a
številk* i^1 niilora a dan, ko Vaša i	% poteča. V teh časik
■ploftm	tanja cen, potrebu-
je list	^elo van je. Skušajte
imeti ni	vnaprej plačano.

CP * ^
GLAS NARODA
tisf slovenskih delavcerr Ameriki.
Reentered m Second Class Matter September 25th IMt a* the Peat Office at New York, N. I, under Act of Conrreee of March Srd. 1879.
NEW YORK. MONDAY, FEBRUARJA 14, 1044 — PONEDELJEK, H. FEBR'UARJA, 15)44 VOLUME LIT. LETNIK I/TI.
5. ARMADA V OFENZIVI
Peta armada generala Clarka na fronti juin • od Rima je dobila na pomoč veliko število aeroplacov ter takoj prešla v močno ofenzivo, najbolj vroči boji pa so bi-i za nek" tovarno pol milje od Aprilije.
i Cassinu. i milj <hilje limjških rokah. Padec mesta ni
tako blizu, kot je bilo priča-koViita pred dvema tednoma, to<lii Amerika lici imajo dobre |KJst<»juiiike po hrH>ih, s katerih z iiretilerijo obstreljujejo železnico in ceste, k*i peljejo v Cas-sino.
Xa fronti o*!* dolenjem (Jar-glianu so Angleži rx I1>i I i nemški napad okoli Monte Ornito. severno <»*1 obkoljuenega Castol-forte. Na nekmi d rumeni kraju fronte je angleška artilerija preprečila napad, ki so ga Nem ei nameravali.
Kana« le i m ngle.škc osme armade so se 'jx^osto spopadli s sovražnikom ob obrežju .Jadrana. Dalje v notranjosti so imlijsku vojaki naskočili n« ko hišo blizu < >rsogne, kjer so Nem <-i napravili gnezdo strojnic. Več Xwwn* je bilo ujetih nji-liovim orožjem.
Zavezniške armade v Italiji stopajo vedno blažje vpraša-n j n. kako se bojevati, da ne bi trpele cerkve in papeževe po-sesti. Uradno je bilo poročano, da IIki morala lzav<tmaHka armada navzlic ponovili pap<*ževi prošnji, da bo T>eoediktinski samostan »a Mone (Vissino, nad i 'ns-sinom. Obvarovan ratzdeja-nja, samostan obstreljevati in m©*»*m"e <*<'lo porušiti, ker ga Nem<4 uporabljajo kot močno trdnjavo
Columbia Broadcasting Sv stem v X»*\v Y/>rku je v je l ročil<\ da je (zavezniška artilcri ja že pričela obstreljevati samostan, ki je bil sezidan v <>. stoletju.
Pri C'a>siiMi,	milj dalje
proti jugu, Nemci |K*p*:ščaj«> hr jm» jardih in zavezniki '»o »o pri-morani bombardirati sTaroda-vni benediktinski samostan na .Monte (\-is>siiuo, ker je dogna-no. da ga Nemci ne norabljajo samo za opiizovalnieo, t -liivee so iz njega napravili *>ravo trdnjav".
Ziive/.niiki so vda rili pri tovarni v majhni va-si Straechia-IMruni iti so nekoliko napredovali, i«m i;i X«-nwi so vda ril i nazaj s tanki, iz'katerih bruha o-Tovarna je večkint zamenjala HVojega gos j m »da rja in na koneu ftojev j»* ostala v rokah Xcnu'cv. V bUžini tovarne pa je bil ncnrški protinapad odbit in sla bila tudi razbita dva tanka.
Zavezniški težki bombniki so t hmiAkirdirali < 'mu | »o }*-o«vc, Cisterno, Cwtiliiiio in Fraveati. I\> poročilih s fronte pri Himu j«* 1 a mošnji ]N)lo/.aj "splošno zadovoljiv.**
ffazun silno vročih .bojev o-k«>li tovarne pri Apriliji. ni bilo ha jonHnih NfKvpadov |>o blat n?Ii krajih okoli Cape Anzio-< 'arripoleofic i" Ci«t«riia. Nemški napad mi ameriško črto ju-(rn>ut[u«lm) »hI Cisterne je bil <MH>it.
Bitka za t'a s s i no se bije že dvanaj-ti dinn. \'slt-*l iledtja in liinh'ua mraza jk> t»orah za Cas->inotn so iMiji nekoliko |k«nehali, toda lioji v <'a-ssiniii »>e nadaljujejo in Amerika«h*i pn^i-lijiijo XetiK^-e cm! hiše do hiše. Vern|nr pa vceiiia mesta, ra-ziiii sev^mcjra cWa, š<» vinhio v
Angl. oddelki se borijo s Titom
Angleški t"komall^lo",
oddelki so pristali na
otok Hvai\ da pomagajo partizanom
London, 10. feb. — Britski vojaški oddelki so pristali na otoku Hvaru ob dalmatinskem obrežju ter so podvzeli prv" aktivno bojevanje na strani partizanov, kateri se na tem otoku bor," j o proti nemškim marinom za kontrolo nad tem važnim obrežnim dovoznim pristanom, katerega hočejo Nemci iztrgati iz r^k partizanov.
< Vtok livarje kakih štirideset milj doli£ kos zemlje in leži približno ~2~) milj južno od split ske^a pristaniš/v. Ker s<- to predel je smatra za morebitno imvazijsko pomorsko j>ot, so nemški marini že pred par tedni 7. močno silo {napadli in invadirali sosednji otok Brae, ki leži v smeri proti severu. < Uba o*toka sta velike važnosti za invazijske oj>eraeije iz Italije in na jugoslovansko nzc-m I je.
Otok livar je glavna baza ob dovozni poni<>r>ki jM>ti. po kateri je maršal Tito dobival ]>o-moč Žil. svoje eete od zjivezni-kov. Xemei so že parkrat izjavili. da so partizane ma otoku livar doeola izničili, tenia iz da-TliT^ftjejja poročila o bojih na tem otoku kažejo položaj v drugačni luči.
RUSIJA POSTAVILA POLJSKO VLADO
Zveza pol j >ki T jiatrijotov v Ru.-iji [<• posta*- !;i po'."-ki i:a-
movo	<»ij
polj
kuj j to^t lodni >v t ali vlado v j i ap r< vlado sv- t j
mi
ICti
ko rodni

( nija zahteva elanarino od nemških vojtiil? ujetnikov zaj>o^ljenih v New Jersev
Bridj^eion, X. J. — Na veliki Sra^pnik farnii \ t,- i Irraju dela nemških vojnih u.f -tni-kov in 1«.kalna unija zahteva, da nioinjo plačati tedensko pi-istojI»in<» 2."» > <-i -tov, kakor vsi dm«i delavei na tej farmi ^ kater«» ima muijska i >< >dvužniea št. i (Amalgamated M'at fini • . and Hittelicrs* \Y< rkmen nf Xorth America) zaprte delavni.-e. kar pomeni, d,t mora farma najem; ti samo nnijske delavce.
Pogodba vključuje tudi do-Io«*bo, da farma plača uniji 'S) centov <»t 1 sezonskih d^Iaveev, ki pridejo delat na farmo v poletnih n i j«->en>kih nn*se<'ih
Jugoslovanska o>vobo<lilini! v<»jska je v svojem komunikeju navedla, da so britske vojaške ediniee izvedle uspešne operacijo proti sovražniku pri Heleni groblju nil otfikn livar.
Ju^oslovafiski vojaški viri t.mkaj •so mn^iij.i, da >o bili spopadi matujš<i<ra <*l»sej?a, toda a-ko so prist<de na otoku samo manjše takozvane "komando" edin.Ve. bo to lahko docela spre menilo vojni položaj za partizanske oddelke na otoku.
Poročilo OsvoJ>odiliie vojske ne pove datuma pri stanja angleških edink; na otoku, vemlar je pa to nrvo jioročilo o aktualnem sodelovjunjn britskih vojaških edinic s silami maršala Tim. Dozdaj SffSrneli Ai*j?leži le svo.jf častnike na glavnem stami poveljnika Tita.
LotNlonn. I ;i iro! n- .j avl jiit i <i.. »I« | Poljske, ki '_'a je d-v n»t»<iila •dera armada.
Ka/^.Ia-, ki -a j- po ratlio oznanil k"itiiisn r:at za vojne i n i •,»i u««e i je. >o d«'loma i?lii>i:
"Xa Poljskem j- i,il f»o-tav-ljen narodni >v<*t v nann-nu. da zdru/i vse naiodin* sil'- za pospešitev nciičkcua poraza in za osvoilwijeiije Poljske. **Xaro<lni svet vključirj«
• Zil-
Man
BOJI V BOSNI IN DRUGIH SEKTORJIH
Tntaši in četnfki so ^kllsa'ji prodreti na osvnbojeim pre<lelje v vzhodni Bosni pri Kc^atiH in ftafoolieu. toda po-/ "°	nazaj. Partizani so jim prizadejali petdeset
izpib v moštvu. Precej je bilo tudi ranjenih.
Sovražen napad je bil izve- Britske torpedne ladje po-
Rusi napredujejo
Rdeča armada na severu je v novi petdnevni ofenzivi o-svobodila nad 800 obljudenih krajev, med njimi tudi velevažno železniško križišče Lugo; popolnoma je očistila vzhodni brej? Pejpuške-ga jezera ter pognala. Nemce 45 milj do Pskova, ki s<* vrata v Letsko.
V svojem prodiranju proti jujcu j« armada plenila I^eo-nida A. Oovorova napredovala +1 mill j ter zasedla 2000 kvadratnih milj z«mlje ukmI Pejpu-škim jezerom in Lugo.
Nemci poročajo, da se trij^1-jo vroči boji blizu Dubna, 85 milj soverov-zhoilno od Lvova.
X'ekaj ur prej, prodno je maršal Stalin naznanil zavzetje L»u#e, je moskovski dnevni bule»tin naznanil, da &o Rusi prebili neninko črto na Severn, vsled česar se bodo morali Xemci umakni tj v bafcske države in {>o[X)lnoma izprazniti nilsko zemljo.
Sneg v puščavi
Kairo. — Pred nedoL^o je zapadel v afriški peščeni puščavi '»nej? in s Leer prvič v zgodovini. Nikjer tii namreč še nihče našet kake zabeležbe, da bi bil kedaj zaipadel v Zaipadmi puščavi Južne Afrike sneg. Zavezniški letalci, »o biti »nega. veseli in «o &e kopaili, da je bilo veselje, ter celo delali snežene
Giraudova hči u.nrla v Nemčiji
Bern, Švica, 10. feb. — Hči francoskega generala Henry (liraudii, ki je bila odpeljana v Nemčijo po zavzetju Tunisa, je v internaciji umrla pretekli mesec,, kakor se g*lasi jjoročilo poslano listu ''Le Suisse" v Z uric I m.
l'o »zadnjem poročilu in vesteh o Giraudovi ženi in hčeri je bilo soditi, da so ju Nemci držali ko talki odkar je general Giraud j>obcigiiil iz nemškega ujetništva ter prešel na zavezniško stran.
Zavezniki bodo poslali ruske ujetnike domov
Londonski radio je naznani^ da bodo zavezniki vrnili Rusiji vojne ujetnike, iki so jih rešili vT Italiji. O ujetnilkih samih je radio povedal, da so bili v raz-niih nemžikib taboriščih, kjer so videli umirati svoje tovariše v masah — včaisih je umrlo dnevno po 150 mož. Ujetniki, ki so jih zavezniki našli v Iftaliji ter jih osvobodili, so delali v (bomba rdiranem delu Renške v. Franciji, od tam pa so bili poslani v Italijo in zdaj so na poti v Rusijo pretko Perzije. To poročilo je povzel CBS.
NAZNANILO
Stara zaloga zemljevidov (Atlasov) je po&la. Nov« zaleg« bon« prejeli okrog
15. MARCA. Vsi tisti, ki so jih naroČili, prosimo, da nolo pstrpe.
Knjigarna "Glasa Naroda*'
den tudi na Janj v izapadni Bo->jni, a je bil tudi ta uspešno odbit po partizanski brigadi, katera je pobila (»7 Nemcev.
Oddelki osvobodilne vojake so tiKli uničili sovražniku dvaj set motornih trnkov na Bišav-Lapac cesti in enejja pri Bu-fi-ojni. Pri tem je bMo ubitih 150 sovražnikov. Liška (i. divizija se je pri tem napadu dobro izkazala.
V	Macedoniji so Nemci še v januarju pričeli voditi ofenzivne boje proti Kmnanovskim par-tizainom tamkaj. Boji so se pri čeli pri Kratovu in so bili zelo srditi. Nemci so utrpeli težke iz<j;u!l>e. ker niso mogrli do živega bolj strategično situiranim partizanom.
V	Dalmaciji so Titove čete napadle sovražnika v predel j a okrog Livna ter so prizadejale Xerncem velike izgube,
Boji v provinci Lik<i so o-sredotočeni na kraje olkro-g Se-nja, Zuitrhovke m Og-ulina.
Zeflczniška črta Križevie-Ko-privnica-Bjelovrh v Slavoniji je bila na več mestih pretrgana.
Po zadnjih poročilih Osvobodilne vojske si nemški oddelki v okolju Kočevja na Slovenskem prizadevajo, da dobe pod svojo kontrola dovozne črte, ki peljejo do dalmatinske obali o-ziroma do Sušaka.
topile štiri nemške prevozne ladje na Jadranu
Lomi no, 10.-1M>. — Kot se tflasi današnje porm'ilo radia Hvoft>oiliia Jugoslavija, so angleške torpedne ladje potopile Nemcem štiri manjše ladje za prevažanje moštva in materija-la in sicer v predelju blizu Ši-IxMiifka, severno od otoka Hvala.
stopnike po jske kmci-■ke, poljskih >ocii.i!i~4ov. |M>lj-sko -delav. stranko j:i roir;* demokratske narodne >kupinc.
"NariMlni s v-t je i/da I oklic, v kateri'in izraža <v«>jo nt omah jiv<» (Klločnost vati za popolno c»vo1m»jen in prem jenje poljske rejnzblike^
Postavitev naroilne.ira sve+n j«- korjtk naprej za združenje vseh narodnih činit-*ljev v notranjosti Poljske v nasprotju s p(*jM»lnim uničenjom, s katerim groKe Xemcj poljskemu narodu."
Na čelu Zveze. p"l>kili pa-trijotov stoji Wanda Va-^ilev skaja, ž«na Alek>audra Kor-nejčnka, novega vnnnjeura nii-Tii>stra ru<ke fkrajine.
S tem je poljska zamejiva vlada |K»stavlj<-na po^ndnoma v oza<l.je in vse kaže. da bo ruska vlada priznala po'jski liarfwlni svet k<>t pravo vlado nove poljske republike.
Ho<'d. katero potojula ška bojna ladja Bisman-\ imeli mornarji mačko, ki
a-.hi Schachter, poslovni u- 1,1,0 ilMO	'
pravnik hnkalne unije je dejal. nH>r>kl11 l'oti tfnprav'hi da ho nnija. ki je priključka I m:u\ki[ ^ mojimi prijatelji-Ameriški delavski federaci ii •11:1l>n posadki
MAČJA SREČA V VOJSKI
Na angleški Indiji II. M. S.
nem-
".	! la nadvse
vo nun [ t- - tudi v«nMji ijo na tarmi1
tudi
'.aht'-vala, da uj«-tnikom, ki d< odvzame "_•"> <-<Mitov «»d njih te-flenske plače za unijo. Razumljivo j<>. da vojni ujetniki ne bodo i m*li pravice do glasovanja v imij-kih zadevah, toda i-inc-li pa !>odo pravico, da zahtevajo minimalno plačo, ki je doiočiMia na oO centov na uro in deležni bodo ><> nekaterih drmrih unij^kih koristi.
Ali bo unija uspela v svoji zaliti-vi I i n.., j«, i-- <lvont!jivo, toda ista unija je lan-ko poletje uspela s svojo zahtevo, tla morajo vojaki iz tal*>riŠča Fort I)ix. ki so ]>riš!i pomagati z vkuhavanjem paradižni k o v, plačati unijsko članarino.
1'Iačilni sistem za vojne ujetnike na Seabrook Farms, In*'., določil, da dobe nemški vojni ujetniki minimalno unijsko ]>la i ei>, ki znaši ."»O tH»n«tov na uro. Seveda farmska družba izroči plačo artnadi. kat.-ra da vr>j-nim ujetnikom, ki so zapo-ljo-ni na teh 1'armah, po 80 centov dnevno, kar ostane od zaslužene plače, pa gre v zvezno zakladnico. 1'nija računa na to, da bo mogoče odvzeti zahtevanih 25 centov od tedenske plačo pi-oj, kot je ta izrečena ar-niadnini oblastim.
priljubljena in
kot
maeke Ve< i >
ve«
I o.
Kadarkoli jt- križarka lloo.l pristala v kakem pristani-«'-;!, je liila mačka Panea-ke prva. ki je pohitela na suho. Xi'ln-e nt bil tako uren, da bi jo pivhi:-Naj je križarka pi-istaia p<. Moči ali podnevu, muc., jo takoj <ilšla na kopno in potem je niso več videli dokler ni bila križarka priprav jena za odhod, hii'-la je očividno svo"; in svojo znance ter ]»rija vsakem pristanišču, k«»i tipični mornar in zat<» -<» možje p->-a«lke bili čisto br«*z -kr-l»i za ladji no meld. -Ilači ■«>. ko je ni bilo na spregled toko n pri stanja križarke. Wdcli -o. da
I >of a
dje v nravi
o pn-la
na kr kak«»r
toe
no pre navad
Podprite napad! — Kupujte bonde 4. Vojnega posojila.
odhodom. In.
Aii enkrat muce le ni lu»teJ.» biti od nikodei' in mornai ji -o jo klicali na Vse nači. e, da Id jo ojiozorili na "dlio.l k riža r:v . \ si klici, v-e žvižganje i a p:-skanje |>a jo bilo zaman	i
žarka. Hood je odplula '>;■■:' svojo muce Pancake . . . i« 1»: !<► ji« bila zadnja plovba te križarke, čakal v zasedi b'izn <n«-lanske obali skrit sovražni! obliki naeijske bojne la«ij.-in ji zadal -mrt.
. . in
►omorsky» katero je
Posledice iu4inškeira div janja
Boji v Sloveniji
Na Slovenskem se vrši v o-kolici Kočevje in Ljubljane precej hudi boji, toda osvobodilne sile so izvedle proti Nem oem tod okrog vzlic močnemu nacijefeimu pritisku uspešne
Umik v severni Dalmaciji
Po poročilu, ki ga je zabeležilo angleško vojno ministrstvo, so se morale nekatere partizanske ediniee v severni Dalmaciji umakniti naci jski premoči. Vzlic temu pa so bile Nemcem prizadete težke izgube. To poročilo, ki je bilo i>o-dano včeraj, navaja, da so boji v drugih sektorjih bolj lokalnega ali krajevneiga značaja.
Nemška ladja z municijo potopljena
NVnuška ladja, ki je vozila štirideset vajgonov munici.'e, je bila pa angleških ladjah, ki operirajo ob dailmartiusikem o-brežju, potopljena blizu Žlari-na, nedaleč od šibeniškega pristanišča.
Pokolj Židov v Pinsku
Tvondon, 10. feb. — Poljska telegrafska agencija, je danes izjavila, da je ibilo poklamo celotno židovsko prebivalstvo mesta Pinska in okolici.
Pimsk je v vzhodni Poljski in ima ali je imel 32,000 prebival eev, od katerih je bila večina židovsl4a. V anetertn je cvetela razna obrt, ali N^rnc* so vse to uničili, ker so Žide v Pinsku ebostavno vse poklalli.
Partiza^ki bojevniki pregledujejo razvali ne nokfrga mesta, ki so ga porušili neinšld bombniki in so gu x>artizani osvobodili.	trmted cummmee «f a>uth-suvi.- .m... m
"GLAS NARODA" NEW fOBK
MONDAY, FEBRUARY 14, 1944
fWANOTUEN L 11
GLAS NARODA
(VOICE OF THE PEOPLE"
99
(lww4 u4 PaklUMd lr UoTMl* fnltliaUB« Oonpui, (A Oorpormtloa) Tr»ak Biter, Prwktcnt; Iju* Hod«, Treunnr; Joseph Lupah!. Bm. viui «1 >nitn— at Um wrporttioo ud addr—w of ibort otflwri:
III WEST 18th STREET, NEW YOKE 11, N. Y.
51st Year
"Ota« Naroda" ta tamed every day except Saturday«. Sundays and Holiday«.
Habscrlptioa Yearly f7.	Advertisement on Af moment.
*A cejxi LETO VETJA LIST ZA ZDHUŽENE DRŽAVE IN KANADO: $7.—; ZA POL LETA $3.60; ZA ČETRT LETA $2.—.
"cims Naroda" Uhaja vsaki dan brvzemfil sobot, nedelj in pramlkor.
'iilAS NARODA'
M« WEST I8th STREET. NEW YORK 1L N. Y Telephone: CHelm t—124»
J«
JAPONCI SO SE PREVARILI
Ako pogledamo jih zemljevid Azije in »brezštevilnih otokov na Pacifiku, lahko na prvi pogled opazimo; kakšna je strato-umeriš keira armadncga in mornariškima poveilj»stva. Mac-\ i-tht ■ jfva armada se bori na Novi Guineji in Bi srna rekov ih . i, zadnji* tlin- pa je mofjix'no vojno Ibrodovje admirala uit /a \ darilo na Marshallove otoke. Kot dve dolgi roki '.ate armada generala MneA.rtihurja in brodovje admi-i. i \imitza v velikem lokn v smeri proti pravim japonskim « <\'om.	,
Kot naznanjajo zadnj« vojna jMiročila. j** močno japon-, \oj io brodovje zapustilo pristanišče Kabaul na Xow Bri-i »toku, ki leži severovzhodno od Xove Ouineje. Zadnjo b jiio ladjo, ki je hi In še v pristanišču, podmornico, so poto-I iii ;mrliški iejalei.
v" daj zelo prometno pristanišč** Rabaul je skoro po-I i a izirubilo svoj pomen. Iz njega so Japonci s svojimi » t tti ladjami obvladali otoke daleč na okrog. <Xavozniški 1 .i i >o »udi skoro popolnima uničili let-ališča okoli Rahaul«.
Kot je bilo v peHk poročaMo, so se avstralske čete zdru-/ / am : iškimi četami v bližini Saidorja na sfernem konou o\- < iuinojc. To pomeni, da je bila japonska armada 14,<H»Ti a II;-n polotoku popolnoma uničena. Sedaj pride na
•	važno jajmnsko [»omorsko o j >ori see Marking, ki jo žt
*	roža jo Av-»ralei i»n prodiraj«! proti N in rikanci. Mogočna trdnjava, s katere ponci vpnsti v Avstralijo, je za vedno
VPRAŠANJA IN ODGOVORI O ŽETONIH ZA RACIONIRANJE
Odrejeno j-e, da se bodo že-, Vpr.: Ako nimam modrih žetoni za raseiomranje spravili v tonov, ali silnem rabiti rdeče za potek 27. februarja. Urad za konzervirano hrano! odrejevanje cen je pripravil <Jd»g.: Xe. Žetoni se morajo sledeča vprašanja in odgovore,1 rabiti ravno tako, kot so se da bi na ta način pomagal 1 ju- rabile znamke ena vrsta .samo dem! razumeti kako morejo ku- za hrano, druga samo za meso. povati s t eni novim sredstvom Vpr • Kaj bomo pridobili z racioniranja:	j vpeljavo žetonov!
Vprašanje: Kdaj bom začela *dg. • Pričakuje se, da bodo raibiti žetone za racioniranje? , žetoni zelo olajšali racionira-Odgovor: 27. februarja bodo 1»je tako za kupce kot za pro-prodajalci prvič dali žetone dajalce. Kuponi bodo imteli kupcem kot drobiž. V rabi bo samo dve vrednosti — v^e do od tedaj naprej.	| znamke deset kuponov in vsa
V«pr.: Ali bo OPA razdeli! žetoni en kupon. Kupcem, ki odfejeno število žetonov vsa-'s« navajeni na deset centov komu posamezniku. kot so to (ilim^) in na penies, bo lažje storili s znamkami za racioni-! računati s žetoni kot je bilo ranje?	1	j z znamkami raznih vrednosti
Odg.: Vse žetone katere 1 »o- Lažje bo tudi za trgovce pri dete dobili od vašega prodajal- štetju znamk in tudi radi dro-oa, ki vam jih bo dal kot drobiž biža, ker poprej so morali na za znamke. .	j vsaki znamki opaziti njeno
Vpr.: Zakaj bom rabila dro-| vrednost. Z žetoni je tudi bi ž za racioni ranje? T>o sedaj mnogo lažje delati kot je z sem vedno lahko natančno od- znamkami, štela število iznamk ko sem ku-
očividec o usodi srbov v nacističnem suženjstvu
»(OAVI) — Švedski list "Nya Dagligt Allehanda" je objavil povest švedske dijakinje, ki se je vrnila z Dunaja in južne Nem čije. Njeno poročilo popisuje, pod kakšnimi razmerami delajo Si^bi, ki jih je izdajalec Nedič poslal v naeijske delavske tabore. Poročilo očividca, ki ga prinaša švedski list, se glasi:
uXa l>unnju je mnogo tujih delavcev. " Težko je popisati, kako izgledajo. Ena srbskih deklet je prišla na Dunaj tako le: V uradu za reki utiranje so ji rekli, naj podpiše formular kjer ji jamčijo redno službo, dobro plačo v tovarni in stanovanje blizu tovarno. Dogovor je motal biti podpisan za leto dni. Vse obljube so bilo zlagane. Dogovor je bil pisan ncrrtško, dekle in njeni tovariši niso razumeli besedila. Poje glasil na dve leti.
Piše Anna P. Krasna
'JUGOSLOVENSKA MATI, NEMOJ TUGOVATI...!"
IV.
povala racionirano hrano, seve
da razven v slučaju, ko sem do!dobe racioniranja? bila nazaj, kot drobiž, znamko' Odg.: Ne. fotoni no ^.apa za meso v vrednosti enega ku-'.dejo. — FT^IS?. pona.
A'pr.r Ali bom morala vrniti "ovor se vo^e žetone na kraju vsakeN«*'*' .ie moraln v diužini s < moirinimninf	'otroci za 24 nemških mark 1110-
■0<lo:.: Diobiž bodete ral>ili ko pridejo žotoni v potek, kor bo tedaj vsaka rdeča in vsaka modra znamka vredna deset kuponov. Tedaj ne bo več ta-
ameriški časopisi o titu.
svoji izdaji od 19. februarja, ki je izšla v prodajo 11.
ko lahko dali vašemu prodajal ltb,uar^ prinaša ugledn-i a-r»n rtnfnnr*7iA	meriski časopis 4 4 Collier's*' 1z-
cu natančno število znamk, kot takrat, ko ste .ithoit znamke v l,0ii Peresa ^vo.iG^ra dopisnika vre<lnosti osem, prt. dveh in T Kailu. Frank Gervasi, daljši onoea kupona.	jčlonek o Titu, z več slikami.
A^pr.: Ali bom imela več kn- Četudi je opaziti v članku ponov na razpolago kot jih nekoliko netočnosti, vendar je
1> i j.i|K>nsko bojno kidje odplule iz JRabaula, so jih mu |m i-.lili auioriški b^imbniki, ki st> v«*t' tednov vsak <bm iipa^i boMilM*. okoliških lo^ališčih pa <f»il(» |x»!eg -> razbitih mnogo japonskih aoroplnw>v. Vaj V-j mlarc<- pa doibila JajKmska s t«na, ker fro i- i .. iof>]ani stalno naj>adali japonsko transportno lata da so prevozno in zttlagalno črt*1 .s'koro i»opolnoma m japon>k<- (»osailko na >ilrw» ol►s«-žni fronti ik* nio-•lobivati zadostne množine vojnih potM>ščin. Za izvršitev svojih velikih os vo jeva! ni h načrtov i'i likdar imela dovolj la<lij, kar pa jih • i-{i aeioplani, podmornice in ^KUjn«
ponov kot sedaj. Toda od te- izvodov to izdaje "Collier's" daj naprej bodete porabili in da jih razpeča med prijate-manj kuponov v teku enega l j<* in znance. . čas-a ali dobo racioniranja. To Eden izmed najbolj popular je zasluga novega načita, ker nih in razširjenih časopisov s zmanjšanjem števila znamk Lifo" prinaša v svoji zadnji bo zmanjšano tudi delo proda- številki članek Stojana Pribi-jalca; in vaša knjižica za racio- črviča o Titu.. Isti se svobod-n i ranje- bo trajala delj časa. no lahko smatra kot najlioljši Vpr.: Kako 1k> OPA mogla opis jugoslovanskega AVash-. . .	urediti zadeve racioniranja, ko ingtona -in slavnega gibanja,
JV imela, so jih l>o vsaka znamka vredna deset kateremu on stoji na čelu. lacFje večinoma ( kuponov, da bom v vsakem me Arsak naš človek bi ga moral
apon-
kanci.
Že
►rt<
•v,
K r znano, so ibid Ja|»onei j^opolnonm pregnani z Men-1'vr«lno«ti konzervirane hrane. , ameriški otoki V*	i,.on,	....... n«„ i ^ l>r : Ah }>° Isto storjeno z
eriski otoki. Na skrajnem jugu je general Don-' ,
■ „.ll(i............. . ' , .	. i znamkami za meso?
^.aeArtlMir s -vojn ameriško im avstralsko armado ]>o-
"I a j m wieo proti serom in tak« odvrnil vsako »*e varnost, pravico na 16 knponov mesa na
Sedaj vsak ima
I0d£?.: Da.
--------
I	• >	) ,	• .. .	*	JW nuuvin/v lllL-^fl Ilil
oi ,ijkmici .ploh motrU mislit, na vpad v Avstralijo, ad- teden, ali na 32 kuponov za « « f-t-r N rut/ j+* z drznim napadom in junaško borbo vsaka dva tedna. Toda ko bo-I /, nad t\w trpini Mar-hallovili otokov, ameriški bom- do -žetoni v poteku, bodo tli x) " M« i-?' M te<l^ti 7.i* tiKli bombardirali najsevernejši ja- rdeče znarmke, vsaka v vredno n ski otok Paramnišim in -tmtko vidimo. Če sploh ne v pošt o va-zav.-KinŠke fronte v Burmi in kitajske fronte na Kitaj-•m, da k^šče okoli .T«ponske vodno bolj stiskajo. Zato Krnski militaristi prav gotovo sedaj že uvidevajo, da so se -vojih načrtih piwarili in da so jim račiuni unesli.
pismenost je zelo stara.
Profesor univerze v Pittsbnr trhu, dr. John«on je prišel do atnnimiveca* kulturno zgodo
"oveštra važnega od-kri-NVmški lipti so poročali, se .je Jornson dolga leta u-' rjal t vprašanjem, kdaj ro "li si ari Egipčani uporab-i ■ I ' ' dar. R poskusi v pla-' ij" j<* prišel na to. da se zgodilo to najbrie 18. junija r>.(d Kristuaom. Ta da-
sti desetih ku*ponov, poslužile v prvih dveh tednih za nakup 30 kuponov mesa. Tudi tu bo ratflika v kuponih popravljena z pi ed ragačen jem vrednost i mesa.
Arpr.: Kaj bodo kupci delali s svojimi žetoni?
Odg.: Ra'biVi jih bodo kot sedaj rabimo pennies. Kupec ki bo nakupil stvari v vrednosti 83 modrih kuponov, bo na pri-
Note
. hi v januarju je bilo potopljenih v<v jamskih la-jsecu porabila isto število ku-'prečitati in kolikor jo največ kateremkoli mesec,, (H\ pričetika vojne	j ponov kot jih sedaj?	mogoče <ra širiti med Ameii-
' ; • --	v vojno v domnevanju da sta Amerifeaj ^ .	w vrste znamk
:	.....M^u da h, jo mogli kaj uspno ovi- konzervirano hrano - sku-
O njomh osvajaj n i h, jn^-bno .še, ker ste obe zapleteni v paj 12 znam-k — znašajo 4« ku * v'-!no v Evropi. V tem domnevanju pa so so japonski ponov. Ko pridejo žetoni v po-u»darji prevarili, ker niso računali na veliko pro- tek, bo pet modnih znamk, ka-\\ o >ilo zaveznikov in so podcenjevali njihovo vojaško teia bo vsaka imela vrednost '!") s ](», in t litem k<» so svojo lastno moč proetiujevaiH. | deset kuponov, skupaj znašalo .Japonsko cesarstvo se j«, napihnilo kot žaba, sedaj pa je 50 k^P^nov. Razlika v dveh uplahoviHi. ker so Se njegove dovaja«lino -/ih». f»ro-	se lahko popravi z ma
% pričele sušiti.	| lim predrugačenjem kuponske
tum je obenem najstarejši dokazni dotam človeške pisave
Če so namreč Egipčani pred 5200 leti začeli uporabljati koledar, so morali znati tudi pi-jmer dal svojemu prodajalcu 2 sati, saj so marali bazeležiti modri znamki (v vrednosti 20 za svojo trgovino važne dneve I kuponov) in tri modre žetone,
Če smatramo Johnsonove ra',fvsak	en kupon). Ako
čune za pravilne, lahko trdimo' .J**5 T1,ma žetonov»	1)0
KLAVIR
ali za
PIANO HARMONIKO
da je leto 3251 pred Kristusom obenem začetek pisemnosti.
OlTATEIaTEM Je znano, kako m Je vse podražilo, in ravnotako tudi tiakomi papir in druge tiskar-ake potrebščine. Da al rojaki nafgnrajo redno dopofcnjaaje Msta, lahko gredo upravntttrrn na roke s tam, da imajo vedno, če le mogoče, vnaprej plačano naročnino. AI.T NE BI OBNOVILI SVOJO NAROČNINO ftE DANES?
dal prodajalcu 3 modre znamke «in ta imu bo vrnil sedem modrih žetonov drobiža.	i
Vpr.: Ali je kaka razlika med žetoni za meso in žetoni za konzervirano hrano T
Odg.: Edina razlika med žetoni jo njihova barva. Barve so enake kot so na snamikah rkupaj s katerimi se bodo rabil«; modre znamke in modri žetoni za konzervirano hrano; rdeče znamke in rdeči žetoni so za meso in mast..
35 centov komad — 3 za $1.—
*	Breezes of Sprin*
Time of Blossom (Cvetni C«»)
*	Po Jezeru Kolo
*	Tam na vrtni gredi Maribor Waltz
*	Spa vaj Milka MoJa Orphan Walti
*	Dekle na vrtu
Oj. Marička, pegljaj
*	Barrica
Mladi kapetane ¥ Gremo na Štajersko ŠtajeriS
*	Happy Polka Če na tujem
V" Slovenian Dance
Vanda Polka ¥ Židana marela Veseli bratci
*	Ohio VaUey Sylvia Polka
9 Zvedel sem nekaj
Ko ptlčica ta mala V Pojdi s menoj Dol a planine
*	Kadar bog ti vandrat Bel
^ZVEZEK 10 SLOVENSKIH PESMI za piano-fttarmoniko za $1.
Po 25c komad
Moje dekle je še mlada Bai4>ara polka
Naročite pri:
Knjigarni Slovenic Publishing Co.
tli W. IStfa Strni
"ečno. ( istiti j<> morala 12 >ob prati perilo, paziti na otroke in se kuhati- Prosto je imela saiiK> ob nedeljah popoldne od .1 dalje brez vsake druge razlike. Dolaln je po 15 ur na dan."
'Poročilo mlade Svedkinje so i^lasi dalje:
Moškim dolavcem se jo jjodi lože slabšo. Težaki dobivajo po 40 mark mesečno. Xo dobiA-a-jo obleko. Dobivajo pii4>ližno en kilogram kruha na teden, d i it uro je krouxpir in voda Kdor dela pri kmetu, se mu iro di liolje, seveda, ako j«* kmet pošten. TVelnvei žive po lc>-o-nili barakah, ki so no/.nkurjo-no. TV.'lavoi so slnij-nn*. blodi in slabo voljo. V taboriščih, kjer so bile kuhinje v nemških rokah, so postale razmere tako strašne, da so so prrMrnšile lo oblasti. Tzkaznlo se je, da so Xemci knhali živež, priprav Ijen 7a\ tujco. Xastalo jo -vprašanje. no, kako volika nni bo kazon. temveč ali na." se krivci kaznujejo. Kor ni Konico in no član nacijske stranke, nima nobene ■zaščite-
'Kljub takim razmeram pošilja Nemčija še dalje srbska dekleta in mladeniče v Nemčijo z	orom, da gredo na vaje
da bi se naučili, kako naj obnove Srbijo po nemškem vzsrle du. Nedavno je odšel iz "Beograda zopet transport takih sužnjev. Nedič je imel qfovor. v katerem jim je rekel med dni «?im: "Mladina nove Srbije najboljši sinovi naše domovine — pa^iljam vas v Nemčijo. Videli boste Nemčijo, cel narod na delu za zaščito domovine, njeni!, zaveznikov in avrop skei^a kontinenta."
Miodtem ko je Nedič govoril kako njesra in njemu slične na-ciji ščitijo, je nemški komandant ukazal vsem državljanom od 16 do 60 leta, naj se prijavijo, tla bodo izmed njih sposobne izbrali za delavsko službo.
"Državni monitorji v Ameriki so čuli te vesti preko Beograjske «ra radia. Ra-zen tejra so nemške oblasti javile, da se morajo priglasiti tudi dekleta od 19 do 23 let, ker tudi med njimi Nemci iščejo sposobnih rok za suženjsko dolo v Nemčiji.
Takozvani italijanski "do- ;.o mokra t jo", ki pmlavajo |n» NV\v \'oi kii in drugod o jnavi-čni in th-inokratič-ni Italiji po tej vojni, sprotno i'/o.miojo pravilnim <»<lyovoroiii o italijansko m i»o>lo|>anjii z ju^osl<» van>k-o manjšino s tem. <la ntc-ČM-jo vso zločine na pleča fašistov, obenem pa kar sami od sebe po n ujei jo našemu ljudstvu simpatije spričo leh zločinov in
isti sapi zahtevajo Tr-t hi <!orieo za Italijo.
Profesor Ventnrio je pred lK^loliro er-lo izjavil 01» priliki nekega privatnega predavanja pred sknj)ino intele'k'ula-cv in nokat' rili povabi jenih prstov, da je tr^ba vpošje\-;iti to. da je
Italija žrtvovala 600,000 mož v zadnji vojni, da si je privedla svoje italijanske manjšine nazaj pod porot italijan-ke kok-1 je. Kakor, da jo jugoslovanski narod kliojil Li«>r* na svoji' oz«'in lje larska vedno lačna piš«Vt;i!
Isti \'enturio }*■ tiuli rekel, da j<' JtsiJija zgradila Trst! To je seveda ifola prodi-znost skritih italijanskih iniperijjilističnih
*'demokratičnih aij^Mitov. Ila-iija .i<* Ti>t dohila, kot trgovsko razvito in <*vtiHv-«> pristani-
>i<o lile-sto. kat«»r«n*»M •<■
Avstrija razvila za -vojt. po-tn^hr iti jo daj;w'a v nj» ni veliko v«*č predno>ti Italijanom ne-jro .1 iiLfoshivaiiom. kai.-rim je to iii-sto pravzaprav prii»adalo. ker je na njilio\i z<"inlji in na njihovi obali. Italijani, ki so tolikanj zabavljali čez >tar«j Avstrijo. ^o imi-li v T'l -tn ju tlrn-iCod po n«»š«»in primorskem o-zeinhiu. svoj<-	d'Vim -~o iini-
rali tržaški Sloveie-i sami vdzr-ževati svoj<' š4>|«. ;i'ko so jih hoteli imeti. In naša jadna Istra je bila v te-n ozira j»o Avstriji dfM-ela zanemarjona, a italijanska manjšina pa je imehi >voj<-šole. . . .vkljub temu božanju Italijanov j-' dobila stara Avstrija od Italije dolu: nož v hrbet v letu 1915 . . .
Pravijo, da ima Italija o-krojjf dvesto večjih i:i manjših pristanišč, i/, česar bi bilo sklepati, dri ni Trsta ' pot robovala za drtiirega, kot zato. da »a. kot pomorsko t.rifovsko središče in pristanišče uniči. To jo tn-di storila. Ladje, ki -o dovažale velike tovore blaufa i/, inozemstva, so izbijale v italijanskih pristanih kot Na^polj. tie-nt>a in drui^ib. Trst je sprejemal le prazno la<ttje i>» majhne
tovore ten- živ<»taril in ]>o]a-ponia propadal, da so yr kome-<li.i?i:nti na odrih zbijali noree iz te zadeve.
Toda itaJijansTvi "demokrat-ski'* komerlijanti nntl nami tu v Ameriki \*zlie temu postavljajo v ospredje argumente, po katerih naj bi ostalo vprašanje TJrsta, (iorice in s:otove;jra dela ozemlja ob jadranski obali odprto. V krajSh, ki so jih i?o-syjodarsiko uničili, hočejo imeti besedo v določanju moj — v k raj i h. ki jim niti no pripada-
'UtT NOVO ZALOCiO PRlC'AKl'.JK.MO SKKDI MARCA ^
NOVA IZDAJA ' Hammondov SVETOVNI
ATLAS
V njem najdete zemljevide vsega sveta, ki so tako potrebni, da morate slediti današnjim poročilom. Zemljevidi so v barvah. Gena 50 centov Naročite pri: "G L A S TJ NARODA", 216 West 18th Street, New York 11, N. Y.
Da bi se zdela njihova za htova bolj opravičena, sami od s<'ik* priznavajo, da bo reb;i naše ljudstvo se\e<ki n-ekaj od škoilovati zaradi fašističnih •• krirtir^ti in prizadojana škoiU*.
Tej zvitosti so zajnidli eolo laki posamezniki nnil nami, k bi jim človek razpihoval več raz sodnosti. In baš radi toua j«-]K>tri'fbiio, da prifltijemo ornkrat za vselej, da mi ameriški Slo vern-i ne 'bomo dopustili, da b se kaki italijanski "demokra t je ' vtikali v ]>osta vlj'a«je mej po znulji našt^a človeka v <lo movini. (V ^ino že zavi'zniki in če imamo -jx»lH»ično akeijo, t<-da j bomo tiuli -zastavili za pra vi»-(> n;iš«'i>;;l človeka v donio\ i ni svojo krepko in odločno !»<• k odo.
Predstavniki Primerja v O svfltliodibii vojski in .upravi v domovini niti ne priznavajo več ]>o zadnji vojni vzpostavljenih mej Italijo ]k> slovenski zemlji in iz dnevnih poročil Osv"
Ijodilne arma«dw» Jugoslavije je razvulno, da se smaitra Prhnnr je enostavno za dol Rloveniij«. in Jugoslavije, tako p«> pieb valstvu Priinorja samem. k>»t po ostalem narodu, ki <e i za osvoWijeitje svojo domovine. Istra ima v partizanskih -i'ah 20,00f5 mož, celotna Slavonija pa jo dala ]»n rti zimski vojaki maršala Tita 25 odstotkov mo štva, kar vključuj«1 seveda tudi Primore«' iz -tf»venskev:a preili--!j;i po z.jdnji vojni okupiran«* z<'inlje.
Kor b^>rba osvOlH">jenja v -lu-^oslaviji ni frakci.fska borba, niti uo kaka strankarska borim. ampak (boi^ha	naroda, zato moramo mi tukaj, kadar govorimo o teh vprašanjih, z;istopa.ti program in eilje ' svollvodibr-jrn gibanja :!jndst\a doma. ker drnirače mi sploh no zastopamo nič.
0>vol>odiliin v<»j>ka je. ko je razorožila več italijanskih divizij po kapitulaciji Italije, p<»-spreinila te razorožene divizije do stare avstrijsko-italijauske meje in jili poslala na italijanski teritorij. S tem jo Osvobodilna vojska določno začnala kje j<> moja. Ta meja mora tlr-žati -tihli za nas mi nihče mod nami nima pravico da to m'-jo odpira italijanskim "demokratom" na kakršenkoli način, jo pa naša dolžnost, da potom našo politične ;eke i je vetVno ^1i»ji-mo na straži in zavračamo Vsake poskuse prikrite propa-iramle za zopet no osvojevan je slovenske zemlje jk> tujih ini-liorijaliKuViih. Osvobodilna fronta priznava italijanske manjšine v mejath, ki jih je postavila, ne priznava pa no^n^a i-tati.j<mskeira teritorija. Tocra so moramo tudi mi stroraro držati. Pomniti pa moramo obenem to. da Italijani, vzlic dejsvn, <la >*o dobili ch\ zaveznikov v zadnji vojni našo zemljo s podpisom nli paktom, še vedno ne zaupajo temu in propagirajo okroi* na vse načine, da bi rthranili Italiji to zemljo ali vsaj Tr<t, Oorioo, "Reko in dovolj obrežja za svoje posebne skrito imperija! i st ične namene.
Vselej, kadar govorimo z i-talijanskuni4'demokrati'' mora mo imeti to pred očmi. Na žalost se je dozdaj v takih razgovorih, ki so se tikali tega za Slovence in Hrvate važnejša vprašanja, zelo revno zastopalo pravična zahteve manjšin, bodisi zaradi medsebojnega spoštovanja profesorjev, 'botrov bi inVl'okitnalcev ali pa enostavno zato, ker ni Ibilo sposoibnosti za pivdnašanje prnvrtiwiga stališča z ozirom -na to vprašanje.
«US N Alton A" _ NEW TOU
MONDAY, FEBTHWRY 14. 1<m
T8TAN0VLJRN L. Ifll
atka Dnevna Zgodba
HliAX PrciFJ J
MIKA
<(iali! it" ti se je zdelo, <la ga je Lik' je gorela mirno na robu ickdo poklical. Odptl je oei, mi/.e in <ence so ležale po tleh i.roko glodal in dvignil počasi in po stenah kakor pribite tem l»leša.-to glavo. Na mizi j** g<>- 110 pioproge. Gabrič je gledal iila luč. .Njegova /.ena, ki spi m-rvozno predse, zamahnil nn-s, hčerko na i*j>telji ob nasprot enkrat z ylavo in rekel glasno:
(Rojaki Jugoslovani! Vsi ste vabljeni na javen »liod, kate-
vstopim in zadeklamiram?" ''Mika je zelo bolna-'' 14 4 Želo ali malo, kaj jaz vem. .Nekaj bolna je vendar res.*' .	.....	.
•Vznemiril se je zelo zaradi re<£ P^rtd,jo skupna dn.stva
svojih misli, po katerih se mu v	"" 4t".S' 1^
je zdelo, da je deklica nevarno	dw ^ lebn'tn 'a 1944
zbolela. In naenkrat niai je bu- <*> 2 :»U popoldne. Vstopnina
šilo v glavo, da ne bo nikoli P1™*"' f*«™™*« }\tH]o^ več veselo skakala in plezala ?,oh:o P^nana Jožko Oven in 1 niocovib Leonih l>r^lQ_ ^eorg' Ponnsky. I a pri red-
SHOD V DETROIT!!
po njegovih kolenih. Prepla- ,
sena domišljija mu je vrgla v ^ namenjena partizanom.
M	-v * i - \r*i U, • ,	opomnijo, da jo gleda<la ™ "---»o ne obvez,
ni strani, jo x-di-la na stolu	es kaj, Mika, ubogaj W»o.zaanjič živo pred seboj, ležečo n«*/-«1"*""1' l?vyiolMMllh z,1,':,vm- m-
— i • *< i i sobo v beli obleki in vlek >n požri žlieo konjaka. Oblju-la nas" teniinoprogasto rut<>. h m ti, da ti kupim gotovo tisti "Ali si nie klicala T"	voz. ki se boš na njem lahko
"Mika ima vročico."	sama vozila p<> dvorišču. Xo,
Uabrie je premislil in rekel: pij!''
''Nie. To je malenkost. J<i "Xe maram !*"' je jokaje ji pa«** kaj nezdravega skuha- odvrnila dekliea. i."	j '"Miika, saj ni>i žival, da bi
'Haljo bi priporočala uoja-kom sirom Združenih držaiv či tati knjigo "Under Cover1 * ki jo je spisal John TJoy Carlson. ICnjiif-t dajo luč nn mnoge stva ri, kaj se irodi pod krinko, kje jo razpreden fašizem in naei-zom c-iio med senatorji in kongresnimi. T-to tako pomagajte no-iti po šolali in javnih Knj-iižicali Adamičeve TSulleti-učiteljev jo reklo:
desni strani, naglo dihajo-'*klh r<*r.«bS«n in to-a bode "Gospod Adamič nam jo nare-
treba voliko. ko bo inognčo kaj dil veliko uslruro z Bnllotini.
čo in razpaljeno- Sedel jo na	, _ .
po^eljo in jo gledal. Mali	'	^
drobni obrazek s-porednim nos jJ^Mti nJ'.h	trplpnje
Ali smo najmanj krivi groznega klanja, skušati r»a moramo olajšati kolikor bo v naši moči.
"Ti k: vetru
zena. malo
kriv! Hodiš 7. n jo po ti no mogel ničesar dopovoda-
jti. K«- konja bi pregovoril. a tu •'(bi kdaj pa jaz?"	t imaš, človek, bitje po svoji po-
(iabrie so jo dvignil, odvrnil dobi — no. tu jo tvoja vzgoja, odejo in sedel,.	mati. To je tisto bedasto cork
"Ce misli*, da ji je iz želod-ea siabo. bo kmalu dobi o. Daj ji žlieo konjaka. .
Ženil je vstala, -e sklonila nad posteljo in pričela najlju bežni veje govorit i.
"Mikiw bozček, si i boš pila malo i onjakaT"
Mika je odgovorila takoj 7 glasom, ki ie skrival jok: "N'e maram!"
ljanje. Pomagaj si!"
"Božiča," je pričela "poshissij nas in vzemi konjaka!"
Zdaj se je Gabri? naenkrat silno razkaeil, kri mu je buŠila v glavo in sodeč na postelji jt> pi ieel ploskati z dlanjo po skrajnici.,
"To je preneumno! Ti moraš v/ieti, dete neumno! Ali
Dihala je naglo in taliko boš pila takoj konjak, sapra-
glasno. da so je čulo po mali »obi. Gabrič je gledal s svoje po-1 olje proti njej nekaj nervozno premišljal in zaslišal ne nadoma drobnega komarja, ki o letel neviden mimo njego-\ ih ušes* Zamahnil je za njim z roko in zaklel: Vrag te vzeli ri. zgaga p roki et a!
Mat i je govorila z Miko. '"Ti si bubana. boli to žolo-doe. a ee i/pi ješ samo ži co kon jaka. boš takoj zdrava."
"NV maram," jo odgovorila Mika jokavo.
"l^iogaj, Mikoe. vidiš. to ti bo gotovo pomagalo!"
Zdaj jo Mik.i zakričala in za jokala •
"Ve maram!" "Kriva 10." jo rekel Gabrič "tvoja vziroia. Tisto neumno eerkljnnio. Kar «tori, vse ie prav. Zda? pa imaš. Tudi če j' hočeš enkrat nekaj pamotno-tra, te ne posluha. Dopove i ji za vraga, po svoji vzgoji!"
/^.eiin ic (K>gb dala nanj in mol eni n.
mont!"
Mika je pričela jokati prositi.
"Nisi mo v flrugo sobo oknu, tam bom pila!"
kom, okroglo bradico in nekoliko dvignjeno ustnico se mu je zarezal v notranjost, da mu je po glavi zašumelo. Tu M>i-kini svetli kodri, vsled katetrih ji je rekel "organist" so mu zaplesali pred očmi 'in ga navdali s topo in zakrknjeno bolečino .
Vrnil se je počasi k svoji postelji in se pričel oblačiti. .
"Zdaj vem se do dobrega prebudil, in če bi tudi legel, ne bi več zaspal. Oblekel se bom. Kaj hočemo! Koliko je ura?" "Šest bo," jo rekla žena.
Proti sedmi uri je Mika vsta la in prosila, naj jo oblečejo Stala je sredi sobe, žalostna in tiha in kolena so ji trepetala Sla je k materi in jokala., ker iti i ni moiyla hoditi. Gabrič je hi-jtel po zdravnika. Dolg, ple-k šnst, s klobukom v roki in ko j se je vračal z njim domov, jo
I Jugoma v ji."
"Mary Knez Dea rborn, Mi eh
NESPEČNOST IN MRAZ.
HOTE NAJE2I SVOJE LASE
"Kad bolnim otrokom tako govoril: kričiš," jo očitala mati "Xi-| "4To je naravno, kakšno pa! maš srca!"	Vedno zdrav ne more biti nih-
Xe>la je deklico mimo v so-jče. V-akenvu se pripeti, da se sednjo <obo in so ž njo kmalu;naenkrat ne počuti dobro. Ta-vrnila. Gabrič jo sedel še ved
no na postelji in premišljal: Vimam srca — seveda ne! Kdo to pravi? Ženska, ki ga ima vedno na jeziku! X«o, jaz ga imam -'lobok«) v ]irsili. kakm za iroro.
Počnsi je vstal in se približal k postelji, kjer .ie ložnln hčerko. Potipal jo Mikino čelo. ki je bilo nenavadno vroče. Potem j«, prijel roko in poslušal žilo. Zdelo se mu je, da bije š4. enkrat hitreje nego na vndno .
4• Kaj praviš?" je vpraša1.*! žena.
-tXič." ie dejal v za gred
ko tiuU naši deklici! Vstopite, prosim, tukaj smo doma! Xa levo. na levo. vedno na levo." It.
Ko je Mika umrla in je bila pokopana, se ni Gabrič več do bro počutil doma. Zena je ho-
Xoki list z Lbshona priobčuje. dopis, ki podaja vtise in doživljaje očividcev, ki so iz Lou dona prišli na Portugalsko.
V vsem Londonu ni menda niti one Šipe več. ki bi bila cela. Xespečnost in mraz sta največji nadlogi, ki Londonča ni od njiju trpijo. Dovoz pre-mo.ara je čedalje težavnojši. Pre mog >0 uvažali doslej z London po morki poti. toda doki in pri j mrzlo tanišč?. so danes deloma uničena. Kjerkoli je >e možnost pri stanka za ladje jo hranijo za ladje z živili, premog pa dova-žajo z vlaki. Po tej poti pa se potrebo milijonskega mesta ne dajo zzadovoljivo kriti. Zato trpijo ljudje strašno zavoljo mraza. Pri tem so pa hiše brez okenskih šip. Rna sama bomba .je raztreščila vse šipe kilometer naokrog. Skušajo si po mair^t" z nadomestilom za ste kleno	iz nekakšnega celo-
fana. Zaklonišča so nezadostna, mrzla in odurna. Edina sigurna zaklonišča daje še pod zemiska železnica. Xovn zaklo nišča r parkih so noliinijonič-na in brez vsake udobnosti. /<•
Razprodaja KNJIG
po 50 rpntov komad.
IZDALA SPLOŠNA KNJIŽNICA
I
Domače živali
Spisiil l»;m»ir Feijjel
Kreutzerjeva sonata
S|»K:»I I.. X. T<»lstoj
Sto ugank
Spisiil Oton Znjuin«*!«*
Mogočni prstan
iljrnn Fr. M Urinski
Le malo jih je nted ljudmi, ki znajo migati z usesii, še manj jih j<-, ki bi mogli hote naje-žiti svoje lase. 'J'em večjo pozornost je zbudil zato mož, ki ira je odkril ameriški zdravnik dr .Lindsley in ki ima to sposobnost. Ta mož pa -zna še mar si kaj drrKreira--
Tako si lahko privošči vročo prho in takoj nato teče nag v ioho, ne da bi se mu pokazala kurja polt. Pri tem se 11111 zenice razširijo, sree mu utiiplje hitreje, dih se mu isto tako ]>ospeši <in njegovi možganski valovi postanejo drugačni nebo običajno. Vre to so dognanja, ki se odigravajo v tcsmm sodelovanju in ki pro^lstavijaio zunanje znake ve likes-a strahu.. Mož hoče na-iožin samo laso. dogodi pa se več, nego hoče, pojavijo -^e vsi o>ta!i telesni znaki strahu. Teh ostalih znakov pa ne more poljubno in vsakega posebej izzvati.
6
Preganjanje indijanskih misijonarjev
Spisal J<k>i|i S|tillinan
8
Pravljice
Zai>is:«l H. Maja r
Popotniki
Spisiil Milan IMisolj
21
Problemi sodobne filozofije
Spissil 1 »r. FttUH-e \'«»1mt
22
Slovenske balade in romance
I r»-<HJ <\ Colar
23
Zbrani spisi za mladino
Sj>i-!»l KtijrHlx'rt lian;)
24
Andersonove pripovedke za mladino
Priredila 1'tva
25
Poletno klasje
Ixiir.'ine j»e>.nii SpK-il '(lobr
10
Dedek je pravil
S[»ivai Julij Slai^ak
11
Koreiska brata
Spisal -los. Spil Imun
12
Frank Baron Trenk
P<» raznih virih iiapiol PaiMlurič
26
Denar
I »r. Kari F.rt^lis Po^lovi-nil l»r. A litin O^ri«
I ii R K
"Kaj pri naj rečeva? Ali nn
WE BOUGHT EXTRA WAR BONDS
r
dila 01 no oblečena, tiha in ob- fpHn0 j.0 ]M]o fnm ol>lo?oni jokana po stanovanju, m kar _ vIfl£ra in mrnz i?natn nnir.u. je vpbvalo najneugodnejše^ je ^ n-inko bila tista hladna, mirna tiši-."'
šina, ki je ležala nad vsemi ste' Ljudje ki hitijo zjutraj na nami z zrakom vred. in ki so delo. morajo pogostoma oprav-jo pili vsi predmeti in stano- ljati trikrat daljšo ]>ot, kajti valci. Okna so bila zagrnjena.	napadi razdirajo ceste
stoli mirni in mrtvi, preproge Vsako juti o morajo zato izde-w^idno in pravilno položene, lovat nove prometne načrte dij knjige so ležalo vodno v istem Bombni lijaki po cestah so ponj' redu tik omare, palice v kotu <rostoma do 1."i m široki. Živeža so stale kakor orožje speče jo v Londonu s0 vedno dovolj, vojsk« kralja Matjaža in dnevi čeprav v omejenem obsegu so prešli in tedni, ne da bi se London ščitijo trije pasovi pro iavil najmanjši nered in, pre- tiletalskegn topništva a le kak kinil »vsaj za nekaj časa <0 hlad odstotek nemških bombni no pravilnost in tišino.	; kov more to topništvo sostro-
---.ii • 1 1'ti- Angleška lovska letala IZa T.e<*jo je stal konj. na ka	v ,	. .
1 .	,	. , . pono<M tudi ne morejo nastopa
tereni se ie ^ru^ala svoie dni ,	. ,
'' . .	v ti. ker bi priharnln znvoho po-
Svoio malo splaseno, , A ...
1	;polne vaTonvnitve v veliko ne
varnost pri pristajanju, številna loVska letala so se pri
WAR LOAN
ZNAK
4. Vojnega Posojila
NAJ BI BIL V VSAKI
o4meriški Hiši...
POMAGAJTE NAM GA
Tem potom naznanjamo či-tateljem, ki se zanimajo za knjigo: "American Wild Life", da je ravno izšla nova izdaia in da imamo knjigo zopet v zalogi.
AMERICAN
WILD LIFE
13
Pariški zlatar
Poslovenil silve«»rer K.
14
Pravljice in pripovedke za mladino
Spi>al Silvester Kamnik
15
Suneški invalid
Spi><.'il Silv-'<t»'r Ku^utnik
16
Spisi Krištofa Smida
Poslovenil I*. F. 11 r»>va l
17
;Vojnimir ali poganstvo in krst
Sjii«ial	Oirrimv
POSTAVITI V NJO
War Finance Division, IT. S. Treasury
svoje
Mika.
glavo je molel izza peči in nihče ga ni premaknil, nihče Iza^rugal. Oahriču je bilo na jez »ku t da bi poklica! ženo in ji naročil, naj ga odbrani. Ta ko j se je premislil in sklenil, da pokliče skrivaj deklo, staro Xewo, in ji ukaže, da ga nese ona v podstrešje. Zdelo pa ko mu je, da bi tudi Xeža jokala in zato je zavil konja v staro suknjo in ga nesel tiho na podstrešje-
Tmel je izvrstnega prijatelja ki je služboval že več let v istem uradu kakor on. Od nje ga je prejel pismo, polno iskrenega tsožalja- Ko je prišel naslednje jutro v urad, se mu je zahvalil.
"Hvala lepa, lepo si pisal vidi se. da imaš srce.*'
"Xisem mogel," je rekel prijatelj in se praskal po rdeči in debeli glavi, "da bi govoril q tem, ker se mi je zdelo, da si preveč zadet. Vem, vidiš, kaj ti je pri srcu, in ^če ti je to vzeto, je tudi imeni."
•"Ho. če tako misliš," je odvrnil Gabrič, "»vidim natanko, da me še dobro ne poznaš. Niam vsem je usojeno tako,, vsi moramo iti tja, kamor je šla ona Kaj ti pomaga, Če se npiiraš, če hoče« v mislih obrniti neke več ne postave, katerih -nikoli ne doumeš nn od katerih po«naš le učinke! MS vsi *»remo isto thv eni krajšo, drugi daljšo. JCo neo je pa enak4 Vse, živali
V knjigi je natančno popisano življenje posameznih živali, živečih na nubeui. v morju iu v zraku, tako da ho vsakdo, ki I juhi naravo In njeno Iiestro živalstvo, knjijro hral z velikidj zanimanjem, ker ho v njej naSel marsikaj iz življenja divjih živali, kar mu rinsedaj se nI hilo znano.
Prvotno je hilo nameravano to veliko delo Izdati v petih knjigah, toda je «l»Mliijič iz^la v eni sami knjigi, ki
pa pri vsem »Tojetn skrčenju prinaša
tem tudi ponesrečila. Zap«! ni j popolni popis življenja aue
. . . .	,	. v. .	,v. i dlt-vl' hiv ii *'ivl<
baloni niso dosti ue.nkovitojsi
18
Mladim srcem
I »ru^i zvezek. Zhirka za mla«lino. Spisjil K-civer
slov«-n~ko Mi>šbi 1
28
Magda
1 Ijrra t — Alojzij lli-me«-
29
Peterčkove poslednje sanje
1 I^ih i Pnvel fo.liji
30
Potopljeni zvon
»Ijrra •
31
Revizor
t Igra 1
Cerharl llaiiptinaitn
Nikolaj Va-iljevi.
32
Spodobni ljudje
t Igra > — I- l.l|niw
33
Črne maske
«lgni t I.. Andrejev
34
Antingone
• lgia» |'o>|ovi«jdl Colar
35
Pol l tra Vipavca
1 l*^r:i f l»ainir Felsel
36
Sveti Just
Spisal «lr. F. Prtrmiio
19
Tokraj m onkraj Sotle
Spiral Fridolin Žolna
37
Fabiola in Neža
♦ Igrai — Poslovenil J. Podl>evš«*k
38
Tončkove sanje na Miklavžev večer
1 lirni 1 J. Krhf/.nikin F. Itoj.-
R1ŠKE D1VJAČ1NK.
Knjigo bo z užitkom bral lovec, ker
. ker so [»opisane živali, ki na
nieami- Potem se -puščajo ta-jpolju koristijo ali škodujejo ter sled-
ko r>Izko, da morejo streljat i	v knjlgi n"5tete VSE
. . . TT IKIBE, KI ŽIVE V AMERIŠKIH VO-jmeami. Veliko OAH
Poleg poljudnega popisa In pripovedovanja vsebuje knjiga 327 SLIK (fotografij) ; 6 slik v naravnih barvah, v velikosti cele strani, ter ima 778 strani. Velikost knjige je 9 x < iniev. Knjiga opisuje sesavce, ptiče, ribe, kače In živali, ki so ravnotako na *ubem kot ▼ vodi doma. — Vezana Je v močno
MenifSki letalci jih bodici preler8^8 in P»i»iwi|e ^se živali, ki jih je
, ......	. ...	, .(dovoljeno In pre|>ovedano streljati;
tijo, bodisi jib sestrelijo s stroj
na 'ceste .= stro.ini število pomembnih indnstrij-kili podjetij v Tjondonn in v njc£ro\i okolici je popolnoma uničenih..
drevje, bilke in liudje! In ka;
. . t, • ... platno z zlatimi Črkami, naj jaz napravim" Premestili _ __	___x
som si, in to je rezultat!	!
dilo se je kakor dnevi, .iztekli
so se — tako se bere v knjigah.
takih slučajih treba napeti razum. Xaj on vrtna ri in gospodari po možganih. Tako sem vse prestal — moško. To Je tisto!
(Nadaljevanje prihodnjič.)
't+T V ANtrLESTINI Cena $3,"»°
.NiinN-ilf pri:
KNJIGARNI
Glas Naroda
216 WEST 18th STREET New York 11. N. Y.
T«?' "Ker j«* /-iloira teh knjiz	<Hit**jeim, pri naroT-iln pri|«»rm"l.)iv<» oii»»—
'J ' uit i. vee zldrk. d:t nam 1m« na ta nnt-iii tno^o«V vcikejn */:nlo\ oljiti.
KNJIGARNA ST.OVEM(: PUBLISHING CO.
216 West 18th Street	New York 11, N. Y.
Hrvaški častnik se	|ki je služil, kot Paveliccv voja-
pridružrl zaveznikom	jški zaupnik pri Nnncili, s svo-
Bem. — Poročilo iz Budim-j iotaiom v Fosr-io, v ftali-ju^te navaja, <hi je poletel lir-j ji. je glavni stan za vezni-Miški častnik, ]>olko^Tiik Nad e. kov.
ž PRIPOROČLJIVO BOŽIČNO DARILO A
jTfce S New
NOČEM PUČATI VEČ KOI NAJVIŠE URADNE CENE!
NE SPREJMEM RACIONIRANiH ŽIVIL ANO NE OOBAM ZNAMK!
Modern Encyclopedia \
V ANGLEŠČINI "^El ^
22,000 Razlag . . . 1,100 Slik
Najnovejša svetovna Encyklopedia, v kateri more vsakdo kakorsnegakoli poklica najti razlage vsake besede spadajoče v njegovo stroko.
Cena sedaj $4.-
(Pofitaina id zavarovalnina plačana.)
Knjiga vsebuje 1176 strani in je okusno v platno vezana. — Skoro S neverjetno je, da je mogute tako najpopolnejšo knjigo dobiti r
Knjigarna Slovenic Publishing Company
-i6 West 18th Street. New York 11, N. ¥.
^ to knjigo bi moral imeti tudi vsak dijak na razpolago
••ji wkoita- — NEW vol
MONDAY, FEBRUARY 14, 1914
VBTANOTUBI L II
P
OD SVOBODNIM SONCEM
ROMAN — Spisal: F. 8. FINŽGAR.
-- 119-
TKoj ljulM'e je Šel v Bizanc! Sa-otmi me iz nje-
t4N'e jokaj, kraljica! mevala boš!"
"V Bizanc, Tunjtth? — O, usmiljenje -««»ve roke, sicer se umorim, preden se vrne-"
Ob tem	napojila duša Alanke z novo slastjo.
* * J Ja, njegova ljubici ga sovraži, zaničuje. ; ] 1-a, preklet-vvo. ker je pahnil od >ehe mene, ki ga edina ljubim! O Jk>-govi. kako ste mi dobri ii. pravični!"
Nenadoma se je poletelo v Alanki najhujši vihar, ost i Merjena v Ljubinico, je otopela, želo je izgubilo strup!
••Kaj govoriš, velikega kneza Tiinjuša, >ina Atile, pe-
Jiaš od sfhc!"
"Proč x njim, proč od mene! ]>aj mi strupa! Morami, pridi, samo proč od njega, lazbojnika! Besi na njegovo ]K»t, iiogibel, koder hodi!"
Kakor hlisldi so se snovale Alanki mi-li. Pozabila je
TAJNA ZIMSKEGA SPANJA ŽIVALI <
Med ameriškimi čudaki raz-1 hrane, prebudile od lakote pre i^kovalci je tudi lialle Good- zgodaj in da so potem iskale fiear, ki si je zgradil blizujlnano. Tudi morski raki kakor krasno ležečega mesta Olympie žabe, in želve, zlezejo globoko farmo, morda najbolj čudno te'pod blato v posek, kamor ne vrste na svetu. Profesor na-|niore prodreti mraz. Na aine-ravoslovja Sergej Moibulisr ga'riški Jarmi pa nekaterim vije pi ipia-vil do tega, da je zgrajstam žlvafci niso nudili zimeške-dil poskusno s^tauico, nu kate-J ga span ja v normalnih razmeri bi mogel proučevati zin*ško rah. V nekaterih paviljonih spanje živali, ki spada ^e ved-j so vzdrževali skozi vse leto po-no med največje skrivnosti na letno toploto, svetloba je bila rave. Na farmi,, kjer je zgrajpa iinetna. Tako so dognali, jenih okrog 20 samostojnih da želvam ni nujno potiebno
ABRAHAM LINCOLN, 16. predsednik Združenih držav, čegar 135. obletnico
vega rojstva smo obhajali 12. februarja.
A'bra lum i Lincoln je bil HI.---------------------------
njeg«
paviljonov, žive najčudovitejše živali ii; navadno vse tu tudi prežimo jejo, da lahko Good bear s svojimi sot rudni ki proučuje njihovo zimsko spanje.
Poedini paviljoni so zglajeni tako, da se počutijo živali v njih kakor v prosti naravi. Poskusi gredo za tem, da se ugo-
preproge, prekri-
l
Ljubiniica se je preplašena umaknila žala loke in se priklonila. \
"Kraljica, naj bodo bogovi s teboj, vladaj z njim, ni je velik in mogoč->n. Toda mojo .-rce ga sovraži!"
Alnnka je zapičila pegici v /bledo lice Ljubinice. /avi so ji liegale misli, dvigali so se načrti, zoreli sklepi:
ker
i strup \ nedrjih, pozabila na edini smoter, zakaj dvigali * . "'t r^ da Sl!	svetlobe
0	-e novi smotri prt d njo. Sedla je k Ljuhinici	" V1> v kollli(> živali zimsko ke živali pogret
"Ti me ne ]»ozna s. jaz sem Alanka, kraljica Hnnov žena sl,anj° 1,l,J"° Potrebujejo ca J-.spanje dobrega <
1	"le ga. k p te rega je zastrupila tvoja ljubezen."	nosno da-ii morejo znveti tudijNa dmgi strani
hiubiniica se ie nronl.iSrn« iinv^l-iiil« *	----'»rez njega. Seveda se pa to nrei orohudile ii
ne da doseoi brez nadlegovanja in vznemirjenja živali- Tako so medvede tik preti dobo, po|ko ležejo navadno k zimskemu spanju, po cele dni gonili in jim d; jali malo jesti. Drugače dobrodušni medvedi >o bili čez n.-kaj dni zelo razdraženi in na
zimsko spa nje in da se eelo medvedi ne uklonijo naravnemu zakonu, če jim omogočimo življenjske pogoje poletja. Nasprotno so pa v drugih paviljo nih, kjer živalim niso dajali normalne hrane, niti jim niso nudili toplega podnebja in umetne svetlobe, da so se ta-greznile v zimsko četrt leta prej. so se pa tudi Seveda se pa to prej prebudile in začele iskati
preds<*dnik Združenih držav in eden največjih ameriških predsednikov. Rojen j<- I»il v leseni! koei blizu IIodg»-nsville. Ky„ pj.j februarja, 1N0!». Njegov «MV Thomas je bil mizar, njegova mati Nancy Hanks je bila ne-' čakinjn mizarja. N' >voji mia dosti je Lincoln delal na neki ladji, ki je vozila v New Orleans In je tako na la-tm« o."*i vid«*l vrne sužnji' iti tedaj >»• j»-v njem porodil >kl< p .da jih bo skušal os\-oJ»oditi. kadar, hi um na kak način hila »lana pril<»&-uo<t. Ko se je družina nreselila

M a m* vanje njej in njemu!" Po dolgem molku je izpre-jrovorila:	I
"Alanka te otme!"
Tijiibiuiee, se ji je zgrudila k negam in ji objela kolena.
Preteklo j< nekaj dni. Na noč se ie znneglilo. Težka k Tprena je legla na ravan v Podonavju. Tenek dež se je redil iz nje. Tedaj je završalo po šotoru: "Rop, rop, rop!" T>astirji v-o piti bežali pravit, da so Varhuni napadli čredo in di jo tirajo s sel>oj. Kakor bi trenil, se je izpraznilo šoto-ri-če. Balainbak je drl zi Varhuni.
**Sedaj!" To je bil sklep Alanke:
" Ljubimci na I Mg, v n»eglo, -v -mit! Tn jaz sem čista ) red njim! Moje srce pa se na pase ob njegovi bridkosti!"
Črna noč >e zavila šotorišce Hunov v neprozonio temo, iz katere je žarelo 1,. -o nekaj drobnih ognjev s krvavo rdečimi '•črni Tedaj sta izza Tuniuševega šotora hušknili dve temni senci in -Ii neslišno iz tabora v dolino, v dolino, kjer se je še
pislo n«kaj konj. Kakor dva dečka sta bili senci _Alanka
in Ljubi n« ca. V usnjati cajnici je noMia Ljnbinica nekaj braš,,a. Srce ie obema \ iharno plulo, da je vztrrpetavalo na nedrjih beio p'aznje. Ko *ta zalegli konje, je zaklicala Alan ka svojo kobilico j*: imenu. ftepetaje je izgovorila njeno ime. Kobilica je rahlo znrezgetala in pritekla h gospodarici grehla v kopitom p-ed njo in uklanjala vzl>o<Vni vrat.
Alanka je pošepetala nato Ljuhinici ime drugega konja. Pogumno je šla med čredo, ponovila nekajkrat ime in velik, s»ok dirknč je oprezno dvignil glavo ter se približal Slovenki. Segla .«e v cajnico in mu ponudila pot dateljnov. Konj je zadovoljne. pok<imal -in zirJel slaščico. Hitro <-ta pritrdili sedli, uravnali brzde ter zajezdili.
P »časi, tihe, korakoma sta jahali po mehki travi, da bi ne zbudili straže v tabo išču Ko se je razprostrla pred njima <tepa. ko s o giniK t-mmi obrisi gora, je Alanka pognala. ' Na-moč. na zemlja je začmokala pod kopiti, konja sta zletela -kakor senci dveh oblačkov, kadar plovcfa jadrno pred meseeem. Alanka je nagibala čezdalje bolj r.a levo, dokler nista obkrožili hriba in se p ni a jj razprostrla temna, nepregledna ia van, ki je komaj mračno si vela v Oblačni noči. Ko se ji je' .i večja skrivnost je kako z 'eio, da je zadostno oz.načila smer, je ustavila kobilico. sp vso ('oz /xmo sl>eče živali spo
"Jezdi dalje, do jutra si pri Donavi! — f'e ne dobiš bro-dn, poženi konja v valove. Preplava!"
Ljnbinica se je približala Alanki, da so se dotaKnili stremeni in zažvenketali. "Bogovi te nagrade!"
Pogledala ii je v lice in zdelo se ji je, da v črni noči gledata izrod Čapke nanjo dva žareča oglja kakor oči volkodlaka Spreietclo ji je do mozga.
"Pomni ,da si priseula! f'e me izdaš, smrt tvojemp iodu!"
Al:»nka * je tzasuknila kobilico in zdirjala nazaj. Tudi t jubiniein konj se je zaobrnil, da ga je uztežka vzdržala in obrnila y nasprotno sme;-. Ko se je bila Alanka oddaljila je u>tnvda kobilico, zloben smeh ji je udaril skozi stisnjene ud nice da se je prestrašila in pritisnila roko na usta.
44Le dobro goni, vrshuljiea razplakana! Po tej poti ne prideš nikdar do Domve! Ne boš ti kraljica Hunom ljubica bos kakega Ulatcčega se C)»bra v Meziji ali pa revna večerja volkovom izpod Renin! Srečno pot!"
Alanko je vnovič posilil smeh, da je zastrla us.ta s pe-r:ščem in pritajeno hihitala v dlan. Previdno je prijezdila domov in se splazila v jrvoj šotorček kakor lisica. Oblečena je legla na volčjo kožo. Ljubosumno sive se ji je na-ilčalo ob maščevanju. .
Ko je bila Ljubinicn :^re<li stepe in sredi noči sama, se ni naselila bojazen v njer.e prsi. Odkar je hila ugrabljena z očetove njive, še niso občutile njene prsi diha svobode. Sedaj šele. ko se je vrnila tudi Alanka. ko so ji drobne kaplje dežja polzele po razgretem licu, ko je čutila na prsih sveži oih >tepe, sedaj je prvič oihala zopet svobodo. Njene mehke pa krepke roke so krv-e\ ito napenjale povodce, da je konj
spanje sploh niso mislili. Vse kaže, tla nakupičijo medvedi v • t'bi največ rezervnih snovi, zlasti .iraščohc tik p ret len se po gu znejo v zimsko -panje. O ni medved prezirnuje sicer v nevernih krajih, v južnih ga pa nobena sila ne pripravi do tega, da bi zlezel v svoj brlog Najp'ej s«- pogreznejo v zimsko spanje samice. Na ameriški farm»! so imeli celo dve samici. ki nista prespali le /.ime, temveč sta v tem času skotili tudi mladiče. Ena teh samic je imela že dva mcseca stare mladiče preden je prilezla iz brloga j>o zimskem spanju.
Najt rti n" j še zimsko spanje in vajo medvedi, skunki in jazlie ci. Nekateie sorodne vrste sviwa prekinjajo v enakomernih razdobjih zimsko spanje, tla si poiščejo hrane. Kače spe čez zimo navadno globoko pod kamenjem ali suhi jati jo -in koreninami. Te porabijo svoje življenjske režemo meti zimskim spanjem tako, tla spomla tli koža kar visi otl njih. Žabe. ki spe na vati no zakopane v blatu, lahko odkopi jemo. pa se ne zdramijo iz zimskega
mladi prehude. Goodbear pojasnjuje .to tako, da srce in pljuča speče živali čez zimo ze lo siaho delujejo, da >e porabi vsa zaloga maščobe in čez poletje nahranili drugih s-novi. na kar pade toplota živali pod minimum. S tem se zdrami o-stali organizem živali in da živčnemu središču nekakšno pobudo, tla ie skrajni čas prebuditi se. (V bi žival spala še naprej, bi mjorala poginiti, ker bi se organizem povsem izčrpal.
Tudi na ameriški farmi je ht lo dokazano, da so se nekatere manjše žizvali, ki jim pred zim
hrano. ('ini -o si pa malo opomogle, s*o se zopet pogreznilc v zimske spanje..
Netopirji se zelo zgodaj po-g!ezniio v zimsko spanje in sicer čim jim vzamemo življenjske pogoje, čim ne morejo več dobiti hram* v obliki mrčesa. Pajki navadno čez zimo spe. Tudi oh hudem mrazu jih najdemo skozi vse leto v vseli zeni ljepi-i.ih širinah. Samo kletni pajek je tipičen zimski zaspance. Tin zbtze v luknjico, ki njen vhod skrbno zamaši z :ro-sto pajčevino. Večkrat se pa zgodi., tla v hudi zimi pogine.
I jete živali, ki nimajo niti navidezne svobode gibanja in ttnli nt normalnih življenjskih pogojev, sploh ne poznajo zimskega spanja. Pri nekaterih vrstah je zimsko spanje zeio omejeno in odvisno od tega. ka ko skrbimo za živali, in koliko hrane lahko dobe, ko se prehude. A' >piošnein je Goodbear prepričan, da je zimsko spanje sicer mnogim živalim nujno po trebno, vendar je pa pripravil! nekatere do tega. da skoraj tri leta čez zimo niso spale. Njihov zimski počitek je bil potem časovno povsem normalen, kakor tla prej sploh niso prestale tc-Žke preizkušnje. Zimsko spanje živali je ostalo torej na ameriški farmi nekaka zagoni tka. kakor je bilo do-slej.
L
iucohiov.L hiša v Springfield. I 1., v kateri je Lincoln živel kot twlv inik. pr* dno }«» k"t predsednik	v Belo hišo v
Washington.
IZUMITELJ TERMOVKE
RACIJONIRANJE ŽIVEŽA
•Predelan vež — največ zelenjava, sočiivje in sadje — zelene znamke G, H in J so ve-Ijarne «edaj in pnopadejo 20 februarja. Znamke K, L, in M postanejo veljavne 1. febru arja in pionadejo 20. marca.
Meso in maščobe — rjave znamka V, W, K in Y v knjižici 3, veljavne sedaj. Znamka Z stopi v veljavo 20. februarja. Znamke V, W. in X so dobre do 26. februarja. Y in Z do 20. marca.
Sladkor — znamka 30, v knji žici No. 4, dobra za 5 funtov, veljavna do 31. marca.
Čevlji — znamka 18 v knjižici No 1, in zrakoplovna znam
ski m spanjem niso dali dovolj ka 1, v knjižici No. 3.
rcamnotra m
Mali O
veselo prhal in letel n- roč, kakor bi nosil mladega Hluna. Pozabila je volkodlakov, ni se menila za Šetka, besom samim bi kljubovala, toliko rmoč* in zaves-ti je vlivalo v niene žile hrepenenje po domu.
Zibala se je v sedlu lagotno kakor ptioka, ki se poigrava v zraku. Polagoma so s0 ji približale *anje, izpod čapke so ji lezli lasje in «e v mokrih vlaknih usuli na tilnik, po plečih in po ramenih. Pcž se je zdržo^na cedil iz nizke megle, obleka se je pojila z mokroto. Njenem« razgretemu teles« pa je ugajal hlad, dnamil< jo je in čez dalje krep-keje je napenjala hrzde, da je konj plaval v divjih skokih po mokri travi. Nekajkrat ga je ustavila in prisluškovala, če se ne oglaša topotanje za njo. Tiho T^akor v grobu. Ni se oglasil volk, ni zakzrulil merjasec, ni Zalajal lisjak..
(Nadaljevanje prihodnjič)
imajo velik uspeh
ii
'■iTHrauu iitifTii m nuioni um
i
ah niham lnnu'u v Decatur, 111., je t>četu poniii-
1 «"-i-titi prerijo za farmo. l'o-iinj«* j.' ime! trgovino v New
Salem, 111., postal je jMištar in nadomestni uminicter. Lrta 1S.-U j«> bil izve'jt n v illinoisko •egislaturo. kjer j«1 itsfal do leta 1*4J. Leta 1S::7 je prcsj'Iil v Springfield. 111., k j* - r* je odprl odvetniško pisaril". L« :a ie bi! izvoljen v kongre<. toda tlrmrič ni hoti-1 kandidirati. L«*-ta 1 S.")4 -c ji* pričela agitacija ^ja o<vt»bulitev črncev in Lincoln j»> pt>go<o nastopal na javnih shodih. Leta IHiO je bil i/.-vtdjen za predstMliiika in zaradi vprašanja o osvoboditev r-rn-eev suž.enstva se jr ptičelo gibanje za ločit«*v južnih držav od severnih. Vsled te^ra je prišlo tlti državljanske vojne, v k;i-leri so severne države premagale južne države. 14. aprila 1 SC>r> je velikega državnika A-brahama Lineolna v Ford gledališču v Washi'ugttuiu, vstr. il igralec John Wilkes Boortli.
Ne pozabite krvavečeea naroda v domovini! — Pošljite Vaš dar še dane" Slovenskemu Pomožnemu Jdboru
V Berlinu je praznoval nedavno 7-Vletnico svojega ž.v-ljenja tovarnar Re;uhold l»ur-ger, izunuitelj teimovk. Pred kakšnimi ."»O leti si je domislil da bi se da a iztl lati posoda, ki hi s pomočjo za toploto slabo pn vodijivega brezračnega piostora, vakuuma, ohranila j»ijai"-e dalj časa vroči* aii hl.nl-ne. kakršn,. 1»' -i jih ljmlje ]»a«* hoteli-. Njegove steklenice v
tibliki srednje velikih granat in a zna« ilnim. pokrovom, ki se da priv.ti ter U]K>rabiti kot ko-zaiee. so s«, v teh petdesetih le tih v marsičem spremenile in iz|M»|Mihii!e. njih histvo pa s<» m sprem- nih». Slej kakor prej imajo "dvojno dn<»" a i natančneje povedano: sestoje iz dv< h steklenic, ki -t;, d ni ga v druiii in med njima je brez/, ač ni prostor.
Ho ' ^»xiert
za^i3-
■STt-Sl.

Slovenski:
KV1ŠKT S KM K
(šev. 11 ">) L" i x i iinX'v:
olitveniki
llll!!llll!lllllll!llll!llllllllllllllllllllllll
v krasni vezavi importi-rani iz starega kraja še pred vojno . . . Ko zaloga poide, je ne bo mogoče nadomestiti do konra vojne.
221 strani
< 'ena fl. -
Angleški: NOVA ZALOGA!
"KEY OF ] I KAVEN"
Fino vezano; prvovrstna izdelava; v finem usnju
Slovenic Publishing Company
$150
216 W. 18th St.. New York 11
KNJIGARNA I
Slovenic Publishing Company
216 West 18th Street	New York City
Andrej Ternovc
Spisal Iran Albreht
Ona M centov
iBala.de in ronrmnefi
3. izdaja — A. Aškerc
Ona M centov
Ko smo šli v morje bridkosti
Spisal Rev. K. Zakrajfek
Knjiga pripoveduje, kako Je Hitler nastavljal Umanloe In sanjke in pripravljal "strup" u Jugoslovane ln njihovo državo že dolgo prej kot Jo Je napadeL
Knjiga je v platnu vezana In l 207 stranL
Gena $2.
Bedo«! državljani naj airaflj«
Živi ixviri
»pisal Ivan MatlM«
Knjiga Je svojevrsten pojav v slovenski književnosti, ksjti v v nji je v trinajstih dolgih poglavjih opisanih trinajst rodov slovenskega naroda od davnih početkov v starem alovanstvu do današnjega dne.
13 [MtglavIJ — 413 strani
V platnu vesano
„ Cena $2.—
Duhovni boj
(Izdala «lni/.l».i sv. Mohorja » L Skupil
(Vila r>0e
"HOW TO BECOMS A CITIZEN
OF THE UNITED STATES" V tej knjigi an vsa pojasnila la aakonl as naseljenca.
U
Ako narotite knjigo, priložite k H In U. 8. oziroma Canadian Mono) Order xa omenjeno s vol o. ManjAe svete, lahko pošljete v C."S. znamkah po 1 oziroma 3 cente.
Državljanski priročnik
(V slovenščini)
Knjižica daje poljudna navodila, kako postati jtneriAki državljan.
Ona M centov
eoucNi spisi
Pohorske poti
Spisal Janko G laser
Cena 50c
Angleško Slovensko Berilo
t V. J. Kern» — Veaana knjiga
C*ia 12-—
Brezposelnost
S|iU;il Fran Krjarec
Cena 50e
Domači živinozdravnik
Spisal Fr. Dular.—Trdo vez.
Cena $l.">()
Mlekarstvo
Spisal Anton Pove. H slikami. 1«8 strani. — Knjiga sa mlekarje In farmer Je v splotaem.
H
Obrtno knjigovodstvo
2A8 strani, esana. — Knjiga Jo namenjena v prvi vrati aa stavbno, umetno In strojno kljuCav-nlCaretvo ter leleaollvaratvo.
Cm ti.—