Dopisi. Iz Hoč. (Odpustki — spreobrnitev Luteranke.) Bela nedelja je za Hočko nadžupnijo vsako leto slovesen dan. Rajni g. nadžupnik dr. Murko je izprosil od sv. OSeta podelenje popolnih odpustkov za vsakega, ki na belo nedeljo v Hočki farni cerkvi zakramente sv. pokore in Rešnjega Telesa vredno prejme in navadne molitve v namen sv. Očeta opravi. Tudi letos se je teh odpustkov velika množica udeležila. Vrh tega smo imeli se to posebno veselje, da se je neka Luteranka h katoliški veri spreobrnola in se ravno to nedeljo v naši farni cerkvi svoji krivoverski zmoti odpovedala vpričo pre5. gospoda nadžupnika in dekana, M. Stranjšak-a, ki so bili od premil. knezoškofa v to pooblaščeni. Spreobrnjenka je nemškega rodu, po imenu Julijana Wilfinger, rojena 1. 1845. v Kaltenbrunn-u na Ogerskem, priprostega stanu in je kot navadna dekla zadnja 3 leta v Mariboru služila, letošnje leto pa v našo faro prišla k poštenemu in krš5anskemu gospodarju. Kmalu začetka t. 1. je g. nadžupniku razodela svojo željo, da bo5e v kat. Cerkev sprejeta biti. Ker se je pa slišalo, da je že v Mariboru katoliško božjo službo obiskovala, pa tudi v5asih luteianske se udeleževala, se je bilo bati, da njej ni prava resnica. Vendar kmalu se je spoznalo, da je namen pravi in resnični, pa da je vednosti malo. Še navadnih verskih resnic, kakor n. pr. deset božjih zapovedi, ni vedela. Bolje se je spominjala ugovorov in predsodkov, katere imajo Luterani proti naši Ceikvi, proti papežu in dobrim delom itd., kateri so se njej v luteranski šoli v glavo vbili. Ali ljubezen vse premaga. Vesela se v svojem 30. letu poprime katoliškega katekizma ter pride vsaki teden po 2krat h g. nadžupniku. V 3 mesecih se je najpotrebniših katoliških naukov naucila. Ravno na belo nedeljo, katera opominja kristjana krstnega oblačila nedolžnosti in praviSnosti, je hotela tudi ona sleči obleko zmote in oble6i resnico in pravico. Ko njo g. nadžupnik opominjajo, da nebi odpadla, je vsa 8r5na rekla: ,.Ne, nikdar, Bog varuj! tega ue bodem nikoli storila; bojim 6e srurti, v lutrovi veri me Bog varuj umreti". V torek po beli nedelji je prejela zakramente sv. pokore in sv. obhajila. Ker pridig in kiščauskih naukov v cerkvi ne razumi, akoravno za silo svoje doma5e zastopi, prebira marljivo nemškega Goftine. Potrdi milostljivi Bog, milost, katero si tej osebi storil, pa potrdi tudi v naših srcih pravo in živo vero! Od sv. Petra pod sv. gorami. (Boj za Avstrijo.) Pri naši farni ceikvi se je velikono5ni pondeljek sošlo v krčmi dosti mladega sveta. Tukaj se je pilo in prepevalo, govorilo in pogovarjalo celo politiziralo in kritiziralo. — K veseli diužbi se pridružita dva fauta. Koj zapoje eden ves navdušen: ,,Bog poživi Avstrijo, Avstrijo!" — Ali zdajci mu zabren5i okoli ušes roka neprijatelja, kteremu ni bila zapoSeta pesmica vše5. Ali to je še bolj osrčilo pevca in tovariš pravi: evo ti pištolo — idi in sproži na slavo Avstrije! Tovariš pohiti iz hiše. Nasprotnik za njim. — Zdaj se zgrabita in pevčev tovariš peliši nasprotnika v blato, da se koniaj vzdigne. Med tem, ko sta se ona dva zunaj borila, pohiti slabejsemu na pomo5 nek vojak, korporal. Ali za korporalom posko5i iz bise navdušeni pevec, mu iztrgne sablo in jo na dvoje prelomi: še ni dosti, zdaj popade vojaka, ga vrže na tla in mu raztrga vojaško suknjo, potem pa odide 8 tovarišem svojini kakor zmagavec v drugo bližnjo kr5mo. Dragi ,,Gospodar", kaj praviš na to? Nijeli sre5na Avstrija, za katero se v mirnih časib borijo in bojujejo vrli kme5ki fantje? — Ali žalibog, da ta srečna Avstrija ni naš mili avstrijski dom, temu5 le ena piosta kme5ka deklica potepenka, s ktero se vla5i mladi gospod, sin imenituega Sentpeterskega liberalno - nemškutarskega purgarja. — Tega je razžalila pesmica: ,,Bog, poživi Avstrijo!" — in to je bil nzrok pretepanju in drapanju. — Iz Konjic. (Vino bedakom strup.) Pretekli teden se je med pijanci t r o j i n u m o r zgodil. Dva fanta žičke fare sta ae v oštariji sprla, pred oštarijo pa drug drugega s sekirama smrtno po glavah ranila ter ata oba umrla. — Tretji umor se je zgodil vprihovski fari ter je razbrzdanec v prepiru svojega vinakega tovaiiša z nožem v sence zabodel, da je raujenec po groznih bolečinab tretji dan potem umrl. Morilec je zidar, ki je v Konjicah delal pri novi kajbi, ter si tako sam kvartir pripravljati pomagal. To je žalosten sad razbrzdanosti, ki se kot kuga med ljudstvom širi! — Iz Braslovč. (Nesrčni april zabraslovčane — ozimina.) Leta 1853 dne 1. aprila je braslovški trg bil požar skoiaj popolnorna pokončal. L. 1863. 10. apiila so naš nepozabljivi g. dekan M. Stojan umrli. L. 1865. nieseca aprila je farovško gospodarsko poslopje ia streba na zvoniku zgorela. In letos dne 5. aprila so naš neutrudeni, mnogo let bolebni pa skoraj do konca svojega življenja delavni g. dekan Matija Paprej umrli.v Crez 5 mesecev je pri naa skoraj neprestano sneg ležal, kar nam je veliko škode naredilo pri drevju in ozimini. Ta je po muogib krajih tako segnita, da ruoiamo zdaj preorati in jaro žito sejati. In ravno tako, 5e ne bujše, je z rudečo tursko deteljo. Od kar smo jo v naše kraje dobili, se nikoli ni bila tako pozebljena kot letos; tako, da nas vže zdaj skrbi, kje bodemo seme dobili. Oh! ubogi gospodarji! s Seru se še veudar hočemo tolažiti'? — Kar ima kmet za prodati, je vse brez cene. Davki pa vsako leto višji in vrh tega nam vlada še novib obeta!