Sle v. 103.
V	Ljubljani, petek 5. maja 1939.
Leto N
Beck bo opoldne odgovoril Hitlerju
Poljska ne bo odstopila niti pedi svoje zemlje, obenem pa je pripravljena urediti spor na miren način
Varšava, 5. maja o. Dobro informirani kroji zatrjujejo, da bo v današnjem govoru zunanji minister Beck odgovoril Hitlerju na njegove zahteve glede Gdanska in koridorja odločno in zmerno ter brez vsakih izzivanj. V svojem govoru bo podal poljsko stališče glede Gdanska in koridorja ter dopušča možnost za odprta pogajanja, istočasno pa bo izjavil, da Poljska ne bo odstopila niti koščka svojega ozemlja.
London, 5. maja. o. Službeni krogi zagotavljajo, da bo poljski zunanji minister Beck v današnjem govoru dal Hitlerju odločen odgovor, istočasno pa bo pustil možnost za mimo rešitev gdanskega problema. Anglija je zelo zainteresirana na tem vprašanju in želi mirne rešitve.
Varšava, 5. maja. o. Kakor se izve, bo današnji govar ministra za zunanje zadeve Becka v Poljskem sejmu odločen, vendar ne bo vseboval ničesar, kar bi pomenilo izzivanje. Beck bo naglasil, da poljske pravice v Gdanskem ne smejo biti teptane ter da se morajo dati nove garancije, ki bo,d o stopile na mesto garancij, ki jih je izvajalo Društvo narodov preko visokega komisarja. Zdi se, da bo visoki komisar po sestanku odbora trojice Društva narodov, bi se sestane še v teku tega meseca, zapustil svoje mesto. Ker Poljska nima namena prekiniti pogajanj, pričakuje proti-predlogov.
Varšava, 5. maja. o. Odstop Litvinova je izzval v Varšavi čisto razumljivo razburjenje, če bi se ruska zunanja politika preokrenila in opustila nadaljna pogajanja za blok s Francijo in Anglijo, bi se Poljska znašla v najtežjih urah svoje zgodovine po svetovni vojni v težkem položaju sredi med Nemčijo in Rusijo. Zato pravijo v Varšavi, da bi morebitno približevanje med Rusijo in Nemčijo ne pomenilo samo velike nevarnosti za Poljsko, temveč tudi za vse demokratične države. To
uvidita gotovo tudi Francija in Anglija in zato pričakuje poljsko javno mnenje od njiju, da bosta izdali protiukrepe, ker vesta, da bi v primeru izbruha vojne Poljska morala prenesti najtežji udarec.
S tem v zvezi se kot značilen dogodek navaja tudi dejstvo, da je prenehal 1. maja izhajati službeni moskovski list v francoščini »Journal de Mo-soou< in vsi ostali listi v tujih jezikih, ki jih je izdajala Kominterna. Nekateri celo mislijo, da je vse to v zvezi z ostavko Litvinova, ter pomeni, da se je Kominterna odpovedala široki delavnosti v tujini.
Varšava, 5. maja. AA. Zunanji minister Beck je imel snoči daljši sestanek z angleškim veleposlanikom.
Francifa odločno na strani Poljske
Pari*, 5. maja. o. Na predvečer govora poljskega zunanjega ministra Beoka, ki bo odgovoril na Hitlerjeve zahteve, je Francija ponovno zagotovila, da bo podprla Poljsko. Včeraj je imel francoski zunanji minister daljši sestanek s poljskim veleposlanikom Lukasiewiczem. Na lem sestanku je Bonnet dal poslaniku zagotovilo, da francoska vlada zatrdno vztraja pri obljubah, ki jih je_dala Poljski za primer, da je poljsko ozemlje ogroženo. Nadalje je Bonnet zagotovil, da je tudi Gdansk s poljskim koridorjem vključen v franco6ko-angle;-ško garancijo za poljske meje in da je dano Poljski na prosto voljo, da brani svoje ozemlje v primeru napada. Francija jo bo tudi v tem primeru podpirala.
Kmalu nato pa je podal predsednik fraticoflk« vlade Daladier izjavo, ▼ kateri pravi, da je eedaj,
ko je evropska civilizacija stavljena na koeko, Francija odločila, da brani svoje ozemlje. Nadalje pravi predsednik, da je vojno ministrstvo odločno zanikalo vesti, da Francija omahuje v vprašanju podpiranja Poljske za primeir, če pride do vojne med Poljsko in Nemčijo.
Italija svari Poljsko
Rim, 5. maj. o. Vse italijansko časopisje opominja Poljsko in ji svetuje, naj dela z« mirno rešitev gdanskega vprašanja. Diplomatski krogi pravijo, da piše italijansko časopisje na pobudo Mussolinija samega, ki svari Poljsko pred prenagljenimi koraki. Tudi italijanski zunanji minister grof Ciano bo na prvem sestanku z nemškim zunanjim ministrom von Ribbentropm pomirjevalno vplival in priporočal večjo zmernost .
Madžarska ne bo zapustila Poljske
Budimpešta, 5. maja. o. Včeraj je madžarski zunanji minister grof Czaky govoril pred parlamentarnim odborom za zunanje zadeve o 6vojem obisku v Berlinu. Med drugim se je bavil tudi s sporom med Nemčijo in Poljsko ter zavrnil vse glasove, ki so napovedovali, da bo Madžarska stopila popolnoma na nemško stran in s tem povedala Poljski, da ji ne more nuditi prav nobene opore. Czaky je poudaril, da nemško poljski spor nikakor ne more podreti venem dnevu stoletnega prijateljstva med Poljsko in Madžarsko. Tudi Nemčija in Italija sta mnenja, da ni v korist Madžarske, če obrne hrbet od Poljske, saj ji je Poljska nudila pomoč, ko je Madžarska zahtevala izpolnitev svojih ozemeljskih zahtev.
Nejasnost okrog odstopa Litvinova
Nemci menijo( da so se s tem podrli angleški obkroievalni načrti
Pari*, 5. maja. V zvozi i odstopom Litvinova pile »Oeuvrec Snoči smo zvedeli, da gre pri odstopu Litvinova za to, da je Staliti spoznal, da se bliža čas, ko bo morala eovjetoka republik« prevzeti važne obveznosti, zato želi sam voditi vsa pogajanja. Molotov pozna zunanjepolitične zadeve manj kakor Litvinov in bo samo izvrševal Stalinove želje. Odstavitev Litvinova je nekakšna reakcija proti politiki Društva narodov. Mislijo, da mu zamerijo, ker je nekam počasi vodil pogajanja. Vsekako pa lahko izjavimo po informacijah iz dobrega vira, da Stalin v nobenem primera ne misli niti najmanj spremeniti politike Sovjetske Rusije proti zahodu.
List poudarja, da je odstop Litvinova britanske uradne kroge zelo presenetil. Ti komentarji navajajo tudi nekatere domneve o razlogih, ki eo povzročili odstop sovjetskega zunanjega komisarja. »Times« pravi v uvodniku pod naslovom »Poljska in Rusija«: Vprašanja, ki sta jih Velika Britanija in Sovjetska Rusija v svojih pogajanjih že preučili in katerih preučevanje bo naslednik Litvinova najbrže nadaljeval, tvorijo okvir, v katerem naj se izdela sporazum, če so Sovjeti še voljni nadaljevati pogajanja po istih smernicah. Zdi se, da nobena stranka ne želi zveze treh s Francijo, ker ni taksna zveza razdelila Evropo v dva sovražna tabora. Kljub temu sta si pa Velika Britanija in Rusija, v več točkah soglasni glede skupnega nastopa in odpora proti napadalcem.
Varšava, 4. maja. AA. Pat: Prvi komentarji listov o odstopu Litvinova in o imenovanju Molotova ~ le komentarje so listi in politični krogi dobili iz Moskve — trde, da je Litvinov moral odstopiti zaradi nesoglasij z drugimi voditelji sovjetske politike glede kolektivne varnosti. Litvinov je bil znan kot pristaš kolektivne varnosti in kolektivnih dogovorov v okviru I>N. Dalje časa so Litvjnovu očitali v zvezi s pogajanji z Veliko Britanijo, zlasti glede dvostranskih dogovorov med Londonom in Moskvo. Drugi krogi, med njimi zlasti vojaški eo pa Litvinovu očitali, da vodi pogajanja prepočasi in da dejansko sabotira razgovore z zahodnima velesilama
London, 5 maja. o. Odstavitev sovjetskega komisarja za zunanje zadeve Litvinova je še vedno predmet ugibanj angleških in francoskih listov.
V	londonskih krogih prevladuje mnenje, da se je pri vodstvu sovjetske zunanje politike le izmenjala oeeba, da pa bo politika v bistvu ostala ista. Novega zunanjega ministra in predsednika vlade Molotova označujejo tukaj kot velikega ruskega nacionalista, med tem ko je bil Litvinov Jud. Prav tako omenjajo v zvezi z Molotovim, da je on hud nasprotnik osi Rim-Berlin in da zato od njega ni pričakovati, da bi vodil zunanjo politiko tako,
Jugoslovansko-madiarska pogajanja za letalski sporazum
Budimpešta, 5. maja. AA. MTl.s Snoči je prispela v Budimpešto jugoslovanska komisija za letalski promet pod vodstvom šefa oddelka ministrstva za zunanje zadeve Konstantinoviča. Jugoslovansko komisijo to sprejeli in pozdravili na letališču predstavniki jugoslovanskega poslaništva, madžarskega ministrstva za zunanje zadeve ter Ministrstvi za trgovino, poveljnika madžarskih letalskih sil, madžarskega letalskega prometa ter druge osebnosti. Madžarski in jugoslovanski de-'egati bodo razpravljali o letalskem sporazumu ■oed Jugoslavijo in Madžarsko ter o ustanovitvi skupnih 'letalskih zvez. Predsednik združenja madžarskega letalskega prometa GroBschmidt je pri-redil snoiči večerjo na čast jugoslovanskim gostom. Nocoj jim bo priredilo večerjo ministrstvo za zunanje zadeve, jutri pa poveljnik madžarskih letalskih sil
da bi mogla posredno »11 neposredno koristiti Nemčiji in Italiji. Dejstvo pa je, da bo poslej imel Stalin mnogo več vpliva na zunanjo politiko Sovjetske Rusije, ker Molotov ni mož velike samostojnosti.
V	Nemčiji veselfe
Berlin, 5. maja. o. Nagla sprememba v vodstvu ruske zunanje politike je izzvala v Berlinu 6ilen odmev. Prevladuje prepričanje, da pomeni ta dogodek olajšanje za izvedbo nemških načrtov,
ker se je t odhodom Litvinova onemogočil angleški načrt obkroževanja Nemčije na vzhodu. S tem v zvezi tudi naglašajo, da se utegne poslabšati položaj Chmaberlaina, če bo Rusija končno obrnila Angliji hrbet in povedala, da je dohodki v Evropi ne zanimajo.
V	Londonu zaskrbi! enost
London, 5. maja. o. V angleških krogih so zelo zaskrbljeni zaradi odstopa Litvinova m an-gleško-ruskih pogajanj. Diplomatski krogi so mnenja, da bo imelo to za posledico, da se bo sovjetska politika preokrenila, kar bt povzročilo razbitje angleško-sovjetskih pogajanj. V bolj optimističnih krogih pa so mnenja, da je Rusija pripravljena skleniti ožjo pogodbo in da opusti Litvinovo zasnovo širokopoteznega varnostnega bloka.
Posvet zaradi Gdanska na feieru Como:
Ribbentrop prispel v Italijo
Posvetov grofa Ciana in Ribbentropa se bo udeleifi tudi maršal G5r:ng
London, 5. maja. o. Londonsko časopisje je prepričano, da velja Ribbentropov obisk v Italiji edinole vprašanju odnosov Nemčije do Poljske glede gdanskega spora. Italija ni preveč naklonjena odločnim nemškim korakom proti Poljski.
J talija naj bi pomirjevalno vplivala na Nemčijo, da bi v svojih odločitvah ne šla predaleč in ne izzvala prehudih diplomatskih zapletov. Italija zastopa stališče, da je treba večino držav prepričati o teni, da ostanejo nevtralne in da ostanejo kolikor toliko pod vplivom osi Rim-Berlin. Ce bi Nemčija šla v sporu glede Gdanska predaleč, bi morala tudi Italija spremeniti svoje diplomatske načrte in hote ali nehote priznati vse nemške uspehe kot dovršena dejstva, kakor se je bilo zgodilo po zasedbi Češke in Moravske.
Pariš, 5. maja. o. V Parizu splošno mislijo, da se bo Italija v sporu med Nemčijo in Poljsko zadržala precej nevtralno. Da stališči Italije in Nemčije nista popolnoma enaki, pričajo pogostna potovanja Ribbentropa v Italijo in potovanja italijanskih državnikov v Nemčijo.^ Da Italija ne more brezpogojno podpirati nemških stremljenj, je kriv neugoden strateški položaj Italije, ki bi v primeru izbruha vojne več trpela kakor pa njena severna zaveznica. Nemčija je proti zapadu zava-
rovana z močno obrambno linijo, med tem ko je
Italija navezana popolnoma nase in ji preti nevarnost, da bi jo demokratične države preveč ogrožale z morske strani. Poleg tega naglašajo, da je Hitler tudi v nevšečnem položaju, ker je šel v svoji politiki predaleč in bi ga vsak zgrešen korak hudo omajal v mednarodnem ugledu. Poleg tega potrebuje Italija mir, da se na znotraj uredi in finančno popravi. Kajti le v tem je treba videti možnost, da se njen režim obdrži.
Berlin, 5. maja. o. Nemško časopisje ne pripisuje sestanku med italijanskim zunanjim ministrom Cianom in nemškim zunanjim ministrom Ribbentropom na jezeru Como nobenega izrednega pomena. Sestanek spada v okvir običajnih rednih posvetov med odgovornimi voditelji zunanje politike držav osi Rim-Berlin.
Berlin, 5 maja. o. Nemški zunanji minister von Ribbentrop je včeraj popoldne odpotoval iz Berlina v Italijo, kamor je prispel danes zjutraj. Prvi posvet med njim in italijanskim zunanjim ministrom Cianom bo že danes.
Rim, 5 maja o. Maršal Gdring, ki je včeraj prispel v San Remo, se bo po vsej verjetnosti udeležil posvetov med italijanskim in nemškim zunanjim ministrom.
Šport v zadnji minuti
Italija : Anglija, nogometna meddržavna tekma, bo 13. maja v Milanu. G. Pozzo je za ta važni nastop v stadionu San Siro določil naslednjo postavo: Olivieri, Foni, Rava, Depetrini, Andreolo, Locatelli, Biavati, Serantoni, Piola, Meazza, Colaussi.
Baer : Lou Nova. Včeraj je bil v Newyorku podpisan dogovor za boksarski dvoboj med Ma-xom Baerom ter Lou Novo. Boj bo 1. junija v Yankee Stadiumu.
Brazilija je odnesla južnoameriško prvenstvo v basketballu 8 tremi zmagami in enim porazom, pred Urugvajem, Argentino, Perujem in Chile.
V Buffalu je Budge spet premagal Perryja, in sicer s 6:1, 2:6, 6:2. Budge ima zdaj 21 zmag, Perry pa vsega skupaj samo 8.
V Berlinu je ameriški amaterski teniški igralec Mac Neill premagal oba nemška igralca, ki bosta v tekmi za Davisov pokal zastopala proti Švici nemške barve. Mac Neill je premagal Henkla s 6:4, 6:4, Menzla pa s 7:5, 4:6 in 6:0. Zdi se, da Henkel in Menzel nista posebno v formi.
V Lawrenceju (Kansas, Amerika) je profesionalni teniški igralec Barnes, ki bo prihodnji Budgejev nasprotnik, premagal \Vhalena z 8:6, 6:3. 10:8.
Slovaška urejuje odnose s sosedi
Bratislava, 5. maja. AA. DNB: Slovaški minister za zunanje zadeve dr Durčanski je izjavil v nekem intervjuvu, da so politični odnoSaji z Nemčijo urejeni s pogodbo zdne 23. marca t 1., ki predstavlja rezultat dobrih odnošajev v preteklosti, ki niso bili nikdar skaljeni. V gospodarskem oziru je bil sklenjen začasen sporazum, ki mu bo v kratkem sledila definitivna trgovinska pogodba. Istotako bo v kratkem prišlo do kulturnega sodelovanja.
Poljeko-slovaški od noša ji eo isto ta ko dobri. Pogajainja za sklenitev trgovske pogodbe se bližajo koncu.
Kar se tiče odnošajev z Madžarsko je Durčanski izjavil, da je Madžarska takoj priznala Slovaško in da je izjavila, da bo spoštovala njene meje in njeno ozemlje. V zvezi z zasedbo Karpatske Ukrajine so nastala z ozirom na vzhodno mejo nekatera nasprotstva mnenj, zaradi česar so zastali razgovori o ureditvi odnošajev z Madžarsko.
Qnobec, 5. maja. AA. Reuter. Uradno poročajo, da bo predsednik kanadske vlade Mackenzie King prvi pozdravil angleški kraljevski par na parniku »Empress of Australia« o priliki prihoda v Ameriko, ki je določen za 15. maj
Vesti 5. maja
Dopisnika angleškega dnevnika »Daily Teleg raph«
je izgnala nemška vlada iz Berlina. Izgon saj bi bil odgovor na podobne ukrepe, ki jih je angleška vlada izdala prati nekaterim voditeljem Nemcev v Angliji.
Angleški notranji minister sir Samuel Hoare je v spodnji zbornici glede izgona Nemcev iz Anglije povedal, da je tajna policija te ljudi dolgo opazovala in da je vlada izdala ukrepe šele na podlagi obremenilnega gradiva. Kaj podobnega pa 6e ne da trditi o protiukrepih nemške vlade.
Francija bo odločno podprla Poljsko v vsakem primeru nevarnosti. Tako je izjavil včeraj časnikarjem predsednik vlade Daladier.
Poveljnik nemške vojake maršal Goring je včeraj popoldne prispel v San Remo. Prebil bo 14 dni svojega dopusta, ki mu ga je pred mesecem in pol onemogočila češkoslovaška kriza.
Madžarski regent Horthy je včeraj podpisal odlok, s katerim se razpušča parlament. Volitve bodo že konec tega meseca in bo, kakor vedno, zmagala vladna stranka. Po novem votivnem zakonu bodo volitve tajne, obenem pa je znižano število poslancev za 65, Nosilec vladne liste bo predsdnik vlade grof Teleky.
800 milijonov dolarjev za ameriško mornarico je odobril mornariški odbor v ameriškem kongresu. Povečanje preračuna je povzročila gradnja velikih bojnih ladij na Japonskem.
30 milijonov holandskih kron izrednega vojnega kredita zahteva od parlamenta holandska vlada. Denar bo porabila za okrepitev obmejnih utrdb in za druge obrambne namene.
Poveljnik nemške suhozemne vojske general Brau-chitsch in šef italijanskega generalnega štaba, general Pariani, sta skuoaj z maršalom Bal-bom obiskala v Libiji Benghazi. Včeraj popoldne pa so vsi trije odleteli nazaj v Tripolis,
Kontrolo nad poročili inozemskih časnikarjev je
nekoliko omilila sovjetska vlada. Odpravila je določbo, da mora vsak časnikar svoje poročilo predložiti najprej komisarijatu za zunanje zadeve in šele potem oddati poročilo svojemu listu. Poslej bo ta cenzura izvršena kar na pošti in bo takoj nato poročilo oddano naprej.
Ponovno ustoličenje predsednika francoske republike Lebruna bo poteklo brez posebnih ceremonij. Tudi vlada se ne bo držala starega običaja ter ne bo odstopila. Lebrun bo le objavil svojo poslanico parlamentu, nakar se bo zbornica bavila z vprašanji, ki so na dnevnem redu. Parlament bo začel zaaedati 11. maja.
Večje količine nekaterih surovin bosta izmenjali Anglija in Združene države ameriške. Pobudo za to je dala Amerika, ker hoče na ta način ustvariti v obeh državah zadostno količino vseh surovin, ki so potrebne za neovirano delo oboroževalne industrije.
Govor poljskega zunanjega ministra Becka bodo oddajale vse poljske radijske postaje. Varšavska kratkovalovna postaia pa bo govor oddajala tudi v angleščini in francoščini, a ob 14.30 v nemščini.
Ameriški parlament je izglasoval zakon, s katerim «e bo modernizirala in preosnovala vsa upravna služba. Proti predlogu so glasovali rapublikanci.
Belo knjig« o rešitvi palestinskega vprašanja bo
angleška vlada objavila v nekaj dneh. Arabski krogi naglašajo, da bodo Arabci takoj podprli prizadevanja angleško - francoskega mirovnega bloka, če bo vprašanje rešeno v njihovo zadovoljstvo.
V Valenciji je bila velika parada nacionalistične
vojske. General Franco je imel pri tem govor, s katerim je poveličeval zmago nacionalne misli.
Franc, oklopni križarki »Duncerque« in »Strass-bourg« sta pripluli v lizbonsko pristanišče. Francoska posadka bo prisostvovala slovesnostim portugalske mornarice ob obletnici odkritja Brazilije.
Slovaška vlada ie izdala amnestijo za v«e politične prekrške, ki 60 bili storjeni pred nastankom samostojne slovaške države, ta je pred 14. marcem.
V Alžiru se je včeraj začel evharistični kongres,
kateremu kot papeški legat prisostvuje pariški nadškof kardinal Verdier. Otvoritveni svečanosti sta prisostvoala tudi nauslimanski verski poglavar in judovski veliki rabin.
Japonska letala so včeraj in predvčerajšnjim po vrsti bombardirala kitajsko mesto čumktng. Obakrat so vrgla izredno veliko število bomb. Število ranjencev in mrtvih znaša pri obeh napadih čez 2000.
General Franco bo prihodnjo sredo prisostvoval velikim manevrom svojega letalstva na letališču Barraias. Baje bo sodelovalo okrog 1000 letal.
Hitler je sklical večino svojih poslanikov na ameriških tleh v Berlin. Z njimi se bo posvetoval
o	mednarodnem položaju.
Predsednik irske vlade de Valera je odpovedal svoj obisk v Ameriki. Namesto njega bo odpotoval podpredsednik vlade v spremstvu svetnika zunanjega ministrstva. De Valera je opustil potovanje zaradi napetega mednarodnopolitičnega položaja.
Bivši načelnik francoskega generalnega štaba Wnv-gand je včeraj proti večeru z letalom prispel iz Carigrada v Bukarešto. Danes bo sprejet pri kralju Karolu.
Tri eksplozije so se dogodile včeraj v Conventrjrju. škoda ni velikanska. Menijo, da so storilci člani irske teroristične družbe.
Deset milijonov fnntov šterlingov kredita s 9% obrestmi je ponudila Romuniji angleška vlada. S tem denarjem bi se Romunija oboroževala, od leta 1940. pa bi s surovinami odplačevala ta kredit.
Rooseveltovo namero, da skliče mednarodne mirovno konferenco, je odločno podprl tudi bivši republikanski kandidat za predsednika Lan-don. Obenem pa je izrazil svoj dvom, da bi mogla Amerika vzdržati še eno svetovno vojno in sicer zaradi idejnih in gospodarskih trap v svetu.
Stran 2
»SLOVENSKI DOM', dne 5. maja 1989.
.ste v. 103.
Novi dom zapuščenih otrok
Ljubljana, 5. maja.
Včeraj popoldne ob petih je bil v mestnem socialnem zavodu v poslopju stare cukrarne s prisrčno slovesnostjo odprt nov oddelek: zavetišče za zanemarjene otroke, ki prihajajo zlasti s periferije v mesto beračit ter so izpostavljeni že v nežni mladosti nevarnosti, da se docela izpridijo. Ti otroci hodijo okrog po mestu, po raznih javnih lokalih, po cestah iu tudi po zasebnih stanovanjih ter prosjačijo. Navadno imajo za izgovor s seboj šopke poljskih cvetlic. Dognano je bilo, da nekateri od teh otrok prav dobesedno s svojim beračenjem preživljajo vso družino, svoje bratce in sestrice ter svoje zanikrne starše. Da bi odpravila to socialno zlo, se je mestna uprava odločila za preventivni ukrep v obliki otroškega začasnega zavetišča.
Lepo urejene lepe sobe, ki so prav prijazne, so namenjene tem mladim izgubljenčkom in za-nemarjencem, ki bodo zanje skrbelo sestre sv. Križa. V novem domu je tudi ločen prostor za otroke, ki bi dobili kakšne nalezljive bolezni. Posebej so prostori za dečke in deklice. Vsi prostori so okrašeni s slikami. _V zavetišču je tudi križ ter lep kip Matere božje.
Ob petih popoldne je včeraj v zavod prišel mestni župan g. dr. Juro Adlešič s svojo gospo soprogo. Prisotni pa so bili zastopniki vseh naših karitativnih društev, javnih ustanov in oblasti, tako zastopnik g. bana, načelnik dr. Karlin, predsednik mestnega socialnega odbora kanonik dr. Klinar, več občinskih svetnikov, ravnatelj socialnega urada g. Svetel, mestni fizik dr. Rus, zastopnika policijske uprave komisar dr. Kante in ga. Meliharjeva, zastopniki tistih društev, ki so se izkazala pri podporah, to je za Združenje trgovcev g. Verbič, za Društvo rokodelskih mojstrov podpredsednik g. Bokal, za Prvo društvo hišnih posestnikov g. Dobovišek, za Rdeči križ g. Anton Jagodic, za Unijo za zaščito _ otrok dr. Dragaš, krščanske podporne organizacije pa so zastopali gg.: dr. Pečjak, dr. Devičnik, ravnatelj dr. Blatnik, Contala, Tomc in drugi. Častno je bilo število zastopnic dobrodelnih organizacij, 'zlasti krščanskih, z gdč. Cilko Krekovo na čelu.
Slovesnost je pričel bežigrajski šolski zbor pod vodstvom g. Venturinija. Zbor je za uvod prav lepo in učinkovito odpel dve pesmici. Pa tudi pozneje je zapel še dvakrat že kar precej težke kompozicije. Besedo je povzel mestni župan g. dr. Juro Adlešič, ki je v svojem nagovoru naglasil, kako potrebno in kako važno je bilo to začasno zavetišče za zanemarjeno mladino, kakor ga je zdaj dobilo naše mesto. Preventivni ukrepi bodi) zdaj v bodoče onemogočili, da bi se v našem mestu še držalo to sodobno socialno zlo. V zavodu bodo otroci oskrbljeni z vsem, ter bodo deležni dobre vzgoje. Na ta način pozneje mestni občini ne bo treba skrbeti za izgubljence in plačevati zanje, kajti iz teh otrok bodo namesto pokvarjenih delomržnežev postali dobri in delavni meščani. G. župan dr. Adlešič je pri tej priliki povedal še nekaj zanimivih podatkov za dajatve, ki jih je mestna občina dala za socialno skrbstvo: v štirih letih je izdala za rejenčke 821.000 din samo za mleko, za dojenčke pa je letos dala v preračun 55.000 din. Rejnine za 770 rejencev so v štirih letih znašale 2,250.000 din. Blizu 900 otrok dobi vsako jutro topel zajtrk v šolskih kuhinjah. V treh letih bo šlo 450.000 dift za topel zajtrk. Od lani ima šolske kuhinje že 17 mestnih šol. Letos je v ta namen pripravljenih 160.000 din. Revna šolska mladina hodi na račun mestne občine tudi na počitnice. Letos bo šlo 400 otrok ter je v ta namen pripravljenih 175.000 din, v štirih letih je bilo na počitnicah 1350 otrok ter je bilo izdanih v ta namen 650.000 din. Za letošnje božičnice otrokom in staršem je pripravljenih 100.000 dinarjev, v treh letih je bilo izdanih za to 206.000 dinarjev. Med letom je bilo za obleke in druge nujne potrebe v štirih letih izdanih 240.000 din, za šolske potrebščine je za otroke pripravljenih letos 40.000 din (leta 1936-37 je bilo izdanih
12.000 din, v štirih letih vsega skupaj v ta namen
122.000 din). To so prav visoke številke.
Letos občina skrbi že za 40 vajencev. Podpore za 11 obrtniških vajencev bodo v štirih letih veljale nad 125.000 din.
Leta 1936-37 je mestna občina ljubljanska dala za prehrano naših visokošolcev 40.000 din, letos pa je v ta namen pripravljenih 67.500 din. Prehrana revnih visokošolcev v štirih letih velja
207.000 din.
Letos bo za mladinsko skrbstvo skupno izdanih 3,130.439 din, kar pomeni, da bomo za revno mladino izdali 43.05% vsega socialnega preračuna.
Proti beračenju odraslih se mestna uprava bori tudi s podpiranjem brezposelnih, ki jiin daje zasilen zaslužek s tem, da jih pritegne le delu in se tako ne odvadijo dela. Leta 1936-37 je mestna občina izplačala brezposelnim nad 673.000 din zaslužka, lani pa že precej nad 1 milijon din.
Tudi s preskrbo ostarelih občanov se zmanjšuje beračenje. Starostno skrbstvo je leta 1936-37
DarHite za kongres Kristusa Kralja!
veljalo nad 2,575.000 din, letos bo pa veljalo že milijon več, tako da bo v štirih letih porabljenih za naše ostarele in onemogle občane nad 12 milijonov 716.000 din. Za zdelane in onemogle meščane so bile kupljene Bokalce. kjer bo občina v kratkem zgradila velik in udoben dom.
Za najbednejše pa je bila lani pred božičem odprta stara cukrarna. Do L aprila je to z adaptacijo veljalo četrt milijona dinarjev. V tem kratkem času je bilo izdanih blizu 45.000 porcij in je dobivalo hrano 1016 ljudi. Poleg tega je v tem poslopju prenočevalo 66 oseb s 1215 prenočninami. Kuhinja na mesec velja od 20.00 do 25.000 din iu bo vse leto za hrano v cukrarni porabljenih
300.000	din.
Čeprav ne vračunamo kupnine Bokale, ne podpore brezposeluim za prihodnjo zimo, vidimo, da je bilo v socialne namene žrtvovanih v štirih letih skupno 24 in pol milijona dinarjev!
Nato je župan g. dr. Juro Adlešič dal nekaj podatkov za otroška zavetišča. Dejal je sledeče:
Sto let je Ljubljana potrebovala, da je dobila tri dnevna otroška zavetišča, a sedanja mestna uprava bo do kraja leta to število še potrojila, ko odpremo še posebno dnevno zavetišče pri novi delavski stanovanjski koloniji za Bežigradom in pa
veliko otroško zavetišče v Trnovem. Lela 1936-37 smo v treh zavetiščih za 182 otrok porabili 162.000 dinarjev, a letos bomo imeli v oskrbi že blizu 600 otrok ter bomo potrebovali nad 600.000 din. V štirih letih torej veljajo Ljubljano mestna otroška dnevna zavetišča nad 1,330.000 din, poleg tega bomo pa porabili za novo stavijo trnovskega zavetišča nad 3 milijone din, za urejeno bežigrajsko zavetišče pri delavski koloniji pa tudi do 900.000 dinarjev. Po tem načelu bomo delali tudi nadalje ler se trudili, da dobe vse ljubljanske mestne šole otroška zavetišča v posebnih poslopjih z igrišči in vrtovi, da se otroci okrepe na svežem zraku in z razvedrilom pri vrtnarskem delu spet navežejo na zemljo.«
Za g. županom je nato spregovorila ga. Meliharjeva, ki je podčrtala dejstvo, kako s pridom se bo lahko uveljavilo to zavetišče, ki ja bilo pravkar odprto. Na zanimiv način je popisala pri tem način, na katerega silijo pogosto st3rši svoje otro. ke k beračenju in navedla glavne vzroke, ki pogosto tirajo mladino na cesto. Bežigrajski šolarji so nato zapeli še dve pesmi. Potem pa so si zastopniki ogledali prostore novega otroškega zavetišča, ki je vzorno urejeno. Prvi dan je bilo vanj sprejetih sedem zapuščenih otrok. S pohvalo vse javnosti sedanji mestni upravi, ki tako vneto in uspešno skrbi za lajšanje socialnega gorja želimo novemu zavodu čim lepših uspehov nri izpolnjevanju svojega vzvišenega namena.
Ljubljana od včeraj do danes
Ljubljana, 5. maja.
Po lepem prejšnjem mesecu smo se preselili
v	maj, ki ni začel prav nič lepo. Prvi dnevi so bili taki, kakršne ei navadno zamišljamo za april: nekaj časa dež, pa spet sonce, dež, sonce v naglih menah. Povrhu je tudi postalo mnogo hladnejše. Ljudje, ki so že sredi aprila hodili okrog brez sukenj, nekateri celo brez površnikov, so brž spet sneli zimske suknje s kljuke. Mrzel veter je prinesel s seboj prav občuten hlad, ki ga je čutiti zlasti zjutraj in zvečer. Včeraj pozno zvečer je začelo sprva pršeti, nato pa prav pošteno deževati. Dež je padal tudi še davi.
Tatvine koles so spet na vrsti
Letošnjo pomlad 60 se tatvine koles izredno pomnožile. Vsak dan pride na policijsko upravo nekaj ovadb o norih tatvinah. Tisti, ki jih tuja lastnina srbi, imajo posebno piko na kolesa, ki so opremljena z dobrimi gumijastimi obroči ter z di-namskimi svetilkami. Kar je dobrega, po tatvini snamejo, Ogrodje pa vržejo proč. Navadno dobe ogrodje prekupčevalci s starim železom, ga pre-tolčejo ter prodajo trgovcem. Včeraj je ljubljanska policija dobila pet prijav za tatvino koles v Ljubljani, dve prijavi iz Črnomlja, pet s Štajerskega ter eno iz radovljiškega okraja.
Za druge je prodajal, denar pa obdržal
Hudo se je bentil in pridušal ler silil v sprehajalce na eni najbolj obiskanih in prometnih ljubljanskih cest neki vinjeni možak. Močno merico si ga je bil privoščil. Rogovilil je tako, da je nanj postal pozoren stražnik, ki ga je prijel in odgnal na policijo.
Tam so možaka nekoliko trše prijeli In ga zaslišali, kako in kaj. Kar čudno so pogledali, ko so videli, koga so bili dobil v roke na tako nenadejan način. Videli so, da imajo že dolgo iskanega 33 letnega Safeta Serajniča, ki ga je policija »pogrešala« že dobro leto dni. Safet Serajnič je namreč prodajal slike svojih znancev, raznih amaterjev in diletantov ter kupčeval ž njimi. Lani je prodajal slike, ki so mu jih bili zaupali znanci, tam na velesejmu. Safet pa ni tak, da bi mu bilo kaj prida za malinovec ali vodo; rajši si privošči kupico rumega vinca. Izkušnjava ga jt premotila, pa je šel in za sladko vince zapravil ves denar, ki ga je bil dobil za prodane slike. Seveda njegovi znanci, slikarji-diletanti, niso mirovali, ampak so ga prijavili policiji. Ta ga je povabila na zaslišanje, pa ga ni bilo. Izgini! je, kakor bi se bil ugreznil v tla. Zdaj pa ga je alkohol predal v roke pravici.
Mariborski drobiž
Maribor, 4. maja.
Kontert APZ 13. i. m. v Unionu ob 20. Vstopnice za koncert Akademskega pevskega zbora iz Ljubljane bodo v predprodaji od jutri, 6. t. m. naprej v biljetarnici »Putnika«. Občinstvo, zlasti tisto, ki namerava pritt iz oddaljenejših krajev, opozarjamo, naj si vstopnice preskrbi že v predprodaji pravočasno. APZ bo nastopil z istim programom kakor v Ljubljani, Celju in Kranju: »Pe-sem slovenskega preporoda.« Dirigent: France Marolt.
Tragedija »Grohar«, delo Ivana Mraka, ki je bila vprizorjena v Ljubljani in po mnogih drugih krajih Slovenije z velikim uspehom, bo vprizo-rila Mrakova igralska skupina v petek, 12. t. m., v Narodnem gledališču.
Akademija mariborskih učitcljiščnikov bo dre-
vi	v Narodnem gledališču. Pripravili so zanimiv in pester spored. Veliko pozornost bo vzbujala zlasti tridejanska komedija »Vzgojitelj Lanovec«, ki posega s svojimi veseiimi scenami v marsikatero vprašanje našega šolstva.
Dekliški krožek Maribor I. opozarja članice, da jo drevi vaja na Livadi od 16. do 20. ure. Strogo obvezno!
Ljudski oder. Drevi ob 8 važen sestanek na odru. Vsi in točno!
Davčne zadeve. Dne 15. maja poteče skrajni rok za plačilo v II. četrtletju v plačilo dospele zgradarine, pridobnine, pavšalnega davka na poslovni promet in luksuz, rentnine, družbenega davka in vonjice s pripadki.
V	Ljudski univerzi predava drevi univerzitetni profesor iz Ljubljane dr. France Veber o temi »Človek in svetovni nazor«.
Člani Zveze Maistrovih borcev, zlasti oni, ki bivajo v Mariboru in bližnji okolici se pozivajo, da se v nedeljo 7. t. m. udeleže slavnostnega razvitja praporov Jadranske Straže na Glavnem trgu v Mariboru. Zbirališče je v nedeljo ob 9 dopoldne v Kopališki ulici pred tajništvom ZMB, kjer bodo dobili važna obvestila o dobrovoljstvu, o romanju na Oplenac in o drugih društvenih zadevah.
Glasbena šola mariborske Glasbene Matice proslavi 20 letnico svojega obstoja z javnim nastopom svojih najboljših gojencev v sredo, dne 10. maja, v dvorani Zadružne gospodarske banke. Pričetek točno ob 20, ker prenaša spored tudi ljubljanska Radio postaja.
SSK Maraton. Drevi ob 18. uri seja tehničnega odbora v običajnih prostorih.
Roparski napad v Vojniku pri Celju
Celje, dne 5. maja 1939.
Predsinočnem med 8. in 9. uro sta vdrla v stanovanje Vrečko Marije v vojniški okolici dva maskirana moška. Takoj ob vstopu sta namerila na Marijo samokres in zahtevala od nje denar. Vrečko Marija se je zelo prestrašila in skoraj bi bila omedlela, če ji ne bi bila priskočila na pomoč njena služkinja. Napadalcema je ponudila 100 din, češ da nima več. Roparja pa sta morala biti dobro poučena in sta vedela, da je bila Vrečkova v Ameriki, od koder je prinesla lepe denarce s seboj. Z njeno ponudbo se nista zadovoljila. Eden od roparjev je s samokresom strahoval Vrečkovo in njeno služkinjo, drugi pa je prebrskal vse omare in vse kote v sobi, spalnici iu kuhinji ter pobral 1500 din in zlato žensko zapestnico. Roparja sta nato zbežala neznanokam. Vrečko Marija in njena služkinja si dalj časa nisla upali iz hiše in sta napad prijavili šele čez nekaj ur. Orožniki eo takoj pričeli z najvestnejšim zasledovanjem in so ie aretirali nekega moškega, ki pa najbrž še ne bo pravi.
Ta roparski napad je precej podoben roparskemu napadu na Žerovnikovo družino na Frankolovem pri Celju, zaradi katerega ee bosta prav jutri zagovarjala pred sodiščem Knščeva fanta. Dejstvo, da je to že drugi roparski napad v tej okolici, nam daje misliti, da je res možno, da sta Koščeva fanta, ki sta sedaj obdolžena, nedolžna
O	tem pa bo seveda spregovorilo in razsodilo celjsko okrožno sodišče.
Filmi
ki jih velja videti... ali ne videti
»Moč pripada mladosti« (Kino Matica). Film e Ramonom Novarrom, z Elien Haves ter še z nekaterimi drugimi odličniki, ki jih poznamo iz ameriške produkcije. Delce je že starejšega datuma, »odlikujeta« ga naivnost, široka in nevedna ler nagnenje k ironiziranju, ki nima nobenega smisla za humor; v celem poskuša zgodba nekoliko namigavati na rajnkega Rudolfa ler baronico Večero, le da si za spremembo dovoljuje nerodno variacijo, ki naj bi spominjala na ljubezensko pustolovščino Franca Jožefa (Katarina Spitz). To dvojo je ustvarilo ponesrečen konglomerat. Vsi poskusi, da bi napravil režiser Dudley Murphey v delu nekakšno brezskrbno dunajsko predvojno vzdušje, spodlete, ker so ali preveč naivno burkasti ali p3 izpričujejo slabo razgledanost in nepoznavanje razmer — prav po geslu »wie sich der dcine Moritz Wien vorstellt« (iz ameriške perspektive: kolorit naj bi dalo nekaj izrazov kakor »Wjener Schnitzel, Dudelsack, Apfelstrndel« itd.). Tu pa tani — sicer prav redko — pride na vrsto tudi kak znosen dovtip: »The night is voung« je treba vzeti kot neke vrste »oddih« v odličnem, visoko kvalitetnem programu, ki ga letos nudi ljubljanskemu občinstvu Kino Matica. Tekoči film bo kljub svoji šibki vrednosti nemara pri nas dobil še dokaj obiska. Take reči namreč površnejšemu delu občinstva še vedno prijajo.
Celjske novice
franklovo dobi še telegraf in telefon
Ministrstvo za pošte je izdalo odlok, s kale-rim dovoljuje, da se odpre na novi pogodbeni P°™ v Frankolovem telefonska in telegrafska služba. Tako je Frankolovo, ki je zadnje čase zelo napredovalo, spet pridobilo novo javno ustanovo, ki bo v veliko korist Frankolovčanom in bližnji okolici.
V	gozdu skrito ukradeno kolo
Ko so včeraj vojaki 39. pehotnega polka iz Celja imeli vaje v Zadobravi pri škofji vasi, so našli v gozdu moško kolo znamke »Diamant« z evidenčno številko 268.033-10. Kolo je bilo skrito v grmovju, kamor ga je najbrž spravil tat, da bi pozneje prišel ponj. Tovarniška številka tega kolesa je 903.878. Lastnik kolesa naj se zglasi pri predstojniku mestne policije v Celju.
Vlom v »Hotel Skoberne«
Nocoj se je splazil neznanec, ki je prišel čez vrt, v^ »Hotel Skoberne«. Raztrgal je mrežo na oknu jedilne shrambe ter se splazil skozi okno. Ukradel je dve gnjati, vredni 300 din. Zanimivo je, da je pusti! na mestu ženske nogavice, ki si jih je na svojem latinskem poslu nataknil na roke, da bi zakril prstne odtise.
Na cesti ga je zaklal
Sinoči ob 9 se je odigral na cesti v Novi cerkvi grozen dogodek. Med posestnikovim sinom Siv-kom Ivanom in Konradom Črepinškom se je vnel prepir, v katerem je Črepinšek pograbil za nož ter na mestu zaklal Sivka Antona. Nož mu je zasadil v prsa. Rana je bila smrtonosna. Črepinška so takoj aretirali in ga pridržali v zaporu.
Kolikor smo mogli zvedeti, je prišlo med njima do pretepa takole: Eden njiju se je pripeljal po costi s kolesom, drugi pa mu je vrgel pod kolo krepelce. Začelo se je najprej prerekanje, nato pretep, končno pa je Črepinšek segel po nož in ga zarinil Sivku Ivanu v prsa.
Samomor v Škofji vasi pri Celju
Danes zjutraj so našli ljudje blizu graščino v Škofji vasi obešenega 30 letnega delavca Ellerja. Pred kratkim je Eller zbežal z orožnih vaj, kamor je bil poklican, ter se potikal nekaj časa po Vojniku in Škofji vasi. V torek je bil izvršen v Škofji vasi nek vlom, za katerega so dolžili Ellerja. Ko pa je ta zvedel, da njega sumijo, se je sam javil oblastem in pri zasliševanju zanikal vsako krivdo. Včeraj so ga pa iskali orožniki, da bi ga izročili vojaškim oblastem. Eller se je pred njimi nekaj časa skrival, nato pa odšel proti graščini in se v bližini nje obesil.
Telovadnega nastopa iutrl ne bol
Za jutri popoldne napovedani telovadni nastop učencev ljubljanskih srednjih šol odpade zaradi slabega vremena. Prireditev je preložena na poznejši termin.
Herwey AUen:	1&7
Antonio Adverso, cesarjev pustolovec
Antonio je požrl izraz »lovec na sužnje«.
»Toda dovoli, Terry —,« je nadaljeval Livingston.
»Ah, nesmisel!« je vzkliknil doktor. »Kaj nam mar preteklost, ustavo in pogodbe. Batiste, tri steklenice burgundca in kokoš z rižem a la creole. Ali ste zadovoljni gospodje? Ali naj se jutri zjutraj streljamo?«
»Ti ei že tak, Terry,< je rekel Livingston. Vsi so se smejali. »Sicer bi pa gospodom nekaj predlagal.«
Hrupen smeh mu je odgovoril. Livingston je vedno pozabljal, da je vsak obed in vsako večerjo začel s temi besedami. Toda to pot se mu je res posrečilo, da so poslušali njegov načrt. Njegovim zamislim pa manjka kakor običajno samo nekdo, ki bi jih denarno podprl...
»Ali bi zadostovalo stotisoc srebrnih dolarjev za začetek?« je vprašal Antonio.	.
Livingston je buljil vanj. »Ali mislite resno?«
»Seveda.«
»Saj sem ti vendar že povedal, da ima polne žepe,« je vzkliknil doktor. »Batiste!«
Dal je odnesti prazne steklenice.
»Poslušajte me vendar mirno,« je rekel Antonio in njegove oči so se začele svetiti.
Antonio je počakal, 'da je minilo nekaj časa, preden je v Nev Orleansu sploh komu omenil o svojih poslih. Toda ob tem deževnem večeru in v družbi dveh mož, ki ju je dovolj poznal, da jima je mogel zaupati, se ni več bal pokazati svojih kart in jih položiti na mizo.
Livingstonova zamisel je bila ustanovitev »trgovske in zemljiške kreditne banke« in sicer seveda kot hranilni zavod s tiskarno bankovcev. Če pride ameriška vlada, si Livingston upa doseči, da bodo zavod priznali kot depot za državni denar. S tem kritjem bi mogel izdati in pustili v obtok poljubno množino blagajniških listov.
»Nekoč bodo morali plačati Indijancem njihovo zemljo. Denar bo prišel iz \Vashingtona. Indijancem bomo plačali z našimi bankovci, pravi denar pa obdržali kot kritje. O zamenjavi bankovcev Indijancem ni potrebno pripovedovati. Trajalo bo pa zelo dolgo, preden bo prišel papirnati denar iz divjine nazaj in preden bodo zahtevali srebro. To bo čisti dobiček. Potrebni so nam Antonijevi me-hikanski dolarji in lahko začnemo. Ko se bo zvedelo, da imamo tu ladijski tovor srebra, ee nam ni treba nič več bati za kredit. Ali lahko založite stotisoč dolarjev, Toni, preden odpluje tovor v 1’hila-delphijo?«
»Čim bo vsaj nekako zagotovljen prevoz iz Vera Cruza; z nadaljnjim prevozom v Philadelphi jo ne bo nobenih težav. Ker pa je denar že tu, mora biti pač nekje spravljen. Zakaj torej ne bi bil v naši banki? Saj ga vendar ne morem zakopati in sedeti poleg njega a pištolo v roki.«
»Zakopati tu sploh ne morete ničesar,« je rekel Mitcbel, »niti mrliča ne. Šest palcev pod zemljo naletite že na vodo.«
»Voda me nič no skrbi,« je rekel Livingston. »Toda Lafitte in tatinska drhal iz Baratarie. Kako bo Antonio speljal ladje s srebrom mimo morskih roparjev. Že pet let puste samo tako dolgo ladje v New Orleans, dokler imajo monopol na vso trgovino s sužnji. In celo potem ...«
»Lafitte?« je rekel Antonio. »O teh mi je že govoril guverner.«
»Ha, že vem, kaj misli,« je vzkliknil Mitchell. »To prepusti meni, Livingston, Ti ustanovi lepo svojo banko, jaz bom pa peljal jutri Antonia v kovačnino k Jeanu Lafittu. Ta bi se mi moral že nekajkrat zahvaliti za svoje življenje. Ce ne bomo dobili srebra sem v tem času, ko boš ti odprl vrata svoje banke, pojem svoj klobuk. Opraviti moramo posel, preden bodo prišli Amerikanci s svojimi zakoni in nam pričeli vladati.«
»Amen,« je rekel Antonio.
Na zunaj jo bila kovačnica bratov Fafitte takšna kakor vsaka druga kovačnica. Običajno število kljuset je žalostno stalo na treh nogah in tiščalo Četrto na usnjen predpasnik črnca, ki je do pasu gol pričvrščal na kopito vročo podkev in krivil žeblje. Skupina otrok je zijala skozi odprta vrata v žarečo kovino, puhajoč meh in prisluškovala žvenketajoči igri kladiv, železa in nakovala. Sicer pa v
kovačuini ni bilo nič običajnega. Tako je bito na primer čisto svojevrstno, da so je zdelo, da so bili vsi kovaški pomočniki črnci iz rodu velikanov. Mnogi so bili pokriti z brazgotinami od sabelj, ali pa od biča; eden je bil celo brez očesa. Mišice močnih fantov so se zvijale in napenjale kakor kača pod svetlečo, črno in znojem prepojeno kožo. Zanje je bila prava šala podkovati najbolj divjega vranca; kakor da pomerjajo svoji dragi copate.
Poveljnik te črne garde, mister Humble, je bil bel velikan, sedem čevljev dolg; ponos svojo domovine Georgije, v kateri je veljalo še kot velika umetnost izpraskati svojemu nasprotniku oči. Lafitte ga je običajno pošiljal k svojim odjemalcem, ki so mu dolgovali denar in ki so imeli dobre trgovske zveze. Nastopil je pa tudi tedaj, kadar je Lafitta kdo izzivni na nož, ali na pištolo. Tedaj je vskočil mister Humble kot sekundant namesto obolelega šefa in predlagal, naj se stvar takoj poravna s kovaškim kladivom, na enem bližnjih močvirij, ali pa naj za užaljeni ponos plača tisoč dolarjev.
Notranja podobnost med Pierrom in Jeanom Lafitlejem jo bil* neverjetna. Če bi bila siamska dvojčka, bi bilo lažje določiti, kf,9 od obeh je prav za prav koga oropal, ali Pierre s svojimi morskimi roparji v Grande Terru ali Jean e svojimi kovaškimi pomočniki v Ne\v Orleansu. Kdor je hotel izvažati ali uvažati blago, ali kakega svojega družinskega člana, je storil prav, da je v New Orleansu obiskal Jeana, da mu v Grande Terri ni bilo treba srečati Pierra.
Velikan Humble se je malo začudil, ko je videl Mitchela z An-nijem pri vbodu kovačnice in je vprašaje pokazal v notranjost.
»Tu je,« je rekel Humble. »Toda še pri jedi. Kaj pa je s tem?«
»To je maček, za katerega ti svetujem, da ga ne zamenjaš s podgano, ko boš šel ponoči na lov.« Mitchell je Humble ju zašepetat nekaj na uho.
»Česa ne poveste,« je vzkliknil Humble, »človek, neverjetno sem vesel, da vas vidim!« Stisnil je Autoniu	roko, da ga je	v	členkih
ostro zabolelo.	v	■	a n-
Dvorišče in skladišča za kovačnico so	bila	polna blaga	in drago-
cenosti; pravo izpričevalo delavnosti morskih roparjev v Baratarri.1 ■
Dišalo je po zasutem špecerijskem blagu. V nekem kotu J skupina srčastih fantov v rdečih čepicah in umazanih platnenih n čah jemala iz zabojev kašmirske šale.	_	.
»Indijske ladje ni lahko zajeti.« je rekel	doktor, »'loda	pridi .
tu nc vidijo radi, da kdo stika okoli.«
Štev. [103.
> SLO VENSKI DOM>, dne 5. maja 1869.
Stran 3
Od tu in tam
Z nenavadnim dogodkom, ki je v nelepi luči prikazal razmere na belgrajski univerzi, 68 je ba-
vilo belgrajsko sodišče. Državni tožilec je obtožil inženirja Bradno, referenta za ceste pri mestni občini. Bradna je dovršil tehniko na Dunaju, a k prošnji za službo je moral dodati v srbščino prevedeno diplomo. Pri tem se je dogodila napaka, da je bila ua diplomo vpisana letnica 1”^’
i	na prepisih in na prevodu listine pa 192*. Brad-ia je pojasnjeval, da je sodno zaprisezem preva-'aiec zamenjal letnici, ki sta bili napisani na diplomi, namreč letnico ko je abeolviral, in letnico so je diplomiral. Da je prišel pred eodi&ce, je bil ■'7.rok njegov spor s profesorjem Sceglovitovim. Uradna je povedal, da je bil kmalu po končanih Uudijah nastavljen za asistenta na belgrajski univerzi na podlagi sporazuma med profesorjem Sče-zlovitovim in profesorjem Savičem. Ta dva sta se iogovorila, da postane Bradna asistent, a za proti-islugo mora Savič izposlovati, da bo Ščeglovitov povišan za rednega profesorja. Brad nova odvetnika sta poudarjala to dejstvo in ožigosala razmere na selgrajski univerzi, kjer vlada prava čaršij6ka Politika in se pri nastavitvah ne vpošteva znanstvena sposobnost kandidata. Dalje se Je nagla-ialo, da predava o cestah na univerzi Ščeglovitov, ti ni vsa dolga leta napisal ali znal napisati niti 'ne same besedice o strokovnih vprašanjih. — Sazprava je bila sicer zaključena, toda sodba bo izrečena čez nekaj dni.
Neko nove ugodnosti za preskrbo in nabavo surovin v inozemstvu je odobrila na odlok finančnega ministra Narodna banka tistim industrijskim oanogam, ki uvažajo sicer surovine, pa iz njih izdelajo blago, katero potem spet izvozijo v tujino - ter za industrijo, ki iz domačih surovin izdeluje blago in ga v tujino proda. Za prvo vrsto industrije je finančni minister dovolil 100% kompenzacijo, tako da smejo za celotno vsoto tujih deviz, ki jih dobe od izvoženega blaga, takoj porabiti za nakup novih surovin preko kontingen-lov, ki jim jih sicer daje na razpolago Narodna banka. Industrijam, ki pa iz domačih surovin proizvajajo blago za izvoz, pa je minister dovolil, da pridobljene devize v neklirinških državah porabijo 50% za kompenzacijo, torej da smejo nakupiti v tujini surovin za polovico zneska, ki ga dobe za izvoženo blago. Od preostale polovice dobljenih deviz pa morajo spet polovico izročiti Narodni banki po dnevnem borznem tečaju.
Gangsterski napad je izvršil v Belgradu sredi dneva medicinec Toma Zoraja, sin srbskega izseljenca v Pittsburgu. Več dni je zasledoval trafi-
I	nntinjo Draginjo Radovič, za katero je slišal, da ima precej prihrankov doma. Obenem je opazoval tudi obe mladi deklici, ki ju je trafikantinja vzela za svoji, da sta ji pomagali doma ter pri prodaji tobaka in časopisov. Predvčerajšnjim pa je dopoldne, ko se je pohčerjenka Ivanka Potkonjak vrnila s trga domov, potrkal na vrata stanovanja in dejal deklici, da je prinesel priporočeno pismo za gospo. Ko je Ivanka odprla rahlo _ vrata, Je Zoraja vdrl v predsobo, zgrabil deklico in jo začel na vse načine mučiti. Tepel jo je, davil in spet neusmiljeno tolkel po glavi. V obupnem boju z napadalcem se jev'Ivanki posrečilo skočiti skozi okno na ozki balkon in od tam zaklicati na cesto v pomoč. Hišnikova hčerka, ki je zagledala Ivanko vso krvavo, ja '‘brž-: zaklenila vežna vrata in preprečila napadalcu beg. Kmalu je prispel orožnik in iapadalca uklenil. Pri zaslišanju je Zoraja priznal svoje zločinsko delo in povedal tudi razloge, ki so ga vodili. Hotel je opleniti Radovičevo, potem pa takoj z ženo pobegniti v Ameriko, kjer so njegovi starši. Zoraja je študiral s podporo srbskega podpornega društva v Pittsburgu medicino, toda slabi uspehi pri izpitih so ga zavrli. Povrh se je še oženil. Zato je sklenil oditi nazaj v Ameriko, a za potovanje potrebni denar je hotel upleniti.
Na strašen način sl je končala življenje kmetica Julijana Nagy iz Subotice. Zbolela je bila, stara komaj 80 let, na neki neozdravljivi bolezni. Spoznanje, da ne bo nikoli zdrava, jo je pripravilo do obupa, da je najprej spila raztopino kamene sode, nato pa vzela nož in si ga enajstkrat zasadila v prsa. Skoro vsa razrezana pa jni izgubila zavesti. Ležečo v lokvi krvi so jo našli in pripeljali v bolnišnico. Po dolgih urah največjih muk je umrla zaradi prevelike izgube krvi.
Z golimi rokami je ubil velikega volka pastir Ja cim Djirgjevič iz Cera pri Kičevu. Ko je spal v staji, je zaslišal meketauje ovac. Stopil je v hlev, a tisti hip je zagledal volka, kako je trgal ovco. Preden se je fant zavedet nevarnosti, je volk že planil nadenj. Jačinu se je posrečilo, da je z eno roko volka zgrabil za golšo, s pestjo druge roke pa ga je tolkel po gobcu. Več kot četrt ure se je boril, dokler ni volku stopil na vrat in ga zadušil.
Sodniku je na cesti ukradel zlato uro z verižico zločinec Milorad Vukovič it Belgradu. Sodnik okrožnega sodišča v Kragujevcu Milorad Rosič je stopal zvečer po eni belgrajskih ulic. Nasproti mu pride slabo oblečen moški in ga prosi, naj mu pove, koliko je ura. Sodnik mu je ustregel in se zapletel z neznancem v pogovor. Neznanec je preračunano z neko besedo užalil sodnika, da se je. razburil. Med prepirom pa ga je neznanec udaril močno po glavi in mu vzel iz žepa uro in odtrgal verižico. Preden se je sodnik vsega zavedel, tatu že ni bilo več. Po opisu zločinca pa je policija kmalu iztaknila Vukoviča. Ure in verižice ni imel več, ker je oboje dobro prodal svojim znancem.
Za pet litrov žganja je prodal svojo ženo in
svakinjo dnevničar Aljuš Saitovič iz Kosovske Mitroviče. Aljuš je nepoboljšljiv pijanec, katerega sta zaradi tega zapustili že dve ženi. Tudi s tretjo se ni mogel razumeti prav iz istega razloga, samo s to razliko, da sta mu bili prvi dve zvesti, tretja pa se je družila z drugimi moškimi. Ko je bil Aljuš brez denarja, ga je dobil neki Aga Ljaovič in mu dal podpisati listino, s katero prodaja za pet litrov žganja svojo ženo njemu, a svojo svakinjo nekemu drugemu moškemu. Ko se je Aljuš streznil, jo izjavil, da mu za ženo ni žal, pač pa je vesel, da so je za kupnino »pst enkrat temeljito napil...
Grozen zločin sta izvršila mladoletna brata
Tatliča iz Kamcnice pri Prači v Bosni. Prvemu Tatliču jc bilo komaj 11 let, drugemu pa 13. Na Paši sta sc sprla s tovarišem Zulufom Halilovičem. Ukradla sta doma očetu puško in Zulufa ustrelila izza hrbta. Žrtvi sta potem s sekiro odsekala glavo. Truplo sta spretno skrila in povrh nametala kamenja. Na njunem obrazu ni bilo niti sledu razburjenja ali strahu. Šele Zulufovi starši so 6ina Pogrešili in ga začeli iskati. Po dedovih krvi so našli v gozdu gomilo in pod njo turplo. Tatliča so prijeli, nakar 6ta mirno povedal, da sta Zulufa ubila zaradi malenkostnega otročjega spora.
Kdo je mrtva neznanka s Pohorja
V poštev prihajata dve ženski, ki ju že od decembra pogrešajo
Maribor, 4. maja. Poročali smo že o najdbi ženskega trupla na Pohorju v bližini Senjorjevega doma nad Ribnico.
V	zvezi s tem 60 se zopet razširile vznemirljive govorice o skrivnostnem zločinu, katerega žrtev je postala neznanka, ki naj bi padla pod roko nepoznanega nasilneža. Te govorice, ki bi gotovo zelo škodovale tujskemu prometu v teh predelih Pohorja, pa je razpršila sedaj sodna obdukcija, ki se je vršila v Ribnici na Pohorju. Obdukcija je nedvomno ugotovila, da je pokojnica samo žrtev mraza in snega, ne pa kakšnega na6iluega zločinca. Pač pa zaenkrat tudi obdukcija ni pojasnila druge zagonetke — kdo je ta neznanka, ki so jo našli mrtvo na vrhu Pohorja. Truplo je bilo že močno razpadlo, ko so ga našli ter ni bilo mogoče na podlagi zunanjosti določiti starosti mrtve. Pri obdukciji se je na podlagi pregleda notranjih organov ugotovilo, da je bila stara kakih 40 do 50 let. To bi 6e morda ujemalo z rezultati poizvedb, ki jih je uvedla tozadevno mariborska policija. Njej je bilo javljeno, da bi bila mrtva neznanka najbrž identična s kuharico Frančiško
Topolovec, ki je stanovala v Mariboru v Loški ulici 5. Topolovčeva, ki je bila stara že nad 50 let, se je potegovala za službo kuharice na Senjorje-vem domu ter je meseca decembra odšla iz Maribora na Pohorje. S seboj je imela kovček z obleko ter poselsko knjigo. Od tedaj pa je zmanjkala za Topolovčevo vsaka sled, ni je bilo več nazaj v Maribor, niti je niso videli v Senjorjevem domu, ni pa se več oglasila tudi svojemu sinu Rajku Topolovcu, ki biva v Veržeju. Zagonetka pa je tudi, kam bi bil izginil njen kovčeg in njena po-6elska knjižica, ker poleg trupla niso našli nobenega takšnega predmeta. V poštev pa prihaja v tem primeru Se druga žrtev. Decembra meseca se je zglasilo v pisarni SPD v Mariboru mlado, kakih 25 do 30 let staro dekle, ki se je potegovalo za službo v Senjorjevem domu. Iz pisarne so jo napotili v Ribnico na Pohorju, kjer so jo naslednjega dne res videli. Videli 60 jo pa ljudje tudi na Pisniku, ki leži na pol poti od Ribnice proti Senjorjevemu domu ter je o tem izvedel tudi oskrbnik Senjorjevega doma. Od Pisnika naprej pa je tudi za njo zmanjkala sled.
VrenoMko poročilo »Slovenskega doma«
Sodba v procesu proti Lojzetu Sedeju
Ljubljana, 5. maja.
Okrožno sodišče je včeraj po dvadnevni kazenski razpravi izreklo sodbo v procesu zaradi nerednosti na socialnopolitičnem uradu _ mestne občine ljubljanske. Včerajšnja razprava ni podala nikakih važnih in za javnost zanimivih momentov. Splošno je bilo jasno, da eo na uradu zaradi preobilice dela in velikanskega navala strank poslovali tu in tam po domače in je bilo možno da se je primerila kaka nepravilnost. Senatni predsednik g. Rajko Lederhas je dobro uro čital razne listine, izpovedbe mnogih prič in obširno uradno poročilo magistralne revizijske komisije, iz katerega je predsednik javno prečital le_ odstavke, ki se procesualno nanašajo na oba obtoženca. Sodišče je še poprej zavrnilo vse dokaze, ki sta jih predlagala branilca in državni tožilec. Sledili so govori, ki eo trajali poldrugo uro.
Drž. tožilec dr. Hinko Lučovnik jo vztrajal pri obtožbi. Glede obtoženega Sedeja je predlagal, da se njegova dejanja imajo v prvi vrsti kvalificirati kot zločinstvo podkupnine po § 385 k. z. Prav obširno je analiziral izpovedbe raznih prič, zlasti glavne Sedeja obremenjujoče priče.
Zastopnik mestne občine, višji komisar g. Slavko Pele je ponovno navedel odškodninske zahteve mestne občine, ki znašajo proti Sedeju 450 din, proti Gratzerjevi 235 din. V oetalem se je pridružil izvajanjem državnega tožilca.
Branilec Lojzeta Sedeja dr. Bogdan žužek je spodbijal glavne temelje, na katere ee naslanja obtožnica, sestavljena v glavnem na izpovedbi 1 obremenilno priče. Pričevanje te priče pa je v mnogih primerih nezanesljivo, v nasprotju. Za svojega klijenta predlaga oprostitev po načelu in dubio pro reo.
Branilec druge obtoženke dr. Lado Vavpetič je v svojem govoru zlasti krepko podčrtaval, v kakšni revščini je poprej živela njegova branjen-ka in opozarjal na gotove, logično nemogoče okol-nosti, da bi ei obtoženka prisvojila podpore.
Po kratkem posvetovanju malega senata je senatni predsednik g. Rajko Lederhas objavil sodbo, ki jo je številno občinstvo eprejelo z veliko pozornostjo. Lojze Sedej je kriv, da 'je zahteval odnosno prejel darila, da bi izvršil službeni posel, ki bi ga moral tudi brez tega izvršiti, to je, da je zahteval provizijo in da je dobil darila, je s tem zakrivil prestopek po § 384 k. z., ne pa zločinstva podkupnine po § 385 in je bil obsojen na 1 mesec zapora, pogojno za 2 leti. Lojze Sedej pa je bil oproščen od ostalih točk obtožbe glede zločina uradne poneverbe in zlorabe uradne dolžnosti (§§ 319 in 397). to zaradi pomanjkanja dokazov. Druga obtoženka Karija Gratzerjeva je bil* prav tako zaradi pomanjkanja dokazov v vseh točkah obtožbe^ popolnoma oproščena.
Državni tožilec je prijavil proti sodbi revizijo in priziv.
Kraj	Barom eter-sko stanje	Tempe- ratura v C‘		33 i« a “ — «s £>	O 3 -JC a *■*	Veter (smer, iakost)	Pada- vine	
			03 , <09 •Sc a * E				m/m	CJ TZ t
Ljubljana	74S-4	17-b	10*4	89	10	• 0	2-9	dež
Maribor	749-3	17-4	9-0	70	10	NW,	12-0	dež
Zagreb	755*7	19-0	9-0	70	10	0	—	“9
Belgrad	756*2	20-0	12-0	70	5	0	—	r—
Sarajevo	7560	181)	8*t	60	7	0	—	ta*
Vis	753*2	13-0	9*0	60	10	0	3-0	dež
Split	753*5	19-0	121	50	10	NE,	40	dež
Kumbor	750*4	23-0	14-L	60	6	ENE,	0"2	dež
Rab	755*7	18-0	10-0	70	7	NNE,	—	—
OoBroviitA	750-**	2K	14-C	50	10	WSW,	3*0	dež
Izpred obrtnega sodišča
Bolezenski teden in stavka
Tone je bil krojaški pomočnik več kot 14 dni pri istem mojstru. Nekega dne je zbolel in prosil mojstra za bolniški list, s katerim se je zglasil pri ekspozituri OUZD. Tam je zdravnik ugotovil, da je Tone bolan in za delo nezmožen. To je pomočnik tudi takoj javil mojstru, ostal pa je v domači oskrbi. Četrti dan po tem je izbruhnila jrv istem kraju stavka krojaških pomočnikov, seveda tudi pri Tonetovem mojstru. Po okrevanju 'se je pomočnik zglasil pri mojstru in zahteval mezdo za teden dni, torej za šest delovnih dni, kakor mu ta v smislu § 219 obrt zak. pripada. Mojster je ponudil mezdo samo za tri dni, dočim je mezdo za ostale tri dni odklanjal, češ da je bila stavka in da bi tudi on ne bil delai med stavko, torej tudi ne bi bil med tem časom ničesar zaslužil.
Pomočnik je tožil in mojster je bil obtojen. Razlogi: Po § 219 obrt. zak. obdrži službonajemnik svojo pravico do plače, če je po najmanj 14 dnevnem službovanju zaradi bolezni ali nezgode za razmeroma kratek čas, ne več kot en teden, zadržan opravljati službo in tega ni zakrivil namerno, niti s hudo malomarnostjo. Da bi bil pomočnik sam namerno ali 6 hudo malomarnostjo zakrivil bolezen, se niti trdilo ni. Izpolnil je vse pogoje, ki jih nalaga § 219. Po tem zakonitem določilu je pomočnik takoj, ko je zbolel in ga je zdravnik spoznal za delanezmožnega, pridobil pravico do plače za čas bolezni, pa ne več kot za en teden, oziroma šest delovnih dni, ker pade vmes ena nedelja, ko se ne sme delati. Te pridobljene pravice pa mu stavka, ki je izbruhnila po njegovi obolelosti, ne more odvzeti. Dokazalo se pa ni, da bi se bil tudi Tone udeležil stavke. Važno bi utegnilo postati vprašanje, če bi bil Tone zbolel med stavko, kajti takrat bi se lahko reklo, da ni bil zaradi bolezni, ampak zaradi stavke zadržan opravljati službo. V prejšnjem primeru pa je nesporno, da Tone zaradi bolezni ni mogel vršiti svoje službe, zato mu je pristojala plača za teden dni bolezni.
Studenci grade prosvetni dom
Maribor, i. maja.
V mariborski okolici se katoliška slovenska prosveta naglo prebuja. Prva je bila Krčevina, ki je dobila že pred mnogimi leti 6voj prosvetni dom. Lansko leto je sledilo Pobrežje, ki si ja zgradilo svoj reprezentativni Slomškov prosvetni dom, v katerem eo našla streho katoliška društva tega predmestja. Sedaj so pa na vrsti Studenci.
V	tej veliki predmestni občini je bilo prosvetno delo baš zaradi pomanjkanja primernih prostorov otežkočeno. Agilni studenški prosvetni delavci 60 začeli sedaj z akcijo za zgradbo Slomškovega prosvetnega doma. Prvi temeljni kamen so položili tej stavbi v nedeljo z uspelo tombolo, ki jim ja prinesla lep dobiček. Obisk tombole je bil rekorden ter je moralo mnogo ljudi oditi brez tombol-skih tablic. Društveni odbor se zahvaljuje vsem dobrotnikom, ki so naklonili darila za tombolo ter se jim še nadalje priporoča. Z zgradbo Slomškovega doma namerava pričeti čim prej.
Mariborčani poidejo v nedeljo na obmejni Kozjak
V nedeljo, 7. maja gredo Mariborčani v velikem številu na obmejni Remšnik in na Pankracij. Izlet priredi Slov. planinsko društvo, pridružijo pa se planincem tudi drugi izletniki, pevska in druga slovenska društva. Izletniki se odpeljejo iz Maribora z jutranjim vlakom ob 5.40 do postaje Brezno-Ribnica z nedeljsko povratno karto. Od postaje je poldrugo uro hoda do Remšnika, od koder je samo Še dobro uro zložne hoje na vrh Pankracija (900 m nadmorske višine), kjer je poleg cerkvice tudi zavetišče SPD. Ob 10 bo pri cerkvici služba božja, ki jo bo opravil župnik z Remšnika. Pri sveti maši sodelujejo domači in mariborski pevci. Po maši je pogovor pod lipo z domačini in
športne vesti
Prvo kolo tekem za Davisov pokal. Danes popoldne se začne na igrišču Akademskega športnega kluba na fcalati v Zagrebu prvo kolo tekem za največjo športno trofejo na svetu — za Davisov pokal. Prvi nasprotnik naše teniške reprezentance so Irci. V zadnjih treh letih se je naša teniška reprezentanca krepko uveljavila v mednarodnem teniškem športu in dvaktat se jc našim teniškim igralcem posrečilo, da »o bili evropski finalisti. Tudi letos imamo mnogo izgledov, da postanejo naši teniški mušketirji finalisti v evropskem pasu. Naš prvi nasprotnik v tekmah za Davisov pokal Irci niso tako močan nasprot- j nik, da bi mogli resno ogrožati zmago naših te-nismanov. Naši igralci so poleg številnih gostovanj preko zime, v zadnjih dneh ostro trenirali pod vodstvom francoskega trenerja Oissaulta in se vsi nahajajo v odlični formi. Tudi irska reprezentanca se je na srečanje z našimi igralci dobro pripravila. Irci so namreč prišli v Zagreb že pred šestimi dnevi, da bi se čim bolj privadili naših teniških igrišč.
Po sinočnjem žrebanju posameznih parov bodo igralci nastopili v naslednjem redu:
Danes ob pol 3 popoldne nastopijo: Rogers : Mitič, nato pa Egan : Punčec.
Jutri, v soboto ob 3 popoldne: Rogers-Egan proti Punčec-Mitid.
V nedeljo ob pol 3 pa: Egan-Mitič, Rogers-Punčec.
Na Dunaju: Nemčija : Švica;
V Budimpešti: Romunija : Madžarska;
V Varšavi: Poljska : Holandska.
Koledar mednarodnih nogometnih tekem. V teku letošnjega leta so v Evropi doslej nogometaši odigrali že 14 mednarodnih tekem. V maju pa 60 naslednja mednarodna srečanja: 7. maja Švica : Nizozemska v Bernu; Jugoslavija : Romunija v RukareUu. 13. maja: Italija : Anglija v Milanu;
14. maja: Belgija : Švica v Liittichu in Švica B : Luksemburg v Švici. 18. maja: Jugoslavija ; Anglija. v Belgradu in Belgija : Francija v Bruxelles. 23. maja Nemčija : Irska v Bremenu. 24. maja; Romunija ; Anglija v Bukarešti; tekma med Jugoslavijo in Madžarsko, ki bi morala biti tudi v mesecu maju, je preložena na jesen. 27. maja: Poljska : Belgija v Varšavi.
8. junija: Madžarska ; Italija v Budimpešti; 9. junija Švedska : Finska v Stockholmu. 11. junija: Švedska : Letonska v Karlstadtu in Romunija : Italija v Bukarešti. 25. junija: Danska : Nemčija v Kopenhagnu. 28. junija Estonska : Nemčija v Tallinu.
27. julija: Letonska : Estonska v Rigi. o
4. avgusta; Finska : Estonska v Helsinkih. 27. avgusta: Poljska : Madžarska v Varšavi in Nemčija : Švedska v Stockholmu.
3. septembra: Jugoslavija : Romunija v Jugoslaviji.
6.	septembra; Jugoslavija ; Poljska v Jugoslaviji; 17. septembra: Norveška : Švedska v Oslu; Danska : Finska v Kopenhagnu.
1. oktobra; Švedska ; Danska v Kopenhagnu;
15. oktobra: Nemčija ; Švica v Švici; 22. oktobra; Danska : Norveška v Kopenhagnu.
12. novembra: Švedska : Švica v Švici.
Letošnji mednarodni nogometni koledar je torej izredno bogat.
Nednarodni teniški turnir ameriških in nemških teniških igralcev je prinesel nekaj presenetljivih igralcev. Mladi Američan Mc Neill je premagal nemškega igralca Menzela s 5:7, 6:4, 6:0. Američan Robertson je premagal Redla s 6:4, 8:6. Nemec Henkel je premagal Harissa z 1:6, 6:3, 6:3. Nemška dvojica Redl-Goepfert je premagala Robertsona in Andersena s 4:6, 6:3, 6:4. Ta turnir je veljal za izbiro nemške teniške reprezentance za tekme za Davisov pokal.
ljudsko veselje s petjem. Izletniki iz Maribora se naprošajo, da vzame vsak s seboj slovensko knjigo, s katero bodo obdarovali domačine ter izvršili s tem veliko narodno prosvetno delo
Vremenska napoved: Večinoma oblačno, nestanovitno in deževno vreme. Toplota zraka »e ne bo spremenila.
Koledar
Danes, petek, 5. maja: Kj V.
Sobota, 6. maja: Janez Ev.
Obvestila
Nočno službo imajo lekarne: mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9; mr. Ramor, Miklošičeva e. 30, in mr. Murmayer. Sv. Petra cesta 78,
Slovenski javnosti!
Podpisana akademska kulturna društva slovanske univerze »Danica«, Kladivo«, »Savica« in »Straža« so, kakor je vsej javnosti dobro znano, z iskrenim veseljem pristala v težkem svetovno-političnem položaju na opustitev medsebojnih trenj, ter so z ostalimi kulturnimi društvi aaie univerze: »Edinstvom«, »Jugoslavijo«, »Slovenskim klubom« in »Zarjo« izdala 16. marca skupen proglas jn ustanovila takoimenovani Akademski narodni blok.
Toda z žalostjo ugotavljamo, da so nekatera društva oziroma njihovi predstavniki in glasila s kršitvijo sporazuma (omenimo le: izda]an)e letakov deputacije in zastopstva ter pošiljanje raznih brzojavk, vse v imenu narodnega bloka, a brez naše vednosti in odobrenja) in z zlorabljanjem v strankarsko politične namene (glej »Našo misel« št. 8-9) razbili enotni Akademski narodni blok, kljub našim ponovnim pozivom, naj blok ostane pri svojih prvotnih namenih in načrtih.
S tem obveščamo javnost, da je vsaka nadaljnja akcija v imenu Akademskega narodnega bloka zloraba tega imena.
Ljubljana, 3. maja 1939.
S KAD »Danica«, AKD »Kladivo«, DSKA »Savica«, AK »Straža«.
Za mestne reveže je daroval g. inž. Jože
Rus, Prule 17, 100 din in se mu mestno poglavarstvo za darilo najlepše zahvaljuje.
Prekinjena oddaja plina. Mestna plinarna
opozarja vse stanovalce Bežigrada in Tyrševe ceste od Vilharjeve ulice dalje, da bo v nedeljo
7.	maja prekinila oddajo plina in sicer od 5—9 dopoldue.
Generalna vaja ca akademijo »Otrok ca otroka«, ki jo v soboto ob 7 zvečer prirode vse mestne ljudske šole in otroški vrtci v frančiškanski dvorani v prid svojim revnim sošolcem, je včeraj potekla tako imenitno, da so bili otroci, ki 60 6voje sošolce poslušali, navdušeni do skrajnosti. Prav zadovoljni so bili pa z mladimi umetniki in majhnimi umetnicami tudi njih učitelji, da bo akademija iuiela gotovo prav znaten uspeh za prireditelje in tudi za revne otroke. Po do sedaj prodanih vstopnicah vse kaže, da bo frančiškanska dvorana najbrž razprodana, zato pa prijatelje otrok spet opozarjamo, naj ai preskrbe vstopnice v predprodaji v pisarni Pax et bonum v frančiškanski pasaži.
Podružnica SPD ▼ Ratečah - Planici sporoča, da bo v nedeljo, 7. t. m. ob pol 10 dopoldne sv. maža v Marijini cerkvici v Planici. Po opravilu prijateljski planinski sestanek. Planinci in ljubitelji narave vljudno vabljeni!
Občni zbor Združenja jugoslovanskih narodnih železničarjev in brodarjev, oblastnega odbora Ljubljana, bo v nedeljo 7. maja s pričetkom ob 8 v Beli dvorani hotela »Union« (vhod kot v kino »Union«), Vabimo članstvo, da se ga v čim večjem številu udeleži. — Oblastni odbor UJNŽB Ljubljana.
Vse, ki se zanimajo za dela tujih literatur opozarjamo na nocojšnji koncert v veliki Filharmonični dvorani. Predvsem bomo imeli priliko slišati samospeve in klavirske skladbe angleških starejših in novejših skladateljev. Izvajala jih bodeta dva znamenita angleška umetnika, mezzosopranistka Astra Desmondova in pianist Clifford Curzon. Solistko bo spremljal na klavirju GeTald Moore^ Podrobni spored se dobi v predprodaji in pri večerni blagajni. Tiskan je poleg sporeda originalni angleški tekst z razlago v francoskem in nemškem jeziku. Začetek koncerta točno ob 20 v veliki Filharmonični dvorani. Predprodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice.
Za 700.000 din vodovodnih cevi potrebuje letos mestni vodovod, ki bo porabil tudi 160 komadov vodomerov, da bo vse skupaj veljala blizu
780.000	din. Dobava je že razpisana in iz razpisa vidimo, -da bomo letos dobili kakih 9 km obnovljenega in novega vodovoda.
Ljubljansko gledališče
Drama; Začetek ob 20.
Petek, 5. maja: Zaprto.
Sobota,_ 6. maja: »Živi mrtvec«. Izven. Globoko znižane cene od 14 din navzdol.
Nedelja, 7. maja: »Utopljenca«. Izven, Znižane ee-ne od 20 din navzdol.
Opera: Začetek ob 20.
Pelek, 5. maja ob 15: >Don Kihot«. Dijaška predstava. Izven. Globoko znižane cene od 16 din navzdol.
Sobota, 6. maja: »Jesenski manevri«. Izven. Globoko znižane cene od 24 din navzdol.
Nedelja, 7. maja: »Vse za šalo«. Izven. Znižane cene od 30 din navzdej.
Mariborsko gledališče
Pelek, 5. maja, ob 20: Akademija driavneea učiteljišča.
Sobota, 6. maja, ob 20: »Potopljeni «vel«. Red A.
Sfen 4 ,
>SLO VENSKI POflfc, cime 5. maja 1969.
A&t. 103.
Nemirna preteklost generala Gajde
»Voditelj vseh Čehov" fe nekdanji
črnogorski častnik
Pred nedavnim je postal sloviti češki general Gajltta »voditelj vseh Čehove. Že začasa evetovne vojne se je ta mož odlikoval na ruskih bojiščih ter je postal voditelj češkoslovaških legionarjev, O njegovi rani mladosti je malo znanega, in O njej tudi sam ne govori rad. Pravi le to, da je bil rojen leta 1892 v jugoslovanskem Kotorju.
Gajda se je šolal na Moravskem in je stopil nato v službo avstrijskega topništva v Kotorju. Začaea svetovne vojne je pribežal na črnogorsko strasn ter se dalj časa udeleževal bojev proti Avstrijcem. Leta 1917 je kot srbski prostovoljec prispel v Rusijo in v Sibirijo, kjer je bival kot Eeški legionarski častnik dve leti. Zaradi svodih vojaških staslug in odličnih vojaških vrlin, ki si jih je v tedanjih nemirnih dneh pridobil, je tudi bitao napredoval in je kroalu postal general.
Kakor o vsakem človeku, ki jim ni ravno preveč pri srcu, ljudje kaj radi povedo le slabe stvari. Tako pravijo tudi o Gajdi, da je dokončal le ljudsko šolo im da sploh nima nobene izobrazbe, pač pa da je samo vojak. Drugi spet pravijo, da je leta 1914
v S kadru odprl drogerijo
in da sploh m bil nikdar prej vojak. Njegovi pristaši pa pripominjajo, da mora svet priznati njemu vsaj to, če ne drugega, da si je pridobil velike zasluge s tem, da je organiziral češke legije v Sibiriji. Leta 1920 se je z veliko češko vojsko vrnil iz Rusije domov, nato pa odšel v Pari*, kjer je tri leta študiral vojno akademijo. Kot general je bil Gajda leta 1924 in 1925 vrhovni poveljnik češkoslovaške vojske za vzhodno Slovaško. Pozneje je postal namestnik šefa češkoslovaškega generalnega štaba in kmalu nato šef.
CeSki faSieti so generala Gajdo vedno smatrali za svojega voditelja, ker je bil politično usmerjen bolj v fašistično stran. Nasprotniki mu očitajo, da je bil začasa svojega bivanja v Parizu sovjetski špijon ter da je izdajal Rusom važne in strogo zaupljive francoske vojaške listine. Zaradi teh očitkov je moral iti Gajda
za nekal časa (fna dopust"
Prišel je tedaj tudi v disciplinsko preiskavo.
Leta 1926 pa je spet dobil zadoščenje, ko ga je vojaško sodišče oprostilo. Tedaj je takoj zaprosil za upokojitev. Nekateri pravijo, da je tudi to dokaz, da je Gajda Črnogorec. Za razpravo proti njemu se je tedaj zanimala tudi francoska vlada ter storila gotove uradne korake v Pragi. Kot upokojeni general je Gajda tožil polkovnika Krafoehvila, ki je bil glavna priča v razpravi proti njemu ter ga zelc obremenjeval. Ta polkovnik pa je tedaj zbral mnogo novega obtežil-nega materiala proti Gajdi in je sodišče Gajdino tožbo zavrnilo, poleg tega pa proti njemu spet uvedlo disciplinsko preiskavo. Sodišče ga je tudi degradiralo m mu zmanjšalo njegovo pokojnino na četrtino. Celo tedanji češkoslovaški zunanji mmieter se je zavzel za Gajdo, vendar pa ga je sodišče kljub temu obsodilo.
Gajdovo ponižanje
Ko je tako general Gajda končal svojo vojaško kariero, se je vrgel na politično polje. V Brnu so ga leta 1927 češki fašisti izbrali za svojega voditelja. Tedaj pa se je zgodilo nekaj, kar je Gajdo težko obremenila pred češkoslovaško javnostjo. Prišlo je do znanega napada fašistov na hišo predsednika vlade dr. Vorede v Sazavi. FaSisti so hoteli dobiti v roke one listine, ki so obremenjevale generala Gajdo in na podlagi katerih je bil obojen in degradiran. Gajda so leta 1928 zaprli, vojaško sodišče pa mu je vzelo vse vojaške časti in ga ponižalo na navadnega vojaka, poleg tega pa ga za dva meseca zaprlo. Tudi pokojnino eo mu seveda vzeli.
Leta 1929 je bil Gajda
izvoljen za narodnega poslanca
Vidi se, da tudi kljub vsemu svojemu ponižanju ni miroval. Spet je vložil pritožbo proti obsodbi vojaškega prizivnega sodišča v Brnu. Posledica tega je bila, da so Gajdi vzeli tudi aktivno in pasivno volivno pravico ter mu tako tudi razveljavili poslanski mandat.
Kljub vsemu temu pa je Gajda še vedno nastopal kot češki general in voditelj češkoslovaških legionarjev v Sibiriji. Preveč je v svojem življenju dobil najrazličnejših odlikovanj, da bi 6e kar tako uklonil. In ta zavest ga menda dela toliko nemirnega in neugnanega. Gajda ima okoli sedemdeset vojaških odlikovanj, med njimi tudi vieoka ruska, francoska in angleška odlikovanja, ki jih je dobil zaradi svojega vestnega opravljanja vojaške službe in zaradi hrabrosti.
Človek bi mislil, da general Gajda, ta nemirni duh, ni imel nikdar časa, da bi se oženil. Ne, tudi na to ni pozabil. Poročil se je tedaj, ko je bival v Rusiji. Njegova žena je hčerka ruskega generala Kolčaka. Dala mu je tudi dva otroka.
Aprilska šala? Ne! Resničen dogodek, ki so ga doživeli v vasi Herne v Po-ruhrju. Nekje v bližini te vasi so našli mlade divje zajčke, ki so pravkar prišli na svet in jih njihova mamica ni mogla več pravočasno odnesti na varno. Kmet, pri katerem je prav tedaj imela domača mačka tudi mlade, je male, še slepe zajčke odnesel domov in jih pomešal med mlade mačice, nato pa mladi mačji zarod počasi znosil proč tako, da so nazadnje pri mački ostali samo še mali zajčki. Mačka je bila trdno prepričana, da so to njeni njeni mladiči in jih je skrbno dojila, Ko pa so zajčki spregledali, se gotovo ni malo začudila, ko so začeli jesti zelenjavo, še bolj pa tedaj, ko se mladiči prav nič niso zmenili za miš, ki jo je zanje vjela skrbna tuja mamica.
Najnovejši drobiž iz tuiine
Koliko je tulih delavcev v Nemčiii
Po nemških podatkih, ki so bili pred kratkim objavljeni, je bilo v preteklem letu v Nemčiji zaposlenih skupno 381.355 tujih delavcev in nameščencev, Od tega jih odpade 129.000 na ženske.
V	primerjavi s prejšnjim letom se je število v Nemčiji zaposlenih tujih delavcev zvišala za več kot 10.000. V prvi vrsti prihajajo v poštev poljedelski delavci, ki jih je bilo lani v Nemčiji 31.319, tujih služkinj po nemških hišah 30.700, delavcev po raznih kovinarskih tovarnah 24.760, gradbenih delavcev pa 20.728. Okoli 20.000 je bilo takšnih, ki bivajo na meji in ki podnevi delajo v Nemčiji, zvečer pa se vrneja 6pet čez mejo v svojo domovino.
Izšel je zakon, ki uvaja v Avstriji redno ceT-kveno doklado za katoliško, evangeljsko in staro-katoliško cerkev v Avstriji.
Bivši nemški vojni minister general Wilhelm Grener je danes umrl. Pokojni general je ob koncu svetovne vojne zamenjal generala Luddendorfa kot načelnik glavnega nemškega generalnega štaba Leta 1920. je bil prometni minister, zatem pa vojni minister, ki je leta 1922. podal ostavko.
*
Prva velika vojaška parada slovaških čet bo 14. maja v Bratislavi. Navzočni bodo člani slovaške vlade, diplomatski zastopniki in oddelek nemških častnikov.
Belgijska vlada je izgnala bruseljskega dopisnika lista Erkeinich-Westfa-lische Zeitungc, ki je bil obenem tudi funkcionar nemške delovne fonte v Belgiji. Belgijska vlada je to sklenila po prepisu, ki ga je imel ta dopisnik z nekim belgijskim časnikom o priliki neke manifestacije v nemški koloniji v Lembourgu.
*
Predsnoonem je nastal velik požar v nekem skladišču v južnozahodnem okraju Berlina^ Ogenj je popolnoma vpepelil dve hiši in ogrožal železniško progo, ki teže mimo tega okraja. Promet je ustavljen, policija je pa izolirala ves ogroženi okraj.
Okoli 6 in pol milijona dolarjev bo šlo za moderniziranje ameriških oklopnic »Tennessee«, >Ca-lifornia«, >Colorado«, »Maryland« in »East Virginia*’. Razen tega je dovoljen kredit 110 milijonov za nakup tankov, topov, pušk iin plinskih mask. *
Snoči je spet eksplodiralo v Angliji več bomb. Zdi se, da so jih nastavili teroristi. Bombe so razbile izložbe v nekaterih trgovinah londonskega okraja Holborne. Štiri bombe v Conventryju so tudi poškodovale več trgovin. Trije redarji so se rešili po golem naključju. V Birminghamu je prav tako eksplodirala bomba in poškodovala neko hišo.
e
Korporacijski gospodarski krogi izjavljajo, da kažejo rezultati italijanske trgovinske bilance za
leto 1938. znatno zboljšanje na področju pridelovanja živeža. Leta 1937. je Italija uvozila živeža za 2,249 milijonov lir, lani pa za 1,103 milijonov. Izvoz živeža je pa lani v primeru s predlanskim letom poskočil s 3 milijard lir na 3.241 milijonov. Te številke kažejo, koliko je kmetijstvo pripomoglo k avtarktični politiki.
Umrl je italijanski senator Salvatore Barzilai, star 78 let Pokojnik je bil časnikar, odvetnik in politik, znan še pred svetovno vojno. Rodil se je v Trstu. V avstrijskih ječah je presedel 18 let zaradi svojega zarotniškega delovanja. Skoraj 23 let je bil predsednik društva italijanskega tiska. Bil je tudi član italijanske delegacije na mirovni konferenci.
▼elikttnki amt — Trat« r svet — ki ga nameravajo Nemci zgraditi ob ustju Labe v Hamburgu. Nosilna stebra, ki jih vidimo na sliki v sredi, bosta
visoka po 180 metrov. Pod mostom bodo vozile lahko največje ladje.
Izpopolnitev nemške soc a>ne zakonodaje
Na Hitlerjev rojstni dan, 20. aprila, je bilo letos v Nemčiji izdanih cela vrsta novih socialnih zakonov, med katerimi je tudi »zakon o tovarniških izumih«, 6 katerim je rešeno tudi vprašanje dosedanjih tako imenovanih »nameščenskih izumov«. Ostali zakoni določajo zavarovanje rodbinskih članov padlih bojevnikov za primer bolezni ter n o.v e ugodnosti za tiste, za katere je država že do sedaj vsaj delno skrbela. Invalidni zakon je bil razširjen 6 tem dnem tudi na področje bivše Avstrije in Memela. Nemški časopisi poudarjajo, da se je nemška socialna zakonodaja s temi novimi dodatki v veliki meri izpopolnila.
Programi Radio Ljubljana
Petek, S. maja: 11 Šolska ura: Sprehodi in izleti v naravo (prof. Rafael Bačar) — 162 Slov&n&ke pe*m> (plošče) — 12.45 Poročila — J3 Napovedi — 13.20 Opoldanski koncert Radijskega orkestra —.14 Napovedi — 18 Ženska ura: Dedo društva »'Dom visokošolk« — 1B.20 Vesel drobiž (plošče) — 18.10 Francoščina (dr. Stanko Leben) — 19 Napovedi, poročila — 19.30 Nacionalna ura: Karel Capek o komunizmu — 19.50 Prvi obrtniški počitniški dom na Govejku pri Medvodah (Ivan Mihelčič) — 20 Harmoniko igra g. Milan St-ante — 20.40 Koncert francoskih opernih arij. Sodelujejo gdč. Vida Rudolfova in Radijski orkester — 22 Napovedi, poročila 22.30 Angleške plošče.
Sobota, 6. maja: 12 Kar brez naslovov, tak danes bo red, plošča za ploščo hitela bo spet — 12.45 Poročila
— 13 Napovedi — 13.20 Kar brez naslovov, tak danes bo red, plošča za ploščo hitela bo spet — 14 Napovedi — 17 Otroška ura: Solni a I>agerloff: Kako je Niels Hol-prerson popotoval z divjimi gosmi. Povest ” nadaljevanjih — Gašperček, lutkovna igra — 17.50 Pregled sporeda — 18 Za delopust igra Radijski orkester — 18.40 Nove umetnine v cerkvah kamniškega okraja (Frane Zen) —39 Napovedi, poročila — 19.30 Nacionalna ura: Dan sv. Jurija po narodni veri (Jelice Betovič)
— 19.50 Poziv k plesu (plošče) — 30 O zunanji politiki (urednik Alojzij Kuhar) — 20.90 Prenos iz Celja: Kon. cert mladinske in komorne glasbe. — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Za vesel konec, igra Radijski orkester.
Drugi programi
PETEK, 5. maja: Belgrurl: 20 Simfonični koncert, 21 Igra — Zagreb: 20 Dobroničeve skladbe, 21 Stara hrvaška glasba — Bratislava: 19.30 Prešov, 20.30 Ork. koncert, 21.30 Sonate — Sofija: 18 45 Rekvijem, 20 Narodna glasba — Variava: 10 Zabavna glasba, 31.15 Filharmonični koncert — Budimpešta: 20 Opera, 23 Ciganski orkester — Trst-Milan: 17.15 Pianino, 21 Igra — Him-Bari: 21 Gledališki prenos — Dunaj: 20.15 Simfoniki — Berlin: 19.15 Komorna glasba, 20.15 Nemške narodne, 20.30 Brahmsove skladbe — Kiinigsberg: 20.13 Ork. in solisti — K d! n: 20.30 Vojaški večer — Stuttgart: 20.15 Mojstrski koncert — Monakovo: 19 Pihala, 20.15 Pfitznerjev večer — Beromiinster: 20.25 Opera.
Ko je Courtney skočil iz letala, je z naglim gibom snel naočnike. Obrnil se je k pozdravljajočemu moštvu. Njegove 6inj« oči so se prisrčno nasmejale pilotu Scottu, ki se je s svojim letalom vprav ustavil poleg njega. Smeh enega in drugega je kazal isto misel: spet sta se srečno vrnila iz pekla na nebu in živa pristala na tej dobri travi.
Tudi Scott je bil ves sajast od dima. Scatt in Courtney sta bila oba lepa, odločna, visoka, z izrazom ljudi, ki so vajeni gledati hude reči in ki so vajeni biti vedno blizu smrti.. • Izraz, ki ga imajo včasih zdravniki.	,	.
Naglo sta se rešila vsega, kar ju je še vezalo na letalo ter veselo stopila drug k drugemu — Courtney je vzklik-nil:
»Halo, Scotti Kaj so to pot bili šrap-neli?*
Soott »e pogledal na svojega ptiča, ki je zdaj mirno čepel na travi in dejal:
»Sodil bi, da so bili. Mojega so precej zrešetali.. •«
Zdaj je tudi stotnik Caurtney začel ogledovati svoje letalo. Bilo je vse počrnelo od dima — kakor, on. Na več
krajih so oklep prebili drobci šrapne-lov iz toipov za obrambo proti napadom iz zraka.
Ko je končal ogledovanje, je zamahnil z roko in dejal na pol 6am pri sebi:
»Ali right! Dobro 60 merili. Za las je manjkalo, da nisem šel po gobe.«
Scott se je zasmejal:
»Kaj ta! Poglej mene! Da so zadeli malo nižje, pa bi bila žaltava zame!«
Človek, ki ni bil vajen letalskega življenja in nevarnosti, bi ee bil čudil, kako morejo biti ti ljudje tako veseli, saj so se še pred kratkim, niti pred uro, igrali s smrtjo. Strašna igra, a še straš-nejše veselje po njej!
Ali je ta radost bila res hrabrost, ki je prezirala smrt, ali pa sama krinka, ki naj pokrije strah in pomaga pozabiti?
Caurtneyev obraz se je nenadno zresnil. Naglo je stopil k prijatelju Scottu. Pogledal je po polju, kamor so se bila med tem spustila še ostala letala ter vprašal tovariša:
»Kaj si morda ranjen? Bil je lep boj, kajne?«
Ko je videl prijateljevo potemnelo lice, v katerem so se bliskale svetle
oči, se mu je zazdelo, da je Scotta obšla žalostna misel, zakaj stresel se je, Courtney je znižal glas ter naglo vprašal:
»Koga smo izgubili?«
Scott je pobesil glavo ter polglasno dejal:
»Rossella in Sleaverja .. .«
Courtney ni na te besede odgovoril ničesar, samo namršil je obrvi in nabral čelo v žalostne gube. Na obrazu se mu je videlo, da ga je prevzel grenak, obupen spomin. Russell. • • Sleaver ...
Toda zdaj ni bilo časa za trpljenje, za žalostne spomine. Iztrgal se je mislim, ki so ga hotele zajeti, in odšel.
Preden je krenil proti hangarju, 6e je ozrl na druga letala ter v tem trenutku zapazil nekoga od mlajših tovarišev, ki se je počasi in s težavo vlekel iz svojega letala. Polagoma 6e je mladi pilot skopal iz svojega letala ter obstal na tleh. Se enkrat je pogledal proti obzorju, ki je žarelo v mladi lujit kakor da še koga pričakuje. Potem pa je zaihtel ter obupno udaril z glavo na hladno telo letala.
Courtney se je obrnil. Ta trenutek je bil že spet ob njem Scott, ki mu je dejal:
»Hollister je strašno razburjen .... Pojdiva gledat, kaj mu je. Da ni morda ranjen. Kdo ve... Teciva tja!«
Spustila sta se v tek do onega letala.
Hollister je stal z glavo naslonjen na avion. Ledja so mu nalahko drhtela od
pridušenega joka. Bil je podoben onemoglemu otroku.
Včasih 6e je dogajalo, da so pilotu popustili živci, ko je bil že na tleh in na varnem. Šele tedaj se je zavedel strahote, ki ga je objemala tem gori med bojem. Moči so ga zapustile in začelo ga je lomiti...
Courtney je bil prvi pri mladem pilotu. Položil mu je roko na ramo in ga tiho vprašal:
»Hollister, kaj je?«
Hollister se je pri dotiku tuje roke zdrznil in se obrnil. Pogled, e katerim je zadel ob Courtneyja in ob Scotta, je bil žalosten in nesrečen, toda ne zmeden, kakor je ponavadi ob takih prilikah. Oči je ime! polne solza.
Courtney in Scott sta videla, da se mu ustnice pregibljejo. Prisluhnila sta in slišala, da ponavlja fant eno besedo: »Russell . •. Russell.,.«
Ta je bilo ime prijatelja, ki je ostal na bojišču.	,
Courtney je spregovoril in ga začel tolažiti:
»Ne razburjaj se, tovariš ... Ne bodi žalosten .,. Vsi moramo umreti... Prej ali slej...«
Hollister je zdaj bruhnil v razburjeno govorjenje:
»Poslušajte, Caurtney. To je vendar strašno .,. Strašno ... Videl sem ga, kako pada ... Njegovo letalo je bilo vse v plamenih ... In iz ognja mi je mahal z roko ... Hotel me je nečesa prositi.. In jaz ga nisem mogel slišali. ... Nisem mu mogel pomagati., Zdrvel je s pla-
meni vred na zemljo . ..«
Bolesten, krčevit jok je pretrgal Hol-listerju besedo.
Courtney in Scott sta brez besed prijela fanta pod roko ter ga kakor otroka odpeljala prati gradu.
Ko so stopili nekaj korakov, mu je začel prigovarjati Scott:
»Zberi se, prijatelj ... Pojdi, da ga zvrnemo kapljo ... Saj bo prišla vrsta tudi na nas . Čemu bi žaloval... Prej ali 6lej bomo spet skupaj!«
Hollister je začel znova tožiti:
»Russell in Sleaver sta bila prvič v boju .. . Niso jima niti dali časa, da bi se bila pripravila in navadila!«
Res!
Niso jim puščali niti toliko odloga, da bi se bili pripravili. Toda prav tako malo so utegnili tovariši žalovati za tistimi, ki so ostali na bojišču. In čemu tudi! Če bi bili vsak dan objokovali tiste, ki so ostali tam gori, bi jim bilo zmanjkalo časa za vse drugo. Saj niso bili za to tu!
Umolknila sta oba, Scott in Court-ney sta peljala Hollisterja molče dalje-Vse besede 60 se jima zdele odveč. Tudi mladi pilot je umolknil in samo brez glasu ihtel.
Z naglimi koraki sa prišli na grajsko dvorišče, kjer je bila urejena velika pivnica in jedilnica za pilote. Pozdravili so jih veseli vzkliki in prešerne besede kakor vedno, kadar so »c vrnili s poleta pilotje oddelka -A«.	-	'	.
Kakor vedno, kadar ec jih je vs»J 'nekaj srečno vrnila...
»Slovenski dom« ifliaja vsak delavnik ob 12. Mesečna naročnina 12 din, *a inoiemstvo 25 din. Uredništvo: Kopitarjeva ulica 6/III. Telefon 4001 do 4005. Uprava: Kopitarjeva ulica *
Za Jugoslovansko tiskarno ▼ Ljubljani: K. Čeč. — Izdajatelj inž. Jože Sodja. Urednik: Mirko Javornik.