zakaj smo za prestopne pogoje na drugo stopnjo VEKŠ V št. 15 »Katedre« z dne 19. 5. 1969 je tov. llraco Zavrnik napisal uvodni članek »Zakaj sem proti prestopnim pogojem na drugo stopnjo VEKŠ.« Ker smatramo, da temelji članek na napačnih predpostavkah in sklepih, ki ne morejo koristiti v tem času tako potrebni tvornosti mnenj študentov in učiteljskega zbora VEKš, ki mora v tem času opravljati izredno težavne naloge za organizacijo študija na drugi stopnji (učni načrti, učni programi, statut, Pridobitev novih učiteljev — strokovnjakov za predmete, ki pri nas še niso razviti, določitev pedagoških metod za posamezne predmete, organizacija Predvidene 6-mcscčne prakse v podjetjih, ustanovitev inštitutov za mehano grafi jo, za marketing in za operacijske raziskave itd., itd.), bomo v tem članku povedali naše mnenje na trditve pisca omenjenega članka. Pisec trdi, da je »kot bomba« delovala na študente novica o pogoju za vpis na drugo stopnjo VEKš: 3-Ietna praksa in povprečna ocena 3 na prvi stopnji VEKŠ. Kako je mogel ta pogoj delovati »kot bomba«, Če smo ga za časa celotne »borbe« za ustanovitev visoke šole oznanjali ne le v naših elaboratih, temveč po vseh forumih v naši republiki in v časopisju. Ta pogoj so odobravali in pozdravili vsi mogoči organi, ki so odločali o naši drugi stopnji, in brez izjeme vsi predstavniki podjetij. Trdimo, da bi brez tega pogoja danes visoke ekonomsko-komercialne šole v Mariboru ne bilo! Ravno ta pogoj je tisti »novum«, ki je predstavnike gospodarstva in oblastne organe prepri čal, da gradimo novo šolo, katere pedagoške metode bodo temeljile na praksi v gospodarskih organizacijah, in da le taka šola izobražuje diplomiranega podjetniškega ekonomista, ki ga bo praksa sprejela. Naši učitelji, ki so bili na nedavnem zboru študentov VEKŠ, niso enakega mnenja kot pisec članka, da so študenti »take pogoje soglasno in odločno zavrnili«, zlasti ne, ko jim je predstavnik šole obrazložil pomen teh pogojev. Tudi predstavniki študentske organizacije na šoli smatrajo, da ta trditev Pisca ne drži. Osnovna pomanjkljivost piščevega razmišljanja je v tem, da operira le s 3- letno prakso, ne upošteva pa že ves čas poudarjene izjeme, ki naj bi veljala za dobre študente namesto 3-letne prakse. Komisija, ki izdeluje novi statut šole, je izdelala predlog, ki glasi: Študenti, ki bodo končali prvo stop-bjo v 2 letih, se bodo lahko vpisali takoj na drugo stopnjo, če bodo imeli povprečno oceno 3 do 5. V tretjem letniku bodo opravili v podjetjih prakso, ki jo bo organizirala šola, upoštevajoč sočasno obremenitev s predavanji in študijem. Študenti pa, ki bodo končali prvo stopnjo v 2,5 letih in imeli oceno 3 do 5, bodo opravili v podjetjih 6-mescčno prakso, ki jo bo organizirala šola, in sc nato vpisali na drugo stopnjo. Na ta način bodo prvi lahko končali Šolo v 4 letih, drugi pa v 5 letih in ne v G ali 7 letih, kot trdi pisec. Pri vsem tem (4 oziroma 5 let študija) pa se bodo lahko zaradi organizirane 6-mcsečne Prakse in pedagoških metod na drugi stopnji takoj vključili v delovni proces, ne pa šele po enem ali več letih prakse. Družba bo torej imela od takih študentov več koristi in manj stroškov, ker se bo spremenila priprav niška doba. Razumljivo je, da bodo v tem času lahko končali drugo stopnjo VEKŠ le dobri študentje. Večletni statistični podatki kažejo da konča šolo v 2,5 letih 23 "/o študentov. Ta odstotek popolnoma zadostuje, ker se morajo vpisati na drugo stopnjo le boljši študentje. Selekcija se mora izvršiti, če nočemo v hekaj letih imeti hiperprodukcije diplomiranih ekonomistov, kar se že v drugih republikah SFRJ pojavlja. Nujno je treba upoštevati potrebe gospodarstva, da naj pride na 4 ekonomiste en diplomirani ekonomist. Od diplo mantov prve stopnje naj bi jih torej študiralo dalje le 20 •/o, če hočemo obdržati sorazmerje. Vse univerzitetne reforme v svetu (Francija, Italija, Velika Britanija, Zvezna republika Nemčija, Avstrija, Romunija — glej Zvezni svet *a izobraževanje in kulturo: Savrcmcne tcndcncijc usavršavanja visokoškolskog obrazovanja u pojedinim zemljama, Informativni bilten št. 1/1969), gredo LETNIK IX. 16. št. 7. 6. 1969 MARIBOR katedra v smer, da se na drugi stopnji študija izvrši selekcija študentov s prve stop nje. V vsem svetu se borijo študentska gibanja proti temu, da bi bila selek-cUa po materialnem stanju, to je da bi študirali le premožnejši sloji. Selekcija naj bo torej po sposobnostih študentov! Omenjeni materiali kažejo, da Kre borba za skrajšanje študija, vendar pa ne pod 5 oziroma 4 leta. V ekonomizaciji študija so pa v svetu in pri nas dosegli napredek, s tem da so uvedli stopenjski študij, ki uvaja za nekatere poklice namesto 4 let 2 leti študija na prvi stopnji. To načelo tudi strogo izvajamo na VEKš (enako tudi npr. v ZR Nemčiji: 3-letnl študij (Kurzstudium) in 4-5-letni študij (Langstudium) ter v ZDA: iunior collcges). Nikakor pa se ne strinjamo z mnenjem, da bi zaradi pomanjkanja kadrov v SR Sloveniji skrajšali Študij na drugi stopnji, da bi kot trdi pisec omenjenega članka, »proizvajali čim hitreje in čim več visoko kvalificiranih kadrov«. Mislimo, da smo v naših elaboratih, ki so želi pri vseh organih pohvalo faradi statistične in logične dognanosti, vse to jasno osvetlili že več kot leto prej in bolj vsestransko kot članek v »Naših razgledih«, na katerega se pisee sklicuje. Ves napredni svet se bori proti 6-, 7- ali večletnemu študiju ob sedanjih metodah, ki pasivizirajo študenta. Bori se proti uniformiranemu študiju 4, 5 ali več let za poklice, ki zahtevajo 3- ali samo 2-letni študij. Kaj kratkovidno bi bilo zniževanje študija na 3 leta, ki ga na splošno zahteva pisec članka, sklicujoč sc pri tem na članek iz »Naših razgledov«. In to v času takega vrtoglavega napredka znanosti, ko se vključujemo v mednarodno gospodarsko •h tehnično konkurenco. Saj vendar poznamo tako reformo šolstva v ZDA kakor tudi na Japonskem. Obe državi uvajata ob potrebi po visoko kvalificiranih kadrih stopenjski študij, ki pomeni skrajšanje na 3 oziroma 2 leti visokošolskega študija le za določene panoge in poklice. Riscc se je tudi spotaknil ob ocene. Kaj pa naj bo po piščevem mnenju kriterij za selekcijo? Lahko bi bilo po našem mnenju npr. individualno spremljanje napredka posameznih študentov z uvajanjem seminarskih nalog, praktičnih primerov v podjetjih itd. že na prvi stopnji itd., itd. Kako pa naj to izvedemo pri vpisu 300 rednih in 400 izrednih študentov letno in s tako majhnim učiteljskim zborom (le enega asistenta!! plačuje republiška izobraževalna Skupnost). Koncem koncev pa bi se tudi to zreduciralo na subjektivno oceno učiteljev šole. Pisec navaja primere, ko so se učenci s slabimi ocenami na soli dobro uveljavili v praksi. Mi bi pa lahko navedli še več primerov, ko so se taki učenci v praksi slabo obnesli in narobe. Po tej logiki je najbolje, da J°djetja vsevprek štipendirajo študente brez ozira na uspeh v šoli!! Na kraju izražamo željo, da naj o predloženem študijskem režimu spregovorijo tudi študenti, ki jim dosedanji vpisni pogoji na VEKŠ niso delali težav, te pa je na splošno udomačen naziv — dober študent! VEKŠ MARIBOR Г‘1 ***** .-V.v.o...,v:v^ •••••-:<:. -S8»' % - ff. mm, em $mt*e študenti in dijaki zadruga študent v in dijakov V letošnjih počitnicah gotovo marsikdo od vas želi zaslužiti nekaj denarja, bodisi za dopust, bodisi za šolanje v prihodnjem letu. Zadruga študentov posluje v Mariboru že osmo leto in se iz leta v leto bolj uveljavlja, tako med študenti (dijaki) kot med gospodarskimi in negospodarskimi organizacijami. Danes lahko ugotovimo, da se je življenjski standard študentov v marsičem pomaknil naprej, gledano z ekonomske plati. Kljub temu pa študent potrebuje še kaj več, zato se lahko zateče na zadrugo, ki mu lahko pomaga iz trenutnih finančnih težav, ali pa mu nasploh poboljša materialnao stanje. Marsikomu pa tudi omogoča, da se sploh lahko sam študira. Vse to pa opravičuje, in skoraj narekuje Obstoj študentske zadruge ter zahteva od samih članov zadruge ter od vodstva vedno večjo aktivnost, saj se tudi število študentov vedno veča, s tem pa tudi povpraševanju po delu. Kljub temu da se gospodarske organizacije vedno bolj zapirajo v svoj krog ter izkoriščajo svoje notranje rezerve delovne sile, je zadrugi uspelo v letošnjem letu v prvih petih mesecih zelo zelo povečati promet v primerjavi z lanskim letom. Lansko leto smo imeli do konca maja 177.319,15 din bruto prometa, letos pa v enakem obdobju 373.109,50 din. Zadruga pošilja vsem gospodarskim organizacijam v Mariboru in izven njega vsake tri mesece propagandne dopise, v katerih opozarja gospodarske organizacije na svoje delo z opisom vseh dejavnosti in solidnih ter hitrih uslugah. Člani zadruge lahko postanejo vsi Študentje in dijaki. Pri vključevanju se nismo omejili samo na šole mariborskega področja, temveč so člani tudi Mariborčani, ki študirajo v drugih krajih. Pravila nadalje določajo, da imajo pravico do zaposlovanja tudi študentje, ki eno leto pavzirajo. Sem spadajo tudi diplomanti mariborskih višjih šol. Trenutno je včlanjenih v zadrugo oko ti 530 študentov in dijakov. Vendar to ni realno »tanje, ker vsi člani še niso prinesli novih frelcvenlacijskih potrdil. Največji delež predstavljajo študentje VTS z 32 •/•, njim sledijo študentje VEKS z 18 «/o. Zelo močno so zastopani tudi dijaki mariborskih srednjih šol. Brez dvoma je zanimiv podatek o številu zadružnikov iz drugih republik. Teh je četrtina, vendar dobimo jasnejšo sliko, če pogledamo, kateri študentje so opravljali na zadrugi največ dela. V celotnem prometu imajo največji prispevek študentle višje tehniške 'šole, kar 40 »(•; med temi pa je polovica lz drugih republik. Naslednjih nekaj besed bomo posvetili očitkom, češ da s' zaposleni vedno istL da imajo nekateri prednost ipd. V odgovor moram pojasniti princip našega poslovanja, saj kakor kaže, vsi tega ne vedo, ali pa nočejo vedeti. Za prevzem nekega dela se zadruga dogovori neposredno s predstavnikom podjetja. V tem primeru lahko razporedimo delovno silo po na&ih prijavah. Velik del dela sprejemamo kar po telefonu in če hočemo delo prevzeti moramo takoj poslati člane na delo. V takih primerih sežemo pač po listih, ki so najbližji. Tako se zgodi, da nekateri večkrat delajo. Vsekakor Je bolj pametno, da zadruga sprejme delo .kakor pa da ga odkloni zaradi nekaterih notranjih principov, ln s tem izgubi poslovnega partnerja in prav v tem je bistvo naših poslovnih uspehov. Namreč, če neko podjetje želi imeti tedensko deset delavcev za razložitev vagona ali kamiona, smo sposobni narediti to samo mi. Druge takšne organizacije ali podjetja ni. Seveda pa so še pri dodeljevanju delu vjtfaii tudi drugi vidiki, kot npr. socialni, fizični strokovni ipd. Uvedli smo tudi knjigo p-Ijavljencev za delo, da bi se takim sporom izognili kolikor se da. Glavni obseg dela na zadrugi predstavljajo fizične usluge. Pri tem moramo ločiti dela. M imajo trajni značaj, kjer prevladujejo umske usluge z 82 »/o, pri občasnih zaposlitvah pa je W 'U fizičnih uslug. Kot zanimiv poda ek naj navedem, da je v 5 mesecih poprečni bto zaslužek na zaposlenega znašal 428 din. V prvih petih mesecih smo imeli 421 zaposlitev, v katerih je delalo 805 članov. Seveda so nekateri delali večkrat. Pri fizičnem delu predstavljajo glavna dela selitve, nakladanje ln razkladanje, flgurantske usluge, zemeljska dela. čiščenje zgradb, prevozi, pomoč pri zidarskih delih ipd. V intelektualnih uslugah Je precejšen napredek. Predvsem veliko študentov dela v naših laboratorijih, pa tudi pri izdela vi načrtov v raznih projektivnih birojih. Prav tako Je hDo zelo veliko inštrukcij. Poleg teh in še nekaterih drugih dejavnosti smo razvili tudi nekaj lastne proizvodnje. Izdelovali smo spomin, ke, luči, sveče, vizitke ipd. Kot zadnja novost v rateni poslovanju Je študentakl bife v študentskem domu, ki pa smo ga morali ukiniti zaradi prepovedi točenja alkohola. Brez dvoma pa je za zadružnike, ki pridejo k nam Iskat delo, najvažnejši zaslužek oz. urnšna. V ilustracijo naj omenim podatek, da Jr bna L 19C5 najnižja uma postavka od 2 do S din. Danes stremimo v splošnem k Hm boljšemu zaslužku naših članov. Tako imamo v letošnjem letu najnižjo urno postavko 5.5 din, najvlšjo pa tja do 13 din. Najpogosteje pa je urnina 6 din bruto ali neto. Kot najbolj občutljiva točka Je tudi urnina največkrat sporna. Namreč, zavedati se moramo, da zadruga s svojimi uslugami na trgu ne nastopa kot socialna organizacija v privillgiranem položaju. Tudi za nas veljajo ekonomski principi, zato n- moremo dvigati cene naših uslug nad Obče priznanim! cenami. Podjetje nt vpraša, kaj smo mi, kakšen je namen našega delovanja-; za njih je izključno važna cena in kvaliteta usluge, ki Jo nudimo. Ce se hočemo še nadalje uspešno vključevati v mariborsko gospodarstvo, moramo zadovoljivo izpolnjevati omenjeni zahtevi, in prav tu se nam večkrat zgodi, da izgubimo delodajalca. Pa ne zaradi cene, temveč kvalitete. Zgodi se, da nekateri člani ne Jemljejo dela dovolj resno, da zamudijo da delajo samo dan ali dva, čeprav delo traja dalj čaaa. da po enem dnevu pošljejo drugega, kt ga je potrebno ponovno majati ipd. Jasno je, da se v takšnih primerih gospndarska organizacija ne bo več obračala na nas. Vsi, id se želite včlaniti v zadrugo, vara sporočamo, da morate za vpis predložiti potrdilo o šolanju. Zadruga posluje za študente vsak dan od od 10. do 12. ure razen sobote. Prostore pa ima v novem študentskem domu v kleti Ob parku 7. katedra usi шшмшимшт iKMžiiuv iuiim uuhus im mvj ■СЛДОИКЈ UKU4 UttEDMMU r. in praksa). Revija prostor in čas je ta podatek objavila brez komentarja. Ml ;pn še to: povprečni dohodek mariborski industriji obutve znaša 820 din. Kakšen pa Je nnjnlžjl? Takšne razmere pač ne mo-' rejo spodbujati sposobnih čevljarjev. V Beogradu smo -slišali, da levičarski list Študent izhaja v 30,000 primerkih. Ni čudno. Po T erozijah in drugod krožijo armade kolporterjev, ki vzklikajo: Evo, Študent ... Se trinajst dni do dbletnloe Junijskih dogodkov ... še so vikendi in vile . še vodno Je veliko nepravičnega bogatenja itd. ,QuousQue tandem .... ? / Okrog študentskih domov v Mark boru se zgodi vedno !kaj novega* V torek, 3. Junija, so morali mi' ličniki odpeljati z marico tudi nekaj pretepačev. To je zadnja letošnja številka Katedre. Cenjene bralce prosimo, da v kratkem času poravnajo naročnino. Nakažete jo lahko na žiro račun 518-678-548. POPRAVEK: V 15. številki se v razpisu Kidričevih nagrad tekst pod točko 7 pravilno glasi: ca študente vseh visokošolskih zavodov v Mariboru: 1. PRISPEVEK ZKJ K MARKSISTIČNI TEORIJI IN PRAKSI Kandidati lahko v okviru te nagradne teme izberi Jo itemo iz ožjega področja fiziologije. sociologije, zgodovine, prava, ekonomike ,kult ure, političnega ali gv »pohorskega sistema, -mednarodnih odnosov ln podobne. 2. DESET MET ŽIVLJENJA IN DELA ŠTUDENTOV NA MARIBORSKIH VISOK®- Šolskih zavodih pripombe k odgovoru 2al mi je, ker prav v tem času škodujem tvornosti mnenj študentov in učiteljskega zbora VEKS, vendar mi vest ne dovoli molčati. Kar zadeva mnenje študentov VEKS, za sedaj Sotovo ne more biti tvorno, ker se o zadevi sploh fiiso izjasnili; tudi na omenjenem zboru študentov ne in se za napačno informacijo opravičujem. Vendar pa sem prepričan, da je velika večina študentov proti prestopnim pogojem na drugo stopnjo in prepričan sem tudi, da bi na morebitnem referendumu to potrdili, kar sem razbral iz razgovora, z mnogimi slušatelji. VEKS mi očita, da operiram le s 3-letno prakso *n da ne upoštevam dobrih študentov, ki se bodo lahko vpisali v tretji letnik. Povedati moram, da Sem sestavek napisal, še preden je omenjena komisija sestavila predlog. Odgovor VEKS vsebuje mnogo utemeljenih argumentov, proti katerim ni ugovora — navzlic temu pa je še mnogo odprtih vprašanj, na katere uralci niso dobili odgovora, ali pa je ta nejasen. Ranima me predvsem naslednje: šola je v svoji horbi za uvedbo druge stopnje nenehno navajala £ritično pomanjkanje ekonomistov. Navajam ne-'r.uj izvlečkov iz razgovora časnikarja in publicista Franceta Forstneriča, ki ga je imel z direktorjem VEKS prof dr. Danilom Požarom ter nje-Sovim pomočnikom prof. dr. Danilom Vezjakom m ki je bil objavljen v Večeru 4. aprila: »Zaostajanje Slovenije pri ekonomskih kadrih za ostalimi republikami, da o podatkih v razvitih deže-mh niti ne govorimo,, je zares pereče. To kažejo Podatki o številu študentov: SRS ima 8,6 odst. vseh prebivalcev SFRJ, 14 odst. vseh zaposlenih v družbenem sektorju, a le 5 odst vseh študentov ekonomije v SFRJ ... diplomanti ekonomije v “Rs predstavljajo v letu 1967 3 odst. teh diplomantov v SFRJ,. Zato pride na zaposlenega diplomiranega ekonomista v SRS največ zaposlenih v industriji med vsemi republikami, namreč 625. v BiH 308, v Srbi j. 296. Makedoniji 263, Hrvatski m 225, Crni gori 194. poprečje SFRJ pa je 295. Bodatki se še slabšalo... Število diplomiranih ekonomistov na 10.000 zaposlenih v SFRJ raste, v pa pada ...» ^EKS pa trdi v odgovoru celo tako, da se morajo Potruditi, da bi obdržali sorazmerje, ko govorijo 0 nadaljevanju študija 20 odst. diplomantov prve ®‘°Pnje. Protislovje je očitno: na eni strani strahovite potrebe po diplomiranih ekonomistih — na ~rugi strani bojazen pred hiperprodukcijo le-teh. Podobne odgovore zasledimo tudi v intervjuju direktorja VEKS Katedri. Tu bi se ustavil na teh besedah intervjuvanca: »Naši diplomanti, ki se hočejo vpisati v peti semester Ekonomske fakultete v Ljubljani, izgubijo leto dni za diferencialne izpite.« Sedaj se pa vprašujem: ali diplomant VEKS ne bo izgubil leto dni, ko se lahko vpiše na drugo stopnjo komaj po treh letih od začetka študija na prvi stopnji (to velja seveda za tiste, ki šolanje dokončajo pred potekom absolventskega staža (razen peščice slušateljev, ki študij dokonča v dveh letih). Ce pa leta, upoštevajoč šestmesečno prakso, ne izgubi zaman, potem ga tudi tisti ne izgubi, ki dela diferencialne izpite, saj so le-ti tudi baza za nadaljnji študij. Vprašam se nadalje, koliko odstotkov študentov od tistih 25 odstotkov, ki končajo prvo stopnjo na VEKS prej kot v 2,5 letih, ima poprečno oceno od 3 — 5. Lepo, da imajo v ZR Nemčiji »Kurzstudium« in »Langstudium«, v ZDA iunior colleges itd. Zanimivo pa bi bilo slišati, ali nadaljuje na tamkajšnjih drugih stopnjah le 20 odst. študentov in če je za ostale predpisana triletna praksa izven študija in kdo ter po kakšnih kriterijih odloča O' tem, kdo bo nadaljeval študij. Prav tu grozi največja nevarnost ter dvomi o tem, komu je pravzaprav druga stopnja namenjena in kdo bo na njej študiral. V razpisnih pogojih za vpis na drugo stopnjo VEKS piše: »Na drugo stopnjo študija se lahko vpiše tudi kandidat, ki nima triletnih praktičnih izkušenj, če je končal prvo stopnjo študija najkasneje po dveh in pol letih študija in če je imel poprečno oceno opravljenih izpitov na prvi stopnji od 3 do 5. O vpisu takih kandidatov odloča vpisna komisija pedagoškoznanstvenega sveta VEKS. O nadaljevanju študija ljudi v praksi bodo odločali v gospodarskih organizacijah.« Bati se je torej nepravilnosti in subjektivizma ter vprašanja, kdo bo in kdo ne bo nadaljeval študija? Ali bodo med njimi res le najsposobnejši? Predstavnik VEKS je na zboru študentov dejal, da bo v začetku prav gotovo igral pomembno vlogo »sistem tete in stricov«. Mislim, da so redni študentje nekako pritisnjeni ob zid, medtem, ko bo prav gotovo mnogo ljudi iz prakse, ki bodo nadaljevali študij na drugi stopnji brez potrebne osnove in sposobnosti. Res se borimo za študij preko selekcije v znanju in sposobnosti. Toda če bo delovna organizacija dejala po treh letih svojemu uslužbencu — d.plomantu VEKS, ki bi hotel nadaljevati študij ter je zato sposoben »ne«, kako bo nadaljeval študij brez denarne podpore? To so seveda le predpostavke, ki pa se kaj lahko in se verjetno tudi bodo uresničile glede na premajhno jasnost in dognanost prestopnih pogojev. Postavlja se tudi vprašanje, ali je takšen način vpisovanja zakonsko in ustavno utemeljen in ali se ne krati pravica do šolanja. Vse te stvari bo morala skupščina SR Slovenije temeljito preučiti, preden bo potrdila statut VEKS. In še: menim, da bi bilo najbolje, ko bi izrazilo svoje mnenje o zadevi čimveč ljudi, dobrih in slabih študentov, pa tudi dobrih m slabih profesorjev. BRACO ZAVRNIK zapisnik sestanka kluba prekmurskih študentov dne 26. maja 1969 Klub je med drugim na svojem zadnjem sestanku v tem šolskem letu razpravljal o študentskem tisku KATEDRI. Dejstvo, da malo število študentov bere list Katedro in dejstvo, da je ruti naročniki ne dvigujejo, nas je pripeljalo do tega, da smo torej spregovorili nekaj besed o Katedri in se vprašali za vzroke. Prekmurski študentje smo bili mnenja, da je list Katedra skozi celotno leto izboljševala svojo vsebino in da je dokaj na visokem nivoju. Tudi sam koncept lista je zadovoljiv, smo pa mnenja, da list ima nekatere pomanjkljivosti, ki bi sc morale odpraviti. Mnenja smo, da list premalo piše o severo-vzhod-ni Sloveniji, kar bi bilo nujno; saj je večina študentov prav iz tega dela Slovenije in bodo tudi tu ostali. Premalo se je tudi pisalo o študentskih problemih, o njihovem življenju. Mislimo, da je eden od vzrokov za nezanimanje študentov za list v tem, da uredniški, odbor po svoji lastni usmerjenosti kroji politiko lista. Potrebno bi bilo, da se k sodelovanju pritegne čimveč študentov. S tem bi blo omogočeno, da bi Katedra postala pestrejša, zanimivejša in bolj privlačna. Moti nas tudi, kako mora ena oseba opravljati dve funkciji pri listu in kako mora opravljati delo pri listu ir. v Študentski zadrugi. Zdi se nam, da je potrebno določene funkcije med sabo ločiti. Potrebno bi bile, da se na neki drugi način seznanja študente z možnostmi zaposlitve preko zadruge. Dogaja se. da večina študentov zve za delo takrat, ko je že opravljeno. Želimo, da se razpišejo vsa mesta urednikov v Katedri, da se posamezne funkcije med sabo ločijo. Zahtevamo tudi, da je razpis javen, da pri postavitvi urednikov sodeluje širši krog študentov. Odbor kluba Študentov Prekmurja Žalostni smo, ker se je odbor Kluba prekmurskih študentov šele sedaj, na konca leta odločil spregovoriti Katedri.. Tako se pač ne da več veliko popraviti, kljub temu pa bomo skušali storiti kar je v naših močeh, da bi prekmurskim študentom ugodili. Na zboru študentov pedagoške akademije so isti študenti zahtevali, da bi bil list tudi bolj zabaven, nekako tako kot Mladina, če smo prav razumeli. Zavoljo tega jim skušamo ustreči m ponatiskujemo, ker sami pač nimamo dovolj sposobnih sodelavcev, spodnji sestavek iz Mladine. Uredniki P. S. Ne razumemo, kaj naj bi imeli mi opraviti pri Zadrugi študentov. Predlagamo, da se glede tega vprašanja obrnejo na upravni odbor zadruge. Pa še: ne vemo zakaj bi študente motilo, če ena oseba opravlja dve funkciji, če pa ta ista oseba svoje delo opravlja zelo dobro. Zanima nas pa vendar delo, ne pa funkcija, ali ne? ni še pravega je nesrečna. Dve led je U razila. Sedaj hodi že ne- И kaj časa z 31-letuim, akademsko Izobraženim mo- 3H . 31 K leina Studenčka Metka hodila s fantom pa sta se razšla. Sedaj hodi le krnsko izobraženim sitim. Domači so navdušeni, njej pa navdušenje kopni. Zdi se ji, da sc ne ujemata. Na ljudi naredi vtis Ш zelo izobraženega, nekoliko vzvišenega človeka. ■ Metka pa vsak dar bolj. z razočaranjem opaža kako 73 je v svoji notranjosti raven. Doma je le na svo- ™ jem področju. Nič ne ve o glasbi, o slikarstvu, še "S manj o književnosti. Ce ga Metka le popelje kdaj * na kakšno slikarsko razstavo, mu je tam mučno in Ш dolgočasno. Včasih gresta v kino ali v kakšno resta-trači jo in to je vse. Tudi ra naravo nima smisla. Pogovarjata se le e vsakdanjih rečeh. — Morda Metko še bolj boli to, da ie nekako hladen, skoraj еШ- čcn. Smešno sr mu zdi, da npr. otroci kdaj o Udaru-_________ jejo svoje starše. Podobnih -tvari bi lahko naštela И še eel kup. Sedaj je začela hoditi na koaeerte In v galerije z gira fantom. Zelo dobro se razumeta. Rad jo Starši niso prav nič navdušeni. Fant se je brez dl- ■ plome zaposlil in bolan Je. Mvtko veže s njim veliko M prijateljstvo, ni pa zaljubljena. Vsi jo sprašujejo kdaj se bo poročila. Saj je vendar _ stara že 22 let! Metka na š- -i našla pravega. To jo Ц skrbi. Občntek ima. da bo ostala sama. Draga Metka — ta občutek, da boš ostala sama ni Ц zraste! toliko iz tebe ki t b okolja v katerem živiš. Rada bi, da bi ob tvojem p. Imeru postalo bolj zavestno tebi in drugim dekletom, koliko nesrečnih In nehnrmoničnlh zakonov se lahko rodi la ne utr me IJene panike, da bo dekle ostalo samo. Premlada hm prezgodaj stopajo v zakon - človekom, Id ga prst- mu malo poznnjo alt pa že pred poroko niso a njim po- m vsem zadovoljne, pa se tolaži'o. da ga bodo peeneje IH ie prevzgojile. Tak izain na osreči zakonca, ie M| manj pa otroke, k< Iz takega zakona zrastejo. Tl nisi tako nespametna, Metka. Razmišljaš in pra- flB sojaš in sl želiš za bodočega moža človeka, s kate-rim te bo vezalo razumevanje hi ljubezen. Bojiš m ■ praznote, ki bi lahkr kraljevala v tvojem zakonu “ kljub zunanji ugodnosti in uiejenosd. Prav je tako. H| Ne skrbi, da ne boš našla pravega. ЖеМ sl še mlada. * Ne pnstl se vplivati od drugih. Kateri je pravi, bal pa morala sama presoditi. Bržkone ni pravi nobeden od obeh fantov s kateri na hodiš. Ko boš našla pravega, še pomislila ne boš na drugega. Tndl spra- jffi Sevati tl ne bo treba nikogar, kaj naj storiš. Oh ™ niem se boš počutila mirno, varno ln srečne. Mirno uiivrJ svoie mlado življenje, Metka. Studi- “ raj, hodi še naprej na koncerte, v ealerljc, v kino. H na Izlete, poglabljal prilateljstva. Na tej svoji poti ™ boš brez naglice in panike srečala človeka, ki bo Ja postal tvoj živi len jskl spremljevalec Bolj ko boš v_ tem pogledu mirna, prei se bo to zgodilo. Iz srca vam pošilja pozdrave Vaša svetovalka Vida ’■ prostor in čas Z nestrpnostjo smo čakali na prvo številko tolikanj najavljane in s takšnim hrupom vstopajoče revije. Že po izjavi, ki smo jo lahko prebrali v časopisju, smo mogli spoznati, da revija skuša izpolniti nekakšno vrzel, ki naj bi zevala v slovenskem revijalnem utripanju. Jasneje in določneje govorijo o tej vrzeli uvodne besede v številki 1/2 in zapis Zakaj nova revija V. Kavčiča. V uvodu (izdajatelji in uredniki) ugoiavljajo nezadostnost povojnega slovenskega revijalnega življenja in, kolikor takšna uvodna beseda dopušča, govorijo o proslulih in obstoječih revijah. Morda nekoliko moti, ker se uvodnik pač postavlja na nekakšen vzvišeni piedestal, s katerega potem motri vse kar je bilo v revijalnem življenju dobrega in slabega ter s takšne pozicije tudi le-to »razsodno« kritično obdeluje. Saj uvodnim besedam ne gre odrekati tehtnosti, zlasti pa ne resničnosti in dokazljivosti vsega, kar je zapisano, vprašljiv je le omenjeni »očetovski« odnos in pedagoško dvignjeni kazalec. Ta je še posebno vsiljiv in nadležen v Kavčičevem zapisu Zakaj nova revija. Ce se na kratko ustavimo samo pri odlomku, ki govori o Dialogih bomo mogli zvedeti dovolj o piščevi »razsodnosti« in »vzvišenosti«. »Kaj pa Dialogi?« nas poučuje Vladimir Kavčič, »ali niso pokazali zadostne strpnosti in odprtosti, da bi na njihovih straneh lahko dobili prostor vsi tisti, ki so bili po merilih politike postavljeni na cesto iz Perspektiv, Sodobnosti in Problemov, po merilih kulture pa so neodtujljiv del sodobne slovenske kulture? Ne. Dialogi to niso in najbrž tudi ne bodo mogli postati, dokler sami v sebi ne bodo rešili temeljnega nasprotja, ki je v tem, da hočejo po eni strani ostati revija za vse regionalne probleme Štajerske, po drugi strani pa ta »regija« nima toliko piscev, da bi lahko kljub skromnemu obsegu polnili revijo. Zato v njej kar po vrsti sodelujejo pisci iz drugih »regij«. Čeprav so morda v večini, pa so v Dialogih še vedno gostje, gostje štajerske regije. Da je tako, ni krivo uredništvo Dialogov, tudi ono samo le odseva razmere svoje »regije«. (Na podoben način je pisec sestavka obračunal tudi s Problemi, Katalogom in Sodobnostjo.) Kaj klavrno je, da odgovorni urednik revije, ki se nenehno razglaša za odprto in dovzetno, slovenski kulturni prostor še vedno deli na »regije« z narekovaji ali brez njih. Še bolj žalostno je, ker celotne Dialoge in vse, ki so pri Dialogih kdaj delali meče v en koš in jih s par vrsticami postavlja v nekakšno namišljeno štajersko provinco. Kakor da bi Vladimir Kavčič ne vedel, da so se uredništva menjavala in, da je bilo zgolj od ekipe, ki je revijo vodila, odvisno, kako je razreševala tisto protislovje, ki je po njegovem mnenju »nerazrešeno« in »temeljno«. Kakor da bi nikoli ne slišal, kako so se bivši in nekateri sedanji uredniki potili pod pritiski z raznih strani, ki so bili bodisi političnega bodisi resnično provincialno — mariborskega značaja. No, pa saj bi že sam seznam imen, ki so v Dialogih objavljali, ovrgel tudi Kavčičevo trditev, da hočejo Dialogi ostati revija za regionalne probleme. In konec koncev, kai so sploh to regionalni in kaj občeslovenski problemi. In takšne mejnike postavlja Vladimir Kavčič v trenutku, ko se vsi krčevito trudimo, da bi integrirali slovenski prostor. Morda sem ob takšnih trditvah pisec teh vrstic tudi sam prizadet, ker sodelujem v uredništvu te »regionalne« revije (v katerem je tudi Herman Vogel iz ljubljanske regije in dr. Erik Prunč iz graške ali morda celovške regije). Prizadet zlasti zavoljo tega, ker ne vem zakaj bi moral skupaj z drugimi uredniki požirati Kavčičevo jezo, zagotovo zgrajeno na zamerah iz dobrih starih slogaškip časov. Toliko o Dialogih. Rad bi pa še povedal, da bo revija Prostor in čas kaj kmalu postala zares zaprta in regionalna (tokrat ne prostorsko, marveč mišljenjsko), če se bo skušala afirmirati na način obregova-nja, očitanja, namigovanja itd, namesto na način ustvarjalnega razgovora. Ko Kavčič svoj sestavek končuje z mislijo, da nova revija pomeni tveganje, sc moramo pač vprašati, kaj pod tem tveganjem razume. Če to, kar je zapisal v omenjenem sestavku, potem hvala lepa. Mi je pač bliže tveganje Problemov, ki je funkcionalno in osvobojeno senilnega leporečja na relaciji Mi kulturniki — Vi politiki, ki se skuša vključevati na način sočasnega priznavanja in kritike institucij. Seveda pa s tem, ko zavračam Kavčičev uredniški čredo, še zdaleč nisem reviji nasproten. Nasprotno. Vesel sem je in navdušen sem nad Kocbekovimi Nemškimi zapiski, ki pretresljivo in z njemu lastno sugestivnostjo prodirajo do dna usodnosti tega trenutka za slovenski narod in njegovim travmam iz preteklosti, nad Pahorjevim pogumnim in ostroumnim zapisom Odisej na jamboru, nad Debenjakovim sestavkom Nacionalno vprašanje: ali res manever birokratov, nad Udovičeviml pesmimi in še. Vse to in marsikaj drugega pa seveda ne gre zlahka v korak s Kavčičevim jezljivim in razkrojevalnim obregovanjem. Kaže, da je revija resnično že v prvi številki pokazala, da je pred razpotjem. Ali se bodo v njej bohotili obrekovanje in obregovanje (lep primerek je tudi smešen Udetov napad na Brača Rotarja, nekateri Odsevi in drugo), ki bo pogojilo popolno netolerantnost napram^dugačnim nazorom in stališčem? V tem primeru bo pač revija tistemu, kar so zapisali na prvi strani (TU SMO SLOVENCI) napravila veliko škode, ker nas bo še bolj razdvojila in razdelila v nazorske, »regionalne« in vsakršne skupine in skupinice. Ali pa bo delovala kot integracijski faktor, kot sodobna, odprta, dovzetna publikacija, ki bo svoje poslanstvo dojela v vsej njegovi usodnosti, ki bo sicer izpovedovala svoje humanistično izhodišče, toda ne kot sentimentalno-huma-nistično, ki bo borbeno in polemično posegala v naše življenje, pa se pri tem ne bo zveličavno razglašala za edinega in poslednjega razreševalca naših protislovij in razpotij. Drago Jančar 2000-revij‘a za krščanstvo in kulturo »Morda je zadnji povod za revijo, ki nastaja, prav želja po novem, pristnejšem izrazu človekovega religioznega snovanja; želja po soočanju z vso zapletenostjo vprašanja religije in ateizma. Okvir, ki nam ga nudijo ustaljene verske norme, v današnjih miselnih tokovih odpovedujejo; tako ostajamo goli in brez moči, prepuščeni tveganju, novemu iskanju. Naj staroste slovenske cerkve ne vidijo v naših iskanjih upora proti Cerkvi; želimo le evangelij — ki je duh življenja — živeti tukaj in sedaj. Naj ateisti ne vidijo v našem poskusu nove apologije krščanstva — želimo se le soočati z zadnjimi vprašanji človekovega duhovnega sveta.« Tako pravijo izdajatelji nove revije v uvodu. Gotovo bi bilo težko soditi, kalto ie v resnici s tem novim iskanjem. Za to bi bilo potrebno veliko znanja in podkovanosti v filozofiji. Že uvod in pregled sestavkov, ki jih objavljajo (med ostalimi tudi Nizozemski katekizem in Pierra Teilharda de Chardina Duh zemlje) pa nam pove, da se izdajatelji iskreno trudijo, da bi to, kar so v uvodnih besedah nakazali tudi resnično počeli, da bi bilo njihovo sporočilo dejansko strpno in odprto, da bi religijo in Cerkev pojmovali na sodoben način. Kaže, da jih vse manj ali nič, ne zanima institucija Cerkve; verovanje naj postane neodtujljiv del človekovega bistva, vse bolj intimna, človekovemu duhovnemu bitju in žitju imanentna struktura. Zdi se, da je tukaj tista stična točka, tisto izhodišče, kjer bi se mogel začeti ustvarjalni odnos med ateizmom in teizmom. V trenutkih, ko je izključena in postavljena na rob »sfera socialnega«, kjer ostaja zgolj človek in »pot do človeka«, je most zgrajen, razgovor vzpostavljen. Janez Mlakar Vladimir agustinovič gajšek in tone petan: ■ USI Dostikrat se človek v življenju prevara, pravzaprav prevara samega sebe, bledoličen in gol, prestrašen in odtujen, nenehoma skuša skočiti v prazno višino; pred seboj vidi vso razprostrto nedolžnost, vso tisto prihodnjo nasmihanje, ki se je spremenilo v nakremženo vagino; tedaj s sklonjeno glavo in že čisto oglušel kriči, da bi zakril svoj trebuh, svoje hermafroditsko bistvo. Tedaj teka od stolpa do stolpa in grize ure kot da bi grizel sive uši in nori po sicer nevidnih poljanah, v katere se je ujel, ne da bi sc tega zavedal. Prevaran je in zavest o igri ga utruja na smrt, ves svet seje razprostrl pred njim kot igračka na materinih kolenih. Včasih se mu celo zazdi, da posluša tisočero glasov, da vse uši kričijo »ZMAGA« in da je v svoji lastni samoti pribežal do nesmisla, to ga grize, ga ogloda do kosti, mu izpi-ja nekaj centimetrov dolge živce, lovi se kakor da bi se na novo in vendar odraslo rodil; uši ga preganjajo iz ulice v ulico, vsa luč jih je polna, tako da luči počasi ugašajo v ušivi posiveli barvi, mrak postaja podoben zlepljenim ušem, a to preplavljanje se dogaja brez konca. Zakaj brez konca? Zakaj ne raje brez začetka? Njegov glas omaga in slišati je le še tiho pogrkavanje. Sam se je zaklenil v samoto, in ključavnice iz ušivih telesc — ali so to zares uši? — ga prepredajo v obliki pajkove mreže. Kakšen okus imajo pravzaprav? Kaj imajo? Okus? Kako naj bi uši imele okus, ko pa živijo, ko se gomazeče razprostrejo po tisočerih zidovih, po samoti in po predsmrtnih vzdihih. Mrak se izgublja, luč in senca sc sesujeta, a to še ni tema. To ni nič vidnega. Kvečjemu bi lahko človek otipal gomazenje, ki je prekrilo široko razprte zenice. Ce pa bi to storil, bi pobijal drobni, gomazeči, sivi mrčes in brozga bi bila predvsem podobna pepeinim solzam. Človek bi suho jokal. A ni nikdar imel oči. Tudi oči so bile utvara. Ni govoril, zakaj celo usta so zaigrala svojo vlogo, odigrala so in gibala so se v burnem smehu. Ni premaknil rok, ker jih ni imel, pravzapiav pa bi po lastnem priznanju lahko ugibal, če je sploh kdaj kaj imel. Ni hodil, ker ni pregibal stopala po zemllji, ni zarisal otroškega kroga v pesek. Glavo je skril v ramena in oboje je bilo čisto izmišljeno. Izgubilo se je, kakor se je izgubil prsni koš in trebuh, kakor so izginili že v rojstvu notranji organi. In vendar je plaval z ušmi proti teki novih uši, neslišno je visel v zakrivajoči jutranji zarji, je ležal na obzorju, razpotegnjen čez morsko gladino. Nikdar se m prevaral, če je le mislil. A ker je bil prešibak, da bi spoznal svojo zlobo, svojega zločinca, svoje telo, se ni mogel ustaviti; zato je bežal in mislil, da v navidezni torni.®*lika tisočero lučk. A to so bile čisto njegove, povsem f»°ve človeške muke. Maščevanje je pritisnilo ob tla£*°vo spanje, nič več se ni upiral telesnosti, prisluško?”* zlobnim spevom, ki so padali z ognjenimi meteorji Г/J.^nanjim plastem. Smrtno ranjen sc je vzpenja! proUposom, vsaj tako je tuhtal. Vsaj branil se je, opazoval' "Voje telo v nekem drugačnem prostoru in času, čepi' 8 jo^hkrati želel, da bi zrušil svojo lastno večnost, d® Jihičil svoje neskončno poželenje po vsemoči. Kričal ** bolečine, sam od sebe je kričal, torej ne z usti, uf!® j8®! so prodirali v njegovo bistvo, vračali so se hlada1 'hio kakor umobolne klice. Ni čutil telesa niti teme. v. J°ti, takrat ko je bežal, je spoznal samega sebe Visa* »fasti mrtvih uši so čakale na njegovem jeziku na nov® "ašanja. Vse izgine. Človek, začuden nad samim seboj, s strahom v zenici in z bolečino na vekah. Pravzapr® 88 spi. Sanja se mu, da se je prebudil in da bo z.aep** fobije, da bo med nekakšnim svetlim žarčenjem ug® j* sonce. Res, to je nenavadno: drugi dan sc je pojavl ^ena kepa na gladini, na gladini gomazečih mrčesov. .4’uplu so ge trepetale obrvi. Pene so lizale njegov izrni®* obraz. Življenjski pesek — milijoni ušivih trenutkov, » g*or ozvezdja tonejo v sončni svetlobi — je precedil 4!ovo možgansko skorjo, je precedil sleherno smrt in " ®trah. Človek ni imel preprosto časa, da bi si obr®*!^ hirčes s telesa, vse tiste živalice s ploščatimi glavl z dolgimi želi in mirnimi tipalkami. Kajti njegovo ^ je zalil nevidni strup, iz vsakega prsnega koša so ®с* 4*a rebra. Kako vzvišeno bi vendar lahko bilo telo., ./ft^ dnokrvnost ubija dalje. Človek se preprosto ustraš^8ega sebe, verjame v lastni krog, a si ne upa stopiti ''^. j^eminja se v prah in tega niti malo ne opazi. Res, pazi. Res, V5 se v življenju dostikrat prevara. V smrti in spanj®Vse drugače, vsak se boji nagrobnika in lastne podo® Vsakdo se boječe zaklene . pomele stene in v samoto, vsakdo zaškrta s ključavi"® jtoi s srčnim utripom, tako da iz tesnobnih sten prig°|J ,.**stih nekaj milijonov mrčesov, ki so se skrivali, ot* cet\i za prihodnost in novo praznino. Dober večer, ne, 0 jutro! Se je kaj zgodilo? Je kdo umrl? — 5 j dl« *lCl Dober dan žalost, ne, namreč prej, predno so brezupno razmišljal, tli s? ki tako boleče tone s kož* svetli točki. Žareča krogi® prostorom: svetleče kakof hlastno iztegnil oglodane pa se spet izmika in brezšumno cvre in reže vleče in suva svoje telo z® kriči v paničnem strahu, ij* uši II Jutro žalost; spoznal jo je Vstajali in ko je še sam kaj zgodilo in kdo je on, ,^-ho odtujenost proti neki •j,, neutrudno igra s časom in .. se požene k njemu, da bi roke za prazno utvaro, Sivkasto gomazečo gmoto, piedor skozi mrčes, ko on vzdihuje in stoka, grabi in ^eva tišina in premik mi-^aprt vase in v svoj strah telo da bi z njim doka-vleče za seboj v večnost, se samo brezsmiselno pe- lijonov in milijarde razmišlja, čemu je sploh zal svoje učlovečenje, če pa je ne bo nikdar ha in ruva za igrivo '-‘“-u se mu zaprejo težke utrdi ^ in ki greje telo, greje izglodan skelet, v katere!®*. skritega prostora v katerem bi lahko skril sV°l^ijal pa veke odpre pred njim ni ničesar, kar bi drugačen svet, svet, ki njim ni ničesar, каг oi »(urugacen svet, svet, ki ne bi bil podoben sivini ,jjfc,/^i grozi. Zato veke raje zapira; navadil se je n® K Upanje, ki prihaja z ene strani pa tudi iz vseh sW®j ЛаВ in ga ne doseže samo zato, ker se v sebi še ni , , 'uočiti, kam naj se stegne in kam zagrabi. Vse točKe, , Ja so mu dosegljive, kakor lastne misli, ki pronicaj® , . Preživeli čas, obenem pa so vse predaleč, da bi I®*L „ ‘hteči neodločnosti ocenil, katera je tista najbližja. & leva roka vleče v levo in desna v desno, noge cepet| «?Vzdol in glava suva nav- -~/'V 4 f zgor, razčetverjen v dvoUV žu, gomazeči mrčes pa Мел v**e, pritiska nanj in hlasta med sabo, da bi se prcrifljjj^ej. ušil Uši zaradi njegove trdovratne domišljij^.jlh8 telo, svoje telo po kate- tam kakor razpet na kri-rem se je razlezel življenj rčes. pa ni za vse prostora. Samo tiste najbližje, tiste, ki se lahko zažrejo v njegovo tkivo, okusijo slast tuje toplote in vonj krvavega mesa, one zadaj pa pozabne tonejo v brezoblično nepomembnost. Človek pod njimi se ne brani — nima več moči ali pa je sploh ni mel — slepo upa, da je nekje svetlobni žarek, ki bo znova zarezal pot v gomazečo gmoto, jo razblinil in uničil, sestavil njegovo razmetano telo, ga povezal z lepljivo ilovko in mu, ne da bi se zavedal, pritisnil pečat prvobitne oblike v katero se vrača. In tako bo spet prevaran. Morda je žarek samo upanje? Morda je le uteha za strah! Potreben mu je! Telesu daje drobno drgetanje, opominja na življenje v njem, a ker ni del njega, mu ne pomaga v neenaki borbi proti množici; samo oplazi ga in predrami, pa se takoj pritajeno skrije, kakor da se posmehuje ob razkošnem siromaštvu vzbujene strasti za življenjem. Zato telo ne more umreti tam spodaj. Počasi tone zaprtih vek med mrčes, kakor tone kamen v morju, ki potem brez upora čaka, da ga alge in korale neločljivo zlepijo z dnom. Da, tam je dno, tu pa ga ni; tam je tema, tu pa samo brezbarvna večnost, tako da ne ve, ali se potaplja ali plava proti gladini — v večnosti ni zgornje in ne spodnje meje. In praviš da se brani? Laž! Nikdar se ni branil, le drgetal je v strahu in to nemočno telesne valovanje spreminjal v junaštvo. Ce bi v drastični borbi ubijal okoli sebe, bi umiril gomazečo gmoto, razblinila bi se, posušila na soncu in lahko bi stopal po njej, kakor po neskončni tlakovani cesti. Čutil bi telo in spoznal pomen udov — svetlobe ne bi iskal, ampak bi bil v njej. Tako pa se je umaknil vase; teši se z lažjo, kako krili z rokami in stiska oglodane prste v brezoblično pest, kako ubija in gazi prekleto golazen. Pa še ta laž je krhka posmehljiva in nemočna; vrača se vanj noč za nočjo, pa ne sprošča gibanje ampak mirovanje. In ker tako neuporno sprejema nevidno gomazenje, ne razlikuje več noči od dneva; z zaprtimi vekami zaman meri razdalje, prostor je odmaknil svoj pomen, ostal je le čas, kot največja laž, saj tudi v njem ni rešitve. Boječe opazuje svetlobni žarek, ki spet prihaja, počasi in vztrajno, nič več bliskovito, leze proti njemu in odriva uši in njegovo spanje. Tako zjutraj stoji pred ogledalom: onstran svetlih in nepravilnih molekul zre vanj nekaj, kar je njegovo in česar se ni dotaknil nadležni življenski mrčes. Toda kako naj izgnano, lastno resnico utelesi v sebi? Ce razbije steklo bo vse izginilo v nič, če pa je steklo tam ne more skozi njega. Vseeno se je rešil! Poiskal si je tisto najbolj preprosto vsakdanjo rešitev, ki jo išče vsakdo. V žepu nosi ogledalo in večkrat se pogleda vanj. Zadovoljen, da vidi tisto, kar ne bo nikdar njegovo tava kot človek med ljudmi skozi dan, ko pa pride večer in ogledalo izgubi svojo moč, je spet sam in utesnjen med stene z grozo in gomazečim mrčesom. K starim tokovom se zlivajo novi, plezajo vanj preko mrtvih in lepljivi v lastni sokrvici se mu posmihajo, ker jih ni ubijal prejšnjo noč. Da, dober večer, ali je res kdo umrl? BORIS CIZEJ ljubezen G. de la Tour moj lepi sošolec oče mama soseda nadstropje više moja rdeča kravata njene oči јггптџ hendrix topla plavolaska (barvana) iz bifeja na vogalu njeni lasje malo pivo rosno mrzlo Sreča I. Lo-Johansson njena hoja park pred fakulteto njena usta majski večer njene roke jaz nič ljubim nič l>ogo Čerin: fant z vžigalica onekaterihpomanjktivostihvZK Zveza komunistov Jugoslavije ima danes že veliko članov. Nobenega dvoma ni, da bo to število še rastlo. Iz dneva v dan lahko beremo o sprejemih mladine v to organizacijo ih iz dneva v dan si, vsaj jaz, postavljam vedno ista vprašanja. Vprašanja, id so verjetno edini vzrok, da tudi sam še nisem mogel pristopiti k partiji, čeprav sem že imel veliko priložnosti. Je res vsa ta mladina, ki danes z navdušenjem stopa v organizacijo, za to tudi zrela.? Ne vedo morda ti ljudje še vedno premalo o ZK., o njeni vlogi in nalogah? Ne škodi morda ta množičnost partiji bolj, kot pa koristi? Zakaj nima ZK pravzaprav več članov, kot jih pa danes ima? Kaj predstavlja partija za vse tiste, ki so zunaj nje m kako gledajo, le-ti na tiste, ki so bili sprejeti? Slišimo, govorijo nam, beremo, da je partija najnaprednejši del delavskega razreda, da je gibalo, da je elita ... Je taka tudi v resnici? Nihče ne dvomi, da naša partija danes v svetu nekaj predstavlja. Da je v teh poslednjih letih dosegla zaradi svoje politične usmerjenosti veliko priznanja in občudovanja. Na zunaj ji torej ne manjka občudovalcev. Toda ali vidimo tako tudi mi? Verjetno bi ji lahko marsikaj očitali. Poglejmo samo v leta po vojni Marsikdo z maslom na glavi se je znašel v partiji in tam je še danes, po možnosti celo na kakem položaju. Spomnimo se na leta, ko je članstvo v partiji pomenilo tudi privilegije, ko so ljudje zaradi koristi pristopali v organizacijo. Tudi to so stvari, ki danes predstavljajo zanjo samo oblast, ki ji vsekakor ne delajo časti. Je morda tudi to vzrok, da ni tako številna, kot bi lahko bila? Življenjsko pravilo govori o kvaliteti in ne o kvantiteti. Kako je torej s kvaliteto? Po dogodkih v Češkoslovaški je bilo zaznati množično pristopanje v partijo. predvsem mladine. Vse lepo in prav, če bi ne bila množičnost tudi dvorezna. Res, da prinaša vsaka osvežitev nova mnenja in morda tudi nov polet, res pa je tudi, da množica prinaša tudi določeno neresnost, se pravi zgolj navdušenje in malo delovnega duha. V tem pogledu je torej le bore malo koristi, prej minus za tako organizacijo. Mislim in prepričan sem, da partija ne potrebuje danes več množičnosti v tistem pomenu besede, ko bi lahko vsakdo pristopil v ZK. Narobe! Danes je čas, da se partija kot organizacija izkristalizira, da postane res tisto, kar bi naj bila. Leta konstituiranja so mimo, imamo partijo, ki je močna, ki nekaj pomeni tudi v svetovnem merilu. Zdaj je čas, da se znebi tudi vsega, kar je notranje ne odlikuje, ki ji daje še vedno pečat nezadostnosti. Postane naj tudi kvaliteta, ne le kvantiteta. Da bi pa postala res kvaliteta, je potrebno več stvari. Verjetno se vas bo precej strinjalo, da bi bilo nujno potrebno: 1. odpraviti množičnost. Ceje partija elita, naj to tudi ostane. Sam si predstavljam, da bi bil sprejem v partijo neka nagrada za delo, za prizadevanje, neka čast in ne le stvar agitacije ali samo lastne želje oziroma odločitve. Le na ta načip bo pridobila tisto, kar kot taka nujno potrebuje. Močno, zdravo, kritično in delovno jedro. 2. postaviti neko spodnjo starostno mejo, ki bi pa ne smela biti pod dvajsetimi leti. Nikakor nisem proti temu, da se tudi mladina organizira. Nasprotno! Vendar sem prepričan, da lahko stopi v partijo samo človek z izgrajenim svetovnim nazorom, človek, ki je delo in organizacijo spoznal, ne iz šole ali knjig in zgodovine, ampak iz stvarnosti. Le-tak bo namreč lahko doprinesel nekaj svojega; kritičnost in znanje. Ves ta čas pa naj se mladina zbira v marksističnih krožkih in drugih organizacijah, naj se pripravlja in naj se uči, njen pristop pa naj pomeni nagrado za delo in prizadevanje, ki ga je tu pokazala. Potem bi gotovo odpadli vsi tisti člani, ki so člani samo po tem, ker imajo rdeče izkaznice in ker vsakega prvega plačujejo članarino in nič več. Zal je takih še vedno zelo veliko. 3. še nujneje postaviti neko zgornjo starostno mejo. Nekdo, ki je danes star že čez 35 let, ne spada več v partijo. Zakaj do danes je imel nič koliko možnosti in več kot dovolj časa, da je spoznal in videl v čem je vsebina in ideja partije. In če je bil resen kandidat je tudi imel nič koliko možnosti, da bi se lahko včlanil. Ce se pa do danes ni mogel, mu tudi danes ni treba, ker bi tak pristop kazal samo še na špekulacije za morebitnimi privilegiji. 4. o d p r a v 1 j a t i napake, ki si jih je organizacija z leti nabrala in, ki so vse prej kot ponos ZK. Med te spadajo gotovo ljudje, ki so pristopili samo zaradi kakršnihkoli privilegijev, zaradi izkaznic, sicer so pa popolnoma neaktivni; ljudje, ki jim je uspelo priti v organizacijo, si pa tega zaradi masla na glavi ne zaslužijo. Preteklo je namreč že dovolj časa, da se lahko ugotovi kdo si je članstvo res zaslužil in kdo ne. Vse to bi lahko bilo tudi odgovor na vprašanje, zakaj nima ZK več članstva kot ga pa ima. Težko bi namreč dobili v partijo nekoga, ki ve, da je njegov sosed stopil v ZK samo zato, da je dobil potem v podjetju mesto v tej ali oni; pisarni; ali človeka, ki ve, da je sosed med vojno bil veliko bolj naklonjen nemški strani kot pa partizanom, po vojni pa vseeno stopil v partijo itd. itd. Priznam, da smo ponosni na Jugoslavijo, da smo ponosni na ZK, če smo zunaj, če smo v tujini. Laska nam, če se o naši ZK komentator Portisch izrazi zelo pohvalno in vendar? Dokler bo naša partija nosila v sebi tudi takšne elemente, bo težko, da bi si pridobila tisto pravo zaupanje in ljudi ki bi si zaradi svojega dela in znanja ter požrtvovalnosti vsekakor zaslužili mesto v tej organizaciji in/ki bi v ZK predstavljali tudi nekaj več kot samo kvantiteto. Za nas so gotovo zelo zanimive statistike, ki kažejo med študenti in izo-braženstvom daleko manjši pristop kot med delavstvom. In nobenega dvoma ni, da je ravno ta sredina veliko bolj aktivna kot tista iz katere se v večini pomlajuje ZK. Ne bilo bi odveč raziskati kje so vzroki, ki te mlade ljudi, za politiko gotovo ne indiferentne, puščajo ob strani. Ne gre podcenjevati delavske in kmečke mladine, toda še manj gre podcenjevati dejstvo, da je iz te sredine veliko premalo novih članov, da jih pride iz drugih slojev veliko več. Ne bi razpravljal zakaj se mi zdi, da je med študenti premalo članov ZK. Gotovo je eno, da vsi ti mladi brez dvoma vidijo ZK tudi s kritičnimi očmi, da zanje ni vseeno kakšna je notranja struktura organizacije, kakšni ljudje delajo v njej kot je brez dvoma velika razlika ali postaneš podporni član gasilskega društva ali pa član kakšnega znanstvenega kolegija. Franci Hedl humanae vitae V knjigarni Založbe Obzorja v Gosposki ulici v Mariboru je mogoče kupiti brošuro, ki nosi naslov na platnicah Človeško življenje, na prvi strani pa Zakonci Stvarnikovi sodelavci (za boljše razumevanje okrožnice »humanae vitae« Pavla VI.) Brošuro je napisal dr. Stefan Steiner, izšla pa je v zbirki Knjižice, ki jo ureja Franc Štuhec. Brošura je namenjena kar največ Slovencem in mladim parom ob poroki. Vsa brošura je jasno en sam zagovor papeževe okrožnice in eno samo prepričevanje ljudi naj se odpovedo kontracepcijskim sredstvom ali kakršnemukoli drugačnemu načinu, ki bi povzročil, da bi se »božje seme« razsipavalo. Kako je ta brošura. družbeno škodljiva menda ni potrebno posebej poudarjati. Kljub temu pa poglejmo nekaj citatov: »Cerkev se naj v te reči ne meša,« smo zadnji čas velikokrat slišali in brali. Toda Cerkev se mora mešati! Saj je posredovanje življenja sodelovanje s Stvarnikom. Odnose med Bogom in človekom pa urejuje po Kristusovi volji Cerkev. Posredovanje življenja je ena največjih in naji-usodnejših človekovih dejavnosti. Cernu je potem Cerkev,, če ne bi smela in morala voditi človeka v najodgovornejših dejanjih? Kakor ne bi bilo več pravega človeka, če bi mu popolnoma odvzeli npr. sposobnost mišljenja, tako ne bi bilo prave zakonske ljubezni, če bi ji samovoljno odvzeli sposobnost, da posreduje nova človeška življenja. To posredovanje namreč spada k njeni naravi, ki jo je sprejela od same božje stvariteljske ljubezni. Ko okrožnica našteje nedovoljena sredstva za uravnavanje rojstev, poudari: »Res je včasih dovoljeno dopustiti manjše zlo, da se izognemo večjemu ... Nikomur pa ni dovoljeno, tudi iz zelo težkih razlogov ne, delati slabo, da bi prišlo dobro« (tč. 14). Neposrednega splava, neposredne sterilizacije in kontracepcijskih sredstev torej ni dovoljeno uporabljati »z namenom, da se brani ali pospešuje blaginja posameznika, družine ali družbe« (prav tam), npr. da bi družina prišla do boljše življenjske ravni ali da bi imeli starši manj skrbi z otroki. Tudi sv. pismo obsoja slabo dejanje, ki bi ga kdo naredil z dobrim namenom: »Bomo li... delali hudo, da pride dobro? Obsodba takih je pravična« (Rimlj. 3, 8). In tako naprej in tako naprej. Seveda polemizirati s trditvami v knjigi nima nobenega pomena, saj so mnogi intelektualci po svetu in pri nas dovolj dobro utemeljili škodljivost prepovedi kontracepcijskih sredstev. Nič nimam proti prodajanju verskih knjig, povedati hočem le, da je brošura, ki jo legalno prodajajo po naših knjigarnah, družbeno škodljiva, saj nasprotuje vsem tistim, ki si na vse načine prizadevajo rešiti kopico socialnih in demografskih problemov s kontrolo rojstev. Morda še to: naravnost paradoksalno pa je, da se avtor zaveda vseh katastrofalnih posledic visoke natalitete. Na strani 10—11 je namreč črno na belem zapisano : ч Danes je skoraj 4 milijarde ljudi. Vsako leto se pridruži temu številu okoli 60 milijonov novih ljudi, torej za tri Jugoslavije. Okoli 1. 2030 bi se sedanje prebivalstvo podvojilo. Ali bodo imeli vsi ti ljudje zadosti hrane? Z e sedaj umrje od gladu na dan nekaj tisoč ljudi. Ce bi bile osnovne dobrine pravično razdeljene, bi lahko na zemlji dostojno živelo okoli 40 milijard ljudi. Toda niso pravično razdeljene. 13% ljudi poseduje približno % teh dobrin, ostalih 87 °/o pa samo '/3. Toda ta problem je po avtorjevem mnenju papež menda kaj enostavno rešil s svojim govorom v OZN, kjer je povedal: »Ko gre za vprašanje velikega in naglega prirastka človeštva, je vaša naloga, da poskrbite, da bo na mizi človeštva dovolj kruha. Nespametno pa bi bilio podpirati uravnavanje rojstev z namenom, da se zmanjša število povabljencev na življenjsko gostijo.« Tako. Stvari so jasne in enostavne. OZN bo po papeževem naročilu rešila ekonomske, socialne in kar je drugih problemov človeštva, Cerkev pa bo poskrbela za čiste duše. . J.. M. Proizvodno montažno podjetje ‘H* KOVINAR MARIBOR, MELJSKA 27 Proizvajamo dvižna garažna vrata iz dekonzirane jeklene pločevine V dveh dimenzijah VG-01 dim. 226 X 200 VG-02 dim. 260 X 200 vzgojeni smo v ponižnosti Uredništvo Katedre je dobilo sporočilo, da na gimnaziji v Ljutomeru dijakov niso pustili na redovalno konferenco. Ho kratki seji me je uredništvo Katedre pooblastilo, da preverim obvestilo in raziščem odnose na gimnaziji v Ljutomeru. Namenoma sem se tokrat najprej« pogovoril z dijaki. Našel sem jih na Glavnem trgu v Ljutomeru in jim zastavil vprašanje: Kaj mislte o dijaški samoupravi na vaši šoli? Na to vprašanje so dijaki odgovarjali, ne da bi se predstavili, takole: Jaz ne vem, vprašajte njo, ona se zanima za takšne stvari. Brez komentarja. Hvaliti ne morem, »šimfala« pa ne bi orada. Mi smo trupla. Kako je s samoupravo na ljutomerski gimnaziji? Vzgojeni smo v ponižnosti. Katedra: AH je res, da vas niso pustili na redovalno konferenco? Bes! Ponovno opozarjam, da so bile te besede izrečene na Glavnem trgu, kjer dijakom gimnazije očitno ni bilo do daljšega razgovora. Nato sem se napotil k drektorju gimnazije Ljutomer prof. Novaku. Tdkoj po tem, ko je po magnetofonu slišal izjave dijakov je odgovoril v temle smislu: »Ne vem kaj bi odgovoril. Priznati moram, da si niti mi profesorji niti dijaki ne moremo predstavljati dijaške samouprave. Toda nekaj je res. Pri nas dijaki ne kažejo dovolj zanimanja za iz-Venšolsko delo. Pobudniki vseh akoij emo profesorji. Delno je za takšno stanje krivo tudi dejstvo, da se velika večina dijakov vozi iz okolice in zaradi slabih avtobusnih zvez ne morejo dalje ostajati v šoli. Toda 'kljub temu ne morem teči, da ne dosegamo uspehov. Na trenutke so dijaki resnično pripravljeni delati. Tako smo povabili na razgovor . • ;'v- • ршш 1УУ1У1 5 cd >P^J zaprli so me v ječo krivih ogledal in me bičajo s pogledi smeha s pogledi psovk sam sem v ječi krivih ogledal vse je šlo ..... ostali so 'le spomini in smrt pred menoj zaklenili so me v ječo krivih ogledal in zabodli vame osti svojih žrel bila je sobota ali nedelja in na osti je nataknila smrt svojo režečo se belo lobanjo in moje oči moje oči izza ječe krivih ogledal Velikokrat imajo dijaki take zahteve, ki jim ne moremo ugoditi. Tega ne pravim za direktorja, on je še :kar v redu, toda nekateri drugi so starokopitni. Toda tudi on je drugačen kadar smo sami in kadar je kdo zraven. f Na tem mestu sem pogovor prekinil. Sedaj se ne da več razgovarjati med štirimi očmi in pogumna predsednica ne more in ne sme vsega bremena prevzeti na svoja ramena. Članek sem pisal kolikor se da objektivne ta sem se vzdržal vsake mozaik poslušati ptice kot glasbo sedeti v sonci kot v soncu ne ne bolje je tuliti z volkovi krvniki se skrivajo za svojimi biči rriso jim potrebne maske krvi marjetice iščejo svoje glasove po pašnikh svoje nfladosti govedo jim je z gobci izsesalo izvir večnosti delavci žulijo svoje jutranje cigarete z vodenim okusom in preklinjajo noseče žene Poslavljamo se. Poljubčke in pozdravčke čez hribe in doline, vam pošiljajo Drago Jančar, Braco Zavrnik, OlgaCerič, Tomaž Kšela, Janez Gujt, Franci Iiedl, Nikola Šoštarič, Ivo Rudolf, Bogo Čerin, Franc Filipič, Cvetka Inkret, Jože Jagodnik, Marjan Žmavc in mnogi drugi. Ж . Ш p* ' I »4. !,isoc -val in napove nekaterih prorač« Ppfioni, notranji t? -ije iz hirra,-..•.).->____ •"oči >* utrneš** jonskem an< -tko danes že tigoRv, verna j o v podjetjiiiV ^ini ostanki primil,^, -* 50% skup”* Тл jo po! л ' več * ттшјтижп.иг -г тш m јИ t'ečW m 'ш' S opfl Pri? | cci ( p / i r nil (ži-podroeja, -v- ,-umesto za modernejšo or-f'ajo za vzdi-že-. cvanje zase ‘ " . lovornjaji “ ino po' ii * 1 i . k " r f--1 f'nil.2 m ^^4 /o recidive I ЈШ . 8 , * i /;pu razi ;Iavo, £• 1 -.-^iBljevanski |,Ш -4* i ife^ranojn lah!i^» 1 HKj birokratski | < l!h HPl 1I.1ran -»( •' ft.- * k ''-g- |iih neblagb yj pija tudi poti A hpja^tnbili. ■'k Ufa* k . ^ V. - ■” *•»> * Fe &>•*. cnijsKega razmerje 'V Л. v. : $ . уЧ т A ★ H Tovarna avtomobilov Maribor — tovornjaki — avtobusi — specialna vozila — zračno hlajeni dieselski motorji Informacije v TAM in prodajalnah v Beogradu, Mariboru, Novem Sadu, Sarajevu in Zagrebu Skupščina skupnosti študentov MVZ po sklepu 4. redne seje razpisuje za doto pri študentskem listu KATEDRA 1. mesto glavnega in odgovornega urednika Z. mesti dveh urednikov notranje (študentske) rubrike 3. mesto kulturnega urednika 4. mesto urednika srednješolske rubrike 5. mesto tehničnega utednika S. mesto sekretarja P O G O J T : pod 1 izkušnje pri tisku, seznanjenost z aktualno družbenopolitično in kulturno problematiko, z delom in življenjem na višjih šolah, organizacijske sposobnosti, aktivno publicistično udejstvovanje; pod 2 — študent mariborskih visokošolskih zavodov, poznavanje študentskih in družbenopolitičnih problemov, po možnosti izkušnje pri časopisu; pod 3 — status študenta, poznavanju kulturnih in književnih problemov, po možnosti tudi ustvarjalna dejavnost; pod 4 — poznavanje srednješolske problematike; pod 5 — poznavanje grofične stroke .posluh za oblikovanje: pod e — usposobljenost za opravljanje administrativnih, blagajniških in organizacijskih poslov. Rok za prijave je 15. julij 1069. Pošljite jih na Izvršni odboc študentske skupnosti Maribor, Tyrševa 23. RAZPISNA KOMISIJA ZA RAZPIS ŠTIPENDIJ IN ŠOLNIN Mariborske livarne Maribor razpisuje na podlagi 5. člena pravilnika o štipendijah in šolninah štipendije in šolnine z veljavnostjo od začetka šolskega študijskega leta 1969/70 dalje, kakor sledi: Štipendije za šolanje in študij — na fakulteti za naravoslovje in tehnologijo, oddelek za metalurgijo I. in II. stopnja * — na ekonomski fakulteti, organlzacijsko-ckonomski oddelek, blagovno prometna skupina I. in II. stopnja 1 — na ekonomski fakulteti, organizacijsko-ekonomski oddelek, blagovno prometna skupina II. stopnja I — na ekonomski fakulteti, absolventa ckonomsko-analitič-nega oddelka " — na višji tehniški šoli. strojni oddelek v Mariboru I — na tehniški šoli, metalurški oddelek v Ljubljani * Prosilci za štipendijo morajo svojeročno napisani prošnji priložiti naslednje priloge: — življenjepis, — potrdilo o premoženjskem stanju, — zadnje šolsko spričevalo ali frcnkventacijsko potrdilo s potrdilom o opravljenih izpitih, — izjavo, da ne sprejemajo štipendije drugje, — priporočilo ZMS, SZJ oziroma št le. Prošnje sprejema delovna skupina splošnih služb MLM do 15. julija 1969 (razpisna komisija bo obravnavala samo prošnje » prilogami). — ^“industrijski kovinarsi šoli pri SC TAM za poklic — na(’e 1 ek t r o g o s*p o d a r sk l^ š o 11 pri EGSC Maribor za poklic obratnega elektrikarja Pri izboru trn Mo prednos t učenci z odličnim In pravdobrlm usnehom. Prosilci naj se zglasijo v delovni skupini splosnili služb MLM najpozneje do 15 jvlita 1969. S seboj naj prinesejo spričevalo »Uspešno končan' osemletni goU in pismeno mnenje dosedanje šole o njihovih sposobnostih in nagnjenjih. ca ca £= c— ecS £E CCS GO \ ca MARIBORSKA PLINARNA MARIBOR, Plinarniška ulica 9 sporoča vsem cenjenim potrošnikom butan-propan plina, da polnimo plin v jeklenke camp, 10 in 35 kg. Na željo naročnikov dostav; a-mo plin tudi na dom. Proizvajamo mestni plin, izvajamo plinske inštalacije ter popravljamo vse plinske aparate.