obšla tudi mieei. da bi bila prav za prtr njegova dolžnost iti na-ravnoet h goepoaki ter ji raaodeti, kar je bil ta. ko nenadoma a vedel. Da as mu je sdela U mmei prsgrosns, ds ni čutil r sebi, dorolj moči srrliti jo | kdo gs bo obsojal zsrsdi ts slsbosti? Ali mu js bilo mogoča ksj takegs storiti v njegovem stenju? Ni čudno torej, ds js imel mož nemirna, težko noč po tek dogodbeh. Danilo as je že, ko gs je alednjič premagal zaspanec. Ko m je zbudil malo čoea po tem. izginili as bili čndoms rsi dvomi is njegors glsve. Mahoma mu je bilo jssao, ksj naj stori, četudi ai ni bil r »vesti, zakaj. Nekolike časa potem ga vidimo, ki korali, kolikor moči praznično oblečen, proti Hodatko. tim. fudnO! Pot ae mu ai sdela tako tsžka. kskor se je prej bel Miren js bil, še mislil ni mnoge ena sama miarl mu je bdi jaano pred očmi Tako (Njs prMnjU.) ksj dosti rszločsrsla med ko-brsmi in jsjei od kobre. Ziete-ls je is gnezdeea in pustila Darzi js tam, ds bi grel mladiče in lshko končsl srojo zmagoslavno pesem o Nagori smrti. Dsrzi js bil v marsičem ljudem prav podoben. , , Njegova ženka ps js tačaa letela k smetišču in milo čivkala: "Oh, moja perut je zlondjenal Ta grdi-deček is hiše je vrgel kamen vsmel" In frfotala js okoli prsv obupno, čisto prod Najinim nosom. Nsjs je vzdignile glsvo in si-ksls: "Oho, sli si ti, ti poni-glsvs pritlikavka? Ti si svarila Biki-tiki ja, ko ssm ga hotsls končati.. Beenično, prsv slab proetor ai izbrala as svojo Žalo-stinko." In pomikala ae js naprej po odpsdkih in smeteh. Oh, hudobni deček je zsgnsl kamen neme!" je vpile Darzije-gs žena.. - T . "Dobro, povem ti ns uho, ds bom prav kmalu obračunala z dečkom. To naj te tolsži, ko bol romsls v moj Šelodoe. Danea zjutraj ao vrgli mrtvo truplo mojega moža na ametilče, pa !e p red no nastane noč, bo ležal deček na avoji postelji prav tako mirno, kakor moj mol ns smeteh. To te gotovo tolaži, ksj ne? . .•. Zakaj pa poizkušal ubežati? . . . Saj te bom vseeno ujela .. . Sem poglej, ti neumniee mala, poglej ms!" (Kones prihodnjič.) Nsvsrassti pošta« službe. (Informativna služba poštnega departments v Waahingtonu.) Pridnost in junaštvo, ki ata e-naka drznim činom junakov v vojni, ns manjkata med artnsdoi uslužbencev vlsde Združenih držav. Dočim izguba na življenjih ni po Iteviln tako velika kakor je bila med vojaitvom v vojnem času, vendar ti ualužbenci prinašajo molčeče dokaze o dragocenosti službe, ki jo nudijo zvesti služabniki ljudstva z izvrševanjem naloženega jim težavnega dela. In tem junakom ne gre alavo-spev niti r peemi ne v prosi, ne razglaša ae glsi po njihovem junaštvu po deleli. Nobene kongre-sijonalne čaatne medllje ni snuje, nikska dekoracija njih ne pričakuje v priznsnje zs njih zveste delo. Zsnje ni niti msH izjava v priznanje zs njih zvesto alužbo. Ampak ti zveati aluge Strica Sama ae nikdar ne pritoiijo. Ne iščejo alave. Zadovoljni ao da is-vrlijo avojo dnevno nslogo, brez misli ns kako drugo priznanjs kot tisto, ki gs imsjo z zarestjo, da ao restno izvršili arojo nalogo. Ni ga razreda ualuŽbencer vlade, ki bi gledal v obraz toliko sk-tuslnim nevarnostim zs ISvljcnje in ude in bi bil bolj izročen hitrim preobrstom vremenskih elementov vaaki dan, kskor ao nekateri možje, ki prenašajo pošto po najtežavnejših odacifične«a žja je izpostavljen mnogie I čem in čestokrat stavi v ser-avoje ŽSrljenje, da morajo raki dobiti pisma in monoša ima potovsti tik o" ga morja prsr nizko pri M" ko ee zgodi, ds tok n.rsj« dno je piamonoia dok-a« ob bregu, mora p«»'»'1 poŠto ter hitro spirat. akal. . )rd Najdražja poštna pst*" držav je me