Dopisi. lz Šaleške doline. (Slovesnost.) Pretekle dni se je vsa šaleška dolina oblekla v praznično oblačilo in dnevi od 10. do 15. junija so bili tu dnevi veselja, kajii niil. knezoškof in višji paslir so po našej lepej dolini delili zakrament sv. binne na stotine^ inladini. V četrlek 9. okolo 6. ure pripeljali so se v Št. .lanž na vinski gori, kjer so jib prieakovali dubovniki iz doinaee in sosednjih v dekaniji, Solska niladina z učiielji in lepo novo šolsko zastavo, katera je bila pred binno priflravljena in na binkoštno nedel.jo popoldne pred večeinicami slovesno blagoslovljcna. ISanderce so čč. šolske sestre v Mariboru iz krasnega blaga prav okusno napravile; na eni slrani se vidi podoba sv. Alojzija, in na drugi podoba brezmadežne Device Mari.je. Isti veeor je bilo v eerkvi izpraševanje šolske niladine iz krščanskega nauka; pred Lein so bile molilve in sv. blagoslov. Drugi dan — kvalerni j)etek — se ,je dežovno vreme, ki je zelo oviralo okinčevanje in druge priprave, izjasnilo in nastopil je krasen vroč pomladni dan. Hv. cerkveni obredi blagoslovljenja novih od g. Alberta Samassa v Ljubljani vlitih zvonov so se pričeli ob 8. uri zjutraj, zatem je bila sv. maša, katero so, kakor tudi po sv. maši pridigo, opravljali niil. knezoškof saini, in potem deljenje sv. birme okolo 130 birmancem. Okolo 1 ure popoldne so sv. opravila ininila. Potem so se podali mil. knezoškof v župnišče, kjer so se vršile predstave itd. Okolo 4. ure popoldne so se inil. višji pastir, spreinljani od vseh duhovnikov, poslovili in odpeljalrv Št. Ilj pri Gradiču, kjer so bili, kakor tudi po vsej šaleški oblini prav sveeano sprejeti, tako v Škalab, v Št. Martinu, pri sv. Mihaelu pri Šoštanji v Št. .lanžu so na večer prihoda inil. kezoškola hiše lepo razsvetili in po bližnjih-hribih lepe krese zažgali, posebno lep je bil kres iz smolenjakov na »gomžarjevej peči« nad župnijsko cerkvijo, sestavljen v podobi križa; krepko pokanje iz topičev je vse te dni poveliuevalo slavnost in dalnjim krajem oznanjejevalo, da se tu posebne sveeanosti vršijo. Novi zvonovi Št. .lanški so vglasbeni v F-dur (f, a, c.) ter imajo težo skupaj kakih 31 slarib eentov, nainreč večji okolo 17, srednji erez 9, in niali črez 5 centov. Zvonovi imajo mehak, mili glas. Slari zvonovi, katere je zvonar v račun vzel, so bili vliti v Gelji v livarni Konrada Schncider-ja in sicer večji ležak kakib 10 slarili centov, v letu 1723, srednji, težak kakih 7 centov, leta 1708, in inali kake 3 oente težki zvon leta 1724. Naj bi novi zvonovi, ki ho prevzv. knezoSkofu prvokrat v pozdrav zapeli, mnogo mnogo lel. budili župljane k časti božji! Iz Vojnika. (»Kdinost«.) Naše mlado društvo je napravilo, kar je že znano, dne 19. junija t. 1. prvi svoj sliod pri gosp. Karolu Vrečarju. Dolgo se je ustanavljalo in da je res potrebno bilo, izprieala je mnogofilevilna vdeležba Ijudstva, zavednih kinetov in tržanov in drugili gostov. Dež je lil, vender ni jib nmogo preplaSil. Po štirib popoldrr.e zaigrala je vrla Šinarijska godba »Naprej zastava Slave«, da so kar odmevali veliki prostori. Na to nastopi č. g. Fr. Lekše in pozdravi v inienit osnovalnega odbora pričujoče. Razloži in prebere jim pravila, katera je z odpisom dne 16. maja c. kr. namestništvo potrdilo. Pove zbranim koristi, katere bode iinel vsak ud od tega društva, ker bo labko za nekoliko krajcarjev čital poštene slovenske časnike in knjige, katere se bodo -naroeevale od udnine. Težko, pravi govornik, se je godilo Slovencu v prejšnjih časih, Ji(>r ga je zatiral oblasten Nemec, pestil oboli Madjar in niii za nokte zabijal trnje vročekrvni Italijan. Toda ti so bili ptujei »a tudje dete tvoje nije«, torej li za nas slovenske otroke innogo srea in ljubezni niso imeli. Tem sovražnikom pridružili so se še nevestni sinovi »majke Slave«, nemčnrji, kateri so zdaj najbujši in najnevarniši sovražniki. Toda tudi teb se Sloveneu ni freba bati. Poznavati naj se uči svoje praviee, katere mu daja država, in posluževati se nm je vseh dovoljenih sredstev in poštenih pripoinočkov, katere mu postava dovoljuje, ona postava, katero so potrdili naš presvitli cesar, ki želijo mir in edinost ined vsemi narodi in zato je govornik tudi pozval pričujoče, naj trikratni »živio«_presvitleinu cesarju zakličejo, na kar je godba zaigrala eesarsko pesem. Poteni je nastopil vlč. kanonik gosp. dr. Gregorec ler pojašnjeval v dalnjem zelo poučnein govoru razvit^k nažib druSlov in [vsega gibanja nied Slovenci, začetek, korist in potrebo društev. Veekratni glas »tako je« nied knieti, »to ni prav« ined zavednimi niožini je pričal, da je č. govornik kakor vselej na pravo struno zadel. Pojašnjojval ,je tudi naSe razmere v državneni zboru ter Ijudem o novem denarju poročal, karjevidno vsakega zaniinalo, kako se hoile zdaj, ko vse toži, da ni denarja, ve.s svet naenkrat pozlatiti. Po govoru se je kar začelo vpisavanje udov, katerih se je toliko vpisalo, da človek ne bi tega pričakoval, Na to so jo izvolilo vodslvo, v kaiereiu je eden duhovnik, dva župana in pa pet tržanov in škofjevaški občinski svetovavec. Nastopil še je tudi g. Hribar ter v znani gorečnosti navduševal ljudstvo za vse dobro. Med raznimi prestanki se je godba prav dobro skazala. Omeniti mi je tudi dolžnost, da so nas počastili gostje iz Celja, iz Konjic in iz Št. Jurija in da so nam prišli telegrami iz St. Pavla. Slovenske Bistrice itd. Hvala Vam, na svidenje zopet kmalu! Po kratkem opisu še bolj kratko mi je omeniti za danes sarao to, da se ne bomo prepirali z »Vahterco < in pa vojniškimi odretimi nemškutarji, kjejebolj »luš',no« bilo. Slovenci snio zelo zadovoljni z našo veselico, katero je samo kaliia nemeurska nesramnost. Če se ta njim >duStna in vesela« zdi, kakor »Vabterca« piše in se po stari navadi ob poštene Slovence čoha, naj ji bo. Vsak na svoj mlin vodo navrača in vsak po svoje, djal je tisti, ki je kravo s svedrom drl! Torej se še vidimo, »Vabierca« in Vojniški nemškutarji! ? Iz Brežiškega okraja. (Razno.) Na Bizeljskeni so amerikanskih trt že mnogo zasadili ler se jim neki to delo prav dobro obnaša: pa že tudi požlabnjenib je veliko in se je, kakor se sliši, letos obilno grozdja zastavilo. Žal pa, da je tudi tukaj 31. maja popoldan toea precej Skode napravila, posebno še na požlabnjenih. nežnih ndadičih, koje je precej polomila ali p5 celo odbila. — Naj bi vsaj pri- tem ostalo, bilo bi še vendar nekaj »amerikanca"! Bolj na slabein so prek Sotle na Hrvaškem, kjer je toča še večo škodo napravila. — V vašem cenjenem listu št. 18 je bil .lelovški srenjski zastop pohvaljen radi sklepa o »konkubinatu«, kerjesklenil one, ki v divjein zakonu žive. oslro kaznovati, ali pa iz srenje ižtirati. — Želeti bi bilo, da bi se v tej ogledal tudi Rizeljski srenjski zastop ter enako sklenil. Pripoveduje se namreč. da se tudi tam nahajajo ljudje, ki enako žive, srenjski odbor pa se neki malo za to briga, ali iina gotovo tudi nalogo za občinski blagor in nravnost skrbeti. Od Velike nedelje. (Občinsko.) Akoravno naši narodni nasprotniki vse sile napenjajo, da bi nain kratili naše narodne pravice, vendar mora vsakega rodoljuba radost na boljšo bodoenost obhajali. kedar vidi in opa/uje, kako je narodna zavest že v našem Ijudstvu vkoreninjena. To smo videli in slišali v naši sosednji občini Šodinski ob času volitve občinskega predstojništva. Ko je bil gospod veleposestnik Vido Dovečar zopet enoglasno občinskim predstojnikoni voljen. je nagovoril prieujoče gg. odbornike blizo tako-le: Zahvalim Vas, odborniki in vašeani, za častno zaupanje. katero ste nii skoz to skazali, da ste me enoglasno zopet kot predstojnika volili. Čeravno imam svojib opravil dovolj in se tudi oboinski posli od leta do leta množujejo, kakor sami vidite. vendar hočem prevzeti ta posel, ter vestno in nesebično gospodariti v prid naše občine in tudi v širjem pomenu na blagor naše mile domovine pri vsaki priliki, kolikor mi bo mogoče. Kljubu temu, da nam nekateri stroški, osobito za šolo rastejo, smo. vendar v zadnjib treb letih lepo svoto prihranili. kar kažejo posojilne knjižice, in bode tndi vprihodnjič moja skrb. da se vsaka tudi manjša svota, katero prigospodarimo, obrestno naloži. Polagam pa Vam na srce in Vas prosim, eastiti gg. odborniki, delajte tudi, kolikor Vam mogoče, v prid občine in posebno povdarjani. bodite in ostanite vselej zvesti in odločni narodnjaki, bodisi ob času kake volitve ali pri kateri bodi priliki irt pokažite s tem, da ste tudi ene misli z menoj: Vse za vero. dom, cesarja! Bodirno složni. kajti v edinosti je moe. Iz Gradca. ( Triglav«.) [Konec.JOb 2. popoldanje bil banket v gostilni g. .lagodiea. kjer se nani je na splošnjo zadovoljnost postreglo. Udeležilo se ga ,je do 80 oseb, mod njimi mnogo odličnih rodoljubov kot gg.: dež. glav. nam. dr. Jurtela, kranjski dež. odbornik dr. .1. Vošnjak, dež. poslanec dr. Dečko, predsednik Šmarijske eitalnice Stabuc, dr. Drč in dr. Majaron iz Ljubljane, dr. Treo in Hribar iz Celja, dr. Czipelka iz Šmarija in več druzili. Med banketom govorilo se je mnogo navdušenih napitnic, katere bi bile tudi vredne, da se zabeležijo, a prostor nam tega ne dopušea. Pri koncertu bili so prostori Jagodičeve gostilno do zadnjega prostorčka napolnjeni. Tamburaši in pevci izvajali so vse točke na splošno zadovoljnost, kar je priealo burno odobravanje. Po koneertu razvila se je prijetna prosta zabava. V torek bili sino povabljeni od tržanov na prijazen bolmec av. Roka, kjer nam je bila pripravljena cela pojedina. Tu se je razvijala še le prava domača zabava. Napitnica vrstila se ,je za napitnico, katerim so odgovat-jali od zvunaj streli topičev. Pevci so nas pa razveseljevali s popevahjein krasnib narodnih pesmij. V taki zabavi nain je prišla le prebitro ura, ko smo se morali ločiti od prijaznega holmca, s kalerega smo videli do poloviee slovenske Štirške. Ob 4. popoldan poslovili smo se od trga Šmarije in se odpel.jali proti (irobelnu. Do tje nas je spreinljalo nekaj gospodov. Stabuc govoril je še tu besede v slovo, odgovarjal nm je g. .lenko, zabvaljeva.je sc vsem tržanom še enkrat za krasen sprejein. Na to sino se odpeljali s prijetnimi spomini v sre.ib proii Gradcu. H koncu naj oinenim še s posebno pohvalo tržane Šinari.ja, kateri so ozalšali tako lepo svoj prijazen trg o našem prihodu, nam priskrbeli vozove do postaje in prenočišča ter nas pri sv. Roku tako bogato pogostili. Posebno pohvalo zasluži pa lainosnja častiUt dubovščina, katera se je toliko za nas zaniinala. Obžalovali snio le, da se ni niogel naše slavnosti udeležiti Uuli preč. gospod kanonik in dekan, katerega je ovirala bolezen: a kl.jubu 1«\j se je vendar dosti zanimal za izlet »Triglava- in je blagovoljno prepustil več sob za prenočišea. *) • —-r.