Leto VII_V Celjn, dne 5. junija 1912 Št. 23. NARODNI UST Izhaja vsak Četrtek; ako je ta dan praznik, pa dan poprej. — Vse poSiljatve (dopisi, reklamacije, vprašanja itd.) je pošiljati na naslov: »Narodni List" v Celju. — Reklamacije st poštnine proste. — Uredništvo: Dolgo polje štev. 1. „Narodni List" stane ca celo leto 4 K, za pol leta 2 K. t» Četrt leta 1 K. Za Ameriko in drage dežele na leto 5 K 60 vin. NaroCnina *e plaCuje vnaprej. — Poumeina Številka stane 10 vin. Oglati »e t»6nn*jo po 16 finarjev ena petit »rit*. — Pri večkratnih objavah »naten popust po dogovoru. Pristojbine za oglase je plačevati po pošti na l.*i1ov: , >'aindm List" f Celju. nake! Pa ljudstvo vas spoznava. — V seji 31. maja se je soglasno sklenil prehod v podrobno razpravo o uradniških predlogah. Sprejeta je bila tudi nujnost predlogov, ki zahtevajo hitro preosnovo hišno-najemninskega davka. Pri glasovanju o eni predlogu so se odstranili zopet le slovenski klerikalci ter zopet pokazali, koliko jim je do ljudskih koristi. Razprava o uradniških predlogah se je nadaljevala in skoro končala v seji dne 3. junija. Nemško češka pogajanja bodo, kakor upajo v pol. krogih, v kratkem času uspešno končana. To bi bilo za nadaljni razvoj političnih dogodkov v državi velevažnega pomena. Ogrsko. Združene uporbene stranke so napravile načrt pogojev, pod katerimi bi bil sklep miru z vlado mogoč. V tem načrtu je oporba natančno določila svoje zahteve glede brambne in volilne reforme. Vlada je pogoje oporbe (opozicije) odklonila. S tem so nadaljna pogajanja padla v vodo. Vladna stranka je odločena, svoje načrte če treba z nasiljem izvesti. Vladarski obisk. Bolgarski car Ferdinand je dne 1. t. m. obiskal na Dunaju avstrijskega cesarja v spremstvu svojih sinov. Sprejem je bil prisrčen in slovesen. Videti je, da vladajo med Avstrijo in Bolgarsko prav dobri odnošaji. V Bosni ln Hercegovini vlada med prebivalstvom velika nezadovoljnost nad novim finančnim ministrom in upraviteljem obeh dežel Bilin-skim, ki pri nastavljanju nradništva zapostavlja domače sirove in riva v ospredje Avstrijce in Madžare. Ponesrečenega poslanca Sllbererja truplo so dne 2. t. m. našli na Hundsteinu pri Zeli am See med skalovjem. Silberer je bil socijalnode-mokratičen poslanec v avstr. državnem zboru. Bosanski deželni zbor bo, kakor se čaje, razpuščen. V Belgiji so pri volitvah v državni zbor klerikalci zopet dobili večino. Med Srbijo in Bolgarijo se prijateljske vezi vedno bolj utrjujejo. Te dni se vrši v Bel-gradu konferenca, ki ima namen, pospešiti gospodarsko zbližanje obeh držav. Misli se na sklep carinske unije (zveze) med Srbijo in Bolgarsko. Vsa znamenja kažejo, da se pripravljajo na Balkanu nove razmere. Iz Italijansko turšk« vojske. Na tripoli-tanskem bojišču se je vršila minoli teden mala praska; Tnrki so morali končno pobegniti. Italija nadaljuje svoje delo v Egejskem morju. Zasesti hočejo baje tudi otok Mitilene, ki leži skoro čisto ob vhodu v dardanelsko ožino. V tem slučaju namerava Turčija zopet zapreti Dardanele. Zato so se baje nekatere velevlasti tudi že odločno izrekle zoper italjansko namero. Iz Rima poročajo, da je 20.000 mož italjanske vojske pripravljenih za zasedenje turškega otoka Kios. Tudi nameravajo baje Italijani napasti mesto Smirno ob maloazijski obali. S tripolitanskega bojišča poročajo 2. t. m., da so doživeli Italjani v nekem boju pri Buha-mezu precejšen poraz. V Maroku se ustaja vedno širi. Vstaški voditelji so izdali na vsa mirna plemena oklic, v katerem jih poživljajo k sveti vojni in groze z ropanjem in požigom, če se ne udeležijo ustaje. General Liautey, zapovednik v Maroku nastanjene francoske vojske, pa upa, da se mu bo posrečilo zatreti upor. DANAŠNJA ŠTEVILKA OBSEGA 10 STRANI. Klerikalizem, narodnost in vera. Naša klerikalna politika je zašla na pota, ki morajo vzbuditi v vsakem pravem narodnjaku naj-odločnejši odpor. Ce se oziramo danes nazaj v lepo dobo slovenskih taborov, v dobo narodnega navdušenja, ko je začelo kipeti in vreti po slovenski zemlji, če se spomnimo, s kakim plamenečim navdušenjem so takrat tisoči in desetiisoči slovenskega ljudstva zahtevali in branili pravice svojega jezika in naroda, in če pogledamo danes delo naše vladajoče klerikalne stranke z narodnega stališča, moramo priti do zaključka, da smo strašno, strašno padli in nazadovali. Ne kot narod, kajti toliko odporne sile imamo že od narave, da se upiramo tu-jinstvu, toda nazadovali smo v narodnem udejstvo-vanju našega političnega vodstva, ki je danes v rokah klerikalne stranke. V dobi narodnega navdušenja smo zaprli v naši prestoliei Ljubljani Nemcem vrata v občinski zastop, smo z vnemo delali na to. da se je čim več slovenskega uradništva nastavljalo po slovenski zemlji, smo stremeli za tem, da bi dobili čim več slovenskih srednjih šol, smo se skušali na vseh poljih narodnega življenja osamosvojiti. In danes? Danes ima peščica ljubljanskih Nemcev po milosti klerikalne stranke neprimerno veliko zastopstvo v ljubljanskem občinskem zastopu, dočim velike manjšine Slovencev v Celju in drugod morajo trpeti najhujše krivice pod nemško strahovlado; danes imajo Ncmci na Kranjskem, dasi jih je Ie peščica v primeri s slovenskim prebivalstvom dežele, polno nemških srednjih šol -— kot sad dogovora vlade s slovensko klerikalno stranko, dočim se štajerski Slovenci zastonj potegujemo za eno edino slovensko srednjo šolo, celo ljudskih, obrtnih in drugih gospodarskih šol nam ne dajo; danes so zasedena vsa najboljša uradniška mesta pri politični in sodni oblasti po vsein Slovenskem skoro izključno z Nemci, ker se klerikalna stranka za imenovanja noče brigati, ampak jih mirno pripušča; saj klerikalno časopisje javno priznava, da je klerikalcem ljubši Nemec kot sodnik nego slovenski naprednjak; danes smo končno prišli tudi tako daleč, da se da eden izmed voditeljev klerikalne stranke pred slovenskimi porotniki v nemškem jeziku zagovarjati od nemškega protestanta. Vse to je posledica naukov tistega moža, ki je duševni oče klerikalizma na Slovenskem, škofa Mahniča, ki je že pred desetletji proglasil načelo, da je narodnost poganstvo, to se pravi z drugim; besedami: narod ljubiti in se zanj bojevati, to ni krščansko. Iz tega nauka izvira klerikalna politika, in iz tega nauka se je v zadnjih dneh porodil nov nauk klerikalne stranke, ki ga je proglasil klerikalni list »Gorenjec« pred nekaj dnevi, ko je dejal: »Naše načelo je: boj za vero, četudi izkrvavi mu-čeniški narod«. Ker vemo. da pomeni v klerikalnih ustih beseda vera vedno isto kakor klerikalna politična nadvlada, si iz tega lahko razložimo pomen zgornjih besed: rajši se naj ponemči in poita-ljanči naš narod, nego da bi kedaj v političnem o-ziru bil prost spon klerikalizma. Posledica teh naukov so tudi besede župnika Treiberja, kateremu je na žalost izročeno vodstvo Ciril-Metodove šole v Velikovcu na Koroškem, in ki je dejal, da Slovenci tiste šole ne potrebujejo zaradi slovenskih namenov, ter da tista šola ni narodna, ampak verska šola; to se pravi, otroci na tej šoli se nimajo vzgajati v narodnem, ampak zgolj v klerikalnem duhu. In župnik Treiber je ta svoj nazor pokazal tudi praktično, ko je kot vodja šole prepovedal, da bi se v njej vršila narodna veselica. Ali naj povemo še več? Ali ne kaže to dovolj ! jasno, da so klerikalci pljunili na vse naše narodne | vzore, pljunili na našo polstoletno narodno borbo, j oskrunili spomin na naše prvoboritelje iz dobe naše | narodne probuje in spomin na one tisoče in tisoče, ; ki so na slovenskih taborih dvigali svoj glas za slo-i venske pravice? Da, opljuvali. oblatili in oskrunili ; so te spomine in vse naše narodne ideale, samo da j zadostijo svojemu strankarskemu cilju: slovenski j narod ne sme politično svobodno dihati, ampak j mora ostati večno pod jarmom klerikalnega na-' silja. In za vero se borijo? Tisti ljudje, ki so proti | naukom Kristusovim postavili nove nauke sovraštva in zaničevanja, ki so proglasili nekrščansko načelo, da je za uničenje »liberalca« vsako še tako nepošteno, še tako goljufivo in sleparsko sredstvo dobro; ki so s temi nauki že nešteto ljudi zapeljali do goljufij, celo do ubojev in umorov ter tako oskrunili ime in nauke našega lzveličarja? Oni danes istovetijo pojem klerikalne politične moči s pojmom verskega udejstvovanja, istovetijo pojem klerikalizma s pojmom vere. Tako seveda je mogoče potem hujskati nevedne množice, češ: glejte, ti »liberalci« se borijo zoper našo stranko in s tem zoper vero. Zato treba vedno in vedno zopet povdarjati: Ne proti veri, ampak proti klerikalizmu gre naš boj, kajti ravno klerikalizem pomeni zlorabljanje vere v svrho dosege politične moči. In ne le, da ne delamo proti veri, celo braniti jo moramo danes proti tistim ljudem, ki bi morali biti njeni zaščitniki. Braniti moramo Kristusovo vero ljubezni pred preganjanjem dr. Kreka. dr. Korošca, dr. Mahniča ln drugih, ki so ustanovili novo vero sovraštva, novo vero politične sleparije in političnega uboja. Končujemo: slovenski naprednjaki smo danes edini zaščitniki slovenske narodnosti in edini zaščitniki prave krščanske vere, ki jih oboje ubija klerikalizem. In v tem boju ne odnehamo. Jz političnega sVeta. Državni zbor, V seji 29. maja je bila zaključena splošna razprava o uradniških predlogah. V H seji je mladočeški poslanec dr. Rašin ostro grajal vlado, ki niti ne poskuša, da bi potom kompromisa dosegla sprejetje finančne reforme, ampak celo nasprotuje poskusom znižati stroške uprave. Zanimanje je vzbudilo razkritje, da je vlada, ko je od cesarja vpo-stavljena komisija za reformo (preosnovo) uprave hotela dobiti vpogled v notranje upravno poslovanje, zaukazala vsem uradom, da morajo strogo varovati uradno tajnost. Z drugimi besedami: naj tajijo vse, kar je gnilega v naši upravi. — Dne 30. maja se je razprava o uradn. predlogah nadaljevala, obenem pa tudi razprava o preosnovi iiišno-najemninskega davka. Ta dan je imel sejo tudi naučni odsek, v katerem se je sprejel predlog, naj država prispeva deželam k šolskim stavbam, obenem pa se je izrekla naučnemu ministru Husa-reku nezaupnica zaradi njegovega stališča glede zboljšanja učiteljskih plač. Zanimivo je. da je proti nezaupnici, torej za vlado glasoval slovenski klerikalec dr. Verstovšek, ki je v odseku in v zbornici že tudi delal obštrukcijo na ukaz vlade. Vladi namreč mnogi predlogi, ki jih bo na podlagi odsekovih poročil zbornica sprejeia, niso ljubi, zato je svoje ponižne hlapce v slovensko-klerikalnein klubu poslala v boj, in klub je določil za klobasarja dr. Ver-stovška. Žalostna služba! In doma se delajo take ju- 1! n i v . T TTTDT TAATC17T sPreiema wl°se na vložne u\I A M. UDBLJAfiSKE „ , . «111 od dne vloge do dne dviga brez vsacega odbitka. — Rentni davek plačuje banka iz svojega. 210 Kretsko vprašanje zadnji čas zopet stopa vedno bolj v ospredje. Znano je, da je Kreta danes še pod turško vrhovno oblastjo, pa tudi, da si Krečani želijo priti pod grško državo. Na Kreti izvoljeni ljudski poslanci se hočejo na vsak način udeleževati sej v grškem državnem zboru. Če bi grška vlada v to privolila, bi bilo to za Turčijo povod za vojsko. Zato so velesile grški vladi ukazale, da kmetskim poslancem ne sme dovoliti vstopa. In res je vlada to morala z vojaško silo zabraniii. Ko so prišli kretski poslanci pred grško državno zbornico, ki je bila obdana od vojaštva, jih je velikanska množica ljudstva navdušeno pozdravljala. Krečani Izjavljajo, da ne bodo odnehali od svoje zahteve. Kretsko vprašanje se bo končno moralo rešiti v smislu enodušne volje ljudstva. NAROČAJTE! Pravi strankin pristaš nI tisti, ki si »Narodnega Lista« ne naroči, ampak si ga izposo]uje od soseda. 4 K na leto vsakdo lahko utrpi. Parkrat ne iti v gostilno in 4 krone so prihranjene. Vsakdo, ki napredno čuti, mora biti naročnik »Narodnega Lista«. Kdor list sedaj naroči, plača do konca leta samo 2 K, če znesek takoj pošlje. Naročajte! BcležHc. OBČNI ZBOR NARODNE ZALOŽBE V CELJU bo, kakor smo že naznanili, v nedeljo 9. tm., a ne ob 2. uri pop., ampak ob 10. uri dopoldne, v prostorih Lastnega Doma. O slovenskem obrtnem shodu v Celju je prinesel mariborski „Slov. Gosp.", glasilo za naše obrtništvo tako vnetih dr. Benkoviča in dr. Ver stovška, ogromno poročilo, dolgo celih 19 vrst. In še med temi jih vsebuje II neumne napade na »žalske liberalce" in — čujte! — na graške usmiljene brate. Kakšna skrb za procvit slovenske obrti! „Imenitno" poročilo je prinesel o slovenskem obrtnem shodu ptujski šnopsarski ,.Štajerc". Evo ga: „0 pr vaškem obrtnem shodu je presneto malo poročati. Udeležba je bila tako slaba, da so se prireditelji sramovali. 61 obrtnikov je prišlo, potem še občinski policaj iz okolice, ki je igral „vrtnarja", ker oskrbuje mali vrtec, in sadni branjevec dr. Benkovič ... Na shodu sicer niso drn/^ga delali, nego prepirali so se in poslušali prepire med Kukovcem in Benkovjčem. Res, mnogo blamaž so dosegli že naši prvaki in narodnjaki, a da bi njih „vseslovanski" obrtni shod tako klavrno v vodo padel, tega pač nikdo pričakoval ni!" — S to neumno čvekarijo se seveda ne bomo šli prerekat, dovolimo si samo izreči upravičen sum, da je začela bližina ptujskih šnopsarij prav ne varno uplivati na Linhartove možgane. Naše pomilovanje! Novi krščanski nauk. Na Btinaju so te dni ustanovili zvezo vseh avstrijskih katoličanov. Na tem shodu je govoril tudi naš prijatelj dr. Korošec in je, kakor poroča ljubljanski rSlovenec", med drugim dejal: „Mi (slovenski klerikalci) nismo nikoli vprašali za obliko, marveč za vsebino. NI nam šlo toliko za to, kako potolči nasprotnika, ampak za to, da ga potolčemo". To se pravi z drugimi besedami: proti Jiberalcem"1 lahko rabiš še tako podla, še tako umazana, še tako nekrščanska sredstva, samo da ga pobiješ. No, to Koroščevo moralo smo lani do dobra okusili pri volitvah v Savinski delini. Malokateri j poslanec je izvoljen s pomočjo takšnih lumparij, kakor ravno on. Goljufija, sleparstvo, kol in nož, vse je dobro, samo da se uniči in pobi je liberalca. Upamo, da zagleda novi Krek-Koroščev katekizem kmain beli dan. Zaradi Kregarjeve oprostitve so seveda klerikalci kar izven sebe in bljujejo sedaj žveplo na ^liberalne ovaduhe«; Kar se tiče našega lista in štajerskih naprednjakov, konštatiramo: mi smo o celi stvari že pred obravnavo pisali malo in še to mirno in stvarno ter smo povdarili le. kar je trdila obtožnica državnega pravdnika. Povdarimo pa tukaj, da smo o Kregarjevi krivdi danes ravno tako prepričani kot smo bili pred obravnavo. Kaj je vodilo porotnike do oprostilne razsodbe, vemo prav dobro, a jih nočemo vlačiti v politično blato. Ce pa bodo klerikalci še dalje vpili, jim bomo povedali, kaj so oni pisali o porotnikih 1. 1910 po tiskovni pravdi, ki jo je naperil Fridrich iz Mirasana proti našemu uredniku Spindlerju. Potem bodo lahko rapravili pobožna premišljevanja, kdo porotnike psuje in žali. V daljne prepire o tem se ne bomo spuščali. Klerikalni obštrukcijonisti si že niso več edini. Nekateri zmernejši so odločno za to, da se mora stvari napraviti konec. Dr. Jankovič se je nasproti več osebam v tem smislu izrazil. Če bi hotelo klerikalno časopisje to tajiti, smo tudi z imeni na razpolago. Občinske volitve v Gradcu, kjer zdaj vlada vladni komisar, so razpisane za 17. septembra (III. razred), 1. oktobra (II.) in 8. okt. (I. razred). Vse stranke se že pridno pripravljajo. Socijalni demo-kratje upajo, da bodo pridobili še par novih mandatov. IV. jugoslovanska umetniška razstava, ki je sedaj v Belgradu, se bo prenesla v drugi polovici junija v Sofijo, glavno mesto Bolgarske. Papež je te dni obhajal 77 letnico rojstva. Iz šolske službe. V stalni pokoj je stopila učiteljica ročnih del Gabrijela Gabrovec v Šoštanju, v začasni pa učiteljica Marija Dominkuš v Št. lanžu pri Spod. Dravogradu. Premeščena je učiteljica Marija Valenčak iz Zibike v Št. Jurij v Slov. gor. Imenovane so: učitfljica Ana Pirc-Gabrič v Zabu-kovju za Artiče, Mariia Lebar za Sv. Barbaro v Halozah, Julija Petrinčič za Blanco. Ljubljanski duhovniški list »Slovenec« je zopet tožen, ker je nesramno žalil ljubljanskega župana dr. Tavčarja. Gospodje bodo seveda po stari navadi prosili ponižno odpuščanja. Za doktoraj vsega zdravilstva ie bil 1. tm. na dunajskem vseučilišču proglašen g. Božidar Faidiga, dolgoletni član akad. društva »Sava«. Usmiljeni branje Iz Gradca so prišli v nemilost pri ..Slov. Gostp.", ker so se baje odločili, da bodo zidali novo [bolnišnico za Spodnje Štajersko ne v ..klerikalnem- Št. Petrn, ampak v „liberalnem" Žalcu. Zavist in nevoščljivost teh patentiranih „katoličanov" je res velika. Sicer pa: morda pa bodo klerikalcem baš usmiljeni bratje s svojim zavodom pripomogli, osvojiti to „liberalno" trdnjavo?! Ali ni potem to razburjenje hinavščina? Ali vsaj prenagljeno? Iniinersk! Izpit sta napravila na tehniki v Gradcu v petek 31. maja, gg. Franc Fischer in Alojz Horvat. Čestitamo! in modno blago za gospode in gospe priporoča izvozna hiša Prokop Skorkov8ky in »in t Httmpolcn, (Češko). Vzorci na zahtevo franko. Jako zmerne cene. Na željo dam toka] — izgotoviti gosposke olleke. =t 107 48-18 (djsfci otraj. Iz Celja. (V e 1 i k a n s k i n e m š k i polom.) V konkurz je prišel nemški stavbarski podjetnik, inženir Viljem L i n d a u e r. Konkurzni komisar ie deželnosodni svetnik dr. Kotnik, začasni upravitelj konkurzne mase pa odvetnik dr. Schurbi. Govorilo se je že pred nekaterimi tedni, da pride-ta mož v konkurz, a takrat so si ga celjski nemški krogi še prizadevali rešiti. Pasiv bode bojda do 800.000. K, med njimi nepokritih do 600.000 K. Prizadeti so posamezni celjski Nemci in pa razni nemški denarni zavodi. Lindauer je tudi začel lani staviti novo mestno deško ljudsko šolo in je sedaj prej prišel v konkurz ko jo je dogotovi!.. Te stavbe se bodo gotovo z največjim »navdušenjem« spominjali tisti nemški obrtniki, ki so pri njej dobili priliko za' — mastne zaslužke, Lindauer je posestnik žage in precej praznih host pri Vitanju. Tam je tudi postavil, električno centralo. Polom te edine večje nemsjke stavbarske tvrdke v Celju je med našo nemško kliko povzročil umljivo pobitost. Občinske volitve v Celja se bodo vršite dne 10., 11. in 12. t. m. Prvi dan voli tretji, drugi dan drugi iD tretji dan prvi razred. Slovenci se volitev ne bodo udeležili, in to iz mnogih razlogov, katere navajati tu ne kaže. Dejstvo je, da imajo Slovenci že na podlagi sedanjega, skozin-skoz krivično sestavljenega vol. imenika lepe manjšine osobito v I. in II. razredu. Toda volitve so v mestu Celju danes še na hvalo staro-kopitnemu volilnemu redu, ki je nujno potreben reforme, ustmene in javne. Kaj to pomeni, ve oni, ki pozna v Celju naše gospodarske razmere. Tretji razred šteje glasom volilnega imenika 940 volilcev, od teh prilično 165 slovenskih, torej Moč rtemštva v tem volilnem razredu si je razlagati iz dejstva, da imajo razna nemška podjetja velikansko število uslužbencev, ki so vsled odvisnosti skozmskoz nemški volilci. Saj ima že mesto samo 28 policajev, Rakusch 24 uslužbencev, južna železnica 41 itd. Nam Slovencem velikih podjetij, ki bi imela tako število uslužbenstva, še primanjkoje. Toda naš gospodarski razvoj nas brez dvoma pripelje tudi do tega. V drugem razredu je izmed 65 volilcev 21 slovenskih, torej Vs-Tu stojimo najboljše. Vzrok temu je iskati v lepem razvoju naše trgovine in obrti ter slovenske hišne posesti. V prvem razredu je med 210 volilci 40 zanesljivih Slovencev. Tukaj treba pov-dariti, da glasom celjskega volilnega reda spadajo v prvi razred vsi javni uradniki, učitelji in aka-demično izobraženi ljudje. Odtod veliko število volilcev v tem razredu. Majhno število slovenskega uradništva je vzrok, da imamo v tem razredu tako malo volilcev. Saj kaže volilni imenik LISTEK. Razne prigodbice. (Veselo iz Vzh. Štaj. napisal A. Franki. Prosto posl. - ž.) Življenje je resno, in marsikateri veseljak se je že pozabil smejati v boju za obstanek in je postal pustež. Pa življenje brez veselja, brez vse posvečujočega — skoro bi dejal »božanskega" humorja se mi zdi pomlad brez ptičjega petja, hvet brez solnca, in če uam ukrade usoda tekom časa še toliko, nekaj — nekaj naj bi si za vedno ohranili: malo veselosti, malo humorja! Hvala Bogu, se tudi v naših tako žalostnih časih so še ljudje, ki nosijo v srcu samo solnčni ' svit in ki najdejo še pri najhujših rečeh \eseio stran; ljudje, ki imajo veselosti še celo malo preveč in puste svoji dobri volji prav prosto pot, pa si še včasih umislijo, da napravijo katero „za splošno veselje" tudi svojim dobrim prijateljem in znancem. O takih Junakih" naj vam povem par veselih. Takole na Jožefovo sede v gostilni Jožefa Smeha prav zadovoljno debeli, vedno veseli oskrbnik Jožef Maj, suhi organist Jože Nikl, močni železnični uradnik Jože Svetlin, „kraljevski" črevljar Jožef Prim, zdravnik dr. Hinko Žabar in nadučitelj L. Harf. Smejali so se mokrotno-veselim povestim in dovtipom oskrbnikovim, »suhemu" humorju organistovemu, eni so vlekli „kraljevskega" črevljarja, vsi pa so se zabavali prav »kraljevsko". Opomniti moram, da so klicali Prima včasih tudi — za »kralja bukomenskega"; Nikl je odkril na nekem visokoduhovitem potovanju v čudežno .»državo fantazije" zelo čudno »kraljestvo Buko-menijo" ter jo s prav knežjo naklonjenostjo poklonil in podaril črevljarju, in tako je prišlo veselo omizje do svojega »kralja". Na Jožefovo se seveda niso prav nič branili vina; saj so bili navzoči skoro sami veliki — antialkoholiki, kajpada na ta način, da so »uni- čevali" poštene množine alkoholnih pijač. »Proč z alkoholom!" vzklikne organist in — izpije kupico do dna. »Saj bi bil tudi res greh," pripomni Maj, »če bi hoteli zaničevati tako žlahten božji dar, kakor je prav za gotovo tole vince." »Jaz že ne razumem, kje se jemljejo ljudje, ki imajo kar cele vojske proti vinu, sami pa ne pijejo kapljice," pravi črevljar. »To že ni težko razumeti," odvrne nadučitelj, „če se pomisli, koliko hudega je že prišlo nad ljudi ravno z alkoholom." »Seveda, če gledamo s tega stališča, je alkohol pravi vrag, in je res grozovito, koliko nesreče in uboštva, koliko bolezni in bolehnosti ima v njem svoj vir," modruje dr. Žabar! To pa ni bilo povolji Svetlinu pa ga pokara: »Kaj se mora podati kar iz enega nasprot-stva v drugo? Kaj ne moremo hoditi po zlati srednji poti?" »Saj to je smola!" vzdihuje črevljar. »Kot strokovnjak moraš ti že to najboljše vedeti," se norčuje Nikl. »Zakaj ?" »No ja, mislim, da črevljar že mora najbolj vedeti, kaj je smola." Črevljar se pokrepča in odvrne: »Kar lepo molči! Ti še šuštar nisi, pa si že imel dosti opraviti s smolo!" »Kralj bukomenski, drži jezik -svoj sala-menski," odvrne veselo organist, »če ne na eno, dve, tri, tvoje kraljestvo skopni!" Veseli Maj napravi dolg požirek in pravi prav zadovoljen: »Vse bukomensko kraljestvo za tako kapljico! Pa naj reče kdo kar hoče, vendar ga ni nad kapljico dobrega vinčka in če bi se hotelo odpraviti s sveta vse, kar lahko škoduje človeku, ne neha le vsako veselje, ampak sploh vse življenje; potem moramo odpraviti tudi vodo, uničiti ogenj, razstreliti vse skale, napolniti vse prepade, populiti strupene rastline in iztrebiti mnoge živali, ne kovati več nožev in orožja, ne plesti več vrvi, ne napravljati nobenih zdravil — ne trpeti več zdravnikov .. »No, no," se smeje dr. Žabar, »le glejte, da vam ne postanem še jaz nevaren." »Moj princip je: Vse zmerno!" pravi Svetlin. »Zato pa piješ vino in pivo vedno zmerno." ponavlja Nikl star dovtip. In še celo nadučitelj, ki je bil znan kot »apostol zmernosti", začne peti: »Pijte, bratje, vince, voda naj stoji! Saj je voda hladna, srcu zdrava ni." Kmalu je začelo vse omizje; »nato vzklikne Prim: »Zdaj pa še katero domačo!" In skoro se je razlegalo veselo: »Zmeraj vesel, vesel, dokler na svet bom živ, zmerom bom vince pil, dokler bom živ! Kadar pa umrl bom, vinca več pil ne bom, denite me v črni grob, liter na grob! Kdor bo tam mimo šel, ta bo lahko spoznal: Ta je bil vinski brat, pil ga je rad." Med petjem pa je Nikl ostal ter se natihem nekaj, pomenil z oltirjem, nakar Smeh smeje odide. Vesela »Jožefova bratovščina" pa je pila, pela ter jih uganjala naprej, dokler ni bila v vseh kozarcih velika suša; tedaj pa zapoje oskrbnik žalostno: »Plinka, planka, on že domu mavka s to trudno glavd in s prazno mošnjo." Tedaj pa se prikaže krčmar z dvema steklenicama zlatega vinca, ju postavi s prav lokavim nasmehom na mizo ter vzklikne: »Joški naj žive!" med 150 uradniškimi volilci komaj 20 zavednih Slovencev." Zahteva po slovenskem nradništvn je torej tudi s tega stališča naša življenska potreba. Značilno je, da plačajo slovenski volilci prvega razreda 17.000 K davka od zneska 70.000 K, ki odpade na prvi razred, torej Ta navedene številke pač morajo biti Slovencem v Geljn v vspodbndo, da mirno in trezno nadaljujejo s svojo politiko naravnega, ne umetno ustvarjenega gospodarskega razvoja, kajti v tem leži poroštvo, da« bodo postali v doglednem času v Celju odločilen činitelj. Otrok utonil. Dne 3. junija ^opoldne se je igralo ob Savinji pri Celju več otrok. Pri sebi so imeli tudi voziček, v katerem je sedela 2-letna hčerka tukajšnjega krojaškega mojstra Franca Motoha. Vsled neprevidnosti otrok je voziček zdrknil v vodo in se prevrgel z otrokom vred. Voda je otroka nesla že kakih 600 metrov dalje, kjer so ga potem pri kapucinskem mostu mrtvega potegnili iz vode. Očeta in matere ni bilo doma, ker sta oba bila na sejmu. Sestanek slovenskih trgovcev se vrši danes v gostilni Čeček v Gaberju pri Celju. Za »Dijaški dom" v Celju so vsi celjski slovenski odvetniki in oba celjska slovenska notarja skupaj darovali stoštirideset kron v spomin na umrlega g. odvetnika dr. Alojzija Brenčiča. Za »Dijaško kuhinjo" v Celjn so darovali: g. Iv. Kranjc, hišni posestnik in tovarnar v Celju, v spomin svoji soprogi K 40"—; namesto venca .na krsto g. dr. Al. Brenčiča g. Ant. Zdolšek, c. kr. sodnik v Laškem trgu, K 15'—, Fr. Vuga, trgovec na Grobelnem. K 6'—. Celjski odvetnik dr. Schurbi očividno ni nič slišal o postavni uvedbi nedeljskega počitka v odvetniških pisarnah. Zato mu to tem potom kličemo v spomin in bomo govorili, če to takoj ne preneha, Se bolj odločno. Požarna hramba v Celjski okolici si bo, kakor čujemo, preskrbela brizgalno najnovejšega sistema (z bencinovem motorjem) za 5400 kron. Po dosedanjih pristopih soditi bo to ena izmed najmočnejših požarnih bramb na Sp. Štajerskem. Dobrnske toplice je od 8. do 21. maja obiskalo 93 oseb. Na Polzeli se je izdražbal občinski lov, ki je nesel doslej samo 110 K na leto, sedaj ža 710 K. To je vsekako za občino lep novi dohodek. Št. JuriJ ob i. i. Naš župnik Mikuš se menda zopet boji, da bi ga kdo prijel malo za ušesa, ker je 0& binkoštno nedeljo pri nauku pravil, da je Vsak i i cerkve izobčen, kdor duhovnika toži. Seveda, "če bi to bilo, potem bi duhovnik lahko delal, s fa-' rani ln drugimi, kar bi sam hotel. Lepa bi bila ta! Št. Juri ob j. ž. Našo trško požarno brambo je zadel strašen »udarec«. Pomislite, deželna »fajer-berska« zveza jo ie izključila, ker ima društvo baje slovenski občevalni in poveljni jezik. Pomislite, kaj tako nezaslišanega v Št. Jurju. 2e 15 let ima društvo slovenski poveljevalni jezik, pa je bilo dozdaj dobro. Letos naenkrat to ni več prav. Zakaj neki, bo vprašal kdo. I no, društvo je prosilo zvezo ?.a podporo, ki ji postavno pripada, in namesto podpore je dobilo sedaj društvo ta zanimivi dekret. Pa Šentjurčani niso ljudje, ki bi se od kakih graških hajlovcev dali vgnati v kozji rog. Zvezi pa rečemo le, naj se ne imenuje več deželna zveza, ampak zveza nemških fajerberov. Šmarje. V naši dekaniji bo birma: 9. jun. v Št. Jurju ob Juž, žel, 10. jun. istotam za Ka-lobje in Slivnico, 11. jun. na Ponikvi, 15. jun. na Sladki gori, 16. jun. v Šmarju, 17. jun. istotam za Sv. Štefan, Zibiko, Št. Vid in Žusem. Sv. Vid pri Grobelnem. Strašna nesreča je zadela dne 1. tm. posestnika Andreja Sivka iz Mlač. ' Utrgala se je velika zemeljska plast (melovje) in: mu je uničila vse poslopje. Škode je okoli 10.000 K. Kako bo siromak prišel zopet do stanovanja za sebe in živino? Tukaj je pač treba nujne pomoči, kaj ne,: g. dr. Jankovič?? Iz Šmarja pri Jelšah. Tu smo imeli minule dni misijon. Celjski gospodje misijonarji so v spoved-: nicah politizirali in napadali ljudi, ki čitajo »Nar.; List«, ter jim niso hoteli dajati odveze. Mi pa tem; gospodekom povemo: »Narodni List« še ni nikogar pohujšal in ob vero spravil. Kaj pa so napravili; klerikalni listi iz patra Mačoha, župnika Šorna, kaplana Berka itd., to smo videli. Zato se pa tudi1 vemo prav ravnati pri izbiranju listov. Mariborski okraj. V mariborski jetnišniel se je obesil Matija Berglez iz Sp. Breznice pri Poljčanah, ki je bil 28. maja t. 1. zaradi uboja obsojen na (Ure leti težke ječe. V Radvanju pri Mariboru so pri občinskih volitvah 29. maja zmagali v 3. razredu socijalisti, v 2. in 1. pa nemški nacijonalci. V Mariboru je prišel v konkurz trgovec Jožef Welzebach. V Slovenski Bistrici je dne 29. maja umrl najstarejši meščan Vincenc Sternberger, nekdanji lastnik gornjebistriških fužin na baker. Možje gojil nekdaj hudo sovraštvo do Slovencev in je za znani napad na slovenske zborovalce v Spod. Novi vasi dne 19. junija 1870 dal vse svoje tovarniške delavce — bilo jih je nad 60 — na razpolago. Zadnja leta je v miru preživel v svoji hiši v Slovenski Bistrici. Po rodu je bil Spodnje-Avstrijec. V Mariboru je umrl 29. maja deželnosodni svetnik g. Rotner, znan kot eden najzavednejšib slovenskih sodnikov na Štajerskem. Bil je delj časa okrajni sodnik na Vranskem. Truplo so prepeljali iz Maribora v Lembab, kjer so ga položili k večnemu počitku. Od St. Miklavža pri Ormožu poročajo, da je odšel kaplan in „Grossgrundbesitzer" Stuhec h Kapeli. Na binkoštni pondeljek je jemal od svojih zvestih ovčic ganljivo slovo. Srečno poti Z odhodom kaplana Stuheca bo zmanjkalo v okraju glavnega klerikalnega agitatorja. Sv. Bolienk na Kogu. (V o 1 i t v e.) V cerkveno-konkurenčni odbor je zopet izvoljen g. Ivan To-mažič načelnikom. — Krajni šolski svet bolfenski pa je dobil pri volitvi dne 2. junija novega načelnika Vinc. Prapotnika, za njegovega namestnika pa Jak. Govediča — po nasvetu župnikovem. — Obč. volitev na Vitanu je bila od namestnije ovr-žena in na novo razpisana. Središče. Požar je upepelil hleve veleposestnika Klemenčiča v Središču. Bližnje stavbe so se ohranile. Ogenj so zatrosili otroci Zelarja. £jntomerski okraj. V Zg. Radgoni je umrl 29. maja duhovni svetovalec pater Emeran Šlander. • Mala Nedelja. Kmetijska podružnica naznanja, da se vrši v nedeljo, t. j. dne 9. t. m. po rani službi božji v šoli predavanje o živinozdrav-ništvn, ki ga ima okr. živinozdravnik g. Pirnat iz Slov. Gradca. Pouk se bode pred vsem raztezal na v porabo troakarjev in požiralnikovih cevi v slučajih napenjanja goveje živine, katere dobi podružnica od c. kr. kmet. družbe; nadalje se bo razpravljalo o najpogostejših živinskih bolezuih. Vsakomur je prosto, staviti vprašanja, tičoča se živinozdravništva. lxm\ okraj. Ponarejene ogrske krone. Iz Kozjega poročajo, da so se spravile zadnji čas na sejmih v različnih krajih ob Sotli v promet ponarejene ogrske krone. Imajo letnico 1895, so nekoliko lažje ko prave krone in imajo medel odsev. Trgovci in gostilničarji pozor! Zaradi uboja in zapeljevanja h krivemu pričevanju je bil pred celjsko poroto obsojen kmečki fant Anton Pere iz Zagorja, ki je v neki gostilni v prepiru z očetom slednjega z nožem tako ranil, da je na posledicah umrl. Pozneje je pa še skušal priče pregeivoriti, naj bi za njega ugodno izpovedale. Dobil 10 mescev težke ječe. V Dobovi se vrši v nedeljo 9. tm. ob 3. uri pop. v prostorih g. Jos. Kovačiča ustanovni občni zbor Ciril-Metodove podružnice. Govori potovalni učitelj g. Ivan Prekoršek. Rojaki; strnimo se tudi mi v močen krog braniteljev naše dece ob meji. Iz Prevorja. Odkar smo dobili k nam za župnika prejšnjega poljčanSkega kaplana R. Skerbsa, ki se je že takrat; ko si je prišel z materjo našo župnijo pogledat, v prvi vrsti zanimal za to, kdo ima občinski lov in če se ljudje zelo pečajo s politiko, — od tistega časa je naš. farovž gnezdo politike, česar prej ni bilo. Grajati se je začelo časnikt, ki ne trobijo v klerikalni rog. Večkrat pa, ko župnik pohaja s puško na rami od enega lova do drugega,' so ga ljudje v najhujši sili že zastonj iskali. Opazovalec. Konjiči okraj. Umrl je v deželni bolnišnici v Gradcu g. Ant. Kriechbaum, gostilničar v Oplotnici. Poroka. Poročil se je včeraj 4. t. m. gosp. Pavel Ogorevc, trgovec v Konjicah, z gdč. Miciko Rusovo iz Grosupelj. B'lo srečno! MOf A STARA izkušnja je in ostane, da za odpravo peg in za dosego in ohranjenje nežne, mehke kože in bele polti in boljšega mila kot svetovnoznano lili j no mlečno milo Steckenpfefd, znamka jezdna palica, od Bergmanna & Co., Tetschen a. B. — En kos se dobi za 80 vin. v lekarnah, drogerijah in vseh enakih trgovinah. Ravnotako se obnese Bergmannova. lilijina krema „Manera" čudovito pri ohranjenju nežnih, belih ženskih rok ; dobi se v tubah po 70 vin. 135 40-18 Društvene in drage prireditve. »Društvo slov. odvetniških in notarskih uradnikov v Celju« je na občnem zboru dne 2. tm. Izvolilo sledeči nrivi odbor: Založnik J., predsednik, dr. Laznik K., podpredsednik, Kogej J., tajnik, Vaš A., blagajničar, Čremožnik L., odbornik, dr. Zdolšek J., računski revizor. Slovensko delavsko podporno društvo v Celju opozarja še enkrat na pešizlet, ki ga priredi v nedeljo 9. tm. popoldne v Trnovlje. V Trnovljah bo v gostilnišikh prostorih gospe Pilih (pri Ložnarci) predaval gospod dr. Pučnik o »pomenu slovenskega Celja za Savinjsko dolino.« Po predavanju se vrši prosta zabava ob nastopu društvenega tambura-škega zbora in pevcev. Prijatelji društva dobrodošli. Odhod iz Celja ob 2. uri pop. Zbirališče: Sokolski dom. Braslovče. Tu je v nedeljo priredil Sokol predavanje, ki je bilo jako lepo obiskano. Predaval je g. dr. L. Brunčko, predsednik »Zveze narodnih društev«, o dobi slovenskih taborov. Poslušalci so sledili. predavanju z velikim zanimanjem, so bili zelo zadovoljni ter so izrekli željo, naj bi se taka predavanja večkrat vršila. V Slovenski Blstriel prirede v nedeljo, dne 9. junija mariborski slovenski gimnazijci v hotelu „Avstrija" gledališko predstavo: „Moč uniforme" (burka s petjem). Začetek ob 6. uri pop. Med odmori in prosto zabavo poje dijaški pevski zbor. Čisti dobiček je namenjen »Dijaški kuhinji v Mariborn". Sv. Bolienk na Kogu. Tombola, ki jo je priredilo bralno društvo »Lipa« dne 27. majnika, se je prav dobro obnesla, za kar gre posebna zahvala vsem domačim in sosednim darovalcem dobitkov, posebno pa še središkim narodnjakom, ki so nas tudi po-setili. Odpadlo je na ubogo šolsko mladino 4 K 81 v; na domačo požarno brambo pa 3 K 79 v. Za dober vspeh se je trudil odbor, kakor tudi gdč. V. Kolaric in M. Verbančič. — Odbor. Akad. tehn. društvo »Tabor« v Gradcu vljudno naznanja, da se je s 1. junijem ti. preselilo v hišo Gartengasse 18. ]taft narodna obramba. Za Cirll-Metodovo družbo se je nabralo na gostiji gosp. Jos. Drofenika in gdč. Emilije Lam-prehtove v Kumenu na Pohorju K 30'— Namesto venca na grob g. dr. Al. Brenčiča je daroval g. dr. Iv. Dimnik iz Krškega K 15'—, namesto venca na grob g. Jos. Rotnerju, dež. sod. svetniku,, pa so darovali gg. dr. Fr. Jurtela, dr. A. Brumen, dr. B. Štuhec in Fr. Toplak iz Ptnja K 20—. Ciril Metodova družba v Ljubljani je imela v maju ti. 18.001 K 80 v dohodkov in 33.789 K 34 v izdatkov, torej 15.787 K 54 v primanjkljaja. Za Ciril-Metodovo družbo se je nabralo v mali družbi v gostilni gospe M. Bizjak v Letušu pri veseli mizi K 4.50, v trgovini g. Ant. Bizjaka v Rečici na Paki je daroval neki trgovski potnik 5 K, v nabiralniku v trgovini g. Ant. Bizjaka pa se je nabralo 2 kroni. Ljutomer. Na gostiji g. Martina Mihaliča in gdč. Rozike Kotnik se je nabralo za Ciril-Metovo družbo K T—. Nabral je naš vrli gosp. Veselič, brijač v Ljutomeru. 3z razah sloVenskib kraje! Pri Sv. Duhu na Ostrem vrhu ustanove klerikalci pod dr, Hohnječevim protektoratom »Katoliško izobraževalno društvo". Kake sorte »izobrazbo" širijo ta društva osobito ob meji, vemo vsi — in da pri Svetem Duhu, tej važni obmejni postojanki, ne bo drugače, je gotovo. Kjer bi bilo treba edinosti in sloge v odporu proti naraščaju nemške moči, tam širijo klerikalci razdor. „€ukovska" nravnost. Minoli teden so pripeljali v goriške zapore trobentača čukov v Viž-poljah. Josipa Sirka, zaradi nenravnosti. Povodom veselice katoliškega izobraževalnega društva v Vižpoljah, katere so se udeležili tudi novopečeni čuki, se pregrešil Sirk nad eno nedoletno deklico. Vzgleden »katoliški" mladenič! Živinska kuga se je pojavila zopet v Brežah in okolici na Koroškem. Obolelo je že precej živine. Narodno- sodj alna zveza. Pod tem imenom se namerava osnovati skupna organizacija na Slovenskem. V to svrho skliče narodna delavska organizacija v Trstu prihodnji mesec kongres vseh narodnih strokovnih organizacij. Sestanek županov vseh slovanskih mest se bo vršil ob priliki vsesokolskega zleta v Pragi. Sklical ga je praški župan dr. Groš. Pri volitvah v okrajno bolniško blagajno v Goriei so v skupini delojemalcev zmagali so-cijalni dem., v skupini delodajalcev pa Slovenci, prvi z 965 glasovi proti 403 laškim, drugi pa s 307 glasovi proti 200 laškim. Književnost in umetnost. »Slovenski Ilustrovanl Tednik" štev. 22. vsebuje: Laško-turška vojska (Zasedenje otoka Rodus); spovednik našega cesarja škof dr. L. Mayer umrl; nadvojvoda Friderik in spremstvo v Ljubljani; nenavadna smrt danskega kralja (3 slike); Slov. izob, in podporno društvo v Opatiji; deset bratov; blagoslavljenje parne brizgalne v Žirih itd; Slovenski Ilustrovanl Tednik je jako zanimiv in bi ga naj vsakdo 61 tal. Naročite si ga! Kosova gostija. Otroška spevoigra. Priredil Anton Kosi, nadučitelj v Središču. Cena 1 K. Šolskim vodstvom za sporede šolskih veselic in slavnosti, pri katerih nam tako rado primanjkuje glasbene snovi, to novo delce toplo priporočamo v naročbo. Popisi. Sv. Primož na Pohorju. Pri nas smo obhajali prav žalostno desetletnico naše šole. Zakaj gotovim ljudem se je posrečilo ljudstvo tako na-hujskati zoper šolo in učiteljstvo, da se je letos februarja uprizoril celo šolski štrajk in se zaradi tega vršijo sedaj tožbe na veliko škodo ljudstva in mladine. Slednja dobiva v mnogih slučajih od svojih staršev silno slabe pojme o šoli in njenih nalogah. To tudi drugače ni mogoče pri ljudeh, ki so pred 10 leti kleli in se prepirali, ko so morali šolo zidati, sedaj pa preganjajo in tožarijo Imate bolečine? Reumatične, protinske, glavobol, zobobol? Ali ste »boleli vsled prepiha, vsled prehlada? Poskusite vendar boleCine olajšujoči, zdravilni, kre-pilni Fellerjev fluid z zn. „Elsafluid" tudi proti trganju v ledjih, križu in bolečinam v Členkih. Je res dober! Ni samo reklama. Ducat na poskušnjo 5 kron franko. — Izdelovatelj samo lekarnar Feller v Stubici, Elzni trg št. 264 (Hrvaško). 142 a 6-5 svoje učitelje, ki mladini s tem, da silijo s postavnimi sredstvi k rednemu obiskovanju šole, le dobro hočejo. Koliko bode otrok, ki ne bodo imeli nobenega drugega premoženja kot to, kar se bodo v šoli naučili, da si bodo potem v življenju ležje kruh služili. Da je šolski vodja pri strahovanju otrok včasi bolj strog, temu so krivi mnogi starši sami, ki ne svarijo otrok in jih tudi doma ne kaznujejo, kedar zvedo o njihovih lumparijah, marveč jih še pohvalijo; krivi so pa otroci tndi sami, ki na lepo. svarilno učiteljevo besedo ne ubogajo, ampak se mu z besedo in dejanjem zoperstav-Ijajo, in lenobo pasejo. Takim otrokom bodo starši krivi, če bodo kedaj še po ječah zaprti kot ne varni udje človeške družbe. Šolski vodja stori svojo dolžnost in se trudi z vzgledom, besedami, opomini in kaznimi poboljšati hudobne otroke, pridne pa ohraniti dobre in delavne. A vse podirajo zopet sovražniki šole in učiteljstva. Klerikalizem pač hoče zadušiti vselej in povsod vsak napredek in vsa blaga čuvstva v človeških srcih. Tako smo torej žalostno praznovali desetletnico šole. a upamo, da se po burnih in viharnih časih povrne zopet mir in da bodo spoznali važnost izobrazbe sčasoma vsi tisti, ki so ji sedaj tako nasprotni. — Dal Bog! Mirno lahko spite! Če ste namočiti perflo tm noč • pralnim Izvkčkom Jenki hvala", izloči se vsa nesnaga sama od sebe, brzo in temeljito. Hitro Hi lahleo sc opere perilo potem i mOom JSchidrf" znamka Jelen", da postane bleščeča belo, kajti pralni Izvleček .Ženska hvala" m mSo .Sctachf belita perila kakor sotnee Iz Ptujske gore poroča »Slov. Narod«: Ptujski okrajni odbor je obvestil tukajšnje občine, da ne more ničesar prispevati za spremenitev občinske ceste Sv. Lovrenc-Pleterje-Cirkovci in dalje do račke okrajne ceste pri Šikoljah. To obvestilo se glasi sledeče: »Okrajni odbor mora zavrniti zgradbo imenovane ceste, ker se po krivdi cbštrukcije slo-vensko-(klerikalnih) poslancev v štajerskem deželnem zboru nahaja v zelo slabih financijelnih razmerah. Ptujski okraj ima od dežele tirjati 36.702 K. katere bi moral postavno dobiti v 1, 1910 in 1911 zh vzdrževanje in korekture cest. Ker pa deželni zboi štajerski ne more vsled obštrukcije delovati, ni dovolil tudi deželnemu odboru izplačila omenjenih vsot. Ptujski okrajni odbor se nahaja vsled tega v .tako velikih denarnih zadregah, da je moral ustaviti izplačilo vseh podpor, ker more s 40% okrajnimi cdokladami le najnujnejše potrebe pokrivati. Dovoz gramoza na okrajne ceste se bode za polovico zmanjšal in več starih, že napol podrtih mostov st i not moralo ali zapreti — kar pa ni lahko mogbv.e — ah pa za silo reparirati Kako pa bodo izgledale okrajne ceste, to naj prevdarijo davkoplačevalci, ki bodo morali plačati veliko tisoč kron .zato, da se bodo kasneje ceste zopet spravile v staro dobro stanje. Okrajni odbor bode moral najeti posojilo, ako hoče dalje gospodariti. L. 1911 se je odpisalo vsled vremenskih nezgod 26.000 K državnega davka; okraj je zgubil s tem okrog 10.000 K na do-kladah. Dežela dela dolgove — humanitetni zavodi morajo ostati odprti — aparat mora funkcijonirati naprej. Ali tudi okraj bo moral delati dolgove in zvišati okrajne doklade — 46.000 K nam močmi manjka. Za ptujski okrajni odbor: Ornig 1. r.« .-Ali smo iz gospodarskih razlogov zagovarjali dela-zmožnost štaj. deželnega zbora, posebno, ker smo videli, da hočejo klerikalni poslanci obštrukcijo -tolikimi gmotnimi žrtvami za nas nadaljevati le iz strankarskih ozirov. Naj se torej za take reči zagovarjajo klerikalni poslanci in skušajo pobiti argumente proti svoji lahkomiselni strankarski obštrukciji, katero navaja sedaj Ornig in njegova nemškn-tarska družba tako spretno proti njim. G dež. posl. Ozmec si bo menda premislil, predno bo po vzgledu mariborskega škofa zopet javno zagovarjal Or-niga. Prav mu bodi! Ljubno v Sav. dol. Govoril sem zadnjič z možem, osivelim v borbi za vsakdanji kruhek, ki ga prav dobro poznate, in pravil mi je naslednje: Saj nimam nič zoper kakoršnekoli igre in prireditve; jaz se sam rad porazvedrim, a vse čisto drugače se mi zdi, pa recite, kar hočete, res ne malo čudno, da so pustili starši in še celo takšni, ki se štejejo med »boljše«, svoje otroke s kaplanom v Radomirje na tisto veselico; in teh ni bilo malo! Veste, vi ste še mladi, zato me boste lažje umeli, če vam rečem, da so šla dekleta in fantje z velikim veseljem, kar v procesiji na ono sverjansko veselico. Zakaj, to vedo prav dobro. Tam se sme pod »nadzorstvom« duhovskim piti, plesati, razne neumnosti uganjati in se dobro zabavati, z eno besedo, prav zares je »luštno«; a žal, da se tak »lušt« prečestokrat tako rad maščuje z davkom, ki ga plačuje dekliška nedolžnost. Tudi naša je prosila, češ, so gospod kaplan prigovarjali, da je lepa, čisto nedolžna igra — a sem jo zapodil, rekši: Bolje storiš, če vzameš v roke molek ali pa kakšno knjigo, pa boš bolj srečna. — Dragi stariši! Te besede našega spoštovanega občana sem vam napisal samo v prevdarek. Ima li prav ali ne, kakšnega pomena so za mladino take prireditve, to sodbo pa prepuščam vam. Olimje. Ker je naša fara skrita med gorami, si misli naš župnik, da ne bo k nam nikoli prisijalo solnce napredne misli. In da sme z nami počenjati, kar mu drago. Toda da se temeljito moti je skusil sam v neki gostilni, kjer je imel s svojimi poskusi v suvanju prav neprijetne izkušnje, le vrag, če se »liberalci« ne dajo kar tako meni nič tebi nič v prsi suvati. Nikar ne mislite, da boste z nami tako ravnali, kakor so »svoje« dni »pobožni« menihi. Ne! Menihe je odpravil nepozabni cesar Jožef I!.. ko se je sam prepričal, kakšne »pobožne« reči so uganjali in kmete mučili, kateri so jim tlako delali. Saj tako sami veste, kake lepe reči si o njih še sedaj naši farani pripovedujejo. O priliki jih popišem, da se ne pozabijo. G. župnik, čeravno stanujete v tistem zidovju kakor so oni, vendar lahko pridigujet« o verskih rečeh, ne Da o svoji »dobri« kuharici, o »liberalcih« itd., tega nam ie že preveč. Saj vemo. kako je bila kuharica »pobožna«; da pa je umrla brez sv. zakramentov, nismo mi krivi. Saj pridigu-jete: Kakoršnoi življenje, taka smrt. Alkohol p a. vsakdo ve, da ga ravno vi najbolj ljubite. Vsako leto pošljete »trogerje fehtat« za mošt. Kaj pa, ko bi še nam jih sedaj poslali delat pomagat, ko imamo toliko dela v vinogradih. Morda pa jih letos tudi v jesen ne bote poslali: no če imate srce na pravem mestu, tedaj že ne. Marsikateri siromak vam v jesen da, sedaj ko težko dela, pa nima piti, med tem ko vi sedite v senci in ga pridno srkati in premišljujete besede: »Blagor ubogim na duhu«. Povemo vam pa, da se je začelo tudi med nami svitati, kakor na Bučah in v sosednih farah. Tudi mi vemo. kaj sme duhovnik počenjati in kaj ne: vemo. koliko si sme računati od zvonenja in drugih obredov, kajti razširila se je te med nami knjižica-»Štolnina«. Poučili smo se pa iz me, da se vi pri vsaki reči zelo »zmotite«, seveda na našo škodo, to mora biti drugače! Morda bo zadostoval ta opomin, kajti srednjeveške navade so drugje minile, morajo pa tudi v Olimjem! Rinaldino. Gornjigrad. Naš g. dekan se spravlja v pen-zijon. Predno odide iz Gornjega grada, si mora še svojo »obantno« jezo razliti. Pred kratkim se je spravil na gornjegrajske dame, katere hodijo v cerkev gologlave. S prižnice je na predbinkoštno nedeljo grmelo, kajti gospe in gospodične morajo priti v cerkev s klobuki ali rutami. Ker se ta najnovejša cerkvena zapoved drugi dan ni izpolnila, je g. dekan štrajkal. Po navadi je imel šmarnice pred Marijinim oltarjem. Tisti dan pa je, ko je zagledal zopet nekaj gologlavih dam, potegnil na prižnico. s prižnice pa k velikemu oltarju. Druga nesreča se ni pripetila, samo tercijalke so zabavljale čez »kuštrave«. ..; Kako da se naš g. dekan ni že "poprej na to spomnil? Najbrž bodo dekleta, ki gredo k prvemu sv. obhajilu, tudi morala nositi klobuke in ni e. To bode čedno. Hudomušneži trdijo, da je g. dekan v zvezi s trgovci, ki bi radi prodali več klobukov in rut. Šmartno ob Paki. Z ozirom na naš dopis v št. 21. »Nar. L.« z dne 23. maja nam piše g. Franc Steblovnik kot od občinskega odbora izvoljeni pre-gledovalec računov tamošnje požarne brambe, da ni res, da bi on kot pregledoval.ee računov niti n« vedel, da dolguje društvu še čepico, ampak je res, da je čepico kot takratni ud požarne brambe z drugimi vred kot društveno obleko sprejel ter jo pri izstopu iz požarne brambe tudi nepoškodovano društvu vrnil. Sv. Šteian pri Šmarju. (Javna vprašanja gosp. nadučite.ju tukaj, šolskemu nadzorniku g. Zupaneku v Celju in si. okr. šol. svetu v Šmarju). 1. Katera postava dovoljuje učitelju Kotniku, da lovi šolske otroke po cesti in jih tepe. ker ne sme tepsti v šoli? 2. Ali smejo otroci delati v šoli, ko bi moral učiti učitelj Kotnik nemško, kar hočejo (da letajo, se češejo, mu sadje v obraz mečejo in še veliko drugih takih stvari, kar gotovo njegovemu učiteljskemu stanu časti ne dela?) — 3. Koliko časa bomo še morali trpeti, da bomo pošiljali otroke v šolo in bodo tam pri učenju učitelja K. samo noreli, namesto da bi se učili? — 4. Kaj misli napraviti šolska oblast in kdaj bo naredila red? — Povemo še pa vsem, ki imajo kaj vpliva, da ne bomo čakali dolgo in prosili v Gradcu, naj se da davkoplačevalcem učitelja, kakor ga zaslužimo. Več davkoplačevalcev. Št. Pavel pri Preboldu. Nobeden dvanajsterih apostolov ni bi! tajnik kakega čukovskega okrožja, in vendar se naš g. kaplan Bralanič kaj rad primerja ž njimi. Tudi predzadnjo nedeljo ga je menda navdušil goreči binkoštni jezik, da je v prikritih in zbranih besedah hladil svojo sveto jezo nad našim občinskim odborom, ki je zavoljo ljubega mru naprosil, gosp. župnika posredovanja, da že vendar enkrat izostanejo neslana izzivanja čukov in kaplanovih pridig. Zvedeli smo dosti zanimivega, — tudi to, da smo mi »kristjani le še po imenu« — na najnovejše dogodke pa je pozabil; zato mu pridemo na pomoč. Sprijena mladina se povsodi nahaja in ni žalibog nič novega, če je kak pobič obsojen zaradi kršenja sedme božje zapovedi na tri dni zaponi :n trt C iot.i. tvai ; c ugačt,. c dečko ni »kristjan le po imenu«, posebno, če kot tak druge dolži tatvine, da bi sebe izrezal. Dvajsetletni Ciril Mohor, ki je pri g. Uršiču i. dr. hmeljovke »zastonj« kupoval, je dika in glavni junak klerikalnega odra. Na veliko soboto in pri drugih čukovskih paradah se je vedno v prvi vrsti šopiril ter s svojim drznim obnašanjem izzival mirne farane. Edinozve-ličavna čukovska vzgoja se bo pa še nadalje ponašala s sijajnimi uspehi...! Razne noVosti. Umri je sloveči zrakoplovec Vilbur Wright. Bil je eden prvih, ki je začel delati poskuse z zračnimi ladjami (aeroplani). Grkinja — turški vojak. V Elasonu t Turčiji je zbolel vojak. Ko so ga prepeljali v bolnišnico, ni pustil, da bi ga preiskal zdravnik, temveč je zahteval duhovnika. Ko je prišel duhovnik, je vojak izpovedal, da je ženska — deklica in je povedala, da je oblekla vojaško suknjo namesto svojega brata. Njena rodbina je revna in če bi njen brat šel k vojakom, tedaj bi bila rodbina uničena. Grkinja je bila že sedem mesecev pri vojakih. Nasledki domačega prepira. V Z&sadi na deškem sta se sprla 26-letna soproga kmetovalca Hegerja in njen 67-letni tast. Žena je v prepiru vrgla v starca velik vrč ter ga zadela na glavi. Starec se je težko ranjen zgradil. Žena je mislila, ia ga je ubila ter je zbežala. Zunaj vasi je skočila s svojim dveletnim sinom v ribnik, kjer sta obadva utonila. Čudno sorodstvo. Z Dunaja poročajo: Tu so zaprli neko 41-letno ženo zaradi nevarne grožnje. Imela je razmerje z nekim raznašalcem časopisov, ki je pa poročil kar natihoma njeno 22-letno hčer ter se odpeljal na Štajersko. Od ram sta pisala tašči zasmehljivo pismo. Tašča je bila pa zaradi tega jezna in je grozila, da jima nora še nekaj storiti. Ko sta novoporočenca zve-lela o teh nevarnih grožnjah, je raznašalec ča-opisov, ki je imel s svojo prejšnjo ljubico in sedanjo taščo tudi otroka, zadevo naznanil policiji. Priporočamo našim gospodinjam pravi rpfl&JiSJvOY-kavni pridatek z tovarniško znamko -.kavni mlinček: iz zagrebške tovarne. Tovarni«** znamka. iO.Tnu.utu. v. Priloga „Narodnemu Listu11 št. 23» Iz potne torbe Središkega Sršena. (Nadaljevanje iz številke 19 »Nar. L.«) »O saj te poznam«, pravi Habjanič, »videl sem te v Petovarjevi krčmi v Jeruzalemi.« — »Kaj pa vam rečejo gg. Stuhec, Bratušek in Meško, kot govorniku na klerikalnih shodih in obiskovalcu liberalnih slovenskih in nemških gostiln?« — »Nič ne rečejo, ker vejo, da sem med klerikalci klerikališ, med liberalci pa liberališ. To pa jim, pravijo, nič ne škodi. Včasih jim služim kot meč, s katerim bi oni radi odsekali glavo liberalnemi lintvorji, V ta namen poskušam ustanavljati konkurenčne kmetijske podružnice, ter nagovarjam klerikalne gostilničarje, da konkurirajo z liberalnimi, četudi točijo moje lastno vino; posebno pa moram skrbeti, da naši liberalni učitelji ne dobijo boljših stanovanj. Samo županski stolec bon pač pre moga zlatemi Mihaleki prepistiti, če se le nede pod njin fktip strja, da ma zlati Mihalek v tisten tali največ teže, ki glih na stol pride, v gornjen stoki pa je vse prazno, tak ka veter skoz vleče. Pa kaj si mi prinesel, sršen?« — »Te note in to svetinjo sem na cesti našel.« — »A, to so note Semeničevega Frančeka, ki je bil cerkveni pevec, in njegova medalja, ki jo je nosil kot ud Marijine družbe, dokler ni oče gratal, kar ga je tako svadilo, da je vse proč zmetal in odišel bogvekam. Bil je vrl katoliški mladenič!« »Kaj pa, da ste prej tako skakali in popevali?« »Ja veš, sršen, kratko rečeno, sv. pismo pravi: ne sodite, da ne boste sojeni. Bratušek, ki bi vendai moral sv. pismo poznati, potem Vraz, Meško in jaz smo neko žensko obsodili; jaz sem napisal, ovi pa so podpisali, zato pa smo bili v Ormoži sojeni. Plačati moramo vse sodne stroške, dva doktorja, v občinske blagajne in preklicati našo obsodbo. Vraz je bil čisto hin, do domi je sploh jamral: »Vsi smo fu-fu-fuč.« Jaz pa sem v žepi stiskal, peščico ob tisti strani, ob kateri je šel Bratušek, ki ne zna nič sv. pisma; bil sem v resnici liberališ.« — In zopet se je zasukal po trati in znova začel peti; jaz pa sem razprostrl peroti, se vzdignil visoko v zrak, ter letel prek vrhov nazaj proti Svetinjam. Tu sem si ogledal, kakor vsak tujec, te tri zanimive stvari: okno spravišča gasilnega orodja, skozi katero je šel Bra-tušekov žegen, dveri v žagrad, skozi katere se je izlival božji blagoslov po širnem svetu, četudi so bile leto dni zaprte, in končno šolski studenec, v katerega je šlo dosti penez, iz njega pa nič vode. Nato pa sem se vsedel na kostanj pred Zavrat-nikovo gostilno. V tem pa že stopi iz gostilne gospod ogromne obsežnosti, tako, da sem nehote vprašal: »Gospod, ali ste vi šparkasa?« »Najn, do» ist majn man, di šparkasa is dort drin«, se oglasi za gospodovim hrbtom lepa gospa, kateri sem se takoj predstavil. ,A', pravi ona, »musje seržan! Par-levu franse, musje seržan?« me vpraša. Že sem hotel reči: »Niks!« ko se oglasi nekdo za mojim hrbtom: »Le slovenski gučmo; jaz sen tiidi cesara sliiža pa man pr naših veteranih vseeno slovensko komando.« — »Vi ste torej komandant svetinjskih veteranov«, vprašam jaz. »O, ne«, pravi on, »komandant je Bratušek, jaz sem samo načelnik. Če župnik rečejo, da moramo nastopiti v paradi, pa nastopimo, če pa nič ne rečejo, pa jih gremo pitat. Dere sen jaz načelnik grata, te je posta Bratušek komandant od nas veteranov, kamenski Ficko ka-menoficir, ki je najč s svojimi štirimi očmi nikdai ne vida na sebi soldaške bluze, Magdičov Ferdinand si je prpeja uradniško medaljo, Novakov Hanzek pa marijino svetinjo, naša mati pa so se vpisali za častnega veterana. Tak je, vešte le!« — »Kaj boste pili, musje seržan, rdečega ali belega?« — »Rdečega!« — »Vui! Lo-u-is, bring roš di va!« — »Kak pa se piše ta načelnik veteranov?« vprašam krč-marja. »To je Pihlarov Lujz.« — Ali je klerikalec?« — »Neje; on je tak, da je ne z ovimi, pa ne s totimi; ve sen jaz tiidi tak.« — »Zakaj pa imate potem klerikalno posojilnico in kaso tu notri?« vprašam dobrovoljnega krčmarja. »Ja, vete, to je tak, če keri posojilnični odbornik nemre vsega gulaža pojesti, te si ga tU notri srani, da ga do driige nedele počaka. Poleti pa man jaz notri slatino, meso, piiter pa klobase, da neman driigega ajskaslna; dere mo stari grata, te mo jo meja za lajbštul.« V tem razgovoru naji naenkrat zmoti troben-tanje in zvonenje na ogenj, in res zagledava dol po bregu bežati Šijanca v požarniški obleki. »To je alarm«, pravi krčmar. »Aber, dos is jo plos a lerm*, ga zavrne krčmarica. Jaz pa sem blejal: »Vrozi su te doli. to je larma; Pišek je otvoril shod!« Nemudoma se torej vzdignem in zletim zlatemi Mihaleki naravnost na trebuh, kateri prostor se mi je zdel najširši in za to najpripravnejši. On pa me je brcnil z rdečim robcem, ki ga ima vedno zavezanega okoli vratu, v travo ravno župniku Bratu.šeku pred noge. Ta hoče hitro stopiti na me, a jaz sem bil hitrejši, ter sem ga tako v nogo pičil, da še zdaj planta. Nato pa sem zletel na shod, se vsedel na hruško in poslušal. Vraz je govoril: »Veseli me da sen ja*, Vraz pa sen kmet in mi tega nikdar ni treba biti žok kok so celo gospod pecirkshauptman k meni prišli, dere sen še mlota v šlapšuhih na škednji pa so pitali ge so gospod Vraz, te pa sen jaz tak ali v gatah pa v šurci kak sen bija pred njih stopa zato pa sen vas gnes vkiip pozva, da bi nan gospod Pi-pi-pišek, ki so tiidi poslanec in kmet naše kmečke zveze, povedali ne-e-ekaj novega. Shod je odprt! Zivio!« I Pišek začne: »Vsled naročila gospodov duhovnikov, po katerih milosti sem poslanec, vam moram danes sporočiti, da bi oni radi imeli hranilnico v Mariboru, ki bi jo naj spovale občine in ki je za nas klerikalce najbolj potrebna. Ker sem slišal, da ste vi cenjeni zborovalci zelo vneti za povanje farofa, zato sem prišel k vam vas prosit, da bi še nam pomagali postaviti hranilnico.« Habjanič sje oglasii k besedi: »Dragec moj! Jaz mislim, da mo skoro dobili dež, ker se močno oblači in zgorec vleče, zato pa priporočam to povanje v imenu Bratušeka, Meška, Vraza in v mojem imenu in to iz politiškega, gospodarskega in moraličnega stališča, naj se pova iz občinske blagajne, v katero smo mi plačali neradovoljno prostovoljne krone.« — »Prosim za besedo«, se oglasim jaz na hruški. »Živio,. pozor, sršen ima besedo, tiho, silencijum!« — »Besede mičejo, vzgledi vlečejo!« začnem jaz svoj govor. » Da boste se ložje odločili za povanje hranilnice, vam stavim za vzgled Ver-žence, ki so nekateri darovali duhovnikom — Sale-zijancem cele svoje.grunte, zdaj pa jim zrnje, drv« in druge za življenje potrebne stvari, ki so zrastle na nekdaj njihovih posestvih, delijo menihi. Ali ni to lepo in veselo, tako dobro biti preskrbljen do smrti in delati kakor črna živina na prej lastni zemlji samo s tem razločkom, da si bil prej gospodar, zdaj pa si hlapec! Mislim, da sem vam dokazal potrebo in korist klerikalne hranilnice in drugih enakih podjetij, in s tem končam!« Vraz zaključi shod: »Zahvaljujem se veleza-služnemu središkemu sršenu za krasne besede, ki nam jih je govoril in za lep vzgled, ki nam ga je orisal in po katerem se hočemo mi ravnati, ker naša deca so še mladi in lahko grejo po sveti petlat, a mi ostanemo zvesti geslu naše kmečke zveze, ki sc glasi: »Vse za bero, »Gospodarja«! — »Ubogi, ubogi narod! 2e od nekdaj te, kakor danes, kolje revščina, samo namesto Turkov te ubija sedaj kleri-kalizem«, sem vzdihnil ter zletel po najkrajši poti v svojo visoko domovanje na središkein zvonikn. Gospodami paberHi. Škropite tudi krompir. • Vsakemu kmetovalcu je iz lastne skušnje dobro znano, da krompir nekatero leto hudo gnije, in sicer že v zemlji, potem pa še v kleti. To gnitje je posebna bolezen, ki se najhuje pojavlja v mokrih letinah in v vlažni zemlji; včasih uniči ves pridelek, ter se razvija tako-le: Sredi junija do srede julija opazimo na spodnji strani krompirjevih listov belkasto plesen, slično kakor pri peronospori na trso-vem listju. Saj tudi krompirjeva plesen ni nič drugega, kakor silna množina trosov glivice iz vrste »peronospora«, ki se imenuje peronospora infestans. dočim se glivica, ki je škodljiva za vinske trte, zove peronospora viticola. Obe peronospori sta si torej sestri in vsled tega sličnega razvoja. Tudi trosi krompirjeve peronospore vrastejo v list v par lirah ter se tu razvijejo v glivo, in list porujavi ter se posuši. Toda pri krompirju ne napada gliva samu listja, ampak tudi steblovje, in kar je najhuje, časih tudi gomolje v zemlji, torej naš živež. Vse ščavje' do zemlje postane črno-rujavo, smrdi zoprno po gnilobi, seveda pogine, ustavi pa tudi na-daljno rast gomoljev; pri vlažnem vremenu, posebno v deževju, porujavi največja njiva časi v pai dneh. Gomolji pa. če je napade gliva, dobijo temno-rujave lise, ki se vjedajo v meso, končno počrni ves gomolj ali krompir ter se izpremeni v luknjičav ln krhek gomoljec, ki zopet ni za nič. Opisano bolezen imenujemo krompirjevo plesen. Gomolji, ki v zemlji niso segnili popolnoma, gnijejo v kleti dalje, in zapadejo bolezni tudi taki gomolji, ki so bili videti poprej še zdravi; seveda, ker so se po trosih okužili. Opazovalo se je, da ie takšen krompir mogoče rešiti le na tak način, da se ga skrbno odbere, skozi več dni izpostavlja pekočemu solncu in shrani na tak suh kraj, kamor trosi krompirjevega plesna ne pridejo. Najvažneje pa je, zabraniti bolezen že na njivi, da ostane zdravo ščavje in zdrav gomolj. Kot najboljše sredstvo se je doslej izkazalo škropljenje vseh nadzemeljskih delov rastline z raztopino bakrene galice in apna. Vsem peronosporam je namreč najgotoveja smrt bakrena galica. Škropilo se pripravi ravno tako kakor za trs in velja sploh vse, kar smo rekli o načinu škropljenja trsov, tudi za krompir; torej je tudi tukaj list v prvi vrsti zadeti na spodnji strani, poleg tega pa poškropiti tudi zgornjo in sploh vse zelišče. Nadalje je tudi pri krompirju glavno, da se škropi pravočasno. Redoma je škropiti dvakrat; prvokrat, kakor hitro je krompir osipan, vsekakor pa, predno se na spodnji plati listja prikažejo bele lise. Kadar je te-le že videti, je prepozno škropiti. Prvo škropljenje je najvažnejše. Drugič se škropi, ko se je krompirjevo zelišče popolnoma razrastlo in se začne nastavljati cvetje. Pogosteje nego dvakrat se ne škropi, izvzemši, da je dolgotrajno deževje galico tako spralo, da je ni več poznati. Potemtakem škropljenje krompirja ne pride sila drago, in je priporočati, da se ga kmetje navadijo. »Gosp. Nov.« Vrvi Lepa meblovana soba se odda takoj v Celju, Dolgo polje, pritličje 1 za splave, za ladje in za * stavbena podjetja izdeluje najmočneje in po ceni Fl. Kučanda, vrvar, Št. Jur ob juž. žel. (Filijalka v Mozirju pri Antonu Strmšeku.) Kupim vedno in plačam najdražje leneno povesmo, ^ 215 konjsko žimo in svinjske šetine. 42-15 !!! 500 kron!!! ~ Vam plačam, če Vaših kurjih očes, bradavic in rože-nice moj uničevalec koreninic »Ria-mazilo« tekom 3 dni brez bolečin ne odstrani. Cena 1 lončička z garancijskim pismom vred 1 krono. Kemeny, Kaschau, I. Postfach 12/227 (Ogrsko). 341 6-6 Popolno pokončanje podgan! se doseže hitro in gotovo s preizkušenim in v stotinah zahval priporočenim sredstvom, ki je za domače živali neškodljivo. Edino na kunce je treba ——— paziti! Pol kg za 2 K pošlje ——— J. Neuvrirth, vrtnar v Ustju n. O. (Češko). Prepričajte se in pri naročilih se sklicujte na ta inserat. 164 26-16 Veliko presenečenje! V življenju nikdar več take prilike. 600 komadov samo K 3 80. 398 -i Krasna pozlačena prec. anker ura z verižico, natančno idoča, garancija 3 leta, ena moderna, svilena kravata za gospode, trije komadi najfinejših žepnih robcev, en krasen prstan za gospode z imitiranim žlahtnim kamnom, ena krasna, elegantna garnitura ženskega nakitja, obstoječa iz 1 krasnega kolirja iz orijentalnih biserov, moderni damski okras s patentnim zaklepom, dve elegantni damski zapestnici, 1 par uhanov s patentiranim kaveljčkom, 1 krasno žepno, toaletno ogledalce, 1 usnjata denarnica, 1 par man-šetnih gumbov, 3 kar. double zlato s patentnim zaklepom, 1 jako eleganten album za razglednice, najlepši kraji sveta, trije šaljivi predmeti, največje veselje za staro in mlado, 1 jako praktičen spisovnik ljubimskih pisem za gospode in dame, 20 dopisovalnih predmetov in še čez 500 uporabnih predmetov, ki se v hiši ne morejo pogrešati. Vse skupaj z uro, ki je sama tega denarja vredna, stane samo K 3-80. Pošlje se po povzetju ali če se denar pošlje naprej. Dunajska osrednja razpošiljalnica Ch. Jungwirth, Krakov štev. B 103. NB. Ce se naročita dva zavoja, se priloži 1 prima-angl. britev. Za neugajajoče denar nazaj. Preblavske rudninske vode. Staroslavne nsitronske kiseiice velike vrednosti in izvrstnega okusa, neprekosljive čistosti in velike vsebine ogljikove kisline. Preblavska slatina, najčistejša alkalska rudninska voda, preizkušeno zdravilna pri motenjih prebave in menjavanja snovi, katarih, kamenu, boleznih v mehurju in na ledicah. Preblavski li¥adni vrelec ogljikove kisline velebogat, naraven natronski kislec, vsled prijetno rezočega okusa prav posebno pripraven za brizganje vina, za mešanje s sadnimi sokovi in je tudi brez vsake primesi uživan i zborna osvežilna pijača. 275 13-10 Dobiva se v vseh trgovinah z mineralnimi vodami, po vseh lekarnicah, špecerijskih trgovinah ter jtri vrelski razpošiljalnici Preiilau, Koroško. v W>JV>iV>J i Rastlinska destilacija „RADECKI" | Ivan Čater y Celju vas postreže priznano povsem najugodnejše pri naknpu vseh vrst likerjev 24i in žganja. 42-13 Špecijalltete: „Radecki" grenki in sladki in Pelinkovac najboljši želodčni likerji, izdelki izključno samo iz rastlin. Bosanska in slavonska slivovka, ogrski kakor istrski tropinovec in vinsko žganje ter zajamčeno pristen v zdravilne namene priporočljiv kranjski brinovec. Zahtevajte v lastno korist brezplačno in poštnine prosto vzorce in cene. c v- >i!v< v- »•v' /iivoiiv^ii^^lcoiiv^r«^ >i >000;xxxxxxxxxxxxxxxxx ANTON KOCUVAN Ring štev. 2 « CELJE ^ Ring štev. 2 Priporoča svojo špecijalno trgovino za prave švicarske vezenine. Vzorci poštnine prosti na razpolago! — Predtiskovine na platnu za šolo jn dom in vsi v'to stroko spadajoči predmeti. — Velika izbira perila in modnih predmetov za dame in gospode. Klobuki in čepice za gospode in dečke. Tudi dežniki, svileni robci, moderci, šerpe itd. se dobijo po nizkih cenah. oMsrXrZ Ant. Kocuvan, trgovec, Celje; && 2*22 SE Slilil^ ilt&Siiljiil^ ,Titania6 brzoparilniki za živinsko krmo iz kovanega železa in kovinaste pločevine, so pod garancijo trpežni. Se porabi silno malo kuriva, sopara se naglo razvija, pariti treba kratko časa. Malovredna krma zopet porabna. — Največja špecijalna tovarna za brzo- parilnike na Avstro-Ogrskem. 1 „Titania" parilnik se pošlje tudi s post. var. napravo za kuhanje žganja. ,Titanla" mlečne centrifuge v sestavi, trpežnosti in natančnosti posnemanja neprekosljivi. Senskl obračalniki, senske grablje, sejalni stroji v priznano najboljši kakovosti. „Titania-Werke", Wels 173 w Aystr-> Glavno zastopstvo za Štajersko: Franc Asen, Gradec, Mariengasse 22. Ceniki, spričevala zastonj. Plačila na obroke se rada dovolijo. Dobri zastopniki se iščejo. B Zalivala in priporočilo. ______ Iumm Bf!n Itauioi 4>MMir,.iuAA U CiMntlaeoaa no r7QViiral Ivan Hočevar posestnik in bivši trgovec v Središču, se zahvaljuje vsem odjemalcem in dobaviteljem lesnega blaga za njihovo naklonjenost, katero je užival v 25 letih svojega trgovanja z lesom. — Ob enem priporoča svojega naslednika na istem mestu, sina ki je prevzel lesno trgovino v Središču in si bode prizadeval v tej stroki vsem opravičenim zahtevam zadostiti in velecenjene odjemalce z najboljšim blagom in nizkimi cenami zadovoljiti. SREDIŠČE, dne 22. vel. srpana 1912. Ivan Hočevar. 386 5-2 ITranc Hočevar. | iisS VaraždinsHe toplice ZVepUno zdravilišče (jtrtfašHo) -- | Železniška, poštna, telefonska in brzojavna postaja. — Novi zdra-| viliščni hotel z električno razsvetljavo. — Staroslavni radioaktivni # žvepleni vrelec + 58° C priporočljivo pri protinu, skrnini, ischias * itd. — Pitno zdravljenje pri trdovratnih bolečinah v vratu, goltancu, prsih, jetrih, želodcu in črevih. Električna masaža. Blatne, ogljikovokislinske in solčne kopeli. — Celo leto odprte. — Novi hoteli. — Moderni komfort. — Vojaška godba. — Krasna okolica. — Prospekti zastonj pri kopališčnem ravnateljstvu. 287 -6 I I Na debelo S 362 5 3 Na drobno! PRIČA St KRAMAR Iraška ©esta CELJE Krožna ulica Priporočata svoj o bogato zalogo galanterijskega, drobnega in modnega blaga. Velikanska izbira birmanskih daril in potrebščin. mmm ss?. ^sa^aese Avstrijske poštne hran. račun štev. 54.366. 62 51-21 Lastni dom Pisarna ]e v Celju, Rotovška ulica št. IS Uraduje se vsak dan razun nedelj in praznikov od 8.—12. ure ® © © dopoldne, ©e« Telefon štev. 48. Ogrske poštne hranilnice račun št. 26.283. registrovana kreditna in stavbena zadruga z omejeno zavezo v Gaber ju pri Celju °l I o 9 Hranilne knjižice drugih denarnih zavodov sprejema kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje prenehalo« — Rentni davek plačuje zadruga sama in ga ne odtegnje vlagateljem. sprejema P^* tsrasraiine vloge ad vsakega^ je člas* zadruge aiijrae in jih obrestuje p© b vloge ©d__^ ^ _ - M M0 • pet od sto (S Berač — milijonar. V bližini mesta Lodza je umrl neki berač ter so našli v zapečku za več kakor en milijon kron vrednostnih papirjev in kakih šest tisoč kron v gotovini. Ker berač že več let ni plačal nobenega davka, je državna nprava zaplenila njegovo premoženje. Zadnji dopisi. Cesar je potrdil kranjski deželni zakon, s katerim se je spremenil deželni volilni red za Ljubljano v tem smislu, da bo klerikalcem zmaga bolj zasigurana. Pri svetovni tekmi pevskih društev v Parizu, ki se je vršila te dni, so odnesli Čehi prvo darilo. Žilavi Čehi pač na vseh poljih z uspehom tekmujejo z vsemi velikimi narodi. Velik požar je zopet divjal 3. t. m. v Štam-buln. Uničil je 4 mošeje (turške cerkve), 6 šol in nad 2000 hiš. Škode je nad 20 miljonov. V Mariboru bo v nedeljo 9. jun. ob 10. dop. spustilo štajersko zrakoplovno društvo v zrak zrakoplov „Nadvojvodinjo Margareto". Zanimivega poskusa se bo udeležil tudi nadvojvoda Jožef Ferdinand. Tekmovalno streljanje dijakov 7. in 8. razreda celjske gimnazije se vrši 8. junija. Orglavska šola v Celju priredi v nedeljo 9. t. m. izlet k Sv. Križu pri Slatini, kjer priredi glasbeno in gledališko akademijo in sicer v Čitalnici ter na vrtu g. Fr. Ogrizeka. Redko slavje. Leta 1861. je imenoval obč. odbor središki Andreja Ozmeca za cerkovnika kapele v Središču. To službo opravlja on zvesto skozi 51 let. C. kr. namestnija mu je podelila svetinjo za 40-letno zvesto službovanje; svetinjo mn je dne 2. t. m. g. župnik Cajnkar na rotovžu v Središču po primernem nagovoru pripel. Občina središka pa mu je ob tej priliki v dokaz priznanja podelila lepo darilo. Ozmec se je kot 14-leten dečko peljal s konji v šumo, konji so se splašili in on je padel tako nesrečno, da je prišel z glavo med drevo in voz, ki mu je odtrgal spodnjo čeljust. Rana mu je zacelila in mož je danes 74 let star in krepek za to starost. V službi osivelemu starčku želimo, naj bi še bil čil in zdrav. Ogrski državni zbor je sprejel brambno predlogo v vseh branjih. Grof Tisa je obljubo držal. Z železno pestjo je udaril oporbo. Brambna reforma je bila sprejeta med najhujšim vpitjem oporbenih strank. Tisa je dal mnogo oporbenih poslancev s policijo spraviti iz dvorane. Cene deželmff pridelkov iz Štajerskega, Avstrije in Ogrske. Mesto Celje . . . Ormož . . Gradec . . Ljubno . . Maribor . Ptuj . . . Inomost . Celovec. . Soinograd Dunaj Ljubljana Line Pečt Mesto Celje . . Ormcž . Gradec . Ljubno . Maribor Ptuj . . Celovec. M t* s= 'f_ PL, K v 50 70 75 23 d ts K f v 50 OS K v 15 60 ■C po' K: v C O! C K T e > o a c o « o K 10 02 o j* C rg S CC d} — m * K v 70 11 25 12 11 70 GO ' K v Il- IO 50 1125 10 45 d a g E PS 5r- 10 50 1090 S £ >N «8 £ "S K v 25 LETNI IN ŽIVINSKI SEJMI NA ŠTAJERSKEM. Sejmi brez zvezdic so letni in kramarski sejmi; sejmi, zaznamovanimi z zvezdico (*) so živinski sejmi, sejmi z dvema zvezdicama (**) pomenijo letne in živinske sejme. Dnel2. junija v Lemberku**, okraj Šmarje pri Jelšah; v mestu Mariboru*; v Ptuju (sejem s šče-tinarii); v Imenem (svinjski sejem), okr. Kozje. — Dne !3. junija pri Sv. Andražu v Slov. gor., okraj Ptuj: v Rogatcu**; pri Sv. Ivanu pri Spod. Dravogradu**, okr. Slov. Gradec; v Žalcu**, okraj Celje; pri Sv. Duhu v Ločah**, okraj Konjice; na Bregu pri Ptuju (svinjski sejem); v Zigarskem vrhu, okraj Sevnica (svinjski sejem); v Loki**, okraj Laško. — Dne 14. junija v Rogatcu (sejem s ščetinarji). — Dne 15. junija v Lembahu*, okr. Maribor; pri Sv. Vidu niže Ptuja**; v Kostrivnici**, okraj Rogatec; na Planini**, okraj Kozje; v Brežicah (svinjski sejem); v Oplotnici**, okraj; Konjice; v Mozirju", okraj Gornji grad. — Dne 18. junija v Ormožu (sejem s ščetinarji); v Radgoni*. — Dne 19. junija v Ptuju (sejem s konji, govedom in ščetinarji); v Imenem, okraj Kozje (svinjski sejem). — Dne 20. junija na Bregu pri Ptuju (svinjski sejem). — Dne 21. junija v Studencih*, okr. Maribor; pri Sv. Tomažu**, okraj Ormož; v Šmarju pri Jelšah; v Rogatcu (sejem s ščetinarji). — Dne 22. junija v Cer-kvenjaku (Sv. Antonu v Slov. gor.)**, okraj Sv. Lenart v Slov. gor.; v Poljčanah*, okraj Slov. Bistrica; v Sevnici**; v Brežicah (svinjski sejem; v Šoštanju**; pri Št. Juriju ob juž. žel. LISTNICA UREDNIŠTVA. Dobova: Drugo prihodnjič! — Selnlea: Stvar je za političen list premalenkostna! Kaj drugo! Vučjaves: To je vendar prematenkostno. Kaj drugega! Zahvala. Za presrčne izraze sožalja ob bridki izgubi, ki nas je zadela vsled smrti našega preljubljenega očeta dr. Al. Brencica odvetnika y Celja, se iskreno zahval jujemo čast. duhovščini, zastopnikom društev, zlasti celjskemu in šentjurskemu ..Sokolu", vsem darovalcem vencev ter vsem, ki so sočustvovali z rajnkim med boleznijo ter mu izkazali zadnjo čast. Ratan, Lojze in Marica Brenčič. Jtiša na prodaj v Gaberjih pri Celju; zraven vrt in nekaj sadnega drevja. — Naslov se izve v upravništvu ..Narodnega Lista", 399 i V olneno Vzo re- za ženske in snkno ziv moške obleke zadnje mode razpošilja najceneje Jugoslovanska razpošiljali« R. Stermecki v Celju. na zahtevo poštnine prosto. Naprodaj je sodavodna koncesija pod dogovorjeno ceno Informacije na uredništvo »Narodnega Lista" pod št. 37. 392 2-1 Prodajalka mešane stroke, vešča slovenščine in nemščine, dobro izarjena, želi vstopiti v kako večjo trgovino. Ponudbe pod „proda]alka" p. r. ..Mislinja". 391 1 393 1 Vabimo na redni občni zbor Prve južnoštajerske vinarske zadruge v Celju, registrovane zadruge z omejeno zavezo ki se vrši dne 16. junija 1912 ob 10. uri predpoldne v zadružni pisarni v Gaberju (Sokolski dom). DNEVNI RED: 1. Poročilo načelstva. — 2. Poročilo nadzorstva. — 3. Potrjenje letnega računa. — 4. Sprememba pravil. — 5. Volitev načelstva. 6. Volitev nadzorstva. — 7. Slučajnosti. Prva južnoštajerska vinarska zadruga v Celju, registrovana zadruga z omejeno zavezo. Dr. Anton Božič. Benjamin Kunej. 33 morskih parnikov! 33 morskih parnikov! Avstro-Amerikana, Trst l Redno prevažanje potnikov in blaga v Grško, Italijo, Španijo, Severno in Južno Ameriko. N* potovanjn od Trsta v Njnjork 6 dni zabavne vožnje skozi Jadransko in Sredozemsko morje Cisto zastonj. Dnbrovnik (Dalmacija), Patras (Grško), Palermo (Sicilija), Alžir (Sev. Afrika) in osem dni od Gibraltarja v Njujork: s parnikom ,.Marta Washinghton" odhod iz Trsta 15. junija 1912: Iste cene za 14 dnevno vožnjo kakor sicer za navadni prevoz v Njujork. Za krožna potovanja po Sredozemskem morju z velikimi oceanskimi parniki posebne cane.— Podrobne podatke daje: ravnateljstvo v Trstu, Via Molin Piccolo 2 in Kari Kiff-manna uasl , Maribor, Grajski trg 3. Načelništvo Glavne hranilnice in posojilnice Slov. goric vabi svoje člane na redni občni zbor ki se vrši v zadružnih prostorih pri Sv. Lenartu v Slov. goricah dne 9. junija 1.1. ob 9. uri predpoldne. Predmeti sklepanja: 1. Potrjenje letnega računa za leto 1911. 2. Izvolitev upravnega sveta in nadzorstva in obenem določitev števila članov v okvirju določb §§ 11 in 32 zadružnih pravil. 3. Razdelitev čistega dobička. 3901 Načelništvo. 1 Stanje hranilnih vlog nad 6 milijonov K Hranilne vloge sprejema na hranilne knjižice ter jih obrestuje po 4 V2 od sto brez odbitka rentnega davka, lfloge v tekočem računu sprejema ter jih obrestuje po 4Vj od sto od dne do dne. Čekovne račune otvarja tvrdkam, katere lahko poljubno razpolagajo s čeki 0 svojem imetju. Eskomptuje in vnovčuje menice, kakor tudi nakaznice na vsa mesta. Posojila daje na osobni in hipotečni kredit ! po ugodnih pogojih. 3i 26-13 Posojilnico v Celju registrovana zadruga z neomejeno zavezo 1 v lastili hiši »Narodni dom" v Celju. Rezervni zaklad znaša nad 360.000 K ! promenadne, lovske, telovadne, pla-ninske in sploh vse vrste izdeluje Adolf Bursik v Celju Cene zmerne. Postrežba točna Proda se ali v najem da pod jako ugodnimi pogoji 37;j 6-4 ss velika prostorna s: trgovska hiša skupaj z 2 oraloma travnikov, eno kovačnico in posebno stanovalno hišo, ob okrajni cesti, jako dober prostor za trgovino, tudi z nakupom jajc, masla, sadja, kuretine, lesa in vseh deželnih pridelkov, pri katerih se dandanes še največ zasluži. Odda se vsled družinskih razmer. Pri nakupu že zadostuje 2000 K, ostanek pod lahkimi pogoji. Ponudbe na: Johan Schosteritsch-a, St. Vid pri Ptuju. Celje, Graška cesta piiporoča svojo bogato zalogo stekla, porcelana, svetilk, raznovrstnih šip itd. Najnižje cene. Prevzetje vseh steklarskih 50 del! 51-22 Delikatesna trgovina M. RAVTAR Ljubljana, Jurčičev trg 3 priporoča razne delikatese, fine kranjske klobase, salame, hrenovke, pristna namizna in dezertna vina domačih in inozemskih kleti, kranjsko borovničevo vino, šampanjec, konjak, likerje itd. — SI. društvom posebno nizke cene. Za veselice dam blago tudi v komisijsko prodajo. 317 26-7 Najboljši češki nakupni vir. Ceno posteljno perje: 1 kg sivega, dobrega, puljenega 2 K, boljšega 2 K 40 h; prima polbelega 2 K 80 h; belega 4 K; belega, puhastega 5 E 10 h; 1 kg velefinega, snežnobelega, puljevega 6 K 40 h i 8 K; 1 kg puha sivega 6 E; 7 E; belega, finega 10 K, najfinejši prsni puh 12.K. — Kdor vzame 5 kg, 9 dobi franko. 28-23 Zgotovljene postelje is gostonitega rdeCega, modrega, belega ali rumenega n&nkinga, pernica, 180 cm dolga, 120 cm Široka, z 2 zglavnikoma, vsak 80 cm dolg, 60 cm Širok, napoljen s novim, sivim, jako stanovitnim puhastim posteljnim perjem 16 E; napol puh 20 E; puh 24 E; same pernice po 10 E, 12 K, 14 E, 16 E; zglavniki 3 K, 3 E 50 h, 4 E. -Pernice 200 cm dolge, 140 om Široke E 13 —, E 14 70, E 17 80 in K 21—; zglavniki 90 cm dolgi, 70 cm Širok E 4 50, E 5"20, E 5'70; podpernica iz mofnega rižastega gradlna, 180 cm dolga, 116 cm Široka, E 12 80, E 14 80. Razpošiljanje p« povzetju od 12 E naprej franko. Dovoljeno je zamenjati, za neugajoče se povrne denar. S. Benlsch v Dešenici, štev. 773 Češko. Bogato ilustrirani ceniki zastonj in fta.a Zdravilišče z vodo in elektriko po si- —- vrvm m titvt stemu prof. Winternitza in po Kneippovem V Ill\/HrllHJ. last si. in kralj. po«, trga KRAPINE.:: Odprto od I. aprila do I. decembra. > , -..j*;, • Vj ••;-*.-«-'•' "- -j ': *' '" '' ' .-.Ji : •'•'•• Srednje blago podnebje; mesto je obkroženo od izrastkov štajerskih Alp, bogato na krasotah narave, kaže gledalcu bajne prizore. Bolnikom so na razpolago tople, marmorne in kopeli z ogljikovo kislino, masaža, električno zdravljenje, parne, peSCene in šolnine kopelji itd. Sedaj je zdravilišče pod upravo izkušenih zdravnikov hidro" patov, ki so se priuCili zdravilne metode pri prof. Vfinternitzu na Dunaju ter skozi dalje Časa v Woris-hofenu. Oskrba poceni, obed, obstojeC iz treh jedi, 1 E, veCerja po jedilnem listu najveC 1 K; stanovanj dovolj, soba od 1 K do 1 E 20 v; glede teh se treba obrniti na kopaliično upravo. ?14 15-7 H Si a n m ssBEiea Svoji k svojim •• ■ i > Za s?, birmo priporočam najlepša darila kakor: • ure, zlatnino, srebrnino, verižice, uhane, zaponke, priveske, prstane z demanti, brilanti in drugimi kamni. Yse po najnižjih cenah. 68 51-22 Za ženine in nenestice ^fe^L SS: ZALOGA očal, naočnikov, daljnogledov itd. Naročite cenike! Zastonj! Poštnine prosto! R. Salmič, Celje, Narodni dom a ■ »■S ZVEZNA TISKARNA V CELJU. ■ ■ ■ ■___ 6» C o> O e« « £ « S? fi « s ce ta Tiskovine y moderni obliki so dandfiues, kakor znano, potreba vsakega podjetja, ki hoče uspešno delovati, kajti tiskovine brez učinka romajo navadno vsled pomanjkanja časa neprečitane v koš. Sleherni, ki to upošteva in deluje v tem smislu, zamore vsak čas računati na dosežen uspeh, ker se prejemniku vsili nehote prepričanje, da deluje z vzornim podjetjem, katero se potrudi v vsakem oziru izvršiti naročilo skrajno natančno in z namenu potrebnim učinkom. Zavod, ustrezajoč vsem zahtevam na polju moderne tiskarske tehnike, je Zvezna tiskarna v Celju, Schillerjeva cesta štev. 3. Založena z modernimi črkami iu okraski, kakor tudi opremljena z brzotisnimi stroji najnovejše konstrukcije in zlagalnimi pristroji je v položaju v .polni meri zadovoljiti svoje cenjene stranke. — Cene nizke. knjigoveznica, 4' > .-'V::-.' vv>- '-v' 4M* . V. • « J- ■ . „■:,; i-. Nič Teč beganja kadilcev cigaret OTTOMAN Ker so glasom razsodbe upravnega sodišča na Dunaju z dne 9. marca 1912 vse imitacije izbrisane. 335 52-6 s papirjem j Tovarniška zaloga vsakovrstnega papirja, pisalnih in risalnih potrebščin. — Lastna zaloga šolskih zvezkov, risank, risalnih skladov ter vseh tiskovin za urade. Na debelo. Na drobno. Goric & Leskovšek Celje, Graška cesta št. 7. 26 52-23 Zvezna trgovina (Goričar & Leskovšek) Celje, Rotovška ulica št. 2. Najnovejša Iznajdba! zamore se lahko in naglo pogasiti le s lfelik požar Smekalovimi brizgalnicami z 40% delavske sile pomanjianim ravnotežjem nove sestave, koje od desne in leve strani vlečejo in mečejo vodo. — Y vsakem položaju delujoče kretanje brizgalnic nepotrebno! R. A. Smekal, Zagreb skladišče vseh gasilnih predmetov, brizgalnic, cevi, pasov, sekiric, sesalk in gospodarskih strojev ter motor-snlinov. 276 26-10 Bgjg Odplačevanje na obroke EflEfl '29 odlikovanj! E3S! Loterijske številke. Trst, dne 1. junija 1912: Line, * „ „ 17, 26, 7, 36, 22. 37, 44, 77, 67, 24. 50 bron tedenskega zaslužka! Iščem za razprodajo predmeta, ki se lahko proda, •zgovorne osebe za stalno slažbo. — Natančneje pove Ferdinand Oberstar, Celje, Šolska ulica 22. 395 1 Spreten knjigovodja ozir. korespondent vešč slovenskega, hrvaškega, nemškega in laškega jezika, stenograf in strojepisec, 28 let star, samec, doslej v tujini, želi primernega mesta v domovini. Je zmožen voditi samostojno tudi večjo pisarno. Cenjene ponudbe pod »Štajersko 1912" na upravništvo ..Narodnega Lista". 389 2-1 Posestvo naprodaj pol ure od mesta Celja, obstoječe iz dveh zidanih hiš, z opeko kritih, novega zidanega marofa, z opeko kritega; zemljišča je čez 21/a orala. Povpraša se pri JOS. Kmecl-nU V Celju, Šolska ulica št. 21. 3972-1 1 krasna pozlačena ura 2 K, najnovejša fazona, natančno idoča, se od 18 kar. zlata nič ne loči, 3 letna garancija, še ni bilo v življenju, za samo 2 K, 2 kosa K 3 80, 1 pariška najnovejša pozlačena verižica 50 vin, brez rizika, če ne ugaja, denai' nazaj. Dobi, se po povzetju od Langiermanna, izvoz ur, Krakov (Avstr.), Podbrzezie 6 — 524 A. 396 1 OPNO - - priznano najboljše kakovosti priporoča - . Franc Weinberger posestnik apnenic, Zagorje ob Savi. 376 6-4 šivalni stroj 20. stoletja Kupujte samo v naših trgovinah ali po naših agentih. SINGER Co., akc. dr. za šivalne stroje Celje, Graška c. 33; Maribor, Gosp. ulica 32; Slov. Gradec, Glavni trg 46. Swarllo pred zamenjavami! Vse od drugih trgovin za šivalne stroje pod imenom „Singeru po-nujani stroji so posneti po enem naših najstarejših sistemov, ki daleč zaostaja za našimi novimi sistemi šivalnih strojev v konstrukciji, uporabnosti in trpežnOsti. 31 -6 Ha vprašanja vedno zaieljeni odgovor. Vzorci ia vezenje, gačenje in šivanje gratis in franko. Prva južnoštaj. kamnoseška industrijska družba v Celju Mnogoštevilna zaloga nagrobnih spomenikov iz različnih vrst marmorja, granita i. sienita. Nova ulica II, zraven slov. šole. Edino nar. kamnoseško podjetje. so Lastniki: i« Rob. Diehl, Ant. Kolenc in Fr. Strupi. :: Izvrševanje vseh cerkvenih stavbenih del s strojnim obratom. Darujte družbi sv. Cirila in Metoda! vence y raznih velikostih in cenah s trakovi in brez trakov ima v zalogi Zvezna trgovina (Goričar & Leskovšek) v Celju. 27 12-« Naročila se izvršujejo z obratno pošto. — Brzojavni naslov: Zvezna trgovina, (Goričar & Leskovšek, Celje DIEHL, žganjarna, Celje priporoča svojo veliko zalogo doma žgane slivovke, tropinovca, brinovca, vinskega žganja i>. domačega konjaka. Rezervni fond K 322.522 95. stanje vplačanih deležev K 117 660, Enaintrideseto upravno leto. m ia POSOJILNICA V MARIBORU V LASTNI HIŠI V NARODNEM DOMU. Hranilne vloge sprejema in jih obrestuje: na vložne knjižice po 4V4°/o iu 472%. v tekočem računu po 41/4°/o oziroma po dogovoru. — Rentni davek plačuje posojilnica sama. — Posojila daje: na hipotekami kredit in zastave vrednostnih listin oziroma knjižic po 51/4°/o, na hipotekami kredit s poroštvom po 53U0/0, na osebni kredit po 6%- Eskomptuje menice ter daje kredit trgovcem in denarnim zavodom v tekočem računu. 58 12-6 Edino pristno s to 189 44-16 Ivan Rebek, stavbeni in umetni ključavničar, vodovodni instalater rt = — o co o c: " n L O) S£ > IM 2 4* > M O C □ 'r* 2 .22.-^ (I) co CČ oŠ 0C CD -M DC C > Trgovina s špecerijskim blagom Glavna slov. zaloga, velika izbira kranjskega vrvarskega blaga n. pr. štrang, uzd, vrvi, štrikov za perilo, mrež za seno in za otroške postelje ita. Zalo vrstn a vsako« semen. Slovenci! Zavedajte se! Ivan Ravnikar Celje Graška cesta itev. 21. Na drobno in na debelo. Točna in solidna postrežba. Trgovina z moko in de želnimi pridelki Glavna slov. zaloga suhih in oljnatih barv, čopičev, :: firneža in lakov :: Priporočam veliko zalogo svežih mandelnov, rozin, W cveb in orehov. Zaloga rudninskih voda lf najstarejši | narodni manufaktnrni trgovini se vsled smrti gospoda Karola Vanič v Celju »Narodni dom" prodajo vsakovrstno blago, kakor: moško ill Žensko SllknO, druki, oksforti, platno vseh širokosti, dežniki, nogavice, moderci, kravate itd. pO zelo znižani ceni Velika množina različnih ostankov pod lastno ceno Edino delniško pivovarniško narodno podjetje Delniška dražba združenih pivovaren Žalec in Laški trg Svoji k svojim! v LJubljani Svoji k 8TOjim! priporoča svoje izborilo marčno, dvojnomarčno, termalno in granatno pivo 126 v sodčkih in steklenicah. 47-18 347 Razpošiijalna zaloga 52-5 Glavni trg 8 Priporoča svoja bela, rudeča vzorce in cenik brezplačno. — v steklenicah od 10, 15 in 20 vred). Črno dalmatinsko vino , za K 4'50, poštnine prosto. — Celje Glavni trg 8 in črna dalmatinska vina in pošlje na zahtevo Belo in rudeče dalmatinsko vino se razpošilja litrov višje po I K liter franko (s steklenico Plavac" za slabokrvne se tudi razpošilja, 5 stekl. Piebivalcem v mestu in bližnji okolici se raznaša po hišah od 5 litrov naprej po zmernih cenah. Za naročila od 56 litrov naprej velik popust. Za naravnost vina se garantira. Priporočam gostilno in mrzlo kuhinjo. ■S Južnoštajerska hranilnica v Celju ■■ v Narodnem domu. Qprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. are ^ dopoldne in jih obrestuje po 4 '/s °/o "^Pl ter pripisuje obresti vsakega pol leta h kapitalu. Rentni davek plačuje hranilnica sama ter ga ne odteguje vlagateljem. Za varnost vlog jamčijo okraji: Šoštanj, Sevnica, Šmarje, Bornjigrad In Vransko In rezervna zaklada, katera znašata vže sad 350.000 K. Ker nima namena iskati dobička, zato razdeli znatne svote v občekoristne in dobrodelne namene za gori navedene okraje. 92 52-19 Ttosedaj je dovolila za dijaške ustanove 30,000 K( -I-J za napravo potov 5.000 K, različnim učnim zavodom in za ustanovitev slovenske obrtne strokovne šole 11.100 k, za podpore različnim požarnim brambam in v kmetijsko gospodarske namene nad 6.000 K, hranilnico ustanovivšim okrajem izplačalo pa se je 41.300 K za dobrodelne namene, skupno tedaj nad 93.800 K. Sprejema tudi hranilne knjižice drugih, posebno neslovenskih denarnih zavodov in jih obrestuje, ne da bi se pretrgalo obrestovanje. Slovenci, vlagajte v juinoštajersko hranilnico svoj cerkveni in ustanovni denar in kadar nalagate denar za mladoletne ali varovance, in zahtevajte pri sodiščih, da se naloži denar za mladoletne oz. za varovance izključno le v južnošta jersko hranilnico.