21». Ml. v ponedeljek is. septembra 1907. tahaja vsak7dan zvečer, IzImSI nedelje In praznike, ter velja po pošti prejeman za avitro-ograke dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrtfleta 6 K 50 h, za en mesec 2 K 30 h. Za LJubljano s pošiljanjem na dom za vse leto 84 K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, za en mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 50 h, za en mesec 1 K 90 h. — Za tuje detele toliko več, kolikor znaša'poštnina. — Na naročba *rez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila se plačuje od peterostopne petit-vrste po 12 h, če se oznanila tiska enkrat, po 10 h, če se tiska dvakrat in po 8 h, če se tiska trikrat ali večkrat — Dopisi naj se izvole frankovatf. j- Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo ln npravnlitvo je v Knaflovih ulicah št 5. in sicer uredništvo v I. nadstr., upravništvo pa v pritličju. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari Mesečna priloga: „Slovenski lehnik" Uredništva telefon st. 34. Epilos h konsresu „Suo-Dodne Misli" v Prnji. V četrtek je za kij uril v Pragi svoje raprave kongres »Svobodne Misli« in delegati, ki so prihiteli v zlato slovensko Prago z vseh delov zemeljske oble, so se razšli, nesoč salto prepričanje, da so svobodomiselne ideje nastopile zmagonosno svojo pot po vsem svetu in si pridobilo rodovitna tla celo v oni Avstriji, ki je na glasu, da je za Špansko naj bolj reakcionarna kulturna drŽava poti božjim solncem. Ni nam pač treba naglaŠati velike važnosti tega kongresa za razyoj in napredek svobodomiselnih idej vobče, zlasti pa z ozirom na našo v najtežjih reakcionarnih sponah se nahaja joč o Avstrijo, saj dokazujejo strastni, po svoji brezmejni podlosti in infernalni zlobnosti se od'iku-joei napadi vesoljnega klerikalnega časopisja na ta kongres vsi ra^oJni javnosti dovolj, da se je moralo v Pragi v dneh od 8. do 12. septembra doigrati nekaj izredno važnega, zgodovinsko pomenljivega, ker se jc vesoljno klerikalstvo v teh dneh zvijalo bolesti in gneva in bruhalo ogenj in žveplo, kakoi se zvija in bij t; v a strupene sline gad, kadar se mu stopi za Vrat. Ako bi bil kongres na sebi brezpomemben, ako bi se ne bilo treba bati, da bo obrodil dober sad in \n ' dalekosežne posledice, bi ga klerikalno časopisje brez dvoma ali cele zamolčalo, ali pa ga skušalo s par puhlimi frazami predstaviti javnosti kot prireditev brez vsakega pomena, kc»l kongres, čegaf sklepi ne morejo imeti niti najmanjšega vpliva na tok javnih dogodkov. No, klerikalni listi ne molče, marveč priobčnjejo obširna, da si skrajno zlobna in zavita poročila o razpravah na kongresu, kar dokazuje jasno, da pripisujejo sami shodu svo-bodomislecev v Pragi tolik pomen m takšno važnost, da se jim zdi v interesu svoje stvari potrebno obširno govorit: o tej prireditvi in ji p<> mo^n:,« sti, ker ji s stvarnimi,poštenimi argumenti ne morejo blizu, izpodbiti t!.*i s probat nim svojim orožjem laži, obrekovanja in denonciantstva. Teh sredstev s«- je zlasti posleže-vtil škofov orgmi. ki .j«' v hiži in z:ivi- Poaaaaezne številke po 10. h. UpravniStva telefon S t. 85. ; janjn resnice že zdavua dosegel sve-I lovni rekord. No, kar je ta najgnusnejsi list pod solncem božjim nagromadil podlosti in nesramnosti proti praškemu kongresu in proti tistim, ki so m ga udeležili, to presega že vse meje dopustnosti in kdor je čital te besne izbruhe blaznega fanatizma, se |C moral, ako ima le še iskrico poštenja in dostojnosti v sebi, s studom in gnusom obrniti od lista, ki je sicer glasilo katoliškega škofa, a je od morale, poštenosti in dostojnosti oddaljen tako daleč, kakor vagabund, ki se mu je vsak trenotek bati. da ga zgrabi roka pravice. In čemu divjajo klerikalni Listi s tako vehemeneo proti pranemu kongresu l Kdor je eital njihova izvajanja o prireditvi, pae ni mogel razbrati, zaradi česa pravzaprav ti listi tako besne. Pisanje »Slovenca« na primer napravlja zgolj ta vtisk, kakor da bi se ta poštenJakovič razburjal v prvi vrsti /bog tega, ker so se to pot prvič udeležili tudi Slovenci shoda svobodnih misliteljev ter s tem dokazali, da tudi med Slovenci klije živo misel svobodna. Xo, to je samo navidezno, zakaj vzroki razburjenja leže veliki globlje. Posamne točke na tem kongresu in razprave o njih so zadele klerikalce tako v živo, da jim je kar onemel jezik. O teb razpravah in o izvajanjih posamnih govornikov molče popolnoma, tembolj pa zabavljajo, ker mislijo, da bodo z barabskim zabavljanjem odvrnili pozornost javnost! od onih znamenitih govorov, ki so klerikalce zadeli najbolj ži\o in občutno v meso. Tako so na primer klerikalni listi vseh barv od praškega klerikalnega dnevnika »Cech«, iz katerega so škofovi kuli j i o kongresu plonkali, kolikor se je dalo, pa doli do »Slovenca« previdno molčali o govorih vse-učiliškega profesorja dr. K re j č i j a in pisatelja Zen k e r j a , ki sta v svojih izvajanjih z nepobitnim! dokazi podprla zahtevo, da je tudi v Avstriji nujno potrebno, da s" I či cerkev od države. J11 zakaj molče o teh govorih tako trdovratno? Ker se lHyje opozoriti nanje svojo ljudsko iiwts». dobro vodoč, da bi se celo Ijudeie, !< i so v njih vrstah, odprle oči, ako bi se poučili o dejstvih, ki st;i .i i -. navedla ta dva govornika. »Več nego 1 m i -! i a v d o ime na Avstiijskem cer v ■ v premoženja in od te ogromne vsote dobiva vsako leto 25 milijonom obresti! V vse te ogromni vsote je složilo in še zlaga ljudstvo. A to ljudstvo je vedno revnejše, en lev pa bogati. In kako žive cerkveni knezi t Nadškof dunajski ima 7 milijonov premoženja, ;5U8.000 K letnih dohodkov, praški nadškof ima 10 milijonov premoženja in 395.000 K letnih d mod-kov, olomuški nadškof 14 mUijonov premoženja in 509.000 K letnih dohodkov. Samostani na Nižjem Avstrijskem imajo 60 milijom,v premoŽenja in pol peti milijon letnih dohodkov. In v kakšno svrho se porabijo te ogromne vsote i Za zgradbo novih samostanov! Ne! Država, dežel1, občine morajo v to dajati podpore. Morda podpirajo cerkev s tem vsaj svoje služabnike. Kaj še! 15V2 milijona kron daje avstrijska država pod naslovom kongrue vsako leto posvetni duhovščini, vrhu tega pa je verski zaklad državi še dolžan milijonov. Bog in Krist je vernikom zabrani! nabirati mamon in če bi se cerkev pokorila temu ukazu in vrnila avstrijskim narodom premoženje, ki ga je izprešala iz njih, bi bila Avstrija najbogatejša in najbolj cvetoča država na svetu.« Tako približno je govoril pisatelj Zenker. Navajal je zgolj suha data, čisto neizkaljeno resnico. A ta govor so klerikalci docela zamolčali, ker resnica oči kolje in ker so klerikalci najbolj občutljivi tam, kjer se gre za žep. Takisto so tudi z molkom prešli preko govora dr. Krejčija o ločitvi cerkve od države. Nepobitni dokazi, ki jili navaja dr. Krejči v svoji razpravi, so klerikalnim rabulistom zaprli sapo, z,do molče o njih, ker so hoje, da bi že polemika s Kiejčijevimi izvajanji zadostovala, da bi se marsikomu, ki še sedaj ; 'išeg;; na klerikalno evanđelje, odprle oči, da bi spoznal pravo razmerje med državo in cerkvijo. Tona zaman bo tudi ta trud klerikalnega časopisja. Napredek se ne da omejiti. Misel svobodna stopa zmagoslavno na dan in naj služabniki teme še tako kriče in zabavljajo. Tok časa se ne da zavirati. 111< 1 i na Slovenskem ne, in naj se v tem oziru še tako trudijo klerikalni elementi. Dovolj že Imamo moei, nn vdnšen ih za svobodo in napredek, ki bodo nosili med Ljudstvo omiko in prosveto in ob t < * ■ 11 valu se bodo razbila vsa stremljenja, obdržati naš narod nadalje v tistih sponah, v katere jih je vklenila klerikalna svojat1 Dalmatinski deželni zbor. Zaderj 13« septembra, V včerajšnji seji je bil sprejet v drugem in tretjem branju zakonski m.črt glede naknadnega zvišanja državnega prispevka za regulacijo Krk« pn Kninu. Xa predlog poslanca M i - 1 i ca se je izvolil odsek sedmih članov, ki naj prouči volilno reformo ter poroča deželnemu zboru. Isto?;.ko sta bila sprejeta predloga poslanca B i a n k ini j a za ustanovitev 110-vega okrajnega sodišča v Blati m rokodelske šole na otoku Hvaru. Nagodbena pogajanja. Dnu a j , 15. septembra. Oba ministrska predsednika sta imela včeraj skupno konferenco, katere se je pozneje udeležil tudi minister K o-s s u t h. Državnopravni pododbor je tudi nadaljeval svoje posvetovanje ter bo poročal skupni ministrski konferenci, ki se vrši prihodnji torek. Odrski ministri se vrnejo jutri na Dunaj ter je za nadaljevanje pogajanj odločenih več dni prihodnjega tedna. »N. \V. Tghb« poroča, da se danes še ne more reči, kaka bo bikr.i-a nagodbenih pogajanj. Tudi se se ne ve, ali bo mogoče v kvotneaa vprašanju dobiti kompenzacijo za koncesije, ki so se dovolile Ogrski. Splošno prizadevanje gre za tem, izločiti vojaška vprašanja iz kompenzacije. Gospodarska nagodba se mora sama v sebi kompenzirati. Vrhovni tajnik avstro-ogrske banke dvorni svetnik Pranger je izjavil, da bo glavni zbor banke še letos pooblastil glavni svet, da naznani vladi, da je banka pripravljena podaljšati bančni privilegij. Pranger je overjen, da banka ostane enotna dalje kot do leta 1917. Glede banke sta obe vladi edini, da se ta zadeva za sedaj odloži od nagodbenih podajanj. Kvotno vprašanje je edino, ki še dela težave, a tudi ta zadeva se bo najpozneje v torek dognala. Ogri so baje pripravljeni za zvišanje kvoto na 'Ui' f . dočim zahteva Avstrija 27Alis,-iti. Sedaj sta načelnika policije in orož-ništva skupno obvestila metropolita, da mora v 20 urah zapustiti Dramo, sicer bo izgnan. Metropolit je odgovoril, da brez ukaza svojega patrijarha ne sme zapustiti svojih vernikov, tudi ako bi moral pretrpeti najhujšo nasilstva. Nato je stotnija vojakov obkolila škofijsko palačo. Ko se je to razvedelo. zbralo se je vet tisoč oseb, in položaj je grozil postati LISTEK. Neha] besed o novodobnih popotnikih in izlet na Cetinje. (Dalje.) Ko je nastalo nekoliko ugodnejše vreme, sem šel pol ure daleč po glavni cesti, ki pelje na Kijeko, Danilov-grad in Podgorico, na razgledno točko Belveder. Profesor Sobajič me je napotil tja. da vidim velik del Crno-gore, Skadarsko jezero in gore Pro-kletje. Dober razgled sem dobil na to sivo kamenito morje, iz katerega se dvigajo skalnati grebeni in vršaci. Le proti jugu pred Skadarskim jezerom sem opazil nekaj človeških bivališč, vse drugo se je kazalo sivo in grozno. Albansko gorovje Prokletje je domovina polusvobodnih katoliških plemen, katerim ljubko in lokavo nam i ga vata Avstrija in Italija. Ce se ne motim, bodo nekdaj črnogorske in albanske gore torišče zvedavim turistom, kadar se jim za zde druge gore preveč oblizane po kulturi. Čeprav se zdi pokrajina pusta in prazna, sem vendar srečal na cesti dosti ljudi. Ženske in moški so se vračali s eetinjskega trga. Prašal sem neko žensko, ki sem jo srečal, pletočo no-govico, v spremstvu dveh brhkih deč- kov, kaj, odkod in kam. Čudno ponižno mi je odgovarjala m pri vsakem odgovoru se mi je globoko klanjala, v tem ko sta dečka d v i gala čepici *ia glave. In tam sem sre*«d • . --veka. ki je poznal našo Ljubljano in Slovenijo. Lani je bil delal pri prodoru na Hrušici. Začudila sva se ter poveselila najinemu znanstvu po zemlji in (\v\iix drugemu sva želela i srečno pol V kavarnah Balkan in Kosovo — ne pričakujte velikomestnih ka-j vara, a v obeh se prodaja tudi vino I po kozarcih sem dobil deloma iz j pogovorov, deloma iz črnogorskih li-; stov nekaj vtiskov in pojmov o črno-l gorskih stvareh. Slišni sem razburljive besede o skupščini, eital sem učene članke o položaja. Mogočnikom. ki drže niti državne uprave v svojih rokah, je začelo tudi na CeHr.ju presti. Čemerno !a,;.-jo po mestu, ker vidijo oblake mul seboj, ki prete s pogubo njihovemu vplivni Diplome, ki so jih oni ali njih predniki dobili s svojo in sovražnikovo krvjo, so začele bledeli in dragi junaki prihajajo na površje, ki mahajo s svežo diplomo dela in znanja, mnogi pa tudi kar s puhlimi in praznimi gesli. Nova doba je nastopila ter je prinesla toliko hlepenja po trpki osveti in toliko čisto osebne mržnje, da takšne dobe misleč človek ne more biti vesel. Mogočni ki ne marajo poznati paragrafa in birokratizma, pa se čudijo novim idejam, češ: Kam plovemo? Česa smo dočakali? Na dru- gi sirani so l.pnlje. ki sipljejo v druž- bo paragrafe, birokratizem, ustavo. svobodo tiska in zborovanja, vse naj bi šlo DO novem, refornie po vseh straneh. To je omladina, koje očetje so v herojski dobi prelivali kri /a kneza in domovino, pa /a zasluge niso dobili drugega nego svoboden pristop h knezu in hesedo, kjer zhoruje-jo junaki. Pošiljali so svoje sinove v šole in v rokodelstvo ter jih pošteno odredili, kolikor so mogli. In ti sinovi hi radi sedli k mizi. Samozavestni ljudje, ki se hočejo Z delom žrtvovati za domovino, kakor so se njih očetje z glavo in krvjo. Tisti stari boji so davno prošli, nikoli ne bodo pozabljeni, a sedaj naj oni, ki hoče trdno stati, bije z nami današnji boj — pravijo, in boj velja monopolom in privilegijem vseh vrst. Z omladino je potegnilo mnogo takih, ki o novih dobrotah in svoboščinah niti pojma nimajo. Naposled je knez ugodil večini in na dan sv. Nikolaja 190;"). 1. je dal ustavo, s katero je odrinil od sebe stare serdarje, seveda zelo nežno in rahlo ter poklical narod k sebi. Kakor patriarh je govoril knez narodu, »iz svojega srca vam čitam vid i ko knjigo, ki je bila napisana v mojih mladih in bujnih letih, da jo pročitam narodu na jesen svojega življenja.« In v tisti veliki knjigi je bilo ono, o čemur je mislila omladina. Iz nje piše vladar narodu: »Pošljite sedaj iz vaše sredine, kar imate najod-ličnejšega, da narekujejo iz one knjige zakone za vas in sicer tako, kakor vaše srce želi, tako kakor je v oni živi knjigi vašega gospodarja odilavna napisano. Odprta je ona knjiga, razprostrta je pred vami — po božji volji. Kar vam ji1 nejasnega v njej, pojasni so vam. Kar se cam zdi. da na eni strani ni dobrega, prevrnite, na drugi najdete kaj dobrega. Polagoma, počasi, pa se navadite na to pi sano knjigo.« In dalje piše črnogorski hatjnška doslovno: »Do sad vaše dužnosti bile se zapisate u vašim srcima, čistoj svijesti i ničim ne iskvarenoj duši, a vaša prava i zasluge. Ja sam dijelio iz ove knjige. U nove knjigi' ispišite dužnosti iz vaših srca, a prava i zasluge iz Moga kao Vladaoca i \ašega kao podajnikn. da vi evo dajem ključ tih novih knjiga, što se zakoni zovu, dajem vi Ustav. On vam ni jednu drugu knjigu otvoriti neće, koja se »zakon« ne zove; on vam čuva slobodu, tu najdragoceniju tekovina vašu.« Nikolo 1. imenujejo genialnega človeka, ki daleč vidi. Njegove rodbinske zveze s tujimi vladarskimi hišami so porok, da Crna gora ne propade. Modro skrbi za svojo varnost in za bodočnost svoje rodov i ne in oboje bi rad spravil v sklad z zado-voljnostjo svojih »podajnikov«. Ali je res dal iz lastnega nagiba ustavo in je o njej sanjaril že v mladih letih, kakor sam pravil Verjetnejše je, da je bil prisiljen po razmerah in po duhu naše dobe in da je zavil v pesniško besedo, kar mu je nerado šlo od srea. Ali ni morda podeljena ustava posle- diefl narodovo nevolje, ki jo je stekel s tem, da je v linnnčnih stiskah prodal duhanski monopol društvu m laškega kr : •stva.' Crnogorski listi o tem nič n. govore, glasno pa narod. Ali ga niso mordfl preplašilo delavske demonstracije, vršeče si' jeseni 1905. 1. na Dunaju.' Med njegovimi »podajniki« jih je mnogo, ki so prinesli z daljne tujine dobre in slabe nazore o državni upravi in o delokro gn vladarja. Ali mu ni v strahu zagovorilo sree še le tedaj, ko je videl, kako se ruski hatjnška s svojo neomejeno močjo umika moči ruskega ljudstva? Cort znajet! Hudi in skrbipolui dno vi so nastopili za vladarje. Pridejo časi, ko tudi hatjnška ne bo drugega nego najvišji uradnik v državi, v svojih pravicah primerno njegovemu razumu omejen. Ali bo zaradi tega boljše na svetu.' Ali bodo dobrote tega sveta pravičnejše razdeljene.' Ali bo sestav držav trdnejši? Vsega tega sedaj še ne vemo. Neko sliko idealne državne uredbe vidimo pred seboj; zdi se ran dobra, a vselei je v dobrem skrito tudi zlo. Toliko je gotovo, da nikdar ne bomo živeli nemoteni v popolnem miru in blagost a nju, ker kolektivne sebičnosti slojev nikdar ne moremo zatreti, kakor ne sebičnosti posameznega človeka. Pa človek hoče imeti svojo prosto voljo in da se ona uvažuje: v tem tiči kos njeg-ove sreče. Na mestu ne more ostati noben narod, ker je živa masa; napredovanje mora priti. Tudi na Crnigori se je nekako pričelo. 13 zelo kritičen. Med tem je dobil metropolit brzojavko od patrijarha, naj odpotuje v Solun. Pred odhodom je imel metropolit v cerkvi pridigo, v kateri je pozival vernika, naj se ne ganejo s pota stroge zakonitosti. Vojaštvo je potem spremilo metropolita na kolodvor. Carigrad. 15. septembra* Grška četa je napadla hlizu Soluna opekarno, kjer dela nad sto Bolgarov. Grki so umorili S Bolgarov, med njimi dva 14letna dečka. Ostali delavci so zbežali v Solun. Oddelek turških vojakov, ki je nastanjen jedva pet minut od opekarne, je prišel pol ure po odhodu grške čete. Volitve v rusko dumo. L v o v . 15. septembra. Včeraj so se pričele volitve tretjo du.no. Vsled novega volilnega zakona pri teh volitvah ne ho nikjer prodrla ljudska volja. Radikalni elementi s» popolnoma potisneni v kot, pa tudi kmetje ne pridejo več do veljave. Volilna agitacija je skrajno ovirana. Volilni oklici, seznamki kandidatov in govori niso dovoljeni. Postimo hud udarec je nova volilna instrukcija za kadete, ki niso legitimirani, a mestnim opravam je naročeno, da smejo glasovnice dajati le legaliziranim strankam. Glasovnice, ki jih niso izdale mestne uprave, niso veljavne. Vkljuh vsemu temu terorizmu imajo opozicijske stranke trdno apanje na zmago. Zopet mirovna konferenca. L o n d o n . 15. septembra. Pri mehikanski vladi so zborovali konzuli vseh srednjeameriških republik ter so sklenili, da se skliče kmalu v Washington mirovna konferenca. Punt v Maroku. L o n d o n , 15. septembra. Okolica Casablanee je očiščena puntar-jev. Ko se je namreč razvedelo, da so Francozi razdjali Taddert. so se Arabci umaknili na tri milje nazaj do Sidi Branima. Pariz. 15. septembra. Francoske čete se pripravljajo z vso naglico, da nemudoma odrinejo iz Udje v notranje pokrajine Maroka ter raz-ženejo zadnja taborišča puntarjev. Zapovedujoči general iz Alžira in divizijski poveljnik iz Orana sta se odpeljala v ta namen z avtomobilom v l"djo. M a d riđ, 15. septembra. Španijo vodijo pri njeni maroški politiki sledeča načela: popolna izvršitev sklepov algeciraske konference; utrditev avtoritete za sultana Abdnla Azisa; izogniti se vsemu, kar bi se lahko smatralo za izzivanje; organizacija vojaštva, da se more po potrebi že v 24 urah izkrcati v Maroku; nobena pogajanja ne z Mulejem Ha-fidom, ne z njegovimi odposlanci, a pravega sultana po potrebi podpirati materijalno. — Glasilo španske vlade piše, da sta v Maroku dve različni akciji; akcija maščevanja, ki se tiče le Francije in akcija za ustanovitev policije, ki se tiče ednako Francije in Španije. Španija bo svoje posredovanje omejila edino na drugo točko. Pariz, 15. septembra. Odkar je sultan Abdul Azis odpotoval v Rabat, zahteva Mulej Hafid vedno odločneje, naj se mu izroči orožje in streljivo, ki je došlo za maroško vlado. Evropejci v Mazaganu so v hudih skrbeli ter se boje splošnega klanja, česar hi niti vojne ladje ne mogle preprečiti. Iz Casablanee je prispelo mnogo oboroženih jezdecev, da se s silo polaste pošiljat ve. V francosko mejno utrdbo Lola-Marnia so pripeljali uklonjena sedanjega in prejšnjega kaj da iz Udje, ker sta pri okoliških plemenih ščuvala proti Francozom. Ustanovni občni zbor telovadnega druftoa „Sokol o Ljubljani 1" (za okra] Št. Peter Udmat). Sokolska misel prodira v Ljubljani od dne do dne bolj in zlasti zadnji čas pridobiva novih pristašev in zastopnikov. Število izvršujoČik Članov se vedno množi, tako da se je spoznala potreba ustanoviti drugo sokolsko telovadno društvo v Ljub ljani. Za to ustanovitev je sprožil misel brat Medic, član ljubljanskega Sokola. — Novemu društvu se je položil temelj na ustanovnem občnem zboru, ki se je vršil v salonu rMe-ščanske pivovarne" na Sv. Petra cesti. Udeležba je bila velikanska. Prišli so na zborovanje med drugim tudi vrli telovadci iz Most, ki hodijo že 2 meseca telovadit v začasno telovadnico na L mestni deški ljudski šoli. Zborovanje je o tvoril br. Medic, tri je najprisrčneje pozdravil vse navzoče, pred vsem pa zastopnika nSlov. sokolske Zveze" starosto brata dr. Ravnina rja, načelnika brata dr. M u r n i k a in tajnika brata K a j z e 1 j a. Predstavil je oblastvenega zastopnika mag. pristava g. G u t n i k a, imenoval za zapisnikarja brata Jer al a, za overovatelja zapisnika pa br. Šniuca in Frana Mu Lacka. V nadaljnem svojem govoru je govornik najprej navajal vzroke, zakaj se je ustanovilo in moralo ustanoviti novo telovadno društvo, ki ni nikakor konkurenca ljubljanskemu Sokolu, ampak hoče z njim samo uspešno tekmovati. Novo društvo ima lepo število Članov telovadcev, med katere so pristopili tudi starejši gospodje, kar govornik konstatira s posebnim zadovoljstvom. Pozival 'je vse brate telovadce k vztrajnemu delu, naj pridno obiskujejo telovadne ure, ker le od vztrajne telovadbe bodo imeli lepih koristi Končno se je zahvalil mestnemu magistratu, zlasti g. županu za blagovoljno prepustitev telovadnice kakor tudi šolskemu vodstvu. Kot tajnik pripravljalnega odbora je porcčal brat Počivavnik Prvi sest nek je biL dne 30. maja. Takrat se je konstituiral pripravljalni odbor, ki je ukrenil vse potrebno, da se je Čiaipreje pričelo s telovadbo in ki je v 8 sejah in mnogih manjših in večjih posvetovanjih in sestankih vodil vso stvar tako da seje mogel končno sklicati ustanovni občni zbor. Vzorna pravila je preskrbela „Slov. Sok. Zvezau. Društvo šteje 82 članov po 2S telovadcev redno telovadi, po vsako telovadno uro. Telovadbo vodi brat Albin Kandare. Društvo je sklenilo, da kolekuje vse dopise z narodnim kolkom. Nato je brat tajnik prebral vzorna pravila, ki so se v celoti sprejela nespremenjena. Po teh pravilih je namen društva, da povzdigne in okrepi telesne in naravne sile v slovenskem narodu. Tajnik^vo poročilo je bilo odobreno. Blagajnikovo poročilo je podal brat Medic. Dohodkov je biLo doslej 156 K S8 h, stroškov pa 36 K 40 h. Prebitka je torej 120 K 48 h. Tudi to poročilo se je brez ugovora odobrilo. Nato so se vršile volitve. Z vzklikom so bili izvoljeni sledeči bratje, katerega vsakega izvolitev je bila sprejeta z gromovitim ploskanjem: za starosto brat dr. Fran Tominšek, za podstarosto prof. brat dr. Pestotnik, za načelnika br. Albin Kandare, za odbornike pa bratje Bizjak, Bricelj, Dimic, dr. In dr a, Jer al a, Kodelja, Medic, Počivalnik in Slapničar. Preglednika računov sta brata C ari Josip in Dragotin Šmuc, namestnik pa brat Lud. Dermelj. Brat dr. Tominšek je nato kot izvoljeni starosta prevzel predsedniško mesto in ^predvsem poudarjal potrebo, da se je ustanovilo novo sokolsko društvo v Ljubljani, kar se je zgodilo v sporazumu s starim Sokolom ljubljanskim in s „Slov. Sokolsko. Zvezo". Yeseli govornika, da je v novem društvu zbrane toliko upapolne mladine, ki najde torišče za svoje delovanje v sokolskem društvu. Izreka nado, da bo novi Sokol deloval v prospeh sokolske ideje, bele Ljubljane in slovenske domovine. Pozdravlja brata dr. M urnika kut starosto ljubljanskega Sokola in želi, da bi se oba Sokola podpirala drug drugega. Istotako pozdravlja brata dr. R a vni h ar j a kot starosta „Slov. Sok. Zveze". Pri raznoterostih je prežel prvi besedo starosta ljubljanskega Sokola brat dr. Viktor M urnik, ki je dejal, da bi bilo v Ljubljani treba ne samo drugega, temveč še tretjega sokol-skega društva. Eksistenčne pravice novim društvom pa ni morda iskati v tem, da se je sokolski oče, ljub ljanski Sokol, morebiti že tako silno postaral, da bi mu bilo pod vsako ramo treba bergel v obliki novega sokolskega društva. Ljubljanski Sokol je po letih sicer star, po svojih težnjah in po svojem delu pa Še vedno mlad in svež, poln moči in življenja. Ni podpore potreben po drugih sokolskih društvih, temveč premnogokrat še vedno sam podpira mlajša sokolska društva. Pravice za obstoj novih sokolskih društev v Ljubljani je marveč iskati v univerzalnosti sokolske stvari same, v univerzalnosti, kakor je izražena v TvrŠevih besedah: nPri nas ne more ogromen del ostati samo gledajoče občinstvo, mi nismo za to, da bi nas drugi samo gledali in našim težnjam samo pritrjevali, temveč tu mora sčasoma vse občinstvo ne izginiti, ampak po vrsti tudi stopiti na telovadišče in se na njem vaditi gotova leta w In ljubljanski Sokol je že dosegel toliko, da mnogi in mnogi nočejo biti več samo gledajoče občinstvo, temveč se hočejo tudi sami krepko poskusiti na sokolskem torišču. Naravno pa je, da je mnogim telovadnica v „Narodnem domuu toliko oddaljena, da jim je redna, vsakdanja pot vanjo zelo težka ali celo nemogoča; če bi hotel tudi njim ljubljanski Sokol omogočiti udeležbo pri telovadbi, bi moral sam misliti na osnovo podružnih telovadnic. Ako mu nova društva odvzamejo to delo, je to samo pametno del o del je, ki gotovo obrodi dober sad il uspeh in pripomore h kar naj-izdatnejšemu razširjenju sokolske stvari v središču Slovenije, beli Ljubljani. Prvemu Sokolu, ki se je v Ljubljani postavil ob bok očetu slovenskih sokolskih društev, prinaša starosta njegov sokolski pozdrav ter mu kliče: „Krepko na delo ! Na zdar !u Kot zastopnik „Slov. Sok. Zveze" je najtoplejše pozdravil novega Sokola brat dr. Ravnih ar, ki je govoril o potrebi njegove ustauovitve ter o pomenu in oilju sokolske misli. Brat G o vek ar je pozdravil v imenu novih Članov brata Medica, ki je prvi sprožil mi vse mogoee.in potem pa naj deželni odborniki iz svojega plačujejo, kar so izdali, ne da bi bili imeli dovoljeno i »okrilje. Deželni odbornik je /a svoje sklepe tudi S svojim premoženjem odgovoren, kar menda gospodje v Trsta ne vedo! 1 bazen bokal i »na vsikdar bobneč glas, in slovenske M k-ne kranjskega deželnega odbora ne bo glava bolela in naj ta glas še tako močno doni iz »Edinosti»! Iz prazne vreče še nihče ni vael 350.000 K in tudi deželni odbor v Ljubljani jih ne mori1! Vzlic temu pa bode »Kdinosi« pri svojih škarjicah ostala, kakor znana stara devica, ko se je v voli potapljala. Naturam si ex pellas fur-ca, tamen u^ue reeurret! — Občinski svet ljubljanski ima v torek, dne 17. t. in. ob 6. uri zvečer redno sejo. Na dnevnem redu javne seje so: Naznanila predsedstva in poročila: o podelitvi Matija Debelja-kove ustanove za dijake; o imenovanju zastopnika mestne občine v nad-zorovalni tehnični komite za osuševanje barja; o računskem sklepu in bilanci mestnega loterijskega posojila ter o računskem sklepu in bilanci amortizačnega zaklada tega posojila za leto 1906.; o prošnji avstrijskega društva inženirjev in arhitektov na Dunaju za subvencijo; o magistrato-vem dopisu glede dovolitve nagrad nekaterim mestnim uslužbencem za vspešno izvršeno revizijo psov v mestnem okrožju leta 1906.; o prošnji začasnega magistrat nega sluge Toni. Iglica za prispevek k stroškom za poprave njegovega kolesa; o prošnji magistratnega sluge Ant. Bizjaka za prispevek za nakup novega kolesa; o prošnji zadruge izvoščkov za ureditev tarifa; o delovanju gasilnega in reševalnega društva v II. četrtletju 1907.; o računih o porabi dotacije na različnih šolah in o dovolitvi potnih stroškov k učiteljski konferenci; o dovolitvi kredita za pokritje stroškov in za vzdrževanje I. razreda de kliškega liceja v dobi od 1. oktobra do konca letošnjega leta; o računskem sklepu mestnega vodovoda za leto 1906.; o računskem sklepu mestne klavnice za leto 1906. Na dnevnem redu tajne seje so: Predsedstvena naznanila in poročila o prošnjah dveh policijskih uslužbencev za bolniško podporo ter o prošnji nekega uslužbenca za nagrado. — K sokolski slavnosti v Ribnici se nam dodatno še poroča: Na predvečer slavnosti je napravil pevski klub pod vodstvom g. učitelja Zupančiča podoknico komici gospe dr. Schiffrerjevi. Pri razvitju zastave je darovala »Sokolu« dragocen tiak kumica, drugi trak pa ribniško narodno ženstvo, ki sta ga pripeli na zastavo gdč. Ela Arkova in Krna Mnrglova. Spominske žeblje v zastavo so zabili: kumica. ribniško narodno ženstvo, žensko telovadno društvo v Bistrici na Moravskom in v Ljubljani, ( iril-Metodova podružnica v Ribnici, Slovenska sokolska zve/a. sokolska društva Voloska-Opatija, Ljubljana, Trst, Kranj, Tržič, Kamnik, Šiška, Domžale, Krško. Novo mesto in Metlika, čitalnica in županstvo v Ribnici, županstva: Dolenja vas, Jurjevica in Loški potok, gasilna društva: Dolenja vas. Sodražica in Ribnica, akad. društvo »Sava« na Dunaju, akad. fer. društvo »Sava« v Ljubljani, starosta in načelnik »Ribniškega Sokola«. Poleg gasilnega društva v Dolenji vasi sta se udeležili slavnosti tudi gasilni društvi iz Sodražice in Loškega potoka. Pri banketu so govorili razen že navedenih zastopnikov še: podstarosta opa- tijskega »Sokola« Sever, Čehinja gdč. F i š o v a , načelnica iz Ljubljane gdč. K a j z e 1 j e v a in načelnik »Ribniškega Sokola« J u v a n <-. Na slavnosti je bilo navzočega okoli 3000 ljudstva in okoli 200 Sokolov; proste vae je izvajalo 1'1 telovadcev. Brzojavne pozdrave so poslali: drž. poslanec Ivan Hribar, Kozina iz Bremena. Smertuik iz Celja, Marčič iz Trsta. teli. Lušin iz Kopra, tržaški Sokoli, pevsko društvo »Ljubljanski Zvon«, žensko telovadno društvo v Bistrici na Moravskem ter sokolska društva v Bistrici. Voloski, Jesenicah. Idrija. Metlika. Celje in Ljutomer. — Župan postojnski ff. Gregor Pikel je naznanil občinskem ti sveto-valstvu svoj odstop. O tem piše > No-tranjec«: Da je to storil, so krive neznosne in neumestne pretiranosti. katerim je bil dan na dan izpostavljen iz strani onega »plemenitega« mladeniča, ki zadnji čas. v svesti si svoje velike moči. z vso svojo silo nateguje vajeti osirotelega okrajnega glavarstva postojnskega, de pač lepo, ako pride kdo po božji milosti v tako zgodnji mladosti do take moiči. Marsikomu neljubih nasprotnikov se la-bko da krepek udarec z uradnim bičem, ako se nudi za to najmanjša priliko. Hvala Roirn. da ne živimo več v dobi absolutizma, sicer bi se nam jako slabo godilo. Obžalovati je le. da je v tako resnih časih mogoče, da dobe v svoje roke bič in uradne vajeti ljudje, ki nimajo dovolj razuma za potrebe ljudstva. Koliko krivice in šikan mora marsikdo trpeti in koliko nepotrebnega razburjenja se v okraju povzroči, ako ni na čelu okraja moža, ki bi razume] družiti potrebno strogost s pravičnim, modrim in previdnim postopanjem. Prav lahko nastanejo take neznosne razmere, kakršne vidimo sedaj pri okrajnem glavarstva v Postojni. Okrajni glavar postojnski, g. Lapajne, je prosil te dni pri vladi za svoje umirovljenje in najmanjšega dvoma ni, da se njv>-govi »prošnji« ugodi, deli to posledica ravnokar omenjenih neznosnih razmer, ali pa so morda take razmere nastale vsi« d njegove krivde, to ve on najboljše. Neznosne razmere so pa dovedle tudi občinsko svetovalstvo, da je v svoji zadnji seji sklenilo slediti koraku svojega župana, ako vlada ne napravi reda in ne odstrani sedanjih prenapetih razmer pri okraj nem glavarstvu v Postojni. — »Neprava humani teta«. Pod tem naslovom prinaša zadnja »Marim rger Zeitung« strupen članek, v katerem pripoveduje po stari navadi nemških Slovencem in Slovanom sovražnih listov, da so Slovenci sam; ubijalci in pretepači. Le kjer je nemška kultura oblizala Slovence, tam da so pošteni in dostojni ljudje. Končno pa pravi člankar, da se slovenskim kaznjencem vse predobro godi po kaznilnicah in da mnog izmed teh lopovov samo zato izvrši kako hudodelstvo, da pride v kaznilnico, kjer mu ne manjka nič drugega kot nje gove Mieike. Za slovenske kaznjence hi se morali predpisi splošno poostri ti in jih zapreti mesto na mesec, na leta ali celo dosmrtno. Tako imenovani nemški list. Mi pa pribijemo, kar smo že toli krat povedali: Koder so Slovenci ponemškutarjeni, tam je tudi največ zločinov. Najlepši dokaz za to je ravno mariborska okolica, kjer cvete najhujše uemškutarstvo in kjer so po poročilih »Marburger Ztg.« zločini, predvsem pa uboji in tatvine na dnevnem redu. Slovenci so ftaml ";| sebi tako mirni ljudje, da so premimi! Le kjer cvete klerikalna strast, tam je nekoliko slabše. Trditev omenjenega nemškega lista, da se je sirovost v slovenskem narodu povečala po doseljenih Hrvatih in Srbih, je intainija prve vrste, kakor je ob skurna laž, da nemška kazenska sodišča ne bi imela ničesar opraviti, če bi ne bilo v njih okrajih Slovencev! O »silovitostih« na »mirnem nemškem narodu« od strani Slovencev, naj pa vsenemški list molči, ko vemo vsi, da so vse te silovitosti od koma do kraja izmišljene in da so uprav Nemci v svojih napadih proti nenem-eem tako sirovi, da se morajo afriški divjaki skriti pred njimi. Za nemške lopove zahtevajte ostrejših kazni in manj udobnosti po kaznilnicah in poboljševalnicah. katere zadnje ravno pri nas napolnnjejo večinoma sinovi nemškega Bdel- in Herrenvolka. Med izobraženimi katoličani. Klerikalci v Mengšu dvigajo zadnji čas kaj ponosno svoje glave. Kupili so nekdanjo Ladstiitterjevo tovarno sredi trga ter jo prenaredili v > Dn-štveni dom«. V nedeljo (8. t. m.) BO obhajali deset letnico »Izobraževalnega društva« obenem z blagoslovitvijo »Doma«. Popoldne je bila na vrtu »Doma« veselica, katere so se udeležili poleg Iv. Ev. Kreka in kamniškega dekana Lavrenčiča še razni drugi popi »minorum gentiuni«. Naš prijatelj, ki si je šel v družbi svojega tovariša iz radovednosti ogledat ono vrtno veselico, nam je pa pravil, kako so ju katoliški »izobraženi« backi sprejeli. Komaj sta se vsedla k mizi, že sta začula iz bližine pozdrav, kakršnega se nista nadejala. Mlad kmečki fant, član »izobraževalnega« društva, je naperil na nju kopo psovk, kakršne so v rabi kvečjemu med najslabšimi barabami. »Prokl . . k . . ., kaj pa ta tukaj dela, takim bomo že mi danes pokazali« in več enakega jima je priletelo na ušesa. Nekaj devic in (levičarjev je tudi hotelo domov, ko se je jelo mračiti, a na-v/ če duhovne posode pO jih animirah', naj še ostanejo z besedami: »Ljube duše, kam boste zdaj hodile, ostanite še tukaj, zdaj bo še najbolj tuštnb!« Ko sta se zgoraj navedena že naveličala zabavljanja, sta plaea-la in odšla proti domu. A tolpa onih »izobraženih katoličanov« ju je spremila izven ozidja Mengša, na polje pa si za njima ni upala, boječ se menda njunih krepkih pesti! Tako je iz-obraženstvo te katoliške svojati! — Šulierajnsfea šola n Novi Udmat, Zeleno lamo, Selo in Moste? Nekaj nezaslišanega, se nam je sporočilo danes: nemši šulferajn namerava ustanoviti svojo šolo za Novi Udmat, Zeleno lamo, Sef o in MOSte. Vzrok temu je, ker je nova s ovenska šola za imenovane kraje predaleč na polju pri novem ljubljanskem pokopališču in ker io mnogo st&ršev izjavilo, da ne bodo pošiljali svojih otrok v to preodda-Ijeno šolo. Nemški šulferajn, ki povsod steza svoje kremplje po slovenskih otrocih, je poslal te dni profesorja Binderja v imenovane vasi, kjer je ta lovil slovenske otroke za šul-ferajnsko šolo in baje našel na mnogih krajih odprta ušesa, tak o da je nato za šulferajnsk jamo merodajne k varnost, ki v resnici preti slovenskim otrokom v Novem Udmatu, Zeleni jami, Seiu in Mostah Nora slovenska šola je res tako oddaljeua od omenjenih vasi, da je otroci po zimi sploh ne morejo obiskovati in da je bil lansko zimo, kakor se nam sporoča, samo tri dni pouk. Šulferajn bo po vseh okoliščinah soditi našel ugodna tla za svoje ponemČe-valne namene in to v neposredni bližini Ljubljane! Storiti se mora takoj vse potrebno, d a se ta šulferajnov namen ne uresniči in da naši slovenski otroci ne bodo vsesavali v se nemškega duha! — Germanizacija I. državne {jimnauje. Najnovejši napad na I. gimnazijo je popolnoma tako urejen, da se ubije s tem udarcem dve muhi naenkrat. Če 'si mogoče na Kranjskem niso na jasnem glede dalekosežnosti nameravane preustrojitve tega zavoda, naj se le malce informirajo pri Štajercih o samostojnih nem. slov. gimu razredih v Celju, ki bolehajo na isti ureditvi. Naslov ^samostojni" jim je samo v zasmeh, kajti ti štirje nižji razredi imajo sicer svojega didaktično-pedagogičnega vodjo, v upravnih stvareh pa je ravnatelj nemške gimnazije tudi ravnatelj slovenske gimnazije. Vendar pa je nemški ravnatelj piva instanca tega zavoda, ki ima v vsakem tudi v pedagogičnem oziru zadnjo besedo, Če le mogoče v škodo gimnazije, kar se je pri mnogih prilikah pokazalo. Slovenski profesorji na zavodu pa imajo dva predstojnika, pedagogiČuega vodjo in nemškega ravnatelja, ki ima vendar najvažnejše stvari v svojem delokrogu. Profesorji se morajo v vsaki osebnostni zadevi obračati na ravnatelja in so primo-rani letati k njemu ali so pa oitirani. Pri tajni kvalifikaciji ima tudi on svojo rubriko za slovenske profesorje. Mesta razpisuje on in pri nameščenju suplentov ima on glavno besedo. V vsaki denarni zadevi, če se gre za par vinarjev, se mora obračati zavod na njega, ker ima on denarno kaso. Vsaka vloga, protokol itd. gre skoz njegovo roko. Vmešava se celo tudi v Čisto pedagogiČne zadeve, ker ima zaslombo od zgoraj. Pedagogični vodja v takem razmerju ne more shajati na noben način, kar se je pokazalo do sedaj še vedno, tako da je prava muka voditi zavod. Nemški ravnatelj se smatra sam kot nekaka višja oblast tega zavoda. Iz teh in še drugih vzrokov je jasno, da se Slovenci trudijo na vse način, da bi re-šli zavod iz tega skoraj neznosnega položaja. In to, kar je na otajerskem nevzdržljivo, se naj uvede na Kranjskem? To je prvi uspeh, ki se ga doseže s tem, da se spravi slovenski del zavoda v podrejenost nemškega, namesto narobe. Drugič pa dobi Kranjska naenkrat dve popolni nemški gimnaziji, med tem ko je do sedaj imela samo eno niiijo v Kočevju. S tem dobi dežela kakih 15 novih nemških profesorjev in Slovenci so pa izpodrinjeni. To nam prinaša vlada v novem parlamentu, od katerega se je pričakovalo rešitve. Ta Beckova vlada, ki nam še ni trohice dala tega, kar bi bila prva njena dolžnost storiti, nas hoče oropati na tako drzen način. Ne samo, da ima popolnoma gluha ušesa za naše šolske zahteve na Štajerskem Goriškem in drugje, steguje svoje gladne nemške roke tudi na Kranjsko. Boj takšni vladi, neobziren boj vladi, ki hoče v središču Slovenije začeti germanizo-vati. Jugoslovani vsi na krov proti njej, drugače dobi skomino po večjem plenu ! — ,,Slovenec" vtika svoj umazani nos v vse, kar ga Čisto nič De briga. V Četrtek se je skopal na veteransko in podporno društvo v Mostah, da je nemškutarsko ter napada pri tem razne osebe. Člani tega društva so sami Slovenci, ki ne bodo hodili v „Slovenčevou uredništvo po potrjenje, da so Slovenci. Med drugim se je „Slovenecu obregnil ob čevljarskega mojstra g. Goršiča, ki še pri tem društvu ni ne, ampak pri onem na Jezici. Gosp. GoršiČ je rSlovencuu v želodcu že precej Časa in škofov list mu očita reči, ki ali niso res ali so pa tako lopovsko za--vite, kot zna zaviti le n Slovenec". Seveda se g. Goršič za take izbruhe cnemogle jeze in sovraštva prav nič ne briga, samo to ga zanima, komu je tako pri srcu, da bi si enkrat ogledal tisto figuro. — Šolske vesti- Absolvirani učiteljski kandidat g. Rafael Ogrin je [men o van za provizoričnega učitelja v Št. Vidu nad Ljubljano, absolvirani učiteljski kandidat g. Tit Grčar pa za provizoričnega učitelja in vodjo na Sveti Gori. Bivša suplentinja na deški šoli v Kamniku gdč. Angelika Jakulin je imenovana za provizo-rično učiteljico v Mirni peči, za So-dražico je pa imenovana za provizo-rično učiteljico absolvirana učiteljska kandidatinja gdč. Štefanija Tomšič. Iz gledališke pisarne. Slike Članov slovenskega gledališča so razstavljene od danes dalje v Hribarjevi knjigarni v Šelenburgovih ulicah, v „Narodni knjigarniu na Jurčičevem trgu in Schwentner-jevi knjigarni v Prešernovih ulicah. Družba sv. Cirila in Metoda je sklenila, da proda svojo zalogo knjig, ki obsega sledeče: „Knjižnica za mladino", a 40 h; „Rudolf Habsburški", a 40 h; „Igre in pesmi za mladino", al K 00 h; „Franc Jožef I", a 30 h; »Baron Oehovin", a30h; rVal. Vodnika pesmi", a 30 h; „Ma-terne sanje", a 12 h; „Sv. Ahacij", a 30 h; nCiril in Metodova knjižnica", a 30 h; „Mat. Ravnikar", a 20; „Lju-bezen do mamice", vezano a, 70 h, nevezano a 50 h; n Junaki", vezano a 70 h; nevezan a 60 h: nMuČenciu, a 90 h; rNaš cesar", a 30 h; nCerkve in zvonovi v dekanatu Kranj", (knjiga zgodovinske vsebine, zanimiva zlasti za Gorenjsko), a 1 K. Vse te knjige ima g. Bonač v Ljubljani, kamor naj se blagovolijo cenjeni naročniki obrniti. Pisarna družbe sv. Cirila in Metoda pa ima precejšnjo zalogo dr. Vošnja-kovih dramatičnih del in sicer: „Lepa Vida", drama v petih dejanjih in „Doktor Dragan", drama v petih dejanjih. Igri sta primerni za vsako knjižnico — cena a 60 b. Družba sv. Cirila in Metoda je izdala umetniško izdelane vspre-jemnice za vse redne svoje člane in podpornike. Storila je to radi tega, da se članom preskrbi lep viden znak članstva pri naši družbi. Te vspre-jemnice z umetniško sliko sv. Cirila in Metoda je mogoče tudi v okvir dati. Na vsprejemnici je natisnjen tudi izvleček družbenih pravil. Podružnice naj bi naročile večje število teh vsprejemnic, s katerimi naj bi privezali tesneje člane naši družbi. Vsak, ki prejme to vsprejemnico, naj bi plačal vsaj 20 h, — seveda bi bil višji znesek družbi še bolj všeč. Družbe sv Ciri a in Metoda koledar je že v tisku in inseratni del bo zaključil svoje nabiralno delovanje s 1. oktobrom. Slovenske tvrdke naj upoštevajo, da je ta koledar najbolj razširjen in ga je najti v vsaki narodni hiši. Cene inseratom so odmerjene jako zmerno, vsled tega pričakujemo, da se bodo solidne na rodne tvrdke prijavile na vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljub ljani. Redka slavnost pri ljubljan-skem orolni&tvu. Včeraj dopoldne se je vršila na vrtu tukajšnjega orož-niškega poveljstva nenavadna slavnost, kakršne še ni bilo na Kranj • skem. Stražmešter Friderik Praprot-nik je bil odlikovan z zlatim zasluž nim križcem. Sredi dvorišča je bila postavljena lična zelena utica. K slavnosti so se zbrali vsi orožniki iz Ljubljane in bližnjih postaj s častniki vred tar več sorodnikov in prijateljev odlikovanoa. S poslopja sta plapolali dve cesarski zastavi. Polkovnik pl. Riidlingerje imel ganljiv patrijotiČen govor, v katerem je slavil zasluge odlikovanca ter ga stavil vsemu moštvu za izgled, zakaj odlikovaneo služi že 37 let v težavnem poklicu ter je vzgojil kot in-strukcijski stražmešter vso orožniško generucijo na Kranjskem Za zaslugo je dobil že poprej srebrni križec s krono, sedaj pa najvišje odlikovanje, ki ga more dobiti podčastnik v mirnih časih. V imenu deželne vlade je Čestital odlikavancu vladni svetnik marki Gozani, nakar se je slavlje-nec ginjen zahvalil. Pretresljiv prizor je bil, ko je nato prevzel sin odliko • vanca, poročnik 87. polka, poveljstvo nad orožniškim oddelkom ter defiliral ž njim mimo slavljenca očeta. Sokol za trnovski okraj v Ljubljani. Le malo časa je, kar deluje „Politično in prosvetno društvo za Krakovo in Trnovo", pa seže povsod vidi, kako se lepo razvija socijalno življenje in kako se izpolnjuje narodna organizacija. Naj veselejša prikazen pa je, da se je mladi naraščaj pridobil za sokolsko idejo in da se v kratkem osnuje „Sokol" v Trnovem. V Trnovem je zadostno število vrlih mladeničev, kateri bi bili za slovensko sokolstvo izgubljeni, ako bi ne imeli svojega ognjišča v Trnovem. Potrebno je torej, da se ti sorodni elementi združijo v sokolsko kolo in na ta način izobrazijo za narodne boritelje. Pozdravljamo torej najsrčneje bodoče trnovske bokole. Sestavil se je odsek (Trstenjak, Kocjan in Jevsček), ki vodi potrebne priprave. Včerajšnja veselica Ljubljanskega Zvona na Drenikovem vrhu je privabila silno občinstva na vese-lični prostor, kjer se je razvila zabava najprisrčnejše in najneprisii-nejše vrste. Petje, godba, prosti ples in živ sreČolov — vse je bilo sprejeto z navdušenostjo. „Ljubljanski Zvon" pridobiva vedno novih simpatij med občinstvom, zato je pa tudi dolžnost, da ga podpirajo vsi narodno-napredni krogi, saj je tudi društvo narodno-napredno in zasluzi najobilnejše podpore. „Radogoju" je podaril g. ing. chem. Jakob Turk 40 K. Odbor beleži ta dar, ki je došel društvu v stiski s posebno hvaležnostjo. Vivant sequentes! V telovadbi se poučujejo učenci in dijaki v „Narodnem domu". Obisk telovadbe je po c kr. deželnem šolskem svetu dovoljen. Dijakom je naznaniti pristop šolskemu vodstvu. Priglaša se ob torkih in četrtkih od 5. do 6. v „Narodnem domu" v telovadnici. Poročilo o ustanovnem občnem zboru drufttva notarskih kandidatov prinesemo zaradi pomanjkanja prostora jutri. Društvo „Deželna skupina Kranjsko - Primorsko osrednjega društva c. kr. poštarjev in poštnih odpraviteljev obojega spola" se je ustanovilo. Sedež ima, kjer prebiva vsakokratni predsednik, ki mora biti na Kranjskem. Prvi ženski pazniki v tukajšnji c. kr. jetnišnici D anes sta nastopili prvi dve pomožni paznici svojo nelahko službo v ženskem oddelku tukajšnje c. kr. jetnišnice. V sedanjem začasnem svojstvu imata dnevnino 2 K 40 v — sta torej popolnoma enaki začasnim moškim stanovskim tovarišem, čez leto dni zadovoljive službe pa bosta stalno nastavljeni. Ženska emancipacija je s tem storila zopet korak naprej. ke—. Umrl je v soboto in bil včeraj pokopan znani restavrater g. Ludo vik F a n tini. Poroka. V soboto se je poročil inžener gosp. Fran Palese plem. Gretlaberg z gdč. Frno Ham-merschmidtovo, hčerko gosp. Ernesta Hammersohmidta v Ljubljani. Iz učiteljskih krogov novomeškega Okraja piše nSloveneca z dne 14. t. m. ter se jezi, da so bile oddane učiteljske službe v Prečni, Valtivasi in v Stopicah. Vprašamo pa, kako to, da se „Slovenec" ravno za ta službena mesta tako zavzema, medtem ko je trdovratno molčal o oddajanju učiteljskih služb v drugih krajih ? Radovednež. Klerikalno slavnosti in gasilci. V drugič se imamo pečati z gasilci, ki nastopajo pri klerikalcih za štafažo. Za jeseniškimi pride mošenjsko gasilno društvo, ki je nastopilo na Brezjah in pa mengiško, ki je tudi nastopilo pri neki klerikalni predstavi. Veseli nas, da spoznamo te ljudi, kajti drugam tako ne spadajo kakor h klerikalcem ter tej stranki iz srca privoščimo ta društva, kajti glina zmeraj skup štriha. Velja pa o teh društvih ravno isto, kar o jeseniškem : ako od teh dobi katero društvo vabilo za slavnost, v koš ž njim. Napredni gasilci. Umrl je v Skofji Loki c. kr. avskultant g. Peter Levičnik. Pogreb danes. Podružnica slov. planinskega društva v Kamniku naznanja, da se bode kamniška koča na Sedlu zatvorila dne 18. s ep te br a t. 1., kar naj hribolazoi vzamejo v vednost. Podružnica sv. Cirila iu Metoda v Litiji napravi svoj izlet v prijazno vas HotiČ neprekliono dne 22. septembra in to ob vsakem vremenu. Veselica se prične ob 3. uri popoldne. Podružnica je odgodila svoj izlet, ker je bralno društvo 8. t. m. priredilo zabavni sestanek in požarna bramba napravila 15. t. m. svojo tombolo. Glede na to pričakuje podružnica sedaj, da se njenega izleta udeleži Čimveč družbenih prijateljev iz Litije in okolice. Vrli HotiČani se vesele podružničnega izleta in bode po svojih močeh vse storili, da bodo izletniki med njimi preživeli n^kaj veselih ur. Tudi iz Vač, Kresuic m Do skega se pričakuje večja ud-dežba. Za dobro pijačo in postrežbo no skrbel narodni gostilničar g H adnik. Prijatelji Ciril-Metodove družbe, na delo med narod! Legar v občini Banjaloka ob Kolpi se je pojavil že v zgodnji pomladi in se od tedaj razširja vedno bolj. Bolniki niso izolirani. Kjer je bila prej bolna ena žena, so zdaj tudi njen mož, dekla in soseda. Ljudje nič ne vedo, kako se naj ravnajo in varujejo pred legarjem. Naravno je torej, da se bolezen širi. Občina kliče merodajne oblasti na pomoč! Iz Krškega se nam piše: Preteklo nedeljo je imela tukajšnja meščanska garda neki jubilej, katerega je na zelo slovesen način slavila. Sodelovala je tudi tukajšna požarna bramba, ki se pod poveljstvom g. Z. jako lepo razvija. Toda slovenskega poveljnega jezika Še nima. Ali bi ne bilo možno doseči, da bi se odpravil nemški poveljni jezik, kar je vendar za Krško sramotno. Saj nismo v „rajhu" ali pa v kakšni nemški naselbini. Pri zadnji sokolski veselici je požarna bramba sodelovala, kar je jako hvalevredno ali vendar toliko časa, dokler ne bo slovenskega poveljnega jezika, se naj vsako narodno društvo, posebno pa tako, kakor je „Sokol", zahvali za sodelovanje takega društva, ki nima še toliko za vednosti, da bi v slovenskem mestu imelo slovenski poveljnijezik. Tudi tukaj naj velja rek: „Biti slovenske krvi, bodi Slovencu ponos." — r. Na adreso Južne železnice. Iz Postojne se nam piše: Kakor nam znano, zapovedano je žel. sprevodnikom osebnih vlakov imena na Slovenskem ležečih postaj klicati razun v nemškem tudi v slovenskem jeziku. Za Postojno, katera je „menda" tudi na slovenskih tleh, pa „menda" ne velja ta zapoved. Tako na primer sta dne 13. t. m., ko je privozil brzo-vlak št. 6 v Postojno, izatopivša dva sprevodnika hreščala po parkrat „Adelsberg, eine Minute". — Če se trdobučni nemški uslužbenci ne morejo navaditi slovenščine, naj se pri po Slovenskem vozečih vlakih nastavijo domačini, to je Slovenci, kater.h je itak vsak zmožen blažene nemščine in drugih jezikov. S tem bi ne imel slavni Sudbahn nobene škode, nam bi se ustreglo in domačini bi prišli do kruha. Sk. Iz lfabrežlne se nam piše: Dogodki na Prošeku dali so mi povod, da sem vzel i jaz v roke tu sploh neznanega „Slovenca" od ponedeljka, seveda največ iz radovednosti, kako da bode on vse dogodke na Prošeku zavil. Seveda „Sloveneo" si misli: tisti, ki so bili na Prošeku, me sploh ne bero, a naše dobro verno ljudstvo pa se pusti farbati, kolikor hočemo. In tako je tudi ves dopis tako sestavljen, kakor da je „Ljubljana" triumfirala na Prošeku s svojim petjem, ter vsa druga pevska društva v nič dela. „Lastna hvala, cena mala". Oko se mi je zaustavilo pri „nahuj-skani Nabrežini"* Ali misli morda g. S tete, da se pustijo Nabrežinci huj-skati, kakor udje kakega katoliškega izobraževalnega društva? Samo to mu povemo, da, če bi naše ljudstvo ve- delo, da je med pevci „Ljubljane" tudi oni Štefe, ki je v svojem listu že tolikokrat in tako grdo napadal naše dične poslance, godilo bi se mu gotovo drugače, kakor se mu je v Ljubljani pred škofijo; a treznosti in narodnemu ponosu našega kraškega ljudstva se mu je zahvaliti, da mu danes ni treba iskati Čudežnega ozdravljenja na Brezjah. „Nahujskana Na-brežina" ogorčena je bila največ nad tem, ker se je neposredno pred nienim nastopom vrinilo brezdomo-vinsko „Ljubliano". Zakaj li ne pred ali po programu? Zakaj? Smo radovedni, zato prosimo pojasnila. Končno bodi še omenjeno, da nismo bili „Nabrežinci" od nikogar nahujskani, najmanj pa od kakega „tržaškega kavarniškega omizja", ker tega omizja, da-siravno bližje Trstu kot „Ljubljana", mi sploh ne poznamo. Da, da, pri Vas se šele dani, a pri nas je že beli dan, in razločujemo naše od tujega. — d — Umrl je v Trstu v starosti 62 let dr. Simon Pertot, zdravnik in odličen narodnjak, spoštovan ne samo od nebroj prijateljev, ampak tudi od političnih nasprotnikov. Parnika „Palackv11 niso spustili v Trstu včeraj v morje, ker so ladjedebnični delavci izjavili, da ne bodo delali na nedeljo. Spuste ga jutri. Cinematographe-theatre Iran-cais na Turjaškem trgu („Katoliški dom") ima v novem sporedu zopet serijo vrlo zanimivih točk. Fantastne slike: „Magiška čarodejstva", „Go-lobja vila" in „Trubadur" stoje na višku slik te vrste in se zlasti odlikujejo po očarljivi pestrobojnosti; izmed naravnih posnetkov je pa omeniti posebno slike BNa Tirolskem". Vsak giedalec, ki je že kdaj bil v Inomostn, se je lahko prepričal, kako zvesto je posneta lepa tirolska pre-stolica, interesantni so pa tudi tirolski narodni plesovi. Izmed množice točk tega sporeda naj omenimo še vrlo komičnih prizorov „Samo ne zeta" ter „Prineseni kruha". Pohvaliti nam je izredno Čistost in popolno mirnost slik, ki oči ne motijo prav nič, kar je velika prednost tega podjetja. Vstopnina je zlasti v prvih prostorih znižana. Kinematografsko gledališče na Turjaškem trgu št. 1 izdalo je abo-nentne vstopnice in sicer bloke po 10 vstopnic sedežev I. vrste za 2 gld. 20 kr. Dobe se pri blagajni, ter v trgovini gosp. Frana Čudna v Prešernovi ulici. Orožna nesreča na železnici Ko je v soboto proti polneči prihajal brzovlak iz Trsta proti Ljubljani, se je zgodila pri železniškem prelazu, preko katerega se gre iz Gline v Novo vas, strašna nesreča. Strojevodja Lenassi in kurjač Janež sta opazila poleg proge pri zaprtem prelazu tri osebe in sta sluteča, da se je utegnila pripetiti kaka nesreča, kmalu ustavila vlak in ker nista našla nič sumljivega, sta odpeljala dalje in naznanila zadevo takoj na južuem kolodvoru. Tukaj so so šele konstatovali, da se med vožnjo morala vsekakor zgoditi kaka nesreča, kajti stroj je bil ves oŠkropljen s krvjo in tudi kosci mesa so se ga še držali. Ko so šli potem poklicani faktorji na dozdevno mesto nesreče, se jim je nudil strašen prizor. Kakih dvesto korakov od prelaza proti Ljubljani dalje (na onem prostoru je preje stal brzovlak, vsled Česar vlakovo osobje ni moglo tega videti) je bilo vse poškropljeno s krvjo, tu je ležal kos glave, tam roka, tam zopet kos noge ali kaka kost itd. in iz vsega tega so spoznali, da je brzovlak tam prijel Človeka in ga potem v pravem smislu besede tako razmesaril, da je bilo mogoče spoznati le, da je bil to Človek. Vse kose so, koh'kor je bilo mogoče pobrali skupaj in prenesli na viško pokopališče. V nedeljo zjutraj pa so našli v jarku poleg proge ležati še druzega ponesrečenca mrtvega, ki je imel na glavi smrtno rano. Istotako so tudi tega prepeljali v viško mrtvašnico. Že v soboto ponoči je prišlo na lice pretresljivega mesta mnogo občinstva, včeraj pa jih je prišlo iz mesta, G inc, Viča in sosednih vasi na stotine in tudi na pokopališče so prihajale cele množice. Ponesrečenca sta oženjeni betoner Fran Pleteršek, rodom od celjske okolice, le-tega je vlak raztrgal in samski Anton Mulaveo, rodom iz Šempasa pri Gorici. Oba sta bila v delu pri zgradbi viške cerkve. Ime tretjega, ki se je otel, nam še ni znano. Kako se je zgodila nesreča ? Navedenoi so bili v gostilni na pošti, kjer je Pleteršek baje poslal domov še nekaj denarja, potem so pa šli domov v Novo vas, kjer so stanovali. Bili so trezni. Ko pridejo do prelaza, so se Čakajoč, da odide tovorni vlak, zamišljeno pogovarjali in ko je ta odpeljal, so šli, nič slabega sluteč, Čez progo, v tem pa pridrvi brzovlak in podere Pleterška in Mulavca, tretji pa se je, kakor že povedano, še srečno izognil nesreči. V restavraciji »Meščanske pivovarne11 na Sv. Petra cesti bo koncertoval jutri in v Četrtek dunajski kvartet „G' Goldamseln". Vstopnine ni. * Drobne novice. — Ruski minister Iz v ol sk i pride na Dunaj 25. t m., a v avdijenco k cesarju pride 28. t. m. — Ljubimska drama. V Zagrebu sta živela skupaj 231etna natakarica E1 a E r 11 iz Gradca in višji natakar Kozalka. Ker seje Ko-zalka vdal razuzdanemu življenju, se je ljubiea na pokopališču zastrupila. Ko je zvedel Kozalka o tem, se je ustrelil. — 21 Časopisov toži Lina Mol i tor, ker so pisali, daje ustrelila mater, vsled katerega čina je zaprt njen svak dr. Hau. — Zverinski človek. V Onieczki pri Krakovu je vojak BuČ-niak, ki je bil na dopustu, vdrl ponoči v hišo gostilničarja Eichorna, zaklal moža z bajonetom, posilil deklo in ženo ter pobegnil. Župan ga je skril ter mu priskrbel civilno obleko, a ko se je hotel odpeljati v Ameriko, so ga na kolodvoru spoznali in aretirali. Seveda tudi župana so zaprli. Telefonsku m brzojavna »oročilo DnnaJ 16. septembra. Ogrski ministrski predsednik dr. Wekerle je prišel semkaj in imel dolgo konferenco z baronom B e c k o m. K o s s u t h in drugi ogrski ministri pridejo na Dunaj šele popoldne. Dunaj 16. septembra. Wekerle je imel danes dolgo posvetovanje z drž. tajnikom Popovicsem. Ko prispejo drugi ministri semkaj, bodo imeli še danes zvečer skupno konferenco. Dunaj 16. septembra. Množe se vesti, da se namerava ogrska vlada glede zvišanja kvote vdati. Ogri so že zadovoljni, da plačajo 36%, a avstrijska vlada zahteva se več. Dunaj 16. septembra. Danes sta bila prijavljena dva nova slučaja osepnic. Praga 16. septembra. Socialni demokratje so včeraj priredili shod za splošno in enako volilno pravico.. Shoda se je udeležilo 10.000 oseb. Istočasno so imeli tudi narodni so-cialci svoj shod na Kr. Vinogradih, na katerem so tudi demonstrirali za splošno volilno pravico. Praga, b. septembra. Da««-s j-bil otvorjen deželni zbor. Sej.* se udeležil tir.1* minister P a c a k V o Mina reforma najbrže ne prid» i,a dnev/u red tega zasedanja. liVov, septembra. Tu i a v Cernovieaa je delavstvo včeraj pr -redilo velil • demonstracije yi ! >-šno in ena-o volilno pravico. M -ni ni Kjer mciil. Rim, 16. septembra. »Ossiv a tore romano« ^nobeuje danes novo .;,! peževo e n c : k 1 i k t , ki je v\w j. na proti takozvanim katoliški i ni < dermato n. Enciklika obs**»M3 IT kolon lista »ii je pisana v latiuskeJu jeziku: jutri jo »0^-ervatore« prio« ranjenih. Slovenci in Slovenka i Ne zabit* družb« sv Cirila In Metoda I i r Reglna Levičnik, okrajnega sodnika vdova, javlja v svojem in v imenu vseh sorodnikov pretužno vest, da je njen nad vse ljubljeni sin Peter Cevičnik c kr. avskultant dne 14. septembra ob 6. uri popoldne v 31. letu svoje dobe po dolgotrajni mučni bolezni, previden s svetotajstvi za umirajoče, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb predragega pokojnika se bo vršil v pondeljek, dne 16. septembra ob polu 6. uri popoldne iz hiše žalosti na tukajšnje mestno pokopališče. Sv. maše zadušnice se bodo služile v farni cerkvi. Škofja Loka, 15. sept. 1907. Mesto vsacega posebnega naznanila. Popolna razprodaja pri Ernestu Sarku «H; 3 13*** i>o čudovito iximisliti cenah! ~va Neteoroloilino onretil«. se u C. m os-ordi: i 1906 za 22 K j Kraiaz, 1894, za 25 Stubenrauchj 1892, za 22 K; Kavčnik, Izvršilni red, 5 K; Schauer: Civiluopravdni red, 1897, 3 K ; Itvr-Silui red, 1898, 3 K; Opravilni red, 1898, 3 K; Manz: Zemijeknjižui za-koD, 1898, 4 K, 1893, za 2 K, in z 1. 1884, 1 K; Menični red, 1897, 2 K; Trgovinski zakonik, 1895 in 1894, 2 K ; Cviln pravni red, 19t»3, 3 K 50 h; 0 dr? zak n k i L 1896 2 K, 1887, 1 K; Iiven^porno postopanje, 1896, 4 K; Kazenskopra\dni red, 1898 3 K; Isvr-Silni red, 1903, za 3 K. Vse knjige so dobro ohranjene. Pri zunanph naročilih se priračtma de 20 v. za porto. Pošilja se po povzetja. Naročila je nasloviti ca ,,Radogoj(S Ljubljana, pisarna dr. Novaka, Dalmatinove ulice. 3124—1 20 izvežbanih dobrih zidarjev se sprejme takoj v delo, katero traja do zime, proti dogovorjeni dobri plači. Oglasi naj ne. v Predovičevem selu, občina Moste pri Ljubljani J ran Pregel)9 3.140-8 stavbmk. Telesno in posteljno za učence in učenke priznano najboljše domače delo se dobiva pri noo-s C. J. Hamannu v Ljubljani, Mestni trg 8. Perilo po meri se izgotavlja prar hitro. Točnim place-vaicem prodajam perilo tudi na mesečne obroke. Otroški voziček za sedenje in ležanje, dobro ohranjen, se proda. Kje, puve upravnistvo „Slovenskega Naroda-. aisc-i Dr. Ai talil se le poornil in ordlnuje zopet od 16. t. m. naprej. Vajenec, star od 15 18 let, se sprejme za večjo mesarsko obrt. Jožef Jesih, mesar v Medvodah' D ki ali gospodične ~ se sprejmejo — v bolj&i družini pod prav ugodnimi pogoji na dobro hrano m lepo stanovanje v zdravi legi Na razpolago je tudi klavir. 2880—6 Glavni trg 25, I. nadstropje. I Pozor! Priporočam preč. duhovščini in slav. občinstvu svojo ogromno zalogo umetno izdelanih Pozor! nagrobnih spomenikov nagr in vseh vrst marmorja in pa bne o vire 9 J363 5 Knjigarna ^KLEIHMAl/R & BAMBEM =□ v Ljubljani, Kongresni trg 2 cr- priporoča svojo popolno zalogo vseh na tukajšnjih in zunanjih učiliščih, zlasti na tukajšnji c. kr. I. in II. drž. gimnaziji, c. kr. drž. višji realki in c. kr. moškem in ženskem učiteljišču, na privatnih, ljudskih in meščanskih šolah uvedenih najnovejših izdaj po najnižjih cenah. Zaznamki uvedenih učnih knjig se oddajajo zastonj. 1 I prevzemam in v popolno zadovoljnost izvršujem vsa umetna cerkvena in stavbenska dela. Zaradi preselitve obrti prodajam nagrobne spomenike po jako nizkih cenah. Z velespoštovanjem 3113—1 kamnosek Ignacij Camernik kamnosek pomenskega ulice štev. 26 v Ejubijani, £ Učne knjige m v m- zn use srednje in ljudske sole }| V naJDOvejših odobrenih izdajah, pisalne in risalne ter druje šolske potrebščine v najboljši kakovosti fn po zmernih cenah priporoča 3068-4 m- §-p- L. Schwentneril v Ljubljani t^- Prešernove ulice štev. 3. Iff- 39 Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani ff 12-106 Podrninica v SPUSTU. Stritarjeve niice it 2. Podružnica v CELOVCU. D^lKi-ifeJUs* 0la«vlen M »,000.000. K^«©l^rnl fond M* aoo.orto, obrestuje vloge na knjižice In tekočI račun po 41/a0/0 od dne vloge do dne vzdiga. — Sprejema zglasila za subskrip- cijo deležev snuječe se „Hotelske družbe Z omejeno zavezo Triglav4 po K 500*—, 1000—, 5000 — in 10.000. Rentni davek plača banka sama. Rentni davek plača banka sama. T Ejubljana, Jurčičev Irg 3 ČŽjj^j Trgovina s papirjem, pisalnimi in risalnimi potrebščinami. Iadajatelj in odgovorni urednik: Bas to Puitoileiaiek. Lastnina in tisk , Nar o dne tiskarne".