\ L«to XV. V Celju, dne useptembra 11)05. 1. Štev. 73. Izhaja dvakrat na teden,«^ torek is petek tet velja n Avstrijo in Nt«ij© na leto 8 kron, pol ton 4 krone, 3 mesece a kri- Za Ameriko in druge dešele toliko ved, kolikor m» poštnina, namrefi*. Na leto K kron, pol leta 8 k| 50 vin. Naročnina ae pošilja upravništvu, |5>|* se vnaprej. Za l a ee rate se plačuje 1 krono temeljne pristojbine ter od vsako petit-vrsta po 30 vinarjev sa vsakokrat; sa večje inserate in mnogokratno inseriranjo snaten pofik Slava Prešernu! . . Kral -i 11 na§ e poezije, nesmrtnemu pevcu, ki si je spletel nevenljivi lovorjev venec okrog čela, je postavljen spomenik v središču Slovenije. Iz slavnostnih govorov, posnemamo naslednja mesta: Na oder stopi zastopnik ruskega naroda vseučiliški docent Zabolotskij iz Kijeva, ki je govoril: ,,Danes se nahaja morda vprvič sredi sten bele Ljubljane na kulturnem prazniku sloven¬ skega naroda, v zboru slovanskih govorov tudi rusko slovo. Sin daljne Rusije, ki se sedaj pre- raja k novemu življenju, prinaša z radostjo davek ruskih simpatij pomniku pesnika slovenskega vstajenja, davek ruskega spoštovanja spominu njega, ki si je s svojimi divnimi tvorenji postavil spomenik, ne s sohami narejeni, in jaz sem srečen, da je moji osodi pripadla čast, pozdraviti slo¬ venski narod z njegovim praznikom v ravno istem času, ko vstaja v senci miru in meščanske svo¬ bode tudi v moji veliki domovini zarja novega življenja. Mnogo so prenesli bed in trpljenja na svojih zgodovinskih potih naši narodi, a zamo- remo z vso vero povedati, da oni premorejo vse — in s širokimi, jasnimi prsi prodro sebi pota; porok te trdne vere je dejstvo, da se noi suzKain. med Slovani taki silni, zvoljo in umom duševni vodniki, kakor je bil pesnik, pred čegar spome¬ nikom so se zbrali sedaj Slovani juga in severa, zapada in vzhoda. Sin čudovite, pesniške kranjske dežele, goreč patrijot svoje rodne Slovenije, ki,vedno veruje, da „Vremena Kranjcem bodo se zjasnila", napolnil je svoje življenje z borbo za ideal dobrega in krasote. Mnogo let je prešlo, odkar ni več slavlje¬ nega pesnika; vže davno so umolknili zvoki njegovih divnih pesinij; a ne govorite mi, da je umrl! On živi! „Je žrtvenik razbit — a ogenj še odseva; odtrgan rože cvet — a vendar še dehti; razbita harfa vže — a še akord odmeva. 11 In dolgo, dolgo še bode Prešeren jutranja zarja in zvezda voditeljica pesnikom njegove rodne zemlje, in .ime Prešerna o sijalo kot blišč eči biser y vencu boginje S1 a,e. Mi. . Rusi, smo ponosi da so na naš jezik prevedena vsa tvorenja Prvima in zamoremo se nadejati, da se v meri spozanja, v meri zbližanja naših bratskih narodov prfiiža čas, ko se bo raznesel glas o njem po Rsiji veliki, in v njej nazvali ga vsi bodejo jeziki,Kavkazec divji, Fin, Slovan, ponosni vnuk, Tungz in step ga prebi¬ valec bo Kalmuk. Tema nepoznan j a Sloanov od Slovanov zginja, blišči se zarja noveja življenja: ,.Z o r a Puca, bit če dana' 1 , in laj bo pozdravljeno solnce, naj se prežene temg Slava torej vsem genijem Slovanstva, ki so pre;nali to temo, živio bratski slovenski narod, ki e rodil in vzgojil velikega pesnika! Vivat, crescat, floreat sbvenska zemlja, ki je svetu podarila genija. Velikemu geniju slovenskega naroda, pes¬ niku Prešernu, iz globočine riških src — slava! Nadpop Marko Petrovič, isto tako srčno pozdravljen, govori imenom srbs kega .stolneg a Belgrada in imenom srbskega naroda: Velikemu Slovencu. ponosu Slovencev in njegovi veliki duši se klanja mo-. nesli tri najlepše cvetke: ljubezen, vero in upanje: ljubezen do Tebe, Prešeren, in do naroda sloven¬ skega, vero v moč zedinjenega Sloyanstva, nado v boljšo bodočnost našega slovanskega plemena. Hvala Ti, da nas spajaš, slava duhu Tvojemu, ki nas dviga. (Gromoviti Slavabklici). Srbi so pol o¬ žili srebrn venec na spomenik. Župan češkega kralj, mesta Prage, dr. Srb: Prišli smo iz zlate Prahe, iz ognjišča češkega naroda, da bi prinesli pozdrave največjemu pevcu slovenskemu ter mu častitali v imenu češkega naroda, v i men u njegove stolice, zlate Prahe, v (menu čeških državnozborskih poslancev, vseuči¬ lišča, umetniške akademije itd. Prešeren je bil genij slovanski, ki je v proroškem navdahnenju napovedal zbližanje Slovanov: „Največ sveta otrokom sliši Slave!' 1 On je tudi naš in češki narod je sodeloval po svojem pisatelju in narodnjaku (Jelakovskem, da se je razvil njegov genij. Radi tega čestitamo z veselim srcem in kličemo: „V e č n a j a p a m j a t Prešernu!" X. imenu Prage položi na spomenik srebrn venec. Zagrebški župan dr. Milan A m r u š (Živio- klici Hrvatom) govori v imenu „ svobodnega kra¬ ljevega grada Zagreba 11 ter pozdravlja zbrani narod. V srcih naših naj živi Prešeren. Kolikor slovenskih src, toliko spomenikov na Prešerna. Slovenski narod se je oddolžil svojemu velikanu. Spominjajmo se besedi Petra Preradoviča in,, 5 ,Na prošlost snujmo bodočnost!' 1 Izgine naj izmed nas danes vsak^^Jftežnja, Vsa žalost. Naj se izpolnijo besede: ..Koder solnce hodi, prepir iz sveta bo pregnan! 11 Naj bi bil današnji dan vrelec novega napredka, novega razvoja slov. naroda. V imenu hrvatskega naroda polagamo pred spomenik hrvatsko cvetje: Slava Prešernu! Ljubljanski župan Ivan Hribar je v imenu mestnega starejšinstva prevzel spomenik v mestno varstvo in zaščito z besedami: Malokdaj sem kako željo izpolnil s tako presrčnim veseljem, kakor izpolnjujem danes željo odbora za Prešernov spomenik. In dobro vem, da v tem trenotku kakor eden mož stoji za mano Slovenska Ljubljana praznuje danes ob so¬ delovanju dragih jej gostov z vseh strani pro¬ stranega slovanskega sveta impozantno narodno slavnost. Kako bi se začudil slavljenec, ko bi bil danes med nami navzoč ter bi videl toliko oživ¬ ljajočega navdušenja, toliko neskaljenega veselja, toliko dokazov rodoljubne požrtvovalnosti! Ne. to ni več Ljubljana njegovih dni. katere narodno mrtvilo mu je izvilo iz drhtajočih prsi bolestni vskiik, da „Slovenec ne ljubi matere vanj upajoče.' 1 Kako drugače danes! Slovenec, nekdaj pre¬ ziran in tlačen, vzdiguje ponosno svojo glavo, zavedajoč se, da je on tu gospodar; naš mili ma¬ terni jezik, sladka slovenska govorica, ki je nekdaj potisnjena bila v kmetiško kočo in poselske sobe. pa je stopila v svoje pravice in nobena sila ni vstanu zabraniti jej, da zagospoduje na vsej črti. LISTEK. Kreolin. Iz zapisnika nekega popotnika. — J- V. (Konec.) Henrik jo pogleda s trdim pogledom, ona povesi oči. — Jaz sem mnenja — reče eden na je tenjstvo zločin, vendar mislim, da tega ni mo¬ če odpraviti popolnoma. Sicer pa bi tudi ne 0 dobro zamorcem in sužnjem sploh, da bi se 1 naenkrat dala prostost, Po mojem mnenju bi naj vzela vlada v roke, jim dala postave m rbela zn uzgojo otrok. — Vi torej niste za odpravo suženjstva? - raša grofica. Moja misel je že ene vrste odprava; ali na- kratna oprostitev ali odprava mi ne ugaja. — Zakaj ne? ' .. — Ubogi zamorci prav za prav ne zasluzijo polne svobode. Odkrito rečeno, meni se dozde- o neka srednja vrsta med nam: m op— „ in »rožen, hudoben moreč je nevaren, boječ m B i — Dovolite gospod — mu poseže Henrik v besedo — da vam v tem nasprotujem. Zamorci so boljši kakor mi vsi, da celo duhovitejši ljudje. Oni so zvesti, srčni, v njih lelesih prebivajo velike duše. Oni potrebujejo le prostosti in na- obrazbe in videli bi. kak narod bi to bil. Nisem za to. da bi se mešal v prepire, vendar vam povem, da sem pri svojem obiskovanju posestev v Meksiki videl reči, ki so me napolnjevale z grozo. Videl sem trpinčenje, da nobeden ne ver¬ jame, tako nečloveško je bilo. Če bi se ne bal, da vam pokvarim cel večer, bi vam povedal do- godljaje. da bi vam vstajali lasje. Vse je jelo prositi Henrika, naj pove svojo povest in dame so še celo potrdile, da ljubijo grozne povesti. Henrik je povedal, kar nam je že znano in sklenil: — Zamorec Riko ni nobena izjema. Vsi zamorci so srčno vdani onemu, kateri jih ne trpinči, temveč z njimi lepo ravna. Mnogo pri¬ merov se pripoveduje o velikodušnosti in zvestobi zamorcev. Jaz sam imam v predsobi zamorca, ravno tako velikega in lepega, kakor je bil Riko. Ta me ljubi tako, da skoči na sam migljaj v morje. On mi je tudi rešil življenje. Ta suženj si niti ne želi svobode in če bi mu še dajal zlata po vrb. V njegovem srcu je tolika ljubezen do mene, da bi ubil vsakega, ki bi le stegnil roko zoper mene. A tudi srd ima svoj sedež v njegovih prsih. On sovraži tako silno neko žensko, da je zgubljena, če se slučajno danes srečata. Zadavil bi jo in ji dal, mesto z biseri okinčanega ovrat¬ nika takega, kakor je oklepal njegov vrat, Te besede so bile izgovorjene s takim na¬ glasom, da je ženski hijeni zastala kri v žilah. — Dovolite, da pripeljem tega junaškega zamorca? — vpraša smehljajoč grofica P . . . Riko vstopi v dvorano, noseč raznovrstne okrepčave na krožniku, ponujaje ženskemu spolu. Vsak je občudoval njegovo rast, njegove močne mišice, lepo razvito glavo in njegove temne oči. Le ena gospa ga ne pogleda ter odkloni njegova krepčila, zakrivaje si obraz s pahljačo. Ne vem, kaka m^gnetična moč je obrnila v tem hipu Rikota, ko se je dotaknil njene obleke. Pristopil je k nji in tiho djal: „osveta!'‘ ter spustil krožnik na tla. Med tem, ko je zamorec pobiral krožnikove koščeke, reče grofica Henriku, da je hotel s to Odkod, gospoda slavna, ta preobrat? Vseh vas oči se pri tem vprašanju nehote obrnejo k veličastnemu spomeniku, ki se je danes razkril pred Vami in obtiče na milem obrazu pesnikovem. Da, on, Prešeren ga je provzročil. V dobi, ko se je vsak kramar sramoval slovenski govoriti, na¬ stale so one nebeškolepe poezije, o katerih se naslajamo, nastale v zaničevanem slovenskem jeziku. In začudeno so Slovenci odpirali oči: v krasoti, v kakršni vstaja solnčna zora nad nebo¬ tičnimi gorami njihove domovine, jim je vstajala pred očmi krasota in milina njihove govorice. Prešeren je torej s svojimi poezijami, kakor je dandanes splošno priznano, storil največ za veljavo slovenščine in s tem tudi za probujo na¬ rodne zavednosti in za veljavo Ljubljane, do¬ stavljam jaz. Bela Ljubljana, dasi opevana v narodnih pesmih, bi bila ostala brez slovenskega narodnega gibanja malopomembno deželno glavno mesto, dočim je po tem gibanju postala važno kulturno središče. Tudi za to gre zasluga našemu Prešernu. Hvaležnost je torej, ki mi nalaga izjaviti v imenu občinskega sveta ljubljanskega, da ta krasni, s požrtvovalnostjo vsega slovenskega naroda po¬ stavljeni spomenik, prevzemam v last in oskrbo¬ vanje bele Ljubljane. Naj stoji, kljubujoč vsem zemeljskim in podzemeljskim viharjem, stoletja in stoletja kot dokaz naše hvaležnosti in v izpod- bujo kasnejšim rodovom. Spominu Prešernovemu pa večna slava! Skupni izlet Murskega in Varaž¬ dinskega Sokola v Ormož. 10. september 1.1. je bil za ormoške Slovence in okoličane slovesen dan, na katerega se bode gotovo vsak udeleženec z največjim zadoščenjem spominjal. Veselica se je vršila sijajno, kljub naj¬ večjim zaprekam in najljutejšim protestom od strani našega glavarstva in peščice ormoških Nemcev. Dvakrat je glavarstvo prepovedalo slo¬ vesnost, in obojekrat je namestnija isto po osebni intervenciji ormoških in ljutomerskih slovenskih veljakov dovolila. Zadnje dovoljenje je prišlo šele predzadnji dan. Na 3000 broječega ljudstva iz ormoškega okraja^ Varaždina, Ljutomera. Vinice, Ptuja, Mari¬ bora, Šoštanja itd. se je zb ralo, da počasti hrabre in čile Sokole, ki so ta dan Ormozanom na novo vdihnili navdušenje za ormožkega Sokola. Ob 3. uri popoldne se je ob pokanju topičev pripeljal Murski Sokol, ž njim gostje iz Ljuto¬ mera, katere so Ormožani v spremstvu godbe, slovenskega gasilnega društva za ormoško okolico ter gasilnega društva iz Trgoviča zunaj mesta vzprejeli, odkoder so vsi odkorakali v mesto. Komaj so vstopili na mestno ozemlje prepove mestna občina v spremstvu orožništva skupni vhod v vrstah, na kar vsi razstopijo ter gredo skupno proti dravskemu mostu, kjer je bil na¬ povedan vzprejem Varaždinskega Sokola ob pol 4. uri. Pred dravskim mostom zastavi orožništvo pod poveljem okrajnega komisarja pot, rekoč, da je Varaždinskemu Sokolu prepovedano v društveni obleki udeležiti se te slovesnosti. Most je bil za prehod Varaždinskega Sokola zaprt. Razburjenost med došlimi Slovenci tostran in Hrvati onstran Drave je rastlo od trenutka do trenutka. Začelo se je sedaj burno pogajanj e me d okr. komisarjem : — ki ni hotel v začetku na noben način \ aiaz- dinskemu Sokolu prehoda dopustiti in starosto Murskega Sokola dr. Chloupeka ter starosto V araz- dinskega Sokola dr. Magdiča, ki sta energično zahtevala vstop hrvatskih sobratov. Po pol urnem pogajanju je dobil hrvatski Sokol dovoljenje od¬ korakati na slavnostni prostor, seveda brez čepic na glavi. Čepice v rokah so torej ormoško nemštvo rešile. Brezmejno je bilo veselje, ko je Sokol dospel na slavnostni prostor na vrt dr. Geršaka, kjer se je vršilo najprej pogoščenje gostov, potem je sle¬ dila javna telovadba obeh Sokolov. Na lepo s slovenskimi in hrvatskimi zastavami in zastavicami okrašenem vrtu, kjer so v prijaznih šotorih pro¬ dajale ormoške slovenske žene in dekleta jedi in pijače, se je začelo kmalu prav živahno življenje. Čarobno lepo je bilo ob nebrojnem številu ličnih lampijonov in v krasnem svitu umetalnega ognja. Pozno v noč smo se razšli, poslavljaje se brat od brata. O tej slavnosti smo prejeli še naslednje poročilo: Lepšega slavnostnega dneva Ormož še ni videl. Ogromna množica okoli 5.000 ljudi je do¬ kazala vladi in njenemu zastopniku jasno, da se tej velikanski množici veselica ne more prepovedati. Točno ob tretji uri popoldne pripeljejo se mili nam ljutomerski gostje Sokoli v nedoglednem redu kakik 30 voz do meje ormoške; hardečka in in trgovička požarna bramba, litmerška godba, zastop „ ormoške čitalnice 1 * z dr. Geršakom in dr. Omulecom in nebrojna množica ljudstva jih pozdravi z urnebesrlim „Na zdar“, topiči pokajo glasno v pozdrav in godba veselo zasvira. Stopimo na hardečka tla, kajti okrajno cesto so orožniki in ormoški berič Gedliczka zaprli in peš odko¬ rakamo v mesto. Pa Gedliczka in orožniki nas prehite. Pri vstopu v mestu nas že zopet čakajo. Gedliczka razdraži v redu korakajočo hardečko požarno hrambo, isto požarno brambo, ki je tri tedne poprej rešila Ormož groznega požara. Fej, nemčurji! Hiteli smo k sprejemu bratskega hrvatskega Sokola; z nami nedogledna, nebrojna množica ljudstva, ki je krila cesto nad 1 klm daljave. „Nazdar“ je burno stresal zrak od naše strani — Hrvatje so se odzivali. Pa kaj? Mjost zaprt, orožnikov nebroj. Ljudstvo razburjeno do skrajnosti! Hrvatje morajo prek! Dr. Chloupek, dr. Grossmann, dr. Magdič, ki je prihitel čez most, protestirajo. Mine četrt ure, mine drugi četrt ure. Ljudstvo stoji kot skala, vedno jih je več in več. Sedaj dr. Grossman: „Vi („Bonvard!“) : ste odgovorni za potoke krvi, ki morajo teči!' 1 Bonvard je prebledel, v tretjič Došli so Hrvatje bratje čez most; z bratskim poljubom smo si dali roke in korakali združeni z ljudstvom na slavnostni prostor, med tem ko je „Na zdar!" donel do sinjega neba. Navdušenje ljudstva je nepopisno, obrazi žarijo veselje. Po javni telovadbi se vršeča zabava, je bila skrajno animirana. Gospod Schneider je zbral svoje pevce in veselo-glasno donele so mile slo¬ venske pesmi. Odgovarjal je zbor akademičnega ferialnega društva „Bodočnost“ in tudi kmečko ljudstvo je nastavilo svoje zbore, ki so tudi krasno peli. Vsa čast narodnim ormoškim damam !! Slovenci, pozor na „Sudmarko“! Nemcem je bil „šulferajn“ v Avstriji, kjer so itak šole več ko preveč nemške, premalo de¬ laven. Da prej spravijo podse one ljudi, ki nočejo pozabiti svoje materinščine in tudi ne J lakomnim Nemcem svoje rodne grude, so si usia- n . Poročilo tudi toži, da vsled nezadostnih sredstev društvo ne more vršiti glavne svoje zadače, namreč našel jev a n ja nemški h kmetov ob jezikovni meji. Denarja ni, pa tudi ljudi ne, ker vse sili v mesta. Pred vsem naglašajo Siidmarkovci, da obra¬ čajo pozornost na Italijane, ki silijo na^ nemško posest proti severu osobito v Adižki, Fassatski, Lucernski in Aviški dolini. A uspehi ,.Stidmarke tu so malenkostni, ker ne more tekmovati z italijansko "‘Lego nazionale 1 ', ki je imela že leta 1902. 442.000 lir premoženja. Laška „Lega nazionale'* nabere vsako leto med tirolskimi Italijani 70.000 lir, nemški Tirolci so pa darovali Siidmarki 1. 1904. le borih 4428 Poročilo se nato peča s Slovenci in pričenja s Koroško. Pravi, da so na K o r o š k e m raz¬ mere za Nemce ugodne. Vsi poizkusi na¬ hujskati slovenske kmete proti Nemcem so se iz¬ jalovili. Malo uspehov imajo poizkusi slovenske duhovščine, ki je materialno podpirana s Kranj¬ skega. Posebne važnosti je, da se uzdrži nemštvo v Št. Mohorju, Borovljah, Rožeku in Velikovcu. Ker so po mnenju Siidmarkovcev za Nemce raz¬ mere med slovenskim prebivalstvom tako ugodne, je sveta dolžnost vseh slovenskih rodoljubov na Koroškem delati na to, da skalijo Sudmarkovcem veselje in da bodo pripeli tožiti o zatiranju ubo¬ gega toroškega^nemštva. Na Slovenskem Štajerskem hočejo šumeti Siidmarkovci za vzdrževanje nemštva po mestih in trgih. Le v mariborski in šentiljski okolici se moratudi gledati na uzdrževanja nemških kmečkih po¬ sestev. „Slidmarka“ se je posebno bavila z nemškimi (?) Brežicami, z Vitanjem in Š e n t 11 j e m. V Brežicah je posodila „Sudmarka“ 20.000 kron na 4% stavbeni zadrugi, ki je na¬ kupila gostilno „K črnemu orlu“, kjer zgrade Nemci „Das deutsche Heim“, v Vitanju je pre¬ prečila Sudmarka veliko nevarnost, da ni prešla neka nemška hiša v slovenske roke in je sama za 4500 kron kupila dotično hišo; v Št. liju je pa zgradila Sudmarka za 28.000 kron nemško gostilno. Na Kranjskem je obračala „Sudmarka“ svojo pozornost poleg Kočevja na ohranitev nemškega posestnega stanja in varstva nemških manjšin v mestih in trgih. Posebno važna se zdita povestjo samo ponižati ženski spol in da na svetu ni takšne, ki bi bila zmožna teh grozovitosti. — K sreči je to sama izjema in ta izjema živi — odgovori Henrik. — Ta ženska je v Parizu, vi vsi jo poznate, ljubite jo. Hodi tudi pridno v cerkev, obiskuje gledališča in plese. Povsod je znana in ubogi jo imajo celo za angelja. — Resnično — reče grofica, — gospod pl. Darntal se samo šali. Nikdar še nisem slišala in poznala ženske z imenom Domenike Grandive. In če bi imela kdaj to nesrečo, da bi se je moja roka slučajno dotaknila, prosila bi Boga in ljudi za odpuščenje. Domenika se je jela tresti po vsem životu. Znoj ji je tekel po licu. Vedno je pahljala s pahljačo in s solznimi očmi pogledovala neusmi¬ ljenega pripovedovalca. — Torej zahtevam od vas, gospod pripove¬ dovalec meksikanskih pravljic — de grofica resno, da nam imenujete tisto .. . Vse posluša in napenja ušesa. Srca bijo trdo, da se sliši. .. vse čaka. Henrik stopivši v sredino dvorane, kazaje na prosečo Domeniko zakliče glasno: — Tukaj je ona, jaz sem njen mož. In to je njen suženj, Riko. Poglejte palec njegove leve roke. Domenika se ni mogla več premagati. One- sveščeno so jo morali prenesti na njen voz. Drugo jutro pokliče Henrik svojega služab¬ nika, Rikota. — No, Riko, dovolj sva se inaščevala?! — To je še le začetek, gospod. To ni no¬ bena kazen za to brezsrčno in brezvestno žensko. Jutri se bo nam posmehovala po Italiji. — Kaj praviš? — Ona odpotuje danes v Italijo. — Kdo ti je to povedal? — Zvedel sem v njenem hotelu, kjer sem našel starega prijatelja iz suženjstva. On ji še mora vedno kleče streči, a za plačilo dobi palice. Ali on ima tudi v prsih srce in misli na osveto. Čez trenutek reče Henrik: — Riko, moj prijatelj!-Povej mi, ali me ljubiš? — Da, gospod! — Dobro! Potem pa ne misli več na Do¬ meniko, naj tava, gnana od pekoče vesti od mesta do mesta, od države do države. — Ona, ki nima srca — reče Riko. Ona ima tudi klet v hotelu. In Alvarec, moj pri¬ jatelj, je že v nji zdihoval. — Ako govoriš resnico, potem . . . — Sedaj ni več kleti, ker odpotuje v Florenco, Riko, ti me ne zapustiš, ti ostaneš pri meni?! Pa prosim za mesec dni svobode, gospod. — Da potuješ v Florenco? Tega še ne vem, kam bom šel. Mogoče da ostanem v Parizu in Vas bom videl vsak dan. Prosim dovolite mi en mesec, samo en mesec prostosti. — Ali nisi pri meni prost in svoboden? Pač, gospod! Ali to je nezadržana svo¬ boda, katero zahtevam. Ako ostaneš v Parizu, ti dovolim. Riko premišljuje nekaj časa. Dobro gospod; ostanem v Parizu. — Ti mi obljubljaš? — Prisegam vam pri krvi svojega očeta, katerega je Domenika dala umoriti. — Že zopet Domenika?! Pozabi jo, Riko, kakor sem jo pozabil jaz. Domenika Grandiva je hotela v resnici še tisto noč odpotovati v Italijo. Odkar jo je zadelo tako zaničevanje, ni mogla več prebiti v Parizu. Celi dan se je pripravljala k odhodu. Pozvo¬ nila je že nekaterikrat za Alvarezom, prijateljem Rikota, vendar ga ni nikjer. Že v jutro je odšel iz hotela, ne da bi kdo kaj vedel. „Su'dmarki“ naDredna • i kraja Jesenice in Tržič No V1 S k a dreVeSa " a Kranjstem%f ^To v Gorici” »'da^MprediJi? 1 ’^ ja .. so zaspali Nemd kron ^ 1Z f Ula Za Š0le sku P no 1 1-336 k ° l, - J2 K v ’, Posestnike 13.254 kron 77 v nemški obrtniki so jo napumpali za 8335 kron 10 v, uradniki za 2090 kron, razna podjetja in društva pa za 22.260 kron. Slovenci, pozor! Sokolski vestnik. , Izva ” re<1 ni občni zbor „Celjskega Sokola 1 se bo vršil v soboto, dne 13. t. m. Izvoliti ie treba zastopnike za I. občni zbor slovenske so¬ kolske zveze. Celjski Sokol voli 6 zastopnikov žalski odsek 3. 1 Žalski odsek celjskega Sokola priredi v nedeljo, dne 17. t. m. izlet v Kapljo, pridruži se mu tudi Celjski Sokol. Veseli nas živahno in samostojno gibanje žalskega odseka, ki nam jamči, da m več daleč oni čas, ko bo Celjski Sokol brez skrbi izpustil svoje dete iz svojega varstva v Žalcu pa se razvije na granitnih temeljih zasnovano sokolsko društvo v ponos vse Savinske doline. Slavnosti odkritja Prešernovega spome¬ nika se je udeležilo okoli 400 slovenskih Sokolov. Zastopana je bila po deputaciji tudi ,.Zveza hrvat- skega Sokolstva. — „Brežiški Sokol*. O priliki 30 letnice zagrebškega „Sokola'‘ poleti „Brežiški Sokol* v Zagreb polnoštevilno. „ »Slovenski Sokoli*. V sprevodu v dan I lesernove slavnosti so se „Sokoli"‘ znamenito držali. Oficirji priznavajo brez ovinkov, da bi cesarska garda pri največji paradi ne mogla po¬ sameznih evolucij izvršiti precizneje in elegant- neje, kakor so jih izvršili „Sokoli“. »Zagrebški Sokol* razvije v nedeljo, dne 17. t. m. svojo novo zastavo, ki mu jo je daroval predsednik hrv. sokolske zveze, dr. St. pl. Miletič. Slavnosti se udeleži po deputaciji tudi ,.Celjski Sokol 11 . Farmer v Siamu. Poročilo inž. Perd. Lupša. Le jako malo se je še čitalo o poljedelstvu rodovitne Siamske; to in pred vsem za kmetovalca posebno zanimiv primitivni način kmetovanja v tej blaženi deželi mi dajo povod k poročim o tem predmetu. Beseda farmer evropskemu kmetu ni ravno simpatična, ker ga spominja na ono za kmetovalca tragično perijodo pred petindvajsetimi leti, ko je povzročila dobro urejena in plodonosna farmerija prekmorskega tovariša v Ameriki velik udarec na produkcijo Evrope, ko se še v sve¬ tovnem prometu celo dandanes občuti in zasleduje. In vsak vzoren ter misleč kmetovalec zasleduje dan za dnem nekako bojazljivo svetovni promet, kajti nepričakovano, kakor v zgoraj omenjeni perijodi, zamore priti zopet kak udarec, ki mu povzroči pekočo rano v vsaj že nekoliko urejenem gospodarstvu, posebno v današnji dobi, ko stoje carinske razmere za manjšega in ubožnega kmeto¬ valca precej neugodno. Kako nevarna zamore biti konkurenca iz tujine posebno našemu kmetu, ki še žalibože nima skoro nobene pravilne podlage ter pogreša povprek prepotrebno zaščito, hočem vzeti primer, vendar ne iz Amerike, temveč iz uaj iznje sose dežele, iz Italije. Komu ni n. uvažan je ijanskega vina pred kratkim sKodovalo gmotna gospodarstvu? — Škodovalo je vsakemu kmtralcu, koristilo pa le bogatašem, zidom ter nerem vinotržcem, ki so po naši klasni domovini danes raztrošeni kakor ljulika med pšenico. D;-;m navedel ta slučaj, ki tukaj seveda ni na me, sem hotel § tem le na oče- viden način dohiti, kako opravičen je strah pred tujo konkuico in tako tudi pred besedo farmer, to je kmv tujini ali konkurent našega siromaka, Ne bodalje spominjal na tovariša v Ameriki, podajmoe na daljni iztok in preštu¬ dirajmo razmere -iste so še drugačne. Dandanes še jamskemu farmerju ne morem pripisovati nobeneievarnosti za našega Kmeta, kajti farmerija see šele v zadnji dobi začela tukaj racionelno šii, a vendar ni nemogoče, da se bo v kratkih let povzdignila do stopinje, ki v občnem prometu e bo brez pomena, če tudi indirektno. Poljedelstvo viamu se z našim na noben način ne more prinrjati, kajti ono ne zahteva tolike težkoče in pvidnosti kakor v domovini. Isto ti.ko delavnost Siamez, kakor se slika, je len in opravlja le iliko zemlje, kolikor mu je ravno do prihodnjeg leta potrebno; pri tem pa ne premisli, kaj bi astalo, ko bi prišla enkrat slaba letina, kajti o še kaj takega ni doživel, med tem ko je naš hetovalec primoran kolikor mogoče štediti, da haja. Tekom delovanja v Siamu sem prišel mngokrat z družino v dotiko, ki opravlja že nad 60n že več let, to je od dobe, k° je bila dežela nan še nedostopna, na istem torišču le 20 do 25 ajev zemlje (1 raj meri 40 m =1 sen v kvdratu). Na tem majhnem prostorčku ima toliko fiža, da se živi družina, obstoječa iz 4—6 oseb.stanujoča v priprosti uti. pokriti s travo. Povpre potrati priprosti Siamez na leto 54 tang riža (: tang = 20 napolnjenih kokosovih lupinj), to jt v sedanji vrednosti 97 tikalov ali približno 13Ckron; ribe mu daje na stotine narava, treba s je le malo potruditi, sadje, obleko i.'dr. si kpi za prodan riž in to je vse, kar je potrebno. Ta ne pozna mlinarja, zidarja, tesarja, krojača td. ker vse to je sam, on ne zna čitati in ne plati ter se ne briga za okolico in svet. Strah imale pred zverino, kačami, sloni in roparji. In to ženijo je dobil takorekoč zastonj od kakega princa ali druge višje vladne osebe, koji je seveda iz hvaležnosti za skazano blagosrčnost daroval 2 do 3 tikale in veliko ribo. In take primitivne kupčije so se vršile skoro do današnjega dne. Veliko naselbin pa si je prisvojilo zemljo, ne da bi prosilo za to kako vladno osebo in ne da bi jih kdo potem preganjal. Na istem _L,, jt? staio se pred Isti se navadno ni plačeval v denarju ampak v prostovoljnih darilih riža, rib itd., kar se še dandanes godi v notranjih nedo stopnih delih dežele. Pozneje, ko so se vladne razmere nekoliko že uredile, je znašala do danes visokost davka za vsak obdelan raj 1 salung in 1 fuang, to je približno 0'5 kron, koji pa se v največ slučajih ni plačal — in vendar ni bilo eksekutorja. V prihodnje bodo razmere seveda ostrejše in davek bo znašal 1 tikal za vsak raj. V popolnoma drugem razmerju se nam kažejo moderne farmerije posebno sedaj, ko si vlada prizadeva na vsak način produkcijo svoje dežele ojačiti. Pokrajine, ki so bile še pred tremi leti nepoznane in nezasedene, so danes na mnogih mestih spremenjene v krasna riževa polja in kakor iz zemlje zrastle nastajajo vasi druga poleg druge. Vzgledov imam na stotine; marsikje sem bil pred meseci takorekoč prvi, ki sem prekoračil takrat še z velikansko travo obrasle ravnine, daleč na okrog ni bilo koče — a komaj sem dal poročilo, in v slučajih, kjer se glasi isto ugodno, nista pretekla dva meseca, da so se našli nase¬ ljenci. Tako n. pr. na zahodni strani od reke Menam Nakon Nayok v pokrajinah ki imajo sedaj imena kakor: Klong-Ji-Sib-Si, Klong-Ji-Sib-Song, Ji-Sib-Sam. Ji-Sib-Oet, Ji-Sib. Sipt-Gan, Sipt-Pet’, Bung Pra-Ahav itd. Istotako na izhodni strani omenjene reke, v Don La kon imenovani pokra¬ jini. Med rekama Menam Chao Phya, namreč v 'izhodu od Klong Rangsita in srednjem delu Menam Nakon Nayok še pred štirimi leti ni bilo mnogo nad 100 majhnih posestnikov, cela planjava je bila v prvotnem divjem stanu. Danes je že razdeljena in šteje nad 8200 posestev, ki so že čez polovico z rižem posejana. Planjava Don La Kon na izhodni strani reke Menam Nakon Nayok, je šele ob zahodni strani naseljena, vendar koj ko bode križem v 4 m globoke in 12 m široke vodotoke približno pol km narazen prekopana, kakor se je zgodilo to med obema zgoraj ome¬ njenima rekama, tedaj bodemo v kratkem času videli orača tudi tukaj. Kar velja o Don La Kon-u, isto velja o planjavi v zahodu Menam Chao Phya, kjer so razmere še ugodnejše in planjava je veliko večja ter rodovitnejša. Tako bi se dalo še mnogo krajev označiti, kjer ne biva danes živa duša, razven mnogo vsakovrstnih človeku neprijetnih gostov, ki pa se bodo spremenili prej' ali slej, kot čez noč v plodonosno in poželjeno zemljo. Toda že iz navedenih primerov sledi jasno, da stoji far- marija v Siamu v najlepšem cvetu in to istino naj končno potrdijo še sledeče številke: Eksport riža v Siamu je znašal leta 1900 37,469.597 00 tikalov ter narastel že v letu 1902 do 69,846.978 00 tikalov (1 tikal = približno 1'35 kron). Številke od preteklega leta mi še manjkajo, vendar se da iz vsakovrstnih okolnosti sklepati, da je narastla produkcija že na precej večjo vsoto kakor je ta od leta 1902. (Konec prihodnjič.) k'akor. ririaAiut-o.r Kratkim plačilo davka Domače in druge vesti. — Politični shod. V nedeljo, dne 17. sep¬ tembra 1905 se vrši na Remšniku pri Marenbergu politično zborovanje. Poročata gg. poslanca Robič in Vošnjak. Začetek takoj po večernicah. Po zbo¬ rovanju se vrši narodna veselica. Udarjajo vu- herški tamburaši, vrhutega je na sporedu gleda¬ liška igra, katero predstavljajo lembaški in vuherški diletantje. Slovencem na Remšniku se isti dan razdeli tudi 100 izvodov knjige „Slava Prešernu! 11 . Vse to se vrši v Bastlovi goslilni — Slovencem, kateri prirejajo izlete na Starigrad, priporočamo slovensko gostilno Zabukovšekovo, v kateri bodejo vedno dobro postreženi. — Postreže se že tudi z izvrstnim bizeljanskim moštom. — Razmere okrajnega zastopa v Celju. „Deutsche Wacht“ št. 69, z dne 27. avgusta t. 1. napada slovenske voditelje radi sedanjih razmer okraj, zastopa v Celju. Predbaciva se gg. dr. Jos. Sernecu, dr. Ivan Dečku in dr. Juro Hrašovcu zanikrnost radi tega, ker se baje nahaja v pisarni okraj, zastopa v velikih množinah papirja itd., katere potrebščine so se kupile od slovenskega trgovca Hriba! ja. Ker so te tajnosti znane edinole sedanjima uradnikoma okraj, zastopa g. c. kr. vladnemu komisarju in g. tajniku, smatramo enega izmed teh dveh kot poročevalca „D. Wacht“. ter zahtevamo od teh v teku 10 dni pojasnila. Ker je imela cel dan opravila za potovanje, se gre zvečer po navadi nekoliko sprehajat na vrt. Večer je bil hladen. Hotela je zapustiti vrt. Pri nekem grmu pobere knjigo, ki je ležala tam. Nenadoma se čuti ovito v neko rjuho. Nekdo jo ponese skozi majhna vrtna vratiča h kočiji, ki je že čakala. To vse se je zgodilo tako naglo, da ni mogla od strahu zavpiti. Dve minuti potem je drdrala kočija po mestnem tlaku, kam .. • Bog ve!? Domenika je poskušala govoriti, pa v tem ji nekdo zamaši usta in močne roke so jo objele. Kake pol ure nagle vožnje, in voz se ustavi. Dva moža jo dvigneta in neseta sto korakov dalje, odpreta neke duri in zopet zakleneta. Ubogo žensko pa položita na slamo. Nato se tiho oh¬ ranita. v „ Divja ženska naj okusi maščevanje. Riko in Alvarez sta svojo nekdanjo muci- Ijico in gospodarico ugrabila in v zaprtem vozu • nesla v klet, katero je Riko v imenu svojega ispodarja najel v hiši, ki je ležala v postranski ulici. Kaj hočeta in kaj mislita osvetezeljna i? Pri slovesu sta si zaklicala: — Na svidenje, jutri! Domenika, ki je ostala sama v temni kleti brez vezil, je vpila in razsajala celo noč. Praskala je po steni z rokami, tresla duri . . . zastonj. Nikdo je ni slišal. Drugi dan proti poldnevu zasliši šum po stopnicah. Duri se odpro, in zagleda dva zamorca. Prvi je imel bič, drugi svetilko. • Jetnica je obledela, ko je zagledala ta dva. — Kaj hočeta? vikne in sklene roke. — Kar si ti drugim storila — odvrne Riko, jaz te ne bom mučil, kakor si ti mene. Ali ti moraš poskusiti to, kar je morala neka senora, katero ljubim, ker je bila dobra in ker jo je moj dobri gospod ljubil. Domenika se zravna na postelji od strahu in obupnosti. — Riko, Alvarez, poslušajta moja prijatelja. Čemu je vama osveta?,,, Osveta na ženski je sramota! — In osveta gospodarice nad ubogim suž¬ njem ni nobena sramota? — Riko, poslušaj me. Ti veš, da imam miljone ... V tem trenutku se sliši krepko razbijanje na vrata. — Odprite - zakliče nek glas. — Hitro odprite! — Kdo trka? — vpraša Riko. — Jaz, tvoj gospod. — Alvarez, daj hitro sem stekleničico — reče Riko. Riko vzame steklenico in izlije tekočino čez glavo Domenike z besedami: — Tako si ti storila Ferdinandi. — Sedaj, Alvarez, odpri duri! Domeniko Grandivo so odnesli v voz in prepeljali v njen hotel. Poklicali so k nji vse imenitne zdravnike glavnega mesta. Ti so javili, da bo vkljub vsem ranam okrevala. — Pa sledovi se mi bodo poznali celo živ¬ ljenje? — vpraša Domenika. Zdravniki so molčali. Ko so se ti odstranili, vstane bolnica, stopi k ogledalu in se preplašeno umakne. Nato stopi k majhni mizici, vzame malo srebrno posodico in izpije tekočino. In zopet se mirno vleže v posteljo. — Moj Bog odpusti mi! To so bile njene zadnje besede. Zastrupila se je. ,— Svojima častnima članoma je izvolilo „Celjsko pevsko društvo‘‘ slovenska skladatelja, brata dr. Gustava in Benjamina Ipavca za njune zasluge za slovensko umetnost, Natančneje še poročamo. — Shod narodno - radikalnega dijaštva v Trstu. Dobili smo obširno poročilo o tem shodu, toda radi tehniških ovir ga ne moremo priobčiti že danes. Naj se nam torej oprosti. V prihodnji številki je natisnemo v celem obsegu. — Redka slavnost. Zadnjo sredo, dne 6. septembra t. 1. so se zbrali v Mariboru tisti gospodi, ki so leta 1865, — tedaj pred .40. leti po dovršeni maturi zapustili Maribors k o gimnazijo. Izmed 24 bivših abiturientov jih še živi 14, od teh je bilo v Mariboru zadnjo sredo navzočih sledečih deset: Dr. Franjo Firbas, c, kr. notar v Mariboru; Fras. Anton, c. kr. profesor iz Gorice; Fritz pl. Gasteiger, posestnik rudnika iz Ljubnega na Gor. Štajerskem; Dragotin Gmeiner, župnik v Sir jah; Edvard Janžek, župnik v Sv. Marjeti pri Rimskih toplicah; dr. Peter Miglič, c. kr. polkovni zdravnik v p. v Ribnici na Pohorju; Jur Petelinšek, posest¬ nik in ^ župan v Slemenih v okraju konjiškem. Anton Šantelj, c. kr. profesor v .Gbcici; dr. Jos. Sernec, advokat v Celju; dr. Pavl Turner, vele¬ posestnik v Mariboru. Tovariš Ernst pl. Schuh, kralj, dvorni svetnik in operni ravnatelj je bil na potu iz Drezdena na Dunaju zbolel in odtod brzojavno se opravičil. Ostali trije živeči tovariši, ki so bili zaprečeni, so: Dr. Karol Glaser, c. kr. profesor v p. in ravnatelj zasebne gimnazije v Vogerskem Brodu; Franjo Plohl, c. kr. profesor iz Gorice; Franc Vitmajer, duhovnik v p. iz Negove. Lahko se misli, da je bil shod teh 10 bivših tovarišev jako mičen, koliko veselih in resnih dogodljajev, katere so v mladosti skupaj doživeli, je prišlo v razgovor. Z kakim zanimanjem je vse poslušalo, ko je vsaki moral dopovedati svoje doživljaje zadnjih 40 let! Skupno so tudi obiskali c. kr. profesorja Majcigerja, kateri edino živeči njihov učitelj je prišel v Mariborsko gim¬ nazijo leta 1857., istodobno, ko so imenovani vstopili v i. razred. Da so se pred razhodom še dali skupno fotografirati, kakor pri razhodu leta 1865. in pri prvem shodu pred 25. leti, se razume ob sebi. Razšli so se z željo, sniti se zopet v 5. ali 10. letih — če bo Bog dal še življenje in zdravje! — Za čebelarje. Od 4. do 10. septembra t, 1. se je vršil na štaj. dež. kmetijski šoli v Grottenhofu pri Gradcu teoretičen in praktičen tečaj za čebelorejo, katerega je požrtvovalno pri¬ redilo štajersko čebelarsko društvo. Tega tečaja se je vdeležilo skupno okoiu ou eenei&ijcv iz raznih krajev Štajerske, med temi 10 Slovencev iz celjskega, ptujskega in mariborskega okraja. Prireditelji so sestavili prav zanimiv program glede pouka, ter istega praktično in teoretično splošno dobro izvajali — posebno pa še strokovni učitelji gg. Jos. Peter, Rud. Krakofžik, J. Rauch, ter Jos. Loh. Kdor je marljivo z zanimanjem sledil pouku, so je prepričal, kako je vsled po¬ sebne požrtvovalnosti strokovnjakov cebeloreja prispela na visoko stopinjo napredka. Cebeloreja je bila med Slovenci že pred 150 leti močno razvita, ter so bili Slovenci učitelji tudi drugim narodom v Avstriji. Tako je bil slavni slovanski čebelar J. Janša za časa vladanja cesarice Marije Terezije kot učitelj čebeloreje na Dunaju; a dan¬ danes hodimo Slovenci pouka o čebeloreji iskat med Čehe in Nemce itd. Radi posebne važnosti čebelarstva za slovenske pokrajine se je ustano¬ vilo pred nekaj leti tudi za Spodnje Štajersko ,,Slovensko čebelarsko društvo 1 ', katero je nasta¬ vilo že več dobro izvežbanih in marljivih poto¬ valnih učiteljev. Pravi uspeh čebeloreje se doseže edino z umnim čebelarstvom, to pa v skupnem združenem delovanju v čebelarskih društvih. Vsakega čebelorejca dolžnost je, da pristopi k čebelarskemu društvu, od katerega ima poleg prepotrebnega pouka tudi gmotne koristi. Posa¬ mezen čebelar si ne more omisliti vseh potrebnih priprav za čebelorejo, a čebelarsko društvo pod¬ pira svoje člane poleg dobrih nasvetov tudi z raznim orodjem itd. Z ozirom na to, da je čebelo- ✓ reja posebno važna za slovenske pokrajine, kjer je za čebelorejo ugodno podnebje, kakor tudi dovolj paše — nadalje, da nam čebeloreja ne koristi samo s produkcijo strdi in voska, temveč da s čebelorejo podpremo izdatno plodovitost sadnega drevja ter drugih rastlin — je dolžnost vsakega čebelarja, da pristopi k čebelarskemu društvu, kjer bode dobil potrebnih pripomočkov. Obširni popis koristi čebeloreje prihodnjič. — Iz Hrastnika. Preteklo je štiri tedne, odkar so se odposlala pravila „Slovenskega delav¬ skega podpornega društva" na c. kr. namestništvo v potrjenje. Do sedaj jih viada še ni vrnila, torej društvo lahko prične svoje delovanje. Pripravljalni odbor že sprejema člane in kmalu se bo vršil ustanovni občni zbor. — Hrastniški diletantje so v nedeljo, 3. t. m. priredili veselico v prid no¬ vemu društvu, ki je vspela v vsakem oziru kar najlepše. Prostovoljno gasilno društvo v Hrastniku je prikorakalo korporativno ter vzorno skrbelo za red. Pozdravljali smo v svoji sredi vrle Št. Pavlčane, ki se niso ustrašili dolgega pota, Do¬ lance in Trbovljce. Čisti preP 81 k 1 ' 011 se l e izročil takoj pripravljalnemu pru ,.Slovenskega delavskega podpornega d ruš v Hrastniku , kateremu je le želeti, da se pko razvije. —- Slovenska troboju! prepoved na. t Brežicah je okrajno gLarstvo oblast¬ veno o d s t r a n i 1 o^s 1 o v e .k o t r o b o j n i c o. O priliki blagoslovljenja zave veteranskega društva v nedeljo je g 1 a v a r V o zapovedalo odstraniti s 1 o v e n s k e T o,b o j n i c e, na kar so Slovenci tudpdstranili ce¬ sarske zastave. Razbudje je bilo velikan¬ sko. Storjeni so potrebni kor;- Kar si dovoljujejo ti c. kr. hohenzollernski ulniki na^ Spodnjem Štajerskem, presega že vs meje. Ta skrajna predrznost izvira pač iz U, ker so poklicani zastopniki štajerskih Siovenv v prirojeni poniž¬ nosti ne upajo na pristojni mestu energično nastopiti. V Avstriji ne vlata zakon in pravica, nego policijska svojevoljno; — Teteranska slavjst v Brežicah po¬ vodom blagoslavljanje drr.vene zastave se je vklub temu, da je bil sploii narodni praznik in da se je vsa inteligenca m lil a v Ljubljani, ime¬ nitno obnesla. V soboto ppoldan je prišlo ulo- mačih ve.erancev blizu 5(in godba zagrebških veterancev. Ob 5. uri je bisprehajališki koncert pred stanovanjem gospe knice pl. ^istarini, ob devetih pa bakljada z glbo. Zjutraj je bila budnica, dočim so bili doš) veteranci iz Ptuja ob 6. uri na kolodvoru pozfavljeni. Ob 8. uri so prišli Samoborski in Kaovački veteranci, ob pol 10. pa Zagrebški in mštvo podčastnikov iz Zagreba, ter veteransko ruštvo iz Broda, ki ste takoj odkorakala na slavnotni prostor. 26 mladenk s črnorumenimi traki je med tem sprejelo ku- mico; pri tem je imela gspica Ana Polanšekova krasen nagovor. Mestni župnik g. Jože Mešiček je bral mašo na prostemin g. dekan Jos. Žičkar je imel primerni nagovr povdarjajoč, da prav pri Brežicah so se morai Slovenci boriti 1. 1475. in 1480. zoper Turka. Sdaj pa se moramo boriti zoper dušnega sovražnica —• povzbujal je torej k vstrajnosti. Kumica j. pripela lep trak, gostje Hrvatje pa dva traka ra, novo zastavo. Z Živio- klici se je pobratila' nova zastava z drugimi, potem je odkorakalo možtvo v „Narodni dom", kjer se je vršila popoldan prosta zabava. Značilno je, da so bili bratje Srvatje najbolj zastopani, tudi njih red in okus \ obleki je imeniten. Godba veterancev je jako d«bra in ne zaostaja za no¬ beno vojaško godbo, kaša slavna občina je dala brez vsakega vzroka odstraniti slovenske zastave; na to pa so vsi Slovenci ki so imeli le črno- rumene izobešene, tudi te odstranili. — Župan F^šp.binkdobro oboroženimi stražarji ter orož¬ niški strazmojster sta nouna uu ma c tis« sta pretila s silo, če se ne odstranijo slovenske trobojnice. Ako se gre nad tate ali druge hudo¬ delce, zadostuje en ali dva organa, tukaj pa pride k poštenemu Slovencu cela armada in pes v hišo. In glavarstvo še podpira to dejanje, ki je protipostavno. Lačni kramarčki so odpirali usta, ko so zginile zastave. Slovenci, pozor! Naj izgine iz nemškutarskih tvrdk tudi Slovenec, in. naj potem vpraša gospa de Costa! ,.Kolko pa jih še visi?" Odgovor: „Nobena! vi pa visite-“. Dolžnost vsakega Slovenca je podpirati slovenske obrtnike, ki požrtvovalno delujejo za napredek Slovencev. Slovenske tvrdke so Uršič & Lipej v ,,Narodnem domu". Varlečeva trgovina, gostilne „Narodni dom", Grobušek. Klaužer in Varlec. Naj potem kujejo Matheis in Delcott sovraštvo zoper Slovence, to nam ne bo škodilo, ker se jih bomo izogibali. Vse do vremena, gospoda! — Gostilničarji pozor ! Franc Matheis znan zagrizen nemškutar v Brežicah anoncira v „Šta- jercu" pristno bizeljsko vino. lastna trgatev. Resnici na ljubo moramo priobčiti, da Matheis nima na Bizeljskem vinogradov, nima torej prist¬ nega Bizeljca. Vidite, kdo so „Štajercijanci“! — Brežice. Pri slavnosti blagoslovljenja veteranske zastave je brezmadežni policaj Narad psoval nekega uglednega moža iz Bizeljskega, sedaj se mora zagovarjati pred sodnijo. — Nemško in nemčursko obrekovanje. Poročali ste o izmišljenem napadu, kojega bi bili v nedeljo, dne 3. septembra 1.1. doživeli nekateri Mariborčani, vračajoč se od Sv. Lenarta. Tu se je pojavilo v nemškem časniku isto falotstvo, kakor sta ga pred kratkim v ptujski okolici za¬ krivila dva nemška junaka, neki Fabedrav, uradnik in neki grižav barantač. Pri belem dnevu sta se vozila oba ta junaka na enem kolesu. Zavozila sta nekam v plot, da se je šepav uradnik precej pobil. Na to sta jo krenila v bližnjo gostilno. Tu sta začela lagati, da so ju napadli ravnokar slovenski fantje, pretepli in poškodovali. Prav robato in barabsko sta zabavljala na Slovence in jih zmerjala na najpodlejši način! Župan priza¬ dete občine je to lumparijo zvedel, pa se mu ni zdelo umestno, da bi bil stvar ovadil žandarmeriji ali c. kr. sodniji. Kaj, uradnik in barantač sta — Celjska narodna godba je na Prešei- novi slavnosti žela vsestransko priznanje za svoja muzikalna izvajanja. To je zasluga neumornega kapelnika gospoda Frana Koruna, poroča „Slov. Narod . — Brezobrestna posojila za prenovitev po trtni uši ugonobljene vinogradnike je dobido: v o-ornierado-onskem okraju 14 prosilcev 6700 Jv, J Butomerskem 28 prosilcev 12.300 K, v maribor¬ skem okraju 94 prosilcev 65.000 K, v sentlenai t iZ S 26 %rosilcev 15.000 K v :slovenje- bistriškem okraju 31 prosite, ev lTAOOO K v ptujskem okraju 271 prosilcev 130 00C»K moškem okraju 137 prosilcev 58.300 K v 1 °© a 94 prosilcev 42.300 lv, v K, v šmarskem okraju 11 dajte, gverilo" trosila o slovenskih fantih in prebivalstvu oko¬ liške občine, žaljive laži, vznemirjajoče vesti! Zakaj pa bi zato ne prejela zaslužene kazni? Naj skusi kak Slovenec iz okolice trositi take laži o Ptuju, pa bode videl, kako ostro se bode ž njim postopalo! škem okraju 94 prosilcev 4*.ouu iv, v celjskem okraju 2 prosilca 1600 . . „ rn «ilrev prosilcev 5200 K. v konjiškem okraju 6 Prosilcev 3300 K, v brežiškem okraju 23 prosilcev! • • v sevniškem okraju 3 prosilci 800 K m v kozjan¬ skem okraju 24 prosilcev 10.900. K. ~ — Kralovci pri Sv. Jur.ju ob Scavmci. Dne 16. t. m. bodo pri nas občinske voliti e. Bračkovci so spodrinjeni že v treh občinah; ne zavedni narodni volilci, da bi se isti „za vriniti v našo občino! Zatorej vsi na volišče! — Umrl je v Cerknici pri St. liju vele¬ posestnik J. Reppnig, star 56 let. Pokojnik je bil strasten nemški agitator in glavna opora ondotnih Nemcev in nemškutarjev. — Šoštanj. Naši ,.nemci" so odprli minolo nedeljo svoj novi „hotel", t. j. neko bolj zakotno krčmo. Slišalo se je nekaj lajanja, znak slavnega razpoloženja in nadkulture pasjega pokoljeuja. Pravijo, da bo njihova gostilna njihov ščit in bran in izzivalni grad, kjer bodo pili za medvedovo kožo. No, to pa varno ni, ker še medved v brlogu tiči! — Smrtnonosen sršenov pik. Neki viničar se je peljal od Sv. Trojice v Ptuj. Med potom ga piči na obraz sršen. — čez deset minut po piku je bil mož že mrtev. — Iz Ponikve čujemo zlogolko vest o ura¬ dovanju tamošnjega občinskega urada. To župan¬ stvo ne sprejema in rešuje samo nemških dopisov s posebnim veseljem, ampak tudi odgovarja nanje v plemeniti nemščini. Culi smo to od verodostojne osebe, ki je imela priliko videti več nemških listin ponikovškega občinskega urada v popolnoma internih zadevah, ki se tičejo samo slovenskih strank. Čast, komur gre čast! — Nova dekliška šola v Celju, namenjena nemškim deklicam, bo kmalu popolnoma gotova, 0'grafflf1i?nšolo z imenitno železno ograjo, ki je pravi unikum! Tu vam stoje namreč kot na vojski sami bajoneti, sulice in megi, špicasti in ostri ter M-iSkli: tomnj metra od tal. Ako se bo šolska deca igrala okrog poslopja, se kaj hitro zna zgoditi, da ena ali druga deklica pade na to ograjo, in špicasta, močna sulica jo prodere skozi in skozi. To je življenju nevarno, in šolska oblast bi morala poskrbeti, da se to odstrani. Seveda ni upati, da bi se to zgodilo, ker je želepnnar . Rakusch pač n apravil dobro kupčijo. — Porotno sodišče v Celju. V ponedeljek je stal pred porotniki 16 let stari Joža Markovšek, po domače Juršnik. doma iz Oplotnice. Dne 18. junija letos je v Jirčevi gostilni na Lačnem vrhu pri Oplotnici bil ples. Vsled malenkostnega raz- loga je prišlo med obtožencem in posestnikovim sinom Antonom Berzglezom do prepira, ki je po¬ stajal vedno hujši. Jursnik je znan pretepač. Njegov starejši brat, Ignac, ga je hotel pomiriti, kar pa je ostalo brezuspešno; zato ga je potisnil iz sobe. Joža Markovšek je zbesnel ter začel divje z nožem mahati krog sebe ter zadel brata v roko. Zasadil mu je nož 14 cm globoko ter mu prerezal žilo. S težavo so ranjenega oteli smrti. Prevezali^ so mu levo roko, a spodnji del mu je obmrh Ker so se pokazali znaki zastrupljeni a krvi, so mu morali levo roko odrezati. Obtoženca so obsodili na 13 mesecev ječe. — Druga obrav¬ nava: 18 letni hlapec Jože Špancel je letos dne 2. aprila zvečer prišel v krčmo k Blodniku v Suhem dolu pri Slov. Gradcu, kjer se je začel pi epu ati s fantom Borovnikom, nato pa izpil gostom vino. Zato so ga pognali iz hiše. Zunaj se je oborožil s sekiro ter čakal v temi. Ko sta Borovnik m Rebernik prišla ven, je Špancel udaril Rebernika z vso silo črez glavo, da je ne¬ zavesten obležal. Lobanja mu je bila razbita ter so mu možgani izstopili. Govoriti dolgo ni mogel. \ endar je ostal pri življenju, a posledice bo nosil vse žive dni, ker mu na glavi manjka kos čre- pmje ter so možgani na tem mestu le lahko za- kritn Najmanjši povod zadostuje, da smrtno zboli. Obtoženec je bil obsojen na štiri lete ječe. nri (if 1o ™ ponesrečil. Lovcu Jan. Žmavcu ? e spj S i gra . du , se F ^Prožila puška in mu e sel strel skozi levo roko. Prepeljali so ga v ljubljansko bolnišnico. e v ,, . ~ Začaran prešič. V soboto Mariboru neka ' . je kunila v „ . 'l era Povec iz Spodnjih goric na sejmu presica m ga gnala domov. Prešič bil silno utrujen, zato ga je bilo le z zavo mogoče naprej spraviti, je to zdelo sumljivo in ko je je pa veliko te- Njegovi lastnici se ogledala, zapazila je, da je začaran. n ^ tanciK i e maga, vzela je nož ' si po¬ ln odrezala prešiču skoraj t (458) P oslano. Ne z ozirom na nezaslišano grde napade „Slov. Naroda , Štajerca" in drugih enakih listov na čast učiteljic gdč. Marije in Antonije Stupca, ampak ko se obe poslavljate od nas, da drugod službo nastopite smatra podpisani krajni šolski svet kot svojo dolžnost, da izreče enoglasno obema javno zahvalo za 13, oziroma 12 letni vestni in vse hvale vredni trud pri vzgoji naše mladine in častita vsaki šoli, kjerkoli boste imenovani gospo- dičini delovali. Krajni šolski svet Sv. Marko, dne 11. septembra 1905. Vabilo. V nedeljo bo v Vučji vesi (proga Spielfeld- Ljutovner, postaja Bučecovci) v gostilni g. Mat¬ jaža Lebar, pop. ob 5. uri javna dražba za zidarsko in tesarsko delo za stavbo «šolskega poslopja v Vučji vesi. Založnina (vadium) znaša 10% od izklicne cene. Proračun in načrti so pri g. Lebarju, načelniku krajnega šolskega sveta Vučja ves od dne 17. t. m. na ogled. Krajni šol. svet Vučja ves dne 13. septembra 1905. (642) l Lebar, načelnik. Omošolec želi poučen— Več se izve v Zvezni ) vi ni v Celju. ( 457 ) - 8.-1 n S °č * e P e *°^ ,ro sortiranega cepljenega in v »O 2—i divjega an«rilti5liqa trsja kakor tudi lepaujikova drevesa bode imel to jesen in odnjo spomlad naprodaj Anton Kupe ekonom, p. Ptujska gora. lužba:: občinskega redarja se takoj odda. Prosilci morajo biti oženjeni, vešči slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi ter ne črez 40 let stari. Več se izve pri podpisanem občinskem uradu. Obč. urad v Framu. 11. sept. 1905. jViocn Voz se prodajo nizki ceni. Naslov pove lavništvo ..Domovine . Učenec z dobrimi šolskimispričevali se sprejme 5 trgovini z železnini in špecerijskim blagom (464) Ig- Rabentein, Ljutomer. 2-1 (454) 2-2 Župan. Sprejme se (463) 1-3 trgovski pomočnik v IY. KOLETNIK-ovi trgovini na Ptujski gori, Proda se radi bolezni dobroidoča z mešanim blagom Razglas. Tek. štev. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 I. Vrsta jabolk. a) v Gleisdorfu Visoko stebelnata drevesa Srednje stebelnata drevesa Pri- tli- kovci Astrakan . . . Šarlamovski . . Kardinal . . . Grafensteiner . Ribstonov pepink Landsbergerjev kosmač Zimska zlata parmena Dancingerjev robač Rumena žlahtnica Prinčeva jabolka Štajer. mešanci Rumeni belefler Kanada kosmač Ananas kosmač Baumanov kosmač Kronprinc-Rudolt . Londonski pepinek Renski debeli bob Huberjeva moštnica Rudeče progasta lesena Coks-Oranžni kosmač Damasonov kosmač . jabolk; II. Vrsta hrušk. Dielova maslenka . Siegelnova maslenka .... Sterkmanova maslenka .... Herdenpontova zimska maslenka Zimska dekanova hruška . . . Forelova hruška. Josipnica Mechelnova .... Žlahtna Lojzika. Salcburgerca (Solnograščenka) Weilerska moštnica. Hirsch-eva hruška. Rumelterjeva hruška .... Bosc-podolgovata hruška . . ■ Gradec, dne 5. septembra 1905 245 370 595 288 3820 1690 4245 ' 706 195 860 1975 2100 435 76 195 555 492 355 330 490 715 85 ' 65 870 25 2060 780 170 10 30 10 105 290 85 525 775 63 100 320 60 135 59 15 18 55 55 15 10 18 60 430 60 46 57 30 b) v Bruku Visoko stebelnata drevesa 25 20 130 20 14 50 124 325 176 63 83 40 400 29 85 240 217 lio 190 310 54 15 Srednje stebelnata drevesa 87 100 200 200 500 1000 400 50 90 90 250 20 30 13 40 1000 20 120 330 200 120 32 135 Štajerski deželni odbor. trgovina v trgu na Sp. Štajerskem brez konkurence. Da se tudi v najem. — Naslov se poizve pri upravništvu. Iz deželnih sadjarskih šol v Gleisdorfu in Bruck-u na/M. se odda v jeeni 1905 oziroma spomladi soodai zaznamovanih ia.hla .Tl ID 1*1 Vil ČoP r»lz-vrvrvl/-» O d C\f\r\ 1-i , • t. V, A ^ 1 11 o + 11 - „ — — . ———xx* ^iuv,iv-u n a/ ju. se ouua v jeeni iyuo uiumua a P umi ^x 1906 spodaj zaznamovanih jablan in hrušek, okroglo 36.800 komadov, odajale se bodo le na tu- deželne kmetske posestnike po znižani ceni po 70 vin. komad (t. j. brez zavojnine in poštnine). Na Zgornještajersko se bodo oddajala jabolka le 1, 2, 3, 4, 5, 6, 8, 9, 10, 11, 18, in 20, vrste in hruške le 1, 8, 9, 10, in 13. vrste. Naročila naj se do konca decembra 1905 na deželni odbor dopošljeo, katera pa morajo biti od tamošnjega občinskega predstojnika potrjena, da je naročnik res kmitski posestnik v doticm občini. V slučaju da bi se drevesa rabila za jesensko sajenje, mora biti o v naročilo izrecno na¬ znanjeno; naročilo mora biti doposlano do konca oktobra 1905. Naročila se bodo rezevala, dokler je kaj zaloge, po redu, kakor bodo dohajala. Več kako 120 kom. se ne odda enemu posestniku; prejeta drevesca je posestnik zavezan zasa¬ diti na lastnem posestvu. - (465) 3 —1 ‘>au*v 7 ^ proti-gotoTcmn piavnu. Zaznamek dreves iz deželnih sadjarskih šol v sadni dobi 1905/1906, oddajnih jablan in hrušek, in sicer: Pri- tli- ikovcill s kožo po 1 gld., brez kosti 1 gld. 10 kr., pleča brez kosti 90 kr., slanina in suho meso po 80 kr., prešičevi in goveji jeziki 1 gld., glavina brez kosti 45 kr. kilo. Salame dunajske 80 kr, la Krakovske fine po 1 gld.. iz šunke zelo priljubljene 1 gld. 20 kr, la ogrske trde 1 gld. 50 kr, fine ogrske 1 gld. 80 kr. kilo, velike kranjske fine klobase po 20 kr. Slivovka, brinove c pravi 1 gld. 20 kr, 2. vrste po 1 gld.. 3. vrste po 70 kr. liter, brinov cvet ute, z gld. — Kisla repa kila 7 kr, od 50 ki. naprej; to pripoznamo dobro blago pošilja po povzetju od 5 kil naprej JANKO EV. ŠIRC, prekajevalec in razpošiljalec živil v KRANJU. (55) 11—3 Iščejo se za večja mesta ZASTOPNIKI za prodajo vina od pridelnika. Pri dobrem uspehu dobijo tudi poštne stroške. Ponudbe „glavno poštni predal 271 Trst. ( 434 ) 5-5 Zacinjenje in poprav na- točno in ceno. ■ la vsake vrste v^r Demetrij Glumač, Kotlar Celje, GrašKa cestapteV. 28 se priporoča p. n. naročnikom za vsa v njegovo stroko spadajoča dela kaker za vsakovrstno monti¬ ranje parnih kotlov, za parne stroje v barvarijah, belilnicah, kožarnah, tovar¬ nah za sveče in magarin itd., paro- in vodovode v bakru in železu. Jjf ( 238 ) 50-37 w --- | za prebarvanje šolskih tabel za napravo dobrega Črnila. za preparacije. za Črtanje lesenih šolskih tabel. za rakve. TrgoVina s papirjem, pisalnim in risalnimi potrebščinami prodaja c. kr. šolskih knjig in igralnih kart i D. Rotovška ulica 2 CELJE Rotovška ulica 2 priporoCa kancelijski, konceptni, pismeni, doku¬ mentni, ministrski, ovitni in barvani papir. Novosti: Studenčni kataster, dnevnik j občinskega zaklada, dnevnik > za občine ubožnega zaklada j Dopisnice za naznanila izostanka vojaških prememb Izpisek iz zemljiške knjige a) posestni Mst b) bremski list za odvetnike in notarje Dopisnice, poštne spremnice, i nakaznice, zalepke, spremnice veljavno samo s povzetjem, menice, čeki j za naučne in poštne položnice za c. kr. namene poštne hranilnice > Razdelitev učne tvarine, spisal K. Marschitz svinčniki peresa peresniki radirke kamenčki tablice gobice črnilo Trgovske knjige v vseh velikostih Čr¬ tane, z eno ali dvema j kolonoma, v papir, platno, gradi, ali pol usnje vezane. Odjcmaljtc Knjižice po raznih cenah. Največja zaloga vseh tiskovin za občinske urade, krajne šolske svete, učiteljstvo, župnijske urade, okrajne zastope. užitninske zastope, hranilnice, posojilnice, odvetnike, notarje in privatnike. Lastna zaloga šolskih zvezkov in risank. Papirnate vreče vseh velikosti po originalnih to¬ varniških cenah. StanMje peCatniki. vignete, (Siegelmarken) za urade in privatnike izvršujejo se v najkrajšem Času Svileni papir v vseh barvah. Dopisnice umetne, pokrajinske in s cvetlicami od napriprostejše do najfinejše iz¬ peljave. Molitveniki za birmo, vez v raznih barvali. Albumi za slike, dopisnice in poezije. Pismeni papir v kasetah in mapah. Zavitki za urade v vseh velikostih. Ponilri za t ' s * i0V ' nc pisarniške potreb- VCBlIKI šCine so brezplaCno na razpolago. Trgovci in preprodajalci imajo izjemne cene. Priznano dobro blago. Solidna in točna postrežba. »Patent Maeh“ * se dobivajo & 40,65,80,120,135, svileni 150,180, za dečke 25,35,50,60, svileni 90 v naslednjih prodajalnah: Braslovče, Peperko Tom. Celje, Puttan X. Dobrna, Strasser Paul. Go to vi j e, Malgaj Fr. Gornji grad, J. Božič. Hrastnik, Bauerheim P. Loka, Jakša Ivan Mozirje, Žuža Fr. (386) 44- Nova cerkev, Arlič Mih. Polzela, Cizel Josip Rečica, Konzumno društvo. Zibika, Založnik J. Št. Jurij ob j. ž., Kavčič M. Št. Jurij ob T., Rizman M. Št. Peter, Korun Fr. Šmarje, Stupica Fr. Prodajalne v drugih krajih daje c. kr. izkl. pr. tov ar, Šmarje, Loschnik Jan. Teharje, Wengust Fr. Trnovlje, Fazarinc A. Vransko, Schwentner K. Vojnik, Zottl Fran. Žusem, Gajšek Flor. za lilačnike Fr. Mach, Brno. Posebni ceniki strojev zastonj! Vsakovrstne najboljše poljedelske Stroje, posebno pa mlatilnice za ročno rabo in na vitelj (gepelj) ter čistilnice priporoča Trpinu z železnino JERRIIB" P. Mami l Celje. Zaloga omar za led, strojev za izdelovanje sladoleda, su¬ rovega masla in prešic za pripravljanje malino¬ vega soka. Vrtni stoli in železno pohištvo. Rafai Salmič iz Celje „riarodni dom“ w 'a spodnještajerska narodna tr¬ dna z urami, zlatnino, srebr- 10 in optičnimi predmeti — . ■26 priporoCa (20) jjo bogato in izborno zalogo vsega v to stroko spa- jočega blaga po najnižjih konkurenčnih cenah. = Za vsako prodariro jamčim 2 leti, kakor tudi za vso zlatnino in sre¬ brnino je puncirana po c. kr. kontrolnem uradu. Prevzamem vsa d, popravila itd., katera izvršujem najvestneje točno in ceno. Nustrovaitenike razpošiljam brezplačno in poštnine prosto. Gg. Zdravki pozor! HI HI »a« p-- Aprotane malim. min. termometre I- »rste arodajam po tovarniških cenah. Irena tiskarna se priporoCa Častiti duhovščini, slavnemu učiteljstvu, pisateljem in p. n. občinstvu za vsakovrstno izvrše¬ vanje tiska od navadne do najmodernejše oblike. — Ker je bogato založena z najmodernejšimi črkami in okraski ter opremljena z motornim, oz. električnim obratom, lahko izvršuje najveCja dela v vsaki množini. V zalogi ima in tiska v večarvah izdelane krasne diplome. — Dalje: uradne tiskovine, kuverte, račune, pbmene papirje, cenike, etikete, bolet časopise, knjige, brošurice, cirkularje. reklamne liste, lepake, opomine, vabila, podobice, spovedne listke, molitvenike mrtvaška naznanila, razglednice, hranilne in zadružne knjižice, poročna naznanila, napise za slavoloke itd.; sph izvršuje v kratkem času vse v tiskarsko stroko spadajoCe stvari okusno in ceno. — 6 ° V ® 111 '' slavnemuičiteljstvu. župnijskim in občinskim uradom, krajnim šolskim svetom, posojilnicam ter p. n. občinstvu se priporoča 2 vezavo knjig v priznano trpežni izpeljavi. — Za posojilnice, hranilnice in druge zavode se izdeljujejo hranilne knjižicve- _ zane v celo ali pol platno z zltim ali črnim Uskom po nizki eni. zoici vedno na lazpolago — ^^fba ^toCmi. - Za mDg0 - župnijskim m odcuiskuh Utauuin, _ ijig v priznano trpežni izpeljavi. — Za posojilnice, hranilnice in druge zavor (vezna hniiaoveznica. Robert Diehl, Celje, Graška cesta št. 43 (Stadt Graz) priporoča ob začetku jesenske sezije svojo najboljšo, domačo Za izborno kakovost jamčim! sliuovho in tropinovec (445) 4—2 Jinrjtno prodajalko sprejme ZVezna trgovina V Celju. Lastnoročno pisane ponudbe s spričevali naj se pošljejo najkasneje do 25 . septembra. (356) 3—2 kakor vina iz otoka Vis (Lissa) priporoča po najnižjih cenah (18 do 24 kr.) od 56 litrov naprej franko = postaja Pulj proti povzetju. Suhe gobe, maiišno štupo, orehe laneno seme, oves, pšenico, ječmen, rž, krompir, fižol, lečo, proso, ku¬ mino, seme od sonlčnic, kamelice, konoplje, deteljno seme, sploh vse deželne pridelke kupuje (42) 50-32 Ant. Kolenc, trgovec v Celju Narodni dom. Slavnemu občinstvu pa priporoCa svojo bogato za¬ logo vedno svežega špecerijskega blaga na debelo in drobno, kakor tudi pristno domače vino v sodili od 56 ltr. naprej vse po najnižji ceni. Svoji k svojim! Izviren socijalen roman. Spisal Marko Zorin. Tiskal Dragotin Hribar v Ljubljani, Cena romanu: 1 zvezek 50 v., za celo 1. poglavje (4. zvez.) 2 K. Roman ,.Nebesa' 1 izhajal bode približno eno leto v zvezkih na poltretji tiskovni poli. Naroča se ali pri DRAG. HRIBAR-JU ali naravnost pri ,. Upravi romana Nebesa 11 v Radovljici,Gorenjsko. Slovenci! Naročajte se obilo na ta roman, ter bo v N ašo korist! ( 443 ) 3-3 Za izborno kakovost jamčim! H ■ naznanja, da je znižala obrestno mero od I. pro- = sinca 1905 pri zemljiških posojilih od pet na = štiri in tričctrt odstope. Za občinska in korporacijska posojila v okrajih Gornugrad, Sevnica, Šoštanj. Šmarje in Vransko pa od pet na štiri in pot odstotke. Obrestna mera za hranilne vloge ostane kot je _.-: — bila dosedaj 4%- (14) 37 -J Vizitnice priporoča Zvezna Marna. jd Man beachta dle Fabrikmarke. effetimascijinen Singer Co.NahmaschinenAct.Ges . Vsak šivalni stroj ima varstveno znamko. Najprimernejša darila za godoVe, = birmo itd. so == JfagerjeVi šiVaini stroji za domačo porabo in obrtne sVrhe VsaHe Vrste. Velika trpežnost in vzorna konstrukcija usposobljajo stroje do najvišje —= tvornosti ter so vsakomur v uporabo. ====== Brezplačni pouk v šivanju in vseh načinih — modernega in umetnega vezenja == Singerjev! šivalni stroji so na največjih svetovnih razstavah odlikovani z največjimi priznanji. Singer Co. delniška družba šivalnih strojev CELJE, Kolodvorska ulica štev. 8. (152) -48 (425) 4—3 JOSIP LAMPRET l ŠOŠTANJ mizarska delavnica s str»oji tmnoroča svojo obširno zalogo popolnoma izgotovljenih OKEN, v velikosti od 1*50, 1'60, L70, 1-80, 1*90 ? Q 2 m p 0 konkurenčnih cenah. VRATA istotako izgotovljena v velikosti od 2, 2'20, 2'30, 2'40 m. y zalogi je zgotovljeno pohištvo. Zagotavlja solidno in točno postrežbo. Načrte za okna in vrata pošilja na ogled. F. P. Vidic & Komp. Ljubljana opekarna in tovarna peči, ponudijo vsako poljubno množino zarezane stresne opeK« sis l (222) 20 - 19 . (Stratigfalzzicgcl). Bapver ajpdeči naravno žgani, SJčp»° impregnirani. Te vrste strešniki so patentovani v vseh kulturnih državah. ♦ Lastniki patentov: F. P. Vidic & Komp. m . arzom. Najličnejše, najcenejše in najpriprostejše stresno kralje. Vzorce in prospekte pošljemo na željo brezplačno. Sprejmejo se zastopniki. Takojšnja in najzanesljivejša postrežba. i«T' Sprejmejo se zastopm i. « v • SLA BOA f0 Pozor! Čitaj! Bolnemu zdravje! (369) 20—7 Pozor! Čitaj! Slabemu moč! Pakraške kapljice in slavonska zel, to sta danes dve najpriljubljenejši ljudski zdravili med narodom, ker ta dva leka delujeta gotovo in z najboljšim uspehom ter sta si odprla pot na vse strani sveta. Pakraške kapljice: Delujejo izvrstno pri vseh želodčnih in črevesnih boleznih ter odstranujejo krCe. bolesti iz želodca, vetrove in ■Čistijo kri. pospešujejo prebavo, zganjajo male in velike gliste, odstranjajo mrzlico in vse druge bolezni, ki vsled mrzlice’nastajo. Zdravijo vse bo¬ lesti na jetrih in vranici. Najboljše sredstvo proti bolesti maternice in madron: zato ne smejo manjkati v nobeni meščanski in kmeCki hiši. Naj vsakdo naroCi in naslovi: Peter Jurišič, lekarnar vPakracu št. 105, Slavonija. Denar se pošilja naprej ali s poštnim povzetjem. Cena je sledeča (franko na vsako pošto): 12 stekleničic (1 ducat) 5 K, 24 stekleniči« (2 ducata) 8 K 60 v, 36 stekleničic (3 ducati) 12 K 40 v, 48 stekleničic (4 ducati) 16 K, 60 stekleničic (5 ducatov) 18 K. Manj od 12 stekleničic se ne razpošilja. Slavonska zel : Se rabi z vprav sijajnim in najboljšim uspehom proti sušioi. proti zastarelemu kašlju, bolečinam v prsih, zamolklosti. hripavosti v grlu, težkemu dihanju, astmi, proti bodenju, kataru in od¬ stranjuje goste sline ter daluje izvrstno pri vseh, tudi najstarejših prsnih in pljučnih bolečinah. Cena je sledeča, (franko na vsako pošto): 2 originalni steklenici 3 K 40 v; 4 originalne steklenice 6 K 80 v; 6 originalnih steklenic 8 K 20 v. Manj od dveh steklenic se ne razpošilja. Prosim, da se naročuje naravnost od mene pod naslovom: P. JURIŠIČ, lekarnar v Pakracu štev. 105, Slavonija. Potnikom tr Ameriko v prevdarekS! Najstarejša tvrdka za špediranje potnikov ZWILCHENBART BASEL (Švica) Centralbalmplatz št. 9 sprejema potnike za linijo čez Pariz-Havre po najnižjih cenah; — vožnja na morju le 6 do 7 dni; odhod parobrodov redno vsako soboto. — Za večjo gotovost, da se potniki vkrcajo, spremlja jih eden uradnikov do Havre. — Govori in piše se v vseh jezikih. Kdor hoče potovati, naj se pismeno obrne zaupljivo na nas, in sprejel bode brezplačno najboljša pojasnila. (449) 17-2 HS d i fc 1® Ljudevit Borovnik puškar v Borovljah (Ferlach) na Koroškem se priporoča v izdelovanje sr vsakovrstnih pušk 'm za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi predeluje samokres^ niče, sprejema vsakovrstna popravila ter jih točno in dobro izvršuje., — Vse puške so na c. kr. preskuševalnici in od mene preskušene. — Slovenske ali nemške cenike na zahtevanje (255) zastonj in poštnine prosto. 50—17 i3 manj delavske sile potrebujejo gasilna društva pri brizgalnicah najnovejšega zistema in prenosom ravnoteža, odlikovanega v Pragi na razstavi leta 1903, izumitelja in tvorničarja R. A. SMiEICAL-a iz Smichova. Podružnica Zagreb. Ti stroji delajo desno in levo, eno in dvo- mlazno 30 do 35 m mlaza! Skladišče vseh gasilnih potrebščin. Tudi na obroke. S spoštovanjem (497) —45 podružnica R. A. Sinekal. Izdeljujem nove ter popravljam tudi stare, bodisi decimalke, premostne ali sploh vsake vrste tehtnic. vsakovrstna, velika in najfinejša, kakor tudi mala in prosta, izdelujem sam. Za ista prevzamem tudi nabavo pečnič, kakor tudi zidarska dela z jamstvom dobrega izršila,- — Stedilna ognjišča imam vedno v zalogi; po poslani meri se ista hitro izvrše. Vsakovrstne vodovode. SascS poljubno napelje bodisi v kuhinje, pralnice, dvorišča, hleve ali vrtove. Prevzamem popolno napravo kopališč, SS35S3S3PE; mostiče, železne cvetljičnjake, verande, stopnice, ravne ali okrogle. T/nnlrATrvind-MA paIaotia Arfvmin (tudi iz žice), n. pr. za stopnice, cerkve, šole, grobove, vrtove in VSaKOVrStne Železne 0RF3.16 zasebne hiše itd - — Železna vrata za prodajalne in 1 UU1VU II UlliV liUiUZiUU sk | atlišča ali pokopališča. — Popolnoma železna okna, primerna za vsako stavbo, osobito za tovarne, skladišča ali hleve, napeljavo strelovodov itd Sploh izvršujem vsa stavbinska in umetniška v mojo stroko;lspadajoča dela po tovarniških cenah. ^ Priporočam se za obilno naroCbo (154) 40—22 If C.BSHIV p stavbeni in umetni ključalničar Poljska ulica št. 14. <§■ CELJE <§■ Poljska ulica št. 14. Lastnik: Konzorcij lista ,,Domovina". Tisk ..Zvezne tiskarne" v Celju. Odgovorni urednik in izdajatelj Cvetko Golar.