LETO VI. ŠT. 6 (247) / TRST, GORICA ČETRTEK, 15. FEBRUARJA 2001 NOVI SETTIMANALE SPEDIZ. IN A.P. - 45% - ART. 2 COMMA 20/b LEGGE 662/96 - FILIALE Dl GORIZIA ISSN 1124-6596 CENA 1500 LIR 0,77 € NOVI GLAS JE NASTAL Z ZDRUZITVIJO TEDNIKOV KATOLIŠKI GLAS IN NOVI LIST 11. |ANUAR)A 1996 PREŠEREN MADAMA V PALAČI KONČNO IZGLASOVAN TUDI V RIMSKEM SENATU Ne vem, če je naš poet iz Vrbe kdaj bil ob bregovih nekdaj rumene Tibere. Verjetno ne. In vendar bi se lahko njegova poezija idealno povezala z Virgilovo, kije prav na te bregove popeljal svojega junaka Eneja. Sicer pa je Prešeren Črtomira z Bogomilo navezal na rimsko in krščansko Akvilejo... No, in kmalu za praznovanjem pesnikove 200-letnice se pri tem lahko navežemo na za ?ias pomembni 8. februar, ki nam vsako leto pomeni neodpovedljiv in prazničen spomin nanj. Te in podobne misli so mi rojile po glavi, ko sem prav v teh dneh v rimskem senatu po dolgotrajnih prekinitvah ali suspenzijah sej gledal s tribune napisano druščino senatorjev, ki jim je predsednik Mancino, marsikdaj kot profesor v šoli, priporočal potrebno tišino mpažnjo, včasih pa je le moral kot v šoli kakega nadležnega dijaka tudi neposlušnega senatorja priklicati k redu cdipa celo predrznega ljudskega tribuna izgna-tl zbornice, kot se je zgodilo na četrtkovi dopoldanski seji v palači Madama. ^ustimo zdaj te šolske ali druge reminiscence. Res je, da tudi šole veliko obiskujejo senatne oz. parlamentarne seje - toda s kakšnim uspehom? Škoda, da ni bilo sedaj ob debati o našem zaščitnem zakonu kake detekcije slovenskih šol iz naše dežele. Imeli bi tako prak-lLn° in neposredno lekcijo državljanske vzgoje, ki se ,)lc{rsikdaj tudi na naših zlasti višjih šolah prevečzane-niarja. Vedno pa tudi parlamentarne seje nimajo kake /)edagoške vrednosti... . Veliko je biio v splošni razpravi nastopajočih senato-TJ(:V- Govorila je v glavnem desna opozicija, ki je tako a 1 drugače vlekla na dan že obrabljene fraze (Jojbe, istrski begunci itd.), kar z zakonom za Slovence v Italiji ninia nikake zveze. Samo en primer: ko je vprašal za besedo senator ezulskega izvora, ga je predsednik senata elegantno zavrnil, češ: "Lei, senatore dal mata, che c entra con gli Sloveni?Lasci il compito alsenatore Cam-ber...” Taki in podobni dovtipi so večkrat barvito prekinili včasih dolgočasno glasovanje o posameznih amandmajih desne opozicije. Prav tako zahteve iste po preve-rjanju legalnega števila oz. sklepčnosti senata ali po sistemu elektronskega glasovanja. Za vladno večino je med drugimi tehtno nastopil senator Dimitrij Volčič, kije predvsem opozoril na potrebno ureditev te dolgo zavlačevane zadeve. Slovenski predstavnik Oljke je med drugim jasno opredelil mesto Slovencev v videmski pokrajini, kar so premnogi desničarski senatorji ostro osporavali, češ da gre za staroslovanske ali praslovanske prebivalce. Volčičje pri tem podčrtal, da so tudi sami italijanski jezikoslovci že davno rešili to vprašanje, in sicer v smislu, da tam govorijo neko slovensko narečje. Sicer pa je nato svoj poseg zaključi! z mislimi in pozivom škofov iz naše dežele, zlasti tržaškega škofa msgr. Evgena Ravignanija o miru, sožitju m spravi na ozemlju, kjer so njegovi prebivalci toliko pretrpeli. “ stran 2 ANDREJ BRATUŽ Brez pomoči milosti človeku ni mogoče živeti dosledno po zapovedih naravne postave, evangeljske zapovedi pa se mu zdijo naravnost nerazumljive... Hoja za Kristusom bi bila nečloveška zahteva, če nas Kristus ne bi prehitet s tem, da je v nas izvršil odrešenje. Tudi ko vnovič pademo v greh, nam odpušča naše padce. To je tolažilno za nas. Nasprotno pa, če pri oznanjevanju ne izhajamo iz dejstva, da smo vsi grešniki in potrebni milosti, obstaja nevarnost, da bi se tudi Cerkev zdela kot ustanova verskega imperializma in bi prenehala opravljati svoje osvobodilno poslanstvo, ki je: oznanjati grešniku odpuščanje grehov. KARDINAL WALTER KASPER, EKUMENSKI ZBORNIK 2000 V V ZAŠČITNI ZAKON SPREJET POD SILO RAZMER ALOJZ TUL Po poslanski zbornici (12. julija lani) je v sredo, 14. t.m., tudi italijanski senat po sicer zapleteni proceduri zaradi nepopustljive politične opozicije desnih strank končno brez popravkov izglasoval besedilo zaščitnega zakona v korist slovenske manjšine v Italiji. Do tega je prišlo po večdesetletnem odklanjanju in zavlačevanju, kar dokazuje, da ni bilo s strani države in večine vladajočih političnih strank resnične politič- ne in siceršnje volje, da se uredi pravni položaj slovenske narodne skupnosti na Tržaškem, Goriškem in v videmski pokrajini. Tudi v tej zakonodajni dobi ni bilo kake nedvoumne politične volje, čeravno je manjšina stalno opozarjala na nerešeno manjšinsko problematiko in pritiskala na stranke, vlado in parlament. Ob tem ne smemo namreč pozabiti, da je bila rešitev tega problema sestavni del političnega programa levosredinske koalicije Oljke s predsednikom Prodijem, katero so prav zaradi te obveze v pretežni večini podprli tudi slovenski volivci. Enotno zastopstvo slovenske manjšine se je v tem času dogovorilo za skupno besedilo zadevnega zakonskega osnutka, ki ga je v prejšnjem parlamentu vložil najprej pokojni senator Darko Bratina (leta 1993) in za njim valdostanski poslanec Luciano Caveri (leta 1996). Časa je bilo torej dovolj, da bi se parlament formalno lotil obravnave zaščitnega osnutka. Za to pa med strankami PRED SKORAJŠNJIMI DRŽAVNOZBORSKIMI VOLITVAMI KAKO IN KOGA BOMO VOLILI? DRAGO lecisa Čeprav vlada še ni določila datuma državnozborskih volitev, je volilna kampanja v Italiji v polnem teku, politično ozračje pa se že tako zaostruje, da se zdi, kot da so se vrnili časi hladne vojne. Notranje politične razmere so se v zadnjem desetletju korenito spremenile. Boj proti korupciji, ki ga je vodila sodna oblast - tu je treba o-meniti predvsem akcijo "čistih rok" v Milanu - je povzročil pravo revolucijo na ravni političnih strank. Nekdaj mogočna Krščanska demokracija je kratko-malo izginila s političnega prizorišča, enaka usoda pa je doletela njene zaveznike socialiste, socialdemokrate, republikance in liberalce. Lahko rečemo, da se je v nekaj letih vsaj dobra polovica italijanskega volilnega zbora znašla v politično-stran-karskem pogledu tako rekoč "na cesti". Na desnici seje nekega dne pojavil Silvio Berlusconi, ki mu vsekakor gre priznati velik dar za komuniciranje z javnostjo, a ki je tudi in predvsem znal politično "unovčiti" svoje veliko medijsko bogastvo. Tako rekoč čez noč se mu je posrečilo organizirati politično stranko, tako da je slednja v navezi z Finijem in Bossijem 1.1994 zmagala na državnozborskih volitvah in prevzela oblast v državi. Dve leti kasneje je to sicer med seboj že močno skregano druščino premagala Prodijeva Oljka, ki kljub trikratni zamenjavi ministrskega predsednika pravkar zaključuje svoj redni mandat. ' STRAN 2 OSREDNJA PREŠERNOVA PROSLAVA V TRSTU (STRAN 7) v k5 *' r FOTO KROMA vladne večine očitno ni bilo soglasja, češ da Slovenci zahtevamo preveč. Tako je poslanec Levih demokratov Di Bisceglie (iz naše dežele) predložil osnutek svoje stranke, ki je obšel marsikatero zahtevo skupnega osnutka manjšine. Končno je vlada poverila znanemu poslancu Maselliju, naj iz vseh predlogov sestavi neke vrste poenoteno besedilo. Kljub temu se je zadeva zelo počasi pomikala naprej. Naj tu omenimo, da je vlada dodelila Maselliju tudi dva vidna slovenska predstavnika iz vrst levičarskih strank. Kakšna je bila njuna naloga, ni še povsem razčiščeno, kajti Masellijevo besedilo je postajalo vedno bolj ohlapno iv primerjavi s s ;upnim manjšinskim osnutkom. Poslanska zbornica ga je končno odobrila lani poleti, vprašanje njegove odobritve v senatu pa naj bi bilo vprašanje največ treh mesecev. ZATIKANJE V SENATU Toda prav v senatu se je začelo čudno zapletati, podobno kot že z zakonom o zaščiti zgodovinskih manjšin v Italiji. Spet se je načelo vprašanje o resnični politični volji po sprejetju zaščitnih norm za Slovence v Italiji. Razpravo v komisijah so stalno odlašali, tako da se je leto 2000 izteklo brez jasnih iz-gledov za nadaljnjo parlamentarno pot. Grozilo je celo, da zaradi neodobritve zakona izpade tudi vsota osmih milijard } lir podpore slovenskim organizacijam. V zakulisju so do zadnjega potekali tudi stiki za o-mehčanje nasprotovanja zakonu desnice in Pola svoboščin, medtem ko se parlamentu dnevi življenja iztekajo. Predsedstvo senata je bilo tako prisiljeno dati zaščitni zakon na dnevni red plenarnega zasedanja s časovno odmerit-vijo posegov, ki se je začelo 2. februarja in končalo z zaključnim glasovanjem 14. februarja z njegovo odobritvijo brez popravkov. Zakonsko besedilo mora sedaj podpisati še predsednik republike. Z objavo v Uradnem listu bo zakon polno-močen. ——STRAN 2 |Janez Povše I KADAR MANIFESTIRA MANJŠINA I RUTELLI TOPLO SPREJET TUDI V GORICI Breda Susič SE BODO POGAJANJA NADALJEVALA? I V SPOMIN NEUKLONLJIVEMU RODOLJUBU Drago Legiša / intervju DR. BORIS MLAKAR Peter Szabo NORE KRAVE ALI MINISTRSTVA? Ivan Žerjal LETO PROSTOVOLJNEGA DELA I Erik Dolhar i SMUČANJE: TUDI SLOVENIJA DO MEDALJE! 1 ČETRTEK, 15. FEBRU/1 2001 I Vera Tuta Ban I IN MEMORIAM: GIORGIO DEPANGHER I ZA OHRANJANJE IN KREPITEV SLOVENSTVA 2 5 1. STRANI KAKO IN KOGA BOMO VOLILI? Poznavalci italijanskih notranjepolitičnih razmer soglasno menijo, da bo tudi na bližnjih državnozborskih volitvah zmagal, kdor bo znal in mogel pridobiti na svojo stran politično sredino. Vanjo sodijo predvsem volivci nekdanje krščansko demokratske stranke in njenih zaveznikov. Res je, da je del tega volilnega zbora že presedlal na Berlusconijevo navezo, a vse kaže, da je večina še neodločena in tu je glavni razlog, da ČETRTEK, 15. FEBRUARJA 2001 POZIV K PODPISU PETICIJE ZA ZAŠČITO MANJŠIN V EU Slovenska kulturno-go-spodarska zveza in Svet slovenskih organizacij pozivata vse Slovence, naj podpišejo peticijo, s katero manjšine v Evropi zahtevajo, naj EU pripravi večletni akcijski program v podporo manjšinskim jezikom. Podpise bomo izročili predsedniku Evropskega parlamenta, predsedniku Evropske komisije ter predsedstvu sveta ministrov EU ob sklepni slovesnosti Evropskega leta jezikov. Podpise bomo zbirali tudi ob drugih priložnostih ter na sedežih osrednjih ustanov Slovencev v Italiji. Podpise zbiramo tudi na našem uredništvu. S 1. STRANI PREŠEREN V PALAČI Debata o slovenski zaščiti v senatu je sovpadala s slovenskim kulturnim praznikom in še prav 8. tega meseca je tekla debata, ki se je medtem zaključila. Za nas Slovence, prisotne v teh dneh v palači Maclama, je gotovo bolj ali manj zavestno zavel v teh resnobnih prostorih Prešernov duh. V tem smislu nas je lahko kot latinski nurnen spremljal in varoval. Duh sožitja in prijateljstva med narodi - Žive naj vsi narodi... -, strpnosti in sprave, ki jih mora tudi ta zakon za nas Slovence predvsem uresničiti, ta duh naj torej med nas ponese poslanico miru in sodelovanja med narodi, vrednih Evrope in sodobnega kulturnega sveta. jo posamezno veljaki skušajo politično organizirati. V tej zvezi bi najprej omenili rojstvo "Marjetice", ki jo sestavljajo pristaši ljudske (predsednik Casta-gnetti) in demokratske (predsednik Parisi) stranke, italijanske prenove (minister Dini) in stranka ministra Mastelle (t.i. Udeur). Zanimivo je, da bo na čelu "Marjetice" Francesco Ru-telli, ki je kandidat celotne leve sredine za novega ministrskega predsednika. V zelo razširjenem italijanskem tedniku te dni beremo, da je Rutelli sprejel predsedstvo "Marjetice", ker noče ponoviti napake, ki jo je naredil Romano Prodi I. 1996. Ta je tedaj sicer zmagal na volitvah, a je dejansko ostal "general brez vojske". Rutelli baje meni, da njegova "Marjetica" lahko računa na podporo 20% volilnih upravičencev. Na isti njivi pa bi rada "žela" še dva veljaka, in sicer bivši sindikalist D'Antoni ter "prosti strelec" Antonio Di Pietro. Prvemu se je posrečilo dobiti na svojo stran dosmrtnega senatorja Ciulia Andreottija in bivšega ministra sedanje vlade Or-tensia Zecchina. Pred dnevi je bil v Rimu ustanovni občni zbor nove stranke z imenom "Evropska demokracija", katere glavni politični tajnik je seveda D'Antoni, medtem ko je Andre- otti njen častni predsednik. D'Antoni je izjavil, da stopa njegova stranka v italijansko politično areno kot avtonomna sila, ki bo predstavljala "trajen izziv za italijansko lažno bipolarnost; gre namreč za dve zavezništvi, v katerih nenaravno sobivajo sile, ki se med seboj tako globoko razlikujejo, da nastajajo trajni spori in da se slabo upravlja, medtem ko se puščajo vnemar pomembna načela in vrednote". Evropska demokracija namerava nastopiti na volitvah samostojno, kar napoveduje tudi senator Di Pietro. Slovenski volivci v Italiji seveda s svojimi glasovi ne bomo odločilno prispevali k takšni ali drugačni usmeritvi nadaljnje italijanske politike, a moremo gotovo vplivati na lastno nadaljnjo usodo. Mislimo, da je treba tudi v tem smislu tolmačiti sklep deželnega vodstva Slovenske skupnosti, da kot e-nakovreden partner pristopi k "Marjetici" in s tem v naši deželi postane njen peti zaveznik. Glede na dejstvo, da je že mnogo Slovencev organiziranih v mnogih levih političnih skupinah, bi lahko upravičeno sklepali, da bo velika večina naših ljudi tudi na prihodnjih volitvah glasovala za kandidate in liste leve sredine. ZAŠČITNI ZAKON NEKAJ SKLEPNIH MISLI Iz celotnega poteka prizadevanj slovenske manjšine v povojnem času do danes za dosego pravičnega zaščitnega zakona nam izhajajo naslednja razmišljanja. Država ni sprejela zakona iz trdnega notranjega prepričanja ali čuta državniške dolžnosti, temveč pod silo razmer, v katerih se je znašla, ko ga ni mogla več odlašati tako z vidika odnosov s Slovenijo in z njimi povezanih interesov kot z evropskimi institucijami. Država si zato ne more lastiti kake posebne zasluge, manjšina pa ne more izkazovati kake hvaležnosti. Treba je tudi priznati, da je Slovenija v končnem obdobju naredila vse možne korake in pritiske na italijansko stran, tako da je bil njen nastop odločujočega pomena (čeprav ne moremo pozabiti na obdobje, ko se je nekaterim vidnim slovenskim predstavnikom levih italijanskih strank zdelo posredovanje matične države nepotrebno in politično neprimerno!). Vsekakor se moramo zavedati, da bo konkretno uresničevanje zaščitnega zakona težavno, zapleteno in verjetno kon-fliktualno. Kljub vsemu doslej povedanemu in pomanjkljivostim zakona pa lahko iznesemo misel, da je slovenska manjšina v tem neenakem boju nekako le "izsilila" sprejetje zakonodajnega ukrepa v svojo korist, vendar ne v smislu svoje skromne dejanske politične moči kot takšne, temveč s svojo življenjsko prisotnostjo, aktivno organiziranostjo na vseh področjih in uveljavljanjem kot političnega subjekta v odnosih z oblastmi ter v solidarnostni povezanosti z drugimi manjšinami v Italiji in Evropi. NOVI GLAS UREDNIŠTVO IN UPRAVA 34170 GORICA, RIVA PIAZZUTTA 18 TEL. 0481 533 177 FAX 0 481 536 978 E-MAIL noviglas@tmedia.it 341 33 TRST, ULICA DONIZETTI 3 TEL. 040 365 473 FAX 040 775 419 E-MAIL nglasts@tin.it GLAVNI UREDNIK ANDREJ BRATUŽ ODGOVORNI UREDNIK DRAGO LEGIŠA IZDAJATELJ ZADRUGA GORIŠKA MOHORJEVA; PREDSEDNIK DR. DAMJAN PAULIN REGISTRIRAN NA SODIŠČU V GORICI 28.1.1949 POD ZAPOREDNO ŠTEVILKO 5 TISK TISKARNA BUDIN / GORICA NOVI GLAS JE ČLAN ZDRUŽENJA PERIODIČNEGA TISKA V ITALIJI - USPI IN ZVEZE KATOLIŠKIH TEDNIKOV V ITALIJI - FISC LETNA NAROČNINA ITALIJA IN SLOVENIJA 80.000 LIR, INOZEMSTVO 120.000 LIR, ZRAČNA POŠTA 150.000 LIR POŠTNI TEKOČI RAČUN 106 4 74 9 3 CENA OGLASOV PO DOGOVORU FC PLEBISCITARNA ZMAGA V IZRAELU SE BODO POGAJANJA NADALJEVALA? BREDA SUSIC "Sharonova plebiscitarna zmaga na izraelskih volitvah 6. februarja je slučaj zgodovine. Bila je mogoča samo potem, ko se je iz tekme umaknil politik mlajše generacije, bivši prvi minister Benjamin Netanjahu. Dejstvo, da so Izraelci tako odločno podprli Sharona (na sliki) po štirih mesecih, med katerimi so se izraelsko-palestin-ski odnosi sprevrgli v primor-dialne etnične spopade, kakršni so označevali obdobje pred ustanovitvijo izraelske države, pa ima tudi določeno zgodovinsko logiko." Tako ugotavlja dopisnica New York Timesa, Deborah Sontag, ki v podporo svoje teze navaja izjavo Raa-nana Gissina, enega najožjih Sharonovih sodelavcev: "V tem trenutku ljudje potrebujejo človeka, ki bi branil njihovo državo z isto strastjo, s katero so jo branili njeni očetje-usta-novitelji!" Vzrokov za Sharonovo zmago oz. za Barakov poraz je pravzaprav veliko: od neživljenj-skosti in neprepričljivosti zmernih levičarskih intelektualcev in mirovnikov, ki so ves čas zagovarjali dialog s Palestinci, do utrujenosti in jeze judovskega naroda, ki je že desetletja na robu živčnega zloma zaradi stalne napetosti med upi in razočaranji - kot ugotavlja Gad Lerner v Corriere detla Sera; od neuspehov in pomanjkanja av-tokritičnega čuta Ekhuda Baraka pri mirovnih pogajanjih (ta je še štiri dni pred volitvami dopisnici CN N, ki je ugotavljala, da volivci ne vidijo nikakršnega mirovnega načrta, ki bi ga Barak znal zagovarjati, zagotavljal, da se bodo Izraelci na volitvah opredelili zanj, ker bi to predstavljalo podporo miru) do trme in pomanjkanja poguma Yasserja Arafata, ki je zavrnil kompromisen mirovni načrt in ni znal pomiriti strasti pouličnih demonstrantov in teroristov - kot je zapisal Amos Oz. Kljub temu da je ves islamski svet obsodil Sharonovo izvolitev, so bili voditelji glavnih sosedskih držav previdni in diplomatski: tako predsednik Egipta Mubarak kot predsednik Sirije Assad in jordanski kralj Hussein, pa tudi sam Arafat so izjavili, da Sharonu ne zapirajo vrat, pač pa da so pripravljeni se pogajati z njim, če bo nova vlada pokazala voljo do iskanja rešitev za bližnjevzhod-no krizo. Nova vlada pa bo po vsej verjetnosti razširjena, to je t.i. "vlada narodne enotnosti". Sha-ronovi pogajalci si v teh dneh prizadevajo, da bi vanjo vključili poleg zmagovite stranke Likud tudi drugo največjo, t.j. laburistično stranko, in vse manjše stranke do skrajno desničarskih. Čas tokrat ni Sharonov zaveznik, saj mora premier čim-prej sestaviti vlado, da bo Knes-set lahko sprejel državni proračun že do 31. marca. Če mu to ne bi uspelo, bi prišlo do obveznega razpusta parlamenta in Izraelci bi morali spet na volišča. Pri sestavljanju nove vlade mora novi premier računati z notranjimi nesoglasji v laburistični stranki, v kateri so se po Barakovem odstopu razvnele strasti in tekmovanje za prevzem vodstva. Sharon pa je že ponudil obrambno in zunanje ministrstvo dvema politikoma, ki ju očitno smatra za zelo vplivna: Baraku in Peresu. Ponudil pa je tudi mesto predstavniku izraelskih Arabcev (in s tem presenetil svetovno javnost), ki naj bi vodil ministrstvo za odnose s Palestinci. Glavna tema pogajanj za vstop v koalicijo pa se seveda vrti okrog mirovnih pogajanj. Sharon je že med volilno kampanjo izjavil - po izvolitvi pa je to potrdil, - da ne bo sprejemal kompromisov glede Jeruzalema, ki mora ostati eno samo in nedeljivo mesto. Pri obnovitvi pogajanj tudi ne namerava upoštevati tega, kar so se diplomati sprtih strani zmenili na zadnjih pogovorih v egiptovskem mestu Taba, oziroma se ne bo naslonil na Clintonov mirovni načrt. Poleg tega je Sharon večkrat dal razumeti, da se glede kolonskih naselij zavzema za to, da bi jih Izrael ohranil v celoti in da bi sosedom vrnil le 40% zasedenih ozemelj. Laburistični stranki se predvsem zadnje stališče zdi nesprejemljivo, zato bo verjetno vlada narodne enotnosti pod vprašajem, vse dokler ne bodo razčistili, do katere mere je Sharon pripravljen popustiti. Medtem ko se v imenitnih palačah bijejo diplomatske bitke, na ulicah ljudje še vedno umirajo zaradi t.i. intifade Al-Aqsa in odgovorov izraelske vojske. Število žrtev se je od konca septembra povzpelo že na štiristo. POVEJMO NA GLAS JANEZ POVSE KADAR MANIFESTIRA MANJŠINA Kadar manifestira manjšina, to pomeni, da verjetno ni bilo drugega izhoda. Posebno to velja prav za nas, za slovensko manjšino, ki ji bo vsak moral prizna ti zares veliko miroljubnost, neskončno potrpežljivost in zajetno mero globokega upanja, da se bodo vse pomembne stvari uredile tako, kot bi bilo treba. Ne more biti nobenega dvoma, o naslednji trditvi smo lahko do kraja prepričani: še vedno, kadar smo se kot skupnost odločili za manifestacijo, so za takšen poseg v javnost govorili nesporno utemeljeni in podkrepljeni razlogi, zato tudi ni čudno, da je bilo tovrstnih posegov razmeroma malo in da so prav vsi prišli v našo zgodovino. Spomnimo se le shoda na Travniku leta 1984, ki smo se ga vsaj v manjšinskem krogu živo spominjali leta in leta. Naše trenutne težave so torej zares velike in jih očitno ni bilo mogoče pravočasno odstraniti z utečenimi načini dogovarjanja oziroma diplomatskih nastopanj. In kadar je temu tako in so težave prevelike ter njihova rešitev ni odvisna zgolj od nas, je prav, da se poslužimo tudi tistega zakonitega sredstva, ki se mu pravi manifestacija. In v našem primeru, v primeru naše dokazane potrpežljivosti, je takšna odločitev toliko bolj utemeljena. Utemeljena zato, ker bi bili v nasprotnem primeru, v kolikor v javnost ne bi odgovarjajoče posegli, dodatno prizadeti in pravzaprav poškodovani. Nerešena težka situacija bi se namreč obrnila zoper nas same, v našo zasebnost, v neuradne pogovore in pritoževanja. Posledično bi se tako povečal občutek nemoči in zakaj ne tudi zahrbtnega obupa, ki zna delovati na brezštevilne uničujoče načine. Vse to zato, ker nismo dvignili svojega glasu in uradno opozorili na svoje stanje, kar je oboje skupaj že poraz. Ostalo bi nam le dostojanstvo tistih, ki se jim je zgodila krivica, tovrstna tolažba pa je slej ko prej precej grenka in zanesljivo slabi prepotrebni življenjski zanos. Določena skupnost torej mora opozoriti in opozarjati javnost na svoj položaj, samo tako lahko uspešno deluje kot skupnost, le na ta način je njeno notranje življenje prostrano in razprto, sicer se zoži v občutek dobesedne utesnjenosti. Kot manjšina izhodov v širšo večinsko javnost seveda ne premoremo v pretirani meri, zanje se moramo pogostoma boriti in to nam jemlje ogromno energij, zato pa tudi ne moremo obmolčati, kadar je naš položaj zares kritičen. Še posebej se je nujno razvidno oglašati v družbi, kjer marsikdaj ni mogoče premakniti stvari drugače kot z opozorilnimi manifestacijami oziroma v drugačnih primerih s stavkami. Naš odločni in istočasno obvladani nastop v javnosti je bil torej v interesu naše in večinske stvarnosti in je med drugim prav gotovo izdatno prispeval k ustvarjanju tvornega vzdušja ob sprejemanju zaščitnega zakona in njegovega uresničevanja v bližnji prihodnosti. AKTUALNO POGOVOR / DR. BORIS MLAKAR IZDAJSTVA V CERKNEM NI BILO! DRAGO LECISA S tem delom ste dokazali, da na smrt obsojena petnajsterica ni izdala partijske šole Nemcem in torej ni odgovorna za poboj 47 tečajnikov. Še kdo vztraja pri stari in do zdaj žal še nepreklicani verziji? Glede na svoje izkušnje pri izbiranju gradiva za knjigo - to sem s sicer različno intenzivnostjo delal predvsem v zadnjih desetih letih - bi dejal, da je takih že zelo malo. T.i. uradna verzija dogodkov iz januarja 1944 se je pač v skladu s partizansko oblastjo u-trdila že med vojno in po letu 1945 je šlo samo še za vztrajanje na teh brez-prizivnih stališčih. Zanimivo je, da niti ni šlo za kakšno posebno poudarjanje krivde t.i. bele garde v Cerknem, temveč je šlo za nekakšno samoumevno dejstvo, ki se je npr. ob proslavah mehanično obnavljalo, ni se pa ob tem zahajalo v podrobnosti ali ponovna utemeljevanja te trditve. Nekaj bolj so se o beli gardi in še posebej kaplanu Ladu Piščancu razpisali razni avtorji v svojih spominih na tiste dogodke, med katerimi je izstopal prav nekdanji vodja partijske šole Ivan Bratko. Z leti je poudarjanje krivde domačinov za strahoviti pokol stopilo v o-zadje, predvsem po zaslugi dejstva, a se je konec 50. let pojavila teorija 0 'zdajstvu šole s strani Milka Hoja-na' castnika v štabu 31. partijske divi-zlJe' T° so upoštevali nekateri partizanski pisci in zgodovinarji, vendar pa je npr pjsate|j yone Svetina obe teo-r'i' nekako združil, ob tem pa v svoji nam Ukani kaplana Piščanca še do-a no umazal. Kakorkoli že, mislim, f? FOTO BUMBACA a danes stoji na starih stališčih še ne-aJ nekdanjih vosovcev in domačih aktivistov, pri čemer pa seveda ni jasno, ali je to tudi izraz njihovega trdnega notranjega prepričanja ali pa gre le še za neko zunanje vztrajanje v vlogi "obrambe pridobitev NOB in revolucije", pač iz bojazni, da bi priznanje zadevne zmote okrnilo ugled in zmanjšalo pomen vojnim prizadevanjem, pri katerih so sami sodelovali. Vsekakor pa je dejstvo, da v preteklosti ni bilo nobenega izrecnega in jasno izraženega izziva, ki bi jih sploh Prisilil k jasni besedi in odločitvi. S častnimi izjemami pač vsi molčijo. Ali bo ta izziv sedaj prav moja knjiga, sam težko sodim. Je pa ob njeni predstavitvi v Cerknem eden izmed domačinov ponovil, da je zanj kaplan Piščanc kriv, ostali Cerkljani pa zavedeni. Ni pa razložil, česa je bil po njegovem kaplan kriv pozimi 1944 in k čemu so bili obsojeni domačini zavedeni. Tragedija v Cerknem se je začela, kot se sicer čudno sliši, s prihodom britanske vojaške misije sredi avgusta leta 1943, kij°je vodil britanski major Neville Dareivski. Nekaj časa je slednji bival v samem Cerknem in očitno imel stike tudi z domačini. Kot sami ugotavljate, je britanski major odkrito odklanjal komunizem in dejansko bil na strani četniškega osvobodilnega gibanja generala Draže Mihajloviča (tedaj še vojnega m i nist ra j ugoslo va nske begunske vlade v Londonu). Ali se vam ne zdi, da je izredno vojaško sodišče 4. novembra 1943 s svojo razsodbo (dve smrtni kazni, kaplan Piščanc obsojen na internacijo ' ( crknem) dejansko prvič na Primorskem uveljavilo načelo, a ima le komunistična partija pravico, da organizira n v°di boj proti okupatorju? V zbirki Naše korenine, ki jo skupno s koledarjem in z vsakoletno knjižno bero izdaja Goriška Mohorjeva družba, je zadnja, in sicer 11. zapovrstjo, knjiga zgodovinarja dr. Borisa Mlakarja z naslovom Tragedija v Cerknem pozimi 1944. leta. Knjiga je vzbudila izredno pozornost po vsej Primorski na obeh straneh meje. Že ob površnem pregledu te knjige imaš jasen občutek, da se je avtor tega dela lotil s posebno pozornostjo in za vsa svoja izvajanja ter trditve navedel natančne in neovržne dokaze. Obravnavana snov mu je očitno zelo pri srcu, ker je sam cerkljanski domačin in mu gotovo ni vseeno, če v široki slovenski javnosti 15 njegovih ožjih rojakov žal še vedno velja za izdajalce lastnega naroda. Se namreč stoji v Cerknem spomenik s takšnim napisom! Avtorja knjige dr. Borisa Mlakarja smo naprosili za pogovor, na katerega je rad pristal. Omenjeni major Darevvski je na svojevrsten način v lokalne cerkljanske razmere vnesel tudi mednarodne in vsejugoslovanske razsežnosti tedanjih vojnih napetosti. V glavnem velja, da je nekatere domačine vzpodbujal k bolj "optimističnemu" nasprotovanju nakazujoči se komunistični oblasti, pač ob prepostavki, da bodo v Slovenijo prišli zahodni zavezniki, ki ne bodo dopustili komunističnega prevzema oblasti. Tako mnenje, ali bolje rečeno, upanje, je bilo na Slovenskem zelo razširjeno med vsemi tistimi, ki si niso želeli komunizma. Toda takrat še nihče ni vedel, kako se bodo stvari razvijale, tako da je upanje ostajalo in v neki meri je prihajalo tudi do določenih aktivnosti. Na Cerkljanskem pa je bilo teh aktivnosti dejansko izredno malo. Vse, kar velja omeniti, je pravzaprav dejstvo, da je rudniški inženir Hugo Ranzinger iz Ljubljane prinesel nekaj izvodov četniškega časopisa ter jih raztresel po cesti nad vasjo, poleg tega pa je nekaj kritičnih zadevnih besed spregovoril tudi z domačini. Za to je plačal z življenjem, kajti partizanski in partijski organi so bili obsedeni z vsem, kar je dišalo po Draži Mihailoviču in stikih z zavezniki, kajti zavedali so se, da, če sploh od kod prihaja še kakšna nevarnost za njihov popolni prevzem oblasti, je bilo to samo še v tej povezavi. Ko so k omenjenemu procesu dodali še obravnavo t.i. gestapovske zarote, je bila njegova usoda zapečatena. Njegova odstranitev pa je bila le še daljni odmev odločitve za monopol nad proti-okupatorskim bojevanjem, ki pa je bila praktično sprejeta že jeseni 1941. Ali ni že samo dejstvo, da se je v že tako silno težavnih razmerah čutila potreba po "partijskih ” šolali zgovoren dokaz, da je KP hotela imeti za vsako ceno monopol nad osvobodilnim gibanjem? Partija je hotela imeti monopol na prav vseh področjih, po domače rečeno, vse je hotela imeti v svojih rokah. Da bi to lahko uspešno izvedla, pa je morala imeti v svojih vrstah čim več sposobnih in poučenih ljudi. Zato je že od vsega začetka dajala velik poudarek na t.i. vprašanje kadrov. Ko se je med vojno njenp članstvo z vabljenjem sposobnih "zaveznikov" iz vrst krščanskih socialistov in sokolov ter z vključevanjem novih mladih ljudi, ki jim je bilo vstopanje v partijo predo-čeno kot napredovanje in priznanje za njihove napore, zelo povečalo, se je njeno vodstvo znašlo pred problemom, da je novo številno članstvo vse težje sledilo teoretičnim in ideološkim smotrom samega vodstva. Za odpravo te pomanjkljivosti je bil seveda potreben nov usposobljen kader, ki bi potem ideologijo prenašal navzdol in jo tako rekoč napravil za samoumevno. Tako so centralni komite KPS in kasneje tudi nekateri pokrajinski komiteji organizirali omenjene partijske šole, kamor so pošiljali mlade aktiviste ter nižje funkcionarje iz partizanskih vrst. Dejansko je šlo za poučevanje v marksistični doktrini v povezavi ! s konkretnim slovenskim po’ožajem in z nakazovanjem, kakšna je nadaljnja "pravilna" smer dogodkov. V bistvu je šlo za izobraževanje bodočih politkomisarjev v partizanski vojski oziroma nižjih partijskih sekretarjev v civilni sferi. Na Primorskem je bilo takšno stališče silno težko zagovarjati že glede na dejstvo, da je slovenska primorska duhovščina tako rekoč edina ostala na okopih v boju proti fašizmu, ki je bil ostalo slovensko inteligenco dejansko razgnal na vse vetrove. Organizacija TIGR je bila, kot vemo, elitna in ni mogla biti v vsakodnevnem stiku z množicami, kot so bili duhovniki. Nekateri partijski veljaki so se primorske stvarnosti gotovo zavedali. Kako si razlagate, da so kljub temu na začetku leta 1944 tako kruto udarili po skupini vernih Slovencev, med njimi po dveh primorskih duhovnikih? Na Primorskem je bil zaradi predhodne italijanske zasedbe dejansko precej drugačen položaj kot drugod po Sloveniji. Vendar pa je to dejstvo v določeni meri vplivalo samo na partijsko taktiko, strateški prijemi oziroma cilji so bili seveda tudi tu isti. Med taktiko je spadalo tudi sprejemanje vernih ljudi v partijske vrste, kar pa je bilo takoj po vojni "popravljeno". Vaša trditev glede slovenske primorske duhovščine je seveda točna, tudi do I same partizanske prakse so bili primorski duhovniki na splošno bolj tolerantni in partija je morala velik ugled duhovščine in njeno aktualno ravnanje do neke mere upoštevati. Ob tem pa je bil seveda njen končni cilj omenjeni ugled zmanjšati na minimum, tako da bi duhovščina tudi v moralnem smislu ne mogla v ničemer ogrožati partijskega monopola. V skrajnem primeru je duhovnike zaradi njihove kritičnosti še vedno bilo možno "razkrinkati" kot belogardiste... Nekateri pa so seveda s svojim ravnanjem v tem pogledu partiji kar sami delali uslugo. Nekatere odmevne likvidacije vernih ljudi so partizanski organi izvajali že pred kapitulacijo Italije, zelo so se pomnožili v mesecih po njej. Do likvidacije v Cerknem je prišlo predvsem zato, ker je bilo po vsej sili potrebno najti krivce za veliko tragedijo po nemškem napadu in že prej označena skupina Cerkljanov je prišla za to kot naročena. Partijska zagnanost, propaganda ter velik šok po o- menjeni tragediji so teorijo o belogardistični izdaji napravili verjetno, čeprav so se že tedaj slišali tudi pomisleki, predvsem pa represivni organi po izvedenih likvidacijah nikakor niso mogli javnosti predstaviti pravih dokazov o njihovi krivdi. Tu se je šlo prek duhovnikov in prek priljubljenosti kaplana Piščanca in, kot je omenjeno v sami knjigi, je imel npr. Joža Vilfan, ki je skušal navezati stike s t.i. goriško sredino, prav zaradi Piščanca nove težave. V knjigi na dveh mestih pišete, da politični voditelj 'partijske šole” v Cerknem Ivan Bratko ni bil zadovoljen z njenim vojaškim poveljnikom Dušanom Furlanom. Ker sem sam Furlana zelo dobro poznal in z njim tudi zelo tesno sodeloval, ko je bil župan v občini Devin Nabrežina (19561962), me Bratkovo mnenje zelo preseneča, Furlan je bil med napadom hudo ranjen, tako da so mu takoj po vojni amputirali nogo in je bil torej težak vojni invalid. 0 napadu na partijsko šolo mi je večkrat zelo podrobno govoril, ponavljal sicer uradno verzijo o izdajstvu, a brez ihte, tako da sklepam, da ni bilo tem trdno prepričan. Bilje in ostal komunist do smrti, a hkrati tudi idealist in velik poštenjak ter zaveden Slovenec. Zakaj Bratko takega človeka ni maral in celo zahteval njegovo odstranitev z odgovornega mesta, ki ga je zasedal? Kar se tiče Dušana Furlana, moram reči, da je iz dokumentov in tudi iz raznih spominskih sestavkov razvidno, daje bil Ivan Bratko pravzaprav edini, ki se je pritoževal nad njim. Če ne bom po nepotrebnem škodoval njegovemu ugledu, naj preprosto citiram zadevni odlomek iz poročila, ki gaje 12.1.1944 Bratko poslal pokrajinskemu komiteju KPS: "V zvezi z vse bolj in bolj rastočimi potrebami šole moramo ugotoviti, da komandant Dušan vse manj odgovarja temu poslu. Prišli smo do prepričanja, da se kljub neprestanim celičnim sestankom in dnevnim raportom v bistvu ni popravil oziroma se noče popraviti ter s svojo malomarnostjo in neiniciativ-nostjo vpliva škodljivo na vse moštvo. Predlagamo, da se PK pozanima, ali ima korpus kakega rekonvalescenta, ki bi prišel v poštev za to mesto". Težko rečem, ali so bile omenjene Bratkove označbe upravičene, saj nimam nobenega drugega kontrolnega podatka o tem. Po napadu na Cerkno, ko je bil Furlan hudo ranjen, je isti Bratko poročal, da so v bolnico (Franjo!) odpeljali tudi Furlana, "ki so ga zadele tri krogle, dve v nogo in mu zlomile kost, ena je šla skozi desno stran pljuč". V zvezi z vašimi prijetnimi spomini na pokojnega Furlana naj dodam, da se ga, v kolikor se ne motim, podobno spominja tudi Alojz Rebula v svojih dnevnikih. V Cerknem sem bil večkrat in vsakokrat zb ra no postal pred spomenikom na hribčku Brdce, kjer je ugasnilo toliko mladih slovenskih življenj. Vsakokrat pa me je globoko v srce zbodel napis na visokem stebru... "bili so žrtve belogardističnega izdajstva Kako je po vašem mogoče, da teh lažnivih in žaljivih besed pristojna oblast šeni odstranila? Prejšnja "pristojna" oblast seveda na to ni pomislila. V letih po osamosvojitvi Slovenije pa se za tovrstna vprašanja mora najti neka rešitev, ki pa seveda nikdar ne bo vsem po volji, vendar je nujno najprej spoštovati najosnovnejša civilizacijska merila. Postavlja se vprašanje, katera je pristojna oblast za problem napisa na omenjenem spomeniku. Zelo verjetno sta to občinska uprava in župan v Cerknem, posebej še, ce pomislim na primer spominskega stebra pred nadškofijskim dvorcem v Ljubljani. Takrat pred leti je tedanja občina Ljubljana Center ustanovila strokovno komisijo iz zgodovinarjev in predstavnikov zainteresiranih ustanov, ki je po nekaj sejah ugotovila, da pač napis na stebru, ki je obtoževal škofa Rožmana, ne ustreza resnici... Ob tem naj dodam, da je po mojem vedenju lastnik in skrbnik spomenika v Cerknem lokalna zveza borcev. Torej bi se po logiki morali s tem ukvarjati bivši borci ter po nekih moralnih merilih tudi stranka, ki je naslednica nekdanje komunistične partije. Postavlja pa se seveda vprašanje, ali bo moja knjiga zanje dovolj prepričljiva, da bodo nekaj storili. Sicer pa velja še nekoliko počakati, sam imam informacije, da se nekaj dogaja na osrednjem odboru zveze borcev v Ljubljani; predvsem imajo nekateri pripombe k moji knjigi, po drugi strani pa so prišle nekatere pobude iz Nove Gorice prav v smislu vašega vprašanja. Naj se torej to na tak ali drugačen način razčisti. 0 slovenski 'beli gardi ” ima lahko vsakdo svoje politično mnenje, a v cerkljanskem primeru gre za preverjeno in dokazano laž, ki dela sramoto vsemu našemu narodu. Mislite, da bo po vaši temeljiti, dokumentirani študiji ta sramota končno odstranjena? Nekdo bi moral za to dati pobudo. Kaj mislita na primer cerkljanski župan in njegova občinska uprava ? To je povezano s predhodnim vprašanjem oziroma mojim odgovorom. Povem lahko samo to, da se je to vprašanje sprožilo tudi po predstavitvi knjige v Cerknem sredi decembra. Eden od zainteresiranih domačinov je namreč vprašal prisotnega župana, kaj bo v tem pogledu storila njegova uprava. Le-ta je odgovoril, da o tem niso dobili še nobene pobude. Ko jo bodo dobili, bodo o njej razpravljali in ukrepali. Člani zveze borcev, ki so bili prisotni na omenjeni predstavitvi, se o tem niso izjasnili. 3 ČETRTEK, 15. FEBRUARJA 2001 ' 4 ČETRTEK, 15. FEBRUARJA 2001 KRISTJANI IN DRUŽBA S V E TO P l I S E M S K A RAZMIŠLJANJA EE E E3 UUMH V L ITU R G I C N E M LETU C ŽLAHTEN IZBOR BOŽ/E BESEDE, NEDELJO ZA NEDEL/O VILJEM ŽERJAL | ? NAyADNA NE[)ELJA “Nikar ga ne ubij!” (1 Sam 26, 9) “On iz jame rešuje tvoje življenje. Krona te z dobroto in usmiljenjem.”(Ps 103, 4) “Prvi človek je iz prsti, zemeljski, drugi človek pa je iz nebes." (1 Kor 15, 47) “Ljubite svoje sovražnike, delajte dobro tistim, ki vas sovražijo. ” (Lk 6, 27) Že v začetku človeške zgodovine Bog opominja Kajna: "Zakaj se jeziš in zakaj ti je upadel obraz?... (grešno) poželenje se obrača proti tebi, a ti mu gospoduj! Tedaj je Kajn rekel Abelu: 'Pojdiva ven!' Ko pa sta bila na polju, se je Kajn vzdignil proti bratu Abelu in ga ubil" (1 Mz 4,7.8). V današnjem prvem berilu pa govori David svojemu hrabremu vojskovodji Abnerju, s katerim se je bil ponoči neopazno priplazil v Savlov tabor in ga prosil, da bi smel pobiti tam spečega kralja Savla, ker je bolestno in divje stregel Davidu po življenju: "Nikar ga ne ubij!" (1 Sam 26,9). Tudi Sinajska zapoved varuje človeško življenje, saj na drugi Mojzesovi tabli odločno govori: "Ne ubijaj!" (2 Mz 20,13). Jezus zdravi človeško hudobijo že pri korenini, t.j. v srcu ter v besedi, ker je že jeza nad bratom obsodbe vredna: "Vsak, kdor se jezi na svojega brata, bo kriv pred sodbo. Kdor pa reče bratu 'raka', bo kriv pred velikim zborom; in kdor mu reče 'norec', bo kriv in obsojen na peklensko dolino ognja!" (Mt 5, 22). Podobno varuje zakonsko čistost ljubezni pred poželjivostjo v srcu in pogledu (Mt 5,28). Tudi Cerkev brani človeško življenje od prvega trenutka, t.j. od spočetja v materinem telesu dalje. Drugače niti ne more, saj bi človeku žagala vejo, na kateri sedi. Zlasti splav se da primerjati izruva-nju žitne bilke, ki že nosi v sebi polni klas pšeničnih zrn. Jezus nas počasi usmerja v občudovanje skrivnosti življenja. Življenje ni od človeka, je dar, je zaupano v varstvo in nego ter vzgojo ljudem. Jezus vodi človeka preko zapovedi in prepovedi v ljubezen, strmenje nad čudežem življenja. Sv. Pavel poudarja: "Saj je prvi človek iz prsti, zemeljski" (1 Kor 15,47). Ta, zemeljski človek, je zemljak, ker je iz zemlje, prah, ki se je dvignil proti Bogu. Dejansko pa je zato umrl. Jezus govori predstojniku-angelu Cerkve: "Vem za tvoja dela, imaš ime, da si živ, pa si mrtev. Zbudi se in okrepi... Ne zavedaš se, da si siromak in bednež, ubog, slep in nag" (Raz 3,2.7). Zaradi tega naj se človek obrača, spreobrača k drugemu Adamu-človeku, ki je iz nebes (1 Kor 15,47). To je Jezus Kristus. Njega slavimo, "ki odpušča vso (tvojo) krivdo, ki ozdravlja vse (tvoje) bolezni, ki iz jame rešuje (tvoje) življenje, ki (te) krona z dobroto in usmiljenjem, ki (tvoja) pota nasičuje z dobrinami" (Ps 103, 3-5). Mlad družinski oče je na Bavarskem odklonil služenje vojaškega roka pod Hitlerjem. Opomnili so ga, da je za tak primer predvidena smrtna kazen. Odgovoril je, da raje umre, kot da bi sodeloval v krivični vojni. Ker je pri tem vztrajal, ne oziraje se na svoje življenje ne na svoje najdražje, so mu odsekali glavo na tnalu. Makabejski bratje so z materjo vred prezrli strahote muk, v veri v svetost življenja. Mati je opogumljala vseh sedem sinov, še posebej najmlajšega: "Ne vem, kako ste nastali v mojem telesu. Tudi vam nisem jaz dala duha in življenja. Prav tako nisem jaz sestavila prvin, iz katerih je vsak izmed vas... Sin, bodi usmiljen do mene! Devet mesecev sem te nosila v svojem telesu, tri leta sem te dojila, hranila in vzgajala... V vsem sem skrbela zate. Prosim te, otrok, ozri se po nebu in po zemlji, oglej si vse, kar je na njiju, in spoznaj, da Bog teh stvari ni ustvaril iz bivajočih stvari in da tako nastaja tudi človeški rod" (2 Mkb 7,22.27-28). Preteklo stoletje je bilo, tako se zdi, najbolj krvavo od vseh. In to po skoraj dvatisoč letih po Kristusovi daritvi na križu. Kot da bi ne bilo Boga in njegove ljubezni. A za kristjana ni druge poti do življenja kot po ljubezni do sovražnikov, saj Jezus uči in daje zgled: "Ljubite svoje sovražnike, delajte dobro tistim, ki vas sovražijo.... Vi pa ljubite svoje sovražnike" (Lk 6,27.35). Božje kraljestvo je zahtevno: "Od dni Janeza Krstnika do zdaj si nebeško kraljestvo s silo utira pot in močni ga osvajajo" (Mt 11,12). Četudi je dar, nas vendar sili k sodelovanju, k hoji za Kristusom, ubogim in preganjanim. Zaobjema križ. A vse bridkosti niso nič v primeri s slavo, ki se bo razodela v nas" (Rim 8,18). Tako nam je dana pot iz niča v ljubezen Boga in ljubezen do človeka po ljubezni Jezusa Kristusa, našega Gospoda (Rim 8,39). STALIŠČE IN POZIV KOMISIJE PRAVIČNOST IN MIR TER SLOVENSKE KARITAS prebežnikTso ljudje Objavljamo pomenljivo izjavo Komisije Pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci in Slovenske karitas, ki sta nam jo poslala predsednik prve dr. Anton Stres in generalni tajnik druge Imre Jerebic. Izjava izraža jasno stališče glede tega tudi pri nas zelo aktualnega vprašanja. Ob povečanem številu pre-bežnikov in azilantov v Sloveniji ter ob vse pogostejšem pojavljanju nestrpnosti in strahu pred tujci Komisija Pravičnost in mir in Slovenska karitas poudarjata, da so v duhu obče človeških moralnih vrednot in evangelija vsi ljudje brez razlike naši bratje in sestre ter imajo zato pravico do temeljnega spoštovanja in ohranitve svojega dostojanstva. jasno je, da naša država ne more sprejeti vseh, ki prosijo za zatočišče. Toda tiste, ki so prišli, mora obravnavati v skladu s človeškim dostojanstvom in spoštovanjem, ki ga dolgujemo vsaki človeški osebi. To ve- lja za vladne organe in nevladne ustanove, ki se z njimi ukvarjajo, in za vse druge državljane, ki prihajamo z njimi v stik. Komisija Pravičnost in mir in Karitas poudarjata, da minimalni standardi za sprejem prebež-nikov in prosilcev za azil zajemajo šest osnovnih potreb. To so: primerna nastanitev, prva socialna pomoč, osnovna me- dicinska oskrba, možnost za delo (dejavnosti v času trajanja postopka), možnost izobraževanja "Koder se nebo razpenja, / grad je pevca brez vratarja, / v njem zlatnina čista zarja, / srebrnina rosa trave". Pod navdihom teh verzov iz Prešernove Glose so dijaki vseh višjih srednjih šol na Tržaškem pripravili res sproščeno Prešernovo proslavo, iz katere je vela mladostniška svežina in živahnost. Na dan, ko se Slovenci spominjamo Prešernove smrti in se vsaj za trenutek zaustavimo ob pomenu kulture, se je v Kulturnem domu v Trstu zbrala velika množica pretežno mladih gledalcev, ki je prisluhnila prepletanju besede, plesa, glasbe in pesmi mladih ustvarjalnih dijakov. Za režijo celotne predstave je poskrbela prof. Maja Lapornik, scenografijo pa je pripravil prof. Boris Grgič. Po uvodnem pozdravu ravnatelja Tomaža Simčiča so na oder stopili igralci liceja Prešeren, ki so svoj nastop pripravili pod mentorstvom prof. Matej-ke Peterlin. V diametralno razdeljenem prizoru so prikazali usodo pesnika na začetku 19. stoletja in pa usodo pesnika danes. Medtem ko je bil Prešeren v svojih časih preziran, zasramovan in nepriljubljen, bi si dandanes vsaka mati želela za svojega zeta pesnika, ki bi njeni hčeri poklanjal ljubezenske poezije, kaj šele Sonetni venec z akrostihom v magistralu. Prav tako si dekleta ne želijo več dobro-stoječih, a dolgočasnih bogatašev, kot je bil to Juljin zaročenec Scheuchenstuel, temveč pogumne pesnike, za ljubezen katerih se vse potegujejo. Beseda je nato prepustila mesto pesmi in glasbi. Publiki se je tako pod vodstvom prof. Nade Žerjal predstavil dekliški pevski zbor Pedagoškega liceja A.M. Slomšek s tremi pesmimi ob spremljavi harmonikarja prof. Maurizia Marchesicha. Glasbeno plat je še posebej obogatila mlada pevka trgovskega tehničnega zavoda Žiga Zois Ylenia Zobec, ki je uokvirila nastope svojih sošolcev in pa dijakov poklicnega zavoda Jožef Stefan. Prvi so se pod mentorstvom Danijela Malalana predstavili z recitali iz Prešernove zakladnice, slednji pa so si za svoj nastop izbrali vrsto odlomkov, ki pričajo o pogledu zamejskih avtorjev na Prešerna in na umetnost nasploh. Z besedo in pesmijo se je prepletal ples z nastopom tria plesalk, dijakinj Zoisa in Slomška. Med nastopi je svoj pozdrav prinesel Borut Pahor, predsednik Državnega zbora Republike Slovenije, ki je pohvalil mladostniško zagnanost in svežino pri nastopu, zaradi katerih se "slovenstvu ni treba bati za njegovo prihodnost". Častni gostje poudaril pomen Prešernovih časov, ko je slovenski narod dobil tisto prepotrebno samozavest, ki ga je pred desetimi leti privedla k temu, da "je prevzel odgovornost za svojo usodo povsem v svoje roke". V svojem govoru ni mogel mimo problema zaščitnega zakona, odobritev katerega predstavlja prelomnico v zgodovini Slovencev v Italiji. Matica je storila vse, kar je bilo v njeni moči in bo še naprej podpirala slovensko narodno skupnost, da bodo "naši in vaši otroci rastli v nov svet multikulture kot individualisti, posamezniki, kot osebnosti in tudi kot Slovenci, ker smo na to zelo ponosni". Naslov večera iz Prešernove Glose je bil obenem tudi naslov literarnega natečaja, ki ga je razpisal Sklad Nade Pertot in nagrajevanje katerega je obogatilo Prešernovo proslavo. Pri literarnem natečaju je sodelovalo lepo število mladih udeležencev tako s proznimi kot pesniškimi deli, ki so bila zbrana v posebni brošuri. Ker je bila izbira precej zahtevna, se je komisija odločila, da bo podelila nekaj nagrad ex-ae-quo. Tako je v sklopu proznih del zmagala Zulejka Paškulin, na drugo mesto sta se uvrstila Igor Pison in Vesna Hrovatin, na tretje pa Martin Scarcia in Su-sanna Derganc. V sklopu pesniških del je prvo nagrado prejel Denis Cossutta, drugo Matjaž Kodrič, tretjo pa Jernej Kapun. Po recitaciji v več jezikih o problemu ras in barve kože je sledil še sklepni in zelo posrečeni del predstave: pod vodstvom Iztoka Cergola je nastopil skupni orkester z zborom, ki je še posebej poudaril iznajdljivost in svežino mladostniškega ustvarjalnega potenciala med zamejsko mladino, tako da lahko kar •s Prešernom zaključimo: "Mladost! Vendar po tvoji temni zarji / srce bridko zdihuje, Bog te obvarji!" FOTO KROMA TRŽAŠKA KRONIKA POBUDA NAŠIH KNJIŽNIC OB KULTURNEM PRAZNIKU UPATI JE, DA BO DAN ODPRTIH VRAT POSTAL TRADICIJA Ob priložnosti praznovanja Dneva slovenske kulture so se vse slovenske knjižnice na Tržaškem - z izjemo dolinske - odločile, da za nedeljo, 11. t.m., priredijo Dan odprtih vrat. Slo je za prvo tovrstno pobudo, do katere je prišlo na predlog knjižničark Narodne in študijske knjižnice. Cilj je bil omogočiti tistim, ki v tednu iz raznoraznih razlogov ne morejo obiskati knjižnice, da jo torej obiščejo v nedeljo. Dan odprtih vrat pa je seveda bil namenjen tudi mladini, ki redno zahaja v knjižnico, še posebej pa otrokom, katerim so bile namenjene dopoldanske prireditve. Vse to je osebje knjižnic opravilo prostovoljno, brez kakršnegakoli plačila. Tržaške knjižnice so v nedeljo tako bile odprte. Povečini so bile odprte v dopoldanskih urah (le NŠK je bila odprta do 16. ure), ko se je zvrstilo tudi več prireditev za najmlaj-se. Tako so v NŠK predstavili knjigo Sprehod z baronom Eveline Umek, na ogled pa so bile tudi ilustracije Žive Pahor, ki je knjigo likovno opremila. V občinski knjižnici v Saležu so brali rešernove poezije, v občinski knjižnici v Nabrežini so se po-Jonili spominu na pred kratim umrlega kulturnega in po-iticnega delavca prof. Giorgia ePangherja (o njem je spregovorila prof. vera Tuta Ban), v knjižnici Pinko Tomažič in tovariši (na sliki) pa so vrteli film Pika nogavička. Kot že rečeno, dolinska knjižnica ni pristopila k pobudi, knjižnica društva Ivan Grbec v Skednju pa bo svoj Dan odprtih vrat priredila to nedeljo, 18. tega meseca. Pobuda Dneva odprtih vrat je naletela na dober odziv, kar je bilo razvidno zlasti v okoliških knjižnicah, medtem ko je bil obisk v NŠK v tržaškem mestu manjši od pričakovanega, verjetno zaradi tega, ker je bil v nedeljo res krasen dan, prvi zares lep dan po daljšem obdobju muhastega in slabega vremena. Prostore NŠK smo obiskali v nedeljo popoldne. Prijazni knjižničarki Ksenija Ma-jovski in Gabrijela Bezin sta obiskovalcem nudili ne samo ogled prostorov in skladišča, ampak tudi poskrbeli za sproščeno vzdušje ob slaščicah in pijači. V NŠK so mnenja, da je treba s tako pobudo, kot je Dan odprtih vrat, nadaljevati, saj je to tudi promocija knjižnice in oris delovanja in razmer, v katerih knjižnica deluje. Poleg slo- venskega kulturnega praznika pa razmišljajo še o drugih priložnostih, npr. o odprtju knjižnice v popoldanskih urah na Miklavževo nedeljo: starši z otroki, ki bi se mudili na Miklavževem sejmu v drevoredu 20. septembra, bi lahko obiskali tudi knjižnico. Poleg tega imajo v mislih še druge pobude za popestritev delovanja ustanove, kot npr. razstave domačih umetnikov (ilustracije Žive Pahor bodo še nekaj časa na ogled) in podobno. ——— iž DOM JAKOB UKMAR, PD KOLONKOVEC IN KD IVAN GRBEC vas vljudno vabijo na DAN SLOVENSKE KULTURE POSVEČEN ANTONU MARTINU SLOMŠKU V nedeljo, 18. februarja 2001, ob 16. uri v dvorani KD Ivan Grbec (Škedenjska ulica 124) ROJANSKI CERKVENI PEVSKI ZBOR, KŠD "ROJANSK1 KRPAN ", KONCERTNA POBUDA ROJAN, GLASBENA MATICA vabi na prireditev PREŠEREN VČERAJ, DANES, JUTRI V nedeljo, 18. februarja 2001, ob 17. uri v Marjinem domu (ul. Cordaroli 29) v Rojanu. Sodelujejo zbor, solopevci, instrumentalisti in recitatorji ter slavnostna govornica, prof. Diomira Fabjan Bajc. V okviru prireditve bo tudi bogat srečolov za misijone. OBVESTILA SLOVENSKO STALNO gledališče. Anton Tomaž Linhart, Ta veseli dan ali Matiček se bo uo-ženu (v primorskem narečju). Režiser Vito Taufer. Vrtoglava komedija za vse čase. Dne 15. februarja ob 20.30 red I; v petek, 16. februarja, ob 20.30 red T (predstava s podnapisi v italijanščini). SLOVENSKO STALNO gledališče. Federice Garcia Lorca, Krvava svatba. Avtorski projekt Damirja Zlatarja Freya. Ponovno na programu izven abonmaja. V DSI / NAGRADE NATEČAJEV MLADIKE IN MLADI ODER VELIKOST NAŠEGA SVETA JE ODVISNA OD RAVNI POZNAVANJA JEZIKA IVAN ŽERJAL "Če smem sedaj zaključiti, bom dejal, da bo naš zamejski svet velik toliko, kolikor bo veliko naše poznavanje slovenskega jezika! In četudi je res, da se učenje jezika začne doma, pa je še kako res, da se pravo učenje jezika začne in utrjuje v šoli. Tudi zato nam mora biti naša šola punčica v očesu in roža v gumbnici, vsem, ne samo tistim, ki vozimo otroke vanjo! Če bo namreč padla naša, slovenska šola, bo padlo pri nas vse, najprej jezik seveda in nato še vse ostalo!'' Tako je ob koncu svojega nagovora na Prešernovi proslavi v Društvu slovenskih izobražencev med drugim dejal kolega Jurij Paljk. Proslava, ki je potekala v ponedeljek, 12. t.m., v Peterlinovi dvorani v Trstu, je bila predvsem v znamenju tradicionalnih podelitev nagrad literarnega natečaja Mladike in natečaja Mladi oder. Vendar je vsakoletna prireditev DSI, katere se vedno udeleži veliko število ljudi, tudi priložnost za razmislek o našem trenutku. V svojem govoru se je Jurij Paljk osredotočil predvsem na dve ključni vprašanji: na vprašanje jezika in na vprašanje slovenske sole v zamejstvu. Živimo nam- reč v času, ko je - zahvaljujoč se ^ajnovejšim tehnološkim domkom - vedno več možnosti ' % Wm tmm* FOTO KROMA za komuniciranje, istočasno pa vedno manj časa zanj. "Pa vendar je vseeno jezik tisti osnovni element, brez katerega ni ničesar", je dejal govornik, ki je takoj potem opozoril na "porazno padanje vedenja o osnovah materinščine in njene slovnice in porazno padanje znanja slovenskega jezika", tako da "naš svet postaja iz dneva v dan manjši, ker je naše znanje jezika vedno manjše." To je opaziti na žalost še zlasti pri tistih, ki bi morali jezik skrbno negovati, se pravi pri šolnikih, kulturnih delavcih in časnikarjih. Še najbolj pa je zaskrbljujoče upadanje bralne kulture, k čemur je treba dodati še negle-danje oz. ne-poslušanje slovenskih televizijskih in radijskih programov. To vprašanje je Paljk povezal z vprašanjem šolstva, kjer tudi prihaja med nami do razhajanj: "Na eni strani smo tisti, ki trdimo, da je naša šola slovenska šola, da torej ni to samo šola s slovenskim učnim jezikom, ker mora ta šola dati več kot samo znanje in seveda obvladovanje slovenskega jezika. Na drugi strani pa je vse več tistih, ki trdijo, da je to italijanska šola s slovenskim učnim jezikom." Poleg tega so šolniki in nekateri starši v bistvu prepuščeni samim sebi, saj se nihče več ne zanima zanje. Že uveljavljena tradicija je, da ob prazniku slovenske kulture v Trstu podelijo nagrade zmagovalcem literarnega natečaja Mladike in priznanja Mladi oder. Natečaj Mladike je tokrat upihnil že svojo 29. svečko, po dolgih letih pa se je prva nagrada vrnila v Trst. V kategoriji proznih izdelkov (le-teh je bilo 51, medtem ko je bilo ciklov pesmi 64, vsega skupaj 115 literarnih besedil) je namreč prvo nagrado prejela Majda Košuta iz Trsta za novelo Odeja. Druga nagrada je šla Neldi Štok Vojska iz Marezig za novelo Rimska cesta, tretja nagrada pa Marjanu Marinšku za novelo Tovarišica Samara. Za poezijo je prvo nagrado prejel cikel pesmi Mihaele Mravljak iz Ljubljane, druga nagrada je šla Angelci Toure-Šijanec iz Selnice ob Dravi za cikel z naslovom Razmišljanja in Ljubezenske, tretjo nagrado pa je prejela Lidija Golc iz Ljubljane. Priznanja letos že 26. izvedbe natečaja Mladi oder pa je prejelo deset amaterskih dramskih skupin oz. dramskih skupin društev in šol. Med šolami so priznanje prejeli učenci osnovne šole Alojz Gradnik z Repen-tabra in srednje šole Srečko Kosovel z Opčin ter trgovskega tehničnega zavoda Žiga Zois, poklicnega zavoda Jožef Stefan in klasičnega liceja France Prešeren iz Trsta. V kategoriji društev so priznanja prejele igralska skupina Prosvetnega društva Mačkolje, dramska skupina Tamara Petaros društva Finžgarjev dom z Opčin in gledališki krožek Slovenskega kulturnega kluba. Med dramskimi skupinami pa sta priznanje prejela Dramsko društvo Jaka Štoka s Proseka in Kontovela ter gledališka družina Slovenski oder iz Trsta. Tako so se v DSI tudi letos lepo oddolžili prazniku slovenske kulture. Ponedeljkov večer je še dodatno popestril recitatorski nastop igralcev Radijskega odra, ki so prebrali odlomke iz nagrajenih literarnih del, ter nastop pianista Paola Biancuz-zija iz razreda prof. Ksenije Brass na Glasbeni matici. petek, 23. februarja, ob 20.30; v soboto, 24. februarja, ob 20.30; v nedeljo, 25. februarja, ob 16. uri. Predstava, ki je očarala. Rezervacije sprejemamo od ponedeljka, 19. februarja, od 10. do 14. ure, telefonska številka 040 362542. SLOVENSKO STALNO gledališče. Boris Kobal, Allegro...ma ne preveč. Kabaretna monodrama v interpretaciji Borisa Kobala, glasba Miran Košuta. V ponedeljek, 26. februarja, ob 20.30. Rezervacije sprejemamo od ponedeljka, 19. februarja, od 10. do 14. ure, telefonska številka 040 362542. KLUB PRIJATEIJSTVA toplo vabi na veselo družabno srečanje ob zvokih harmonike na pustni četrtek, 22. februarja, ob 16. uri v ul. Donizetti 3. DRUŽINSKO SVETOVALE v Ma-rijanišču na Opčinah. Vsak četrtek od 16.45 do 17.45 od 11. januarja naprej mlade družine ! lahko dobijo nasvete in informacije glede družinske stvarnosti. Svetovanje bodo nudili J zdravnik-ginekolog, babica, mati več otrok in duhovnik. Vhod z dvorišča, prvo nadstropje. V tej uri je mogoče tudi poklicati na tole telefonsko številko: 040 2159882. DRUŠTVO SLOVENSKIH izobražencev prireja v ponedeljek, 19. februarja, srečanje s prof. Tatjano Rejec iz Ljubljane, ki bo govorila na temo Margina-lije k TIGR-u. Govor bo o vlogi in raziskovanju organizacije TIGR, zlasti o zvezah med tigrovci in Angleži. Začetek ob 20.30. Vabljeni! DAROVI ZA OTROŠKI zbor Slomšek: v spomin na nepozabnega prijatelja Rafka Grgiča daruje družina Grgič, Padriče 45, 50.000 lir. ZA CERKEV na Pesku: v spomin na pokojnega Oskarja Racmana daruje Milka s Peska 50.000 lir; Marija Bernetič iz Gročane v isti namen 50.000; družina Capponi za obnovo cerkve na Pesku 50.000; Lilia-na Ferfoglia 30.000 lir. ZA CERKEV v Bazovici: ob spominu na pokojnega moža in starše daruje Marija Smotlak 50.000 lir. ZA CERKEV v Gropadi: ob smrti pokojne mame Zofke Križmančič daruje hči Leonida 50.000 lir. 9 ČETRTEK, 15. FEBRUARJA 2001 GORIŠKA KRONIKA V SOBOTO PRED ŽELEZNIŠKO POSTAJO FRANCESCO RUTELLI TOPLO SPREJET TUDI V NAŠEM MESTU Levosredinski kandidat za prihodnjega italijanskega predsednika vlade in vodja italijanske politične koalicije Oljka, v okviru katere nastopajo tudi politični predstavniki slovenske manjšine, je prejšnjo soboto, 10. t.m., med svojim obiskom Furlanije-Julijske krajine, po obisku v Trstu - z vlakom, s katerim bo v naslednjih tednih prepotoval vso Italijo, se ustavil v več kot šestdesetih mestih in prepotoval več kot pet tisoč kilometrov - prispel malo pred v kateri je bilo veliko predstavnikov slovenskega prebivalstva na Goriškem, med njimi številni predstavniki stranke Slovenske skupnosti in drugi predstavniki slovenskih političnih, športnih, kulturnih in gospodarskih organizacij. Krajevni, v glavnem slovenski, vinogradniki so poskrbeli tudi za predstavitev krajevne žlahtne kapljice ter obenem seznanili uglednega gosta s problemi vinogradništva in s sporom z Madžari glede to-kajca. Govor je med drugim bil 10 ČETRTEK, , 15. FEBRUARJA FOTO BUMBACA 13. uro tudi v Gorico, kjer je na trgu pred železniško postajo najprej položil venec na spomenik vsem žrtvam v koncentracijskih taboriščih. Z njim se je na obisku po F-Jk mudil tudi kandidat za vicepremiera, sicer pa pravosodni minister, Piero Fassino. V vlaku je z Rutellijem iz Trsta prispel v Gorico tudi Jelko Kacin, ki se je z uglednim italijanskim politikom pogovarjal o političnih vprašanjih, ki zadevajo obe državi, in seveda tudi o vprašanju zakonske zaščite za slovensko manjšino v Italiji. Na vlaku je nekdanjega rimskega župana spremljal tudi predsednik goriške pokrajine Giorgio Brandolin, ki je med drugim odgovoren za odbor, ki podpira Rutellija. Ta se je srečal z novogoriškim županom Črtomirom Špacapanom, koordinatorjem Čezmejne zaveze, ki mu je predstavil sodelovanje Nove Gorice z goriško pokrajino in čezmejno sodelovanje v luči priprav na vstop Slovenije v Evropsko unijo. Francesco Rutelli je pred železniško postajo v Gorici nagovoril številno zbrano množico, GORIŠKI NADŠKOF OB ZAŠČITNEM ZAKONU Nadškof msgr. Dino De Antoni je ob izglasovanju zaščitnega zakona v senatu v posebnem tiskovnem sporočilu izrazil vse svoje zadovoljstvo. Pri tem poudarja, da je to nedvomno prispevek k priznanju jezikovne različnosti v naši pokrajini in nadškofiji. Vse to je tudi doprinos k odprtju naše dežele v odnosu do Evrope in Slovenije. Ob koncu je nadškof podčrtal, da pomeni ta odobritev zakona spremembo meje v most med narodi. o poteh 5. koridorja ter o gori-škem zornem kotu. V svojem kratkem, a odločnem posegu je Rutelli povedal, da mora leva sredina na prihodnjih političnih volitvah v Italiji zmagati, če hoče Italija imeti demokratično prihodnost. Dejal je, da desničarski vodja Silvio Berlusconi obljublja vse, vendar ob sloganih nimajo njegovi govori konkretne vsebine. Povedal je, da nihče ne more verjeti Berlusconiju, ki je trenutno v Londonu srečal tako premiera Blaira kot nekdanjo "železno" lady Thatcherjevo in po srečanju z njima dejal, da se z obema strinja. Odločno je tudi dejal, da Berlusconi gradi vso svojo volilno propagando na lažeh in neresničnih, predvsem pa neizvedljivih obljubah. Rutelli je tudi dejal, da se je v Trstu srečal s slovenskimi župani in predstavniki Slovencev in jim zagotovil zakonsko zaščito, ki jo je po njegovih besedah Italija dolžna dati slovenski manjšini. Zatrdil je tudi, da bo senat v prihodnjih dneh zagotovo izglasoval zaščitni zakon za Slovence v Italiji. Naglasil pa je tudi, da so slovenski ljudje sestavni in pomembni del prebivalstva v deželi Furlaniji-Julijski krajini. Med govorom Francesca Rutellija na trgu pred železniško postajo v Gorici je prišlo do manjšega incidenta, saj so maloštevilni v glavnem tržaški predstavniki neofašistov vzklikali gesla proti Slovencem in dvojezičnosti, na kar so se odzvali zbrani predstavniki levih političnih strank in poseči je morala policija, ki je fašiste in druge italijanske nacionalistične prenapeteže mirno, a odločno razgnala. Rutelli je po toplem sprejemu na goriškem trgu pred železnico ob 13.30 s spremstvom odpotoval v Videm. -----------JEP SCGV EMIL KOMEL / SEDMO SREČANJE Z GLASBO 2000-01 VAM UGAJA BRAHMS? SEVEDA, JOHANNES JE BIL NAJBOLJŠI O, .Jcjt H WI Cr- h? ff* IH mčkš j wEm M t ~ *. j H ■ JOŽE ŠTUCIN Na retorično vprašanje "Vam ugaja Brahms?", ki ga je potencialnim poslušalcem zastavil organizator sedmega koncerta Srečanj z glasbo, smo v nedeljo, 11. februarja, dobili nadvse konkreten odgovor. Ljubiteljev romantičnega skladatelja se je zbralo precej, oba nastopajoča, klarinetist Luca Lucchetta in pianistka Anna Baratella, pa sta dostojno in zavzeto oživila dve mojstrovi sonati. Najprej Sonato v f-molu op. 120 št. 7, nato pa še Sonato v Es-duru op. 120 št. 2. Brahms je zelo izrazen romantik, na trenutke celo pretirano emotiven, psihodinamič-na komponenta njegove glasbe pa je vse prej kot plehka. Brez težav te potegne vase, v svoja vulkanska in razburljiva doživetja, ki jih je nadvse domiselno oblikoval v kompozicije brez šibkih členov. Glavna, tudi prepoznavna lastnost njegove umetnosti je kontrastiranje. Slike se menjavajo v ritmu vi-harniških strasti, osnovne kompozicijske načelnosti pa skladatelj kljub temu nikoli ne skuša izigrati. Do sebe je strog v oblikovnem smislu, v izrazu pa je prost spon in razumskih vezi. Odlična kombinacija svobode in reda ima globoke romantične temelje, poustvarjalcem pa njegova dela tudi dandanes dopuščajo raznovrstne interpretacije. Mlada glasbenika sta FOTO BUMBACA Brahmsa oblikovala v strogem, skorajda klasičnem slogu. Melodije so natančno izrisane, poudarki so celostni, kontrastnost posameznih sekvenc je dosledna, čustva se zlivajo v skupni glasbeni tok radodarno in polnokrvno. Klarinet je sicer glasbilo z izredno gibkimi lastnostmi in mu virtuoznost pritiče nekako sama od sebe, klavirski part pa je komponiran enakovredno in z izrednim občutkom za harmonizacijo. V obeh sonatah je zelo živ dialog med glasbiloma, kar sta nastopajoča izredno lepo izpeljala, izkoristila pa sta tudi dinamične možnosti in barvno lestvico. Klarinet kot svetloba, klavir kot mavrični preliv sončne luči, klarinet kot tanka nit belih nians, klavir pa kot mogočen konstruktor ozadja, katerega pastozne barve ustvarjajo učinkovito podlago absolutne zvočne slike. Oživljati taka dela je seveda težko, predvsem pa je to izredno delikatno početje, saj že rahel odmik od zasnovane oblike umetnino lahko spremeni v zmazek, ki ga ni mogoče sprejeti. Resda je že pri obeh glasbenikih nekaj kreativne, predvsem pa tehnične rezerve, ki bo sčasoma dozorela v vrhunsko igro odličnega poustvarjanja, brez zadrege pa lahko rečemo, da J sta že ta hip dokaj uigrana in natančna, predvsem pa čustveno predana zvočni materiji, ki ji iskreno skušata vdahniti delček svojega srca. Slednje so začutili in nagradili tudi poslušalci, dodan stavek iz Poulen-cove sonate je tako le še podčrtal talente, ki jih imata Luca in Anna v zakupu od skrivnostnih glasbenih muz. NA ZASEDANJU PREJŠNJO SREDO POKRAJINA DOLOČILA OBMOČJE ZA ZAKON 482 Goriški pokrajinski svet se je sestal prejšnjo sredo popoldan ter z glasovi levosredinske večine, ki legitimira Brandolinovo upravo, določil območje zaščite, na katerem bo veljal zakon 482 iz leta 1999. Kot znano, je že marca lani Brandolin poslal vsem županom, ki oblikujejo pisano goriško pokrajino, poziv, naj se izrečejo o prisotnosti manjšin, ki jih ščiti zakon 482, na njih teritoriju. Pokrajinski svet je namreč pristojen, da na podlagi odzivov s strani občin določi območje, na katerem potem lahko posamične občine izvajajo omenjene zaščitne norme. V zadnjem času se je okoli zakona veliko govorilo in pisa- lo, predvsem zaradi molka, ki je prihajal s strani občine Gorica. Večina, ki legitimira Valen-tijevo upravo, ni namreč do danes še odgovorila na poziv pokrajine in kljub pismom, prošnjam, ki so v Gorico prihajale iz vseh koncev in krajev. Temu v prid se je oglasil sam goriški nadškof De Antoni, vendar se zaenkrat občina Gorica še ni izrekla oz. ni zavzela nobenega stališča razen molka. Odgovorni na pokrajini so se tako odloči- li, da bodo občino Gorica vnesli v omenjeno "zaščiteno" območje, ko se bo večini zdelo u-mestno, da bi odgovorile. Občina Gorica je med drugim ob občini Krmin edina, ki lah