. ■■ j
- ^utri zyečer bo
mladosti P°
udelefho ' ullcah- Pričakujejo občin •uSportnikov >z sosednih S* Hrvaškega, se	- Danes zvečer
nosti ki h svet,.Mevne skup-sednflra • 1ZV°W novega pred-S ;fctajnika, obenem pa
K&^Za‘t&j*del0--
tekmov-T •	~ Danes se zacne
23 Pokal*36 Z«™31601 nogometu ZM ki ,» °bCu3ske konference dosti P0svečeno dnevu mla-
ra^anrtm^ST0 ~ Če bo na-letališč,,na novomeškem 1 tolci v <cn>v^t	se bodo naši le-
pro slave vli * udeležili osrednje d^ma 2:lettmceJVLvPuljuz PO-2 u, Motornima letaloma
dv°sedežni^ ^.ter z Jadralnim TPEBNjr m ?*?**£■
Ostanek .	tu skuP"
^ijSket* odbm?
1 stavnik0v ir~	a, ln Pred_
ter ŽublianfJI!	v ga inštituta
^da, na kat	Kmetijskega za-
^tmaZZ%bod°P°e^
Jieni miiiinni	’ kje so obljub-
^metijstva v nV' pospeševanje ^°do tudi npu biCUl1' Obdali si KoCEvipkaj k™etiJ •
ketar za urha • ePubUški se-Je vč«aj !n2em B°ris Mikoš Posvetu P°pold?e sodeloval na ^njskih zadeJChVan^u stano‘
• S?bj Koč?l z b^cev> o pre-5mze in	ur ’ reSulaciji
Kočevskern^^0 i^11 cest 03 !°bčinskaTonf^SVet Je sklicala
DOLKM?A , renca SZDL. deljek je biiQ n^- ~ V P°n®-v Eniški oh*^°^eva^ko P°lje
P,avljeno čemi01 f tretJič Po-Iju običajno ^V,Sta 03 tem Po-Plavi, ^	03 leto le dve po-
bova poplava :SP°mladi in jeseni. °bdelanih nr>ii^P°vzr°oila na že KRSKOPOljl^ee“i Škode.
K?Ljut*	1
^ 100 niK se 1,0 udeležilof P[0nixskih t,avnikov iz vseh občine. odredov krške l
V torek, 16. 2db°r obfi|*Ufnl seJi izvršni ^ZDL in	konference
gdpria predlog813323 purizem k Omskega	PriP°Jitev
V Gradcu je sprejel štafetno palico mladinec Janez Molek (na sliki). (Foto: S. Dokl)
ZVEZNA TITOVA ŠTAFETA NA DOLENJSKEM
Plamen ljubezni v rokah mladih
Na Dolenjskem so nosilcem zvezne štafete pripravili prisrčne sprejeme -Prireditve je motilo deževno vreme, ki ni skalilo prazničnega vzdušja
Mladina in ostali prebivalci Dolenjske so v nedeljo in v ponedeljek spremljali letošnjo zvezno Titovo štafeto, s,katero mladina Jugoslavije pošilja ljubljenemu človeku pozdrave in želje, da bi nam še dolgo živel in nas vodil. Povsod, kjer je imela štafeta postanek, so nosilcem pripravili sprejem. Čeprav je prireditve motilo deževno vreme, ni moglo skaliti vzdušja, ki ga znajo pripraviti mladi.
V nedeljo popoldne je štafeta prispela v Ribnico in Kočevje, nosilcem so pripravili prisrčne sprejeme. Popoldne so jo nato še prevzeli mladi na Vinici in jo odnesli proti Črnomlju. Na prostoru zajurjevanje se je proti večeru zbralo veliko prebivalcev, ki so prisostvovali krajši kulturni prireditvi. Proti Gradcu je palico odnesel mladinec iz črnomaljskega Belta Franc Štefanič. V Gradcu jo je prevzel Janez Molek in jo nato nesel do Metlike, kjer so na
trgu pripravili svečan sprejem. Govoril je predsednik mladine Slobodan Udovičič. Nekaj pred 19. uro so mladinci iz metliške občine na Vahti izročili palico vrstnikom iz Novega mesta, ki so jo prinesli na Prešernov trg nekaj pred 20. uro. Na slovesnosti je spregovoril predsednik ZMS Drago Milojevič. Štafetna palica je nato prenočila v vojašnici Milana Majcna v Bršlinu. Točno ob 7. uri zjutraj je krenila spet na pot; prvi postanek je imela v Kostanje-
vici, kjer jo je pred dom kulture prinesla mladinka Milena Bratkovič. Po krajšem postanku so pionirji palico odnesli proti Krškemu, Brežicam in proti Štajerski. Povsod so nosilcem iskrenih pozdravov in želja ljubljenemu maršalu za njegov 80. rojstni dan pripravili lep sprejem.
dolenjski komunisti o združenem zavarovanju:
Premalo zdravnikov in denarja
OhJt|np *
e niso sprejele družbenega dogovora o socialni pomoči
Medobčinski svet Zveze komunistov za Dolenjsko je prejšnjo sredo popoldne razpravljal o gospodarskih in socialnih učinkih izenačitve pravic kmetov v zdravstvenem zavarovanju z delavci. Čeprav so te pravice izenačene šele nekaj mesecev, so ugotovili, da je že viden socialni in politični, za kmete pa tudi gospodarski učinek enotnega zavarovanja, ki je pripomoglo tudi k zmanjšanju socialnih razlik med kmeti in delavci. To na drugi strani vsekakor vpliva tudi na boljše politično razpoloženje med kmeti, ki v tej izenačitvi vidijo začetek uresničevanja stališč 3. seje konference ZKS, na kateri so razpravljali o socialnem razlikovanju v naši družbi. ^
(Nadaljevanje na 4. strani)
V soboto, 13. maja, je bil ob ogledu novega dermatološkega oddelka v novomeški bolnišnici organiziran strokovni sestanek dermatovenero-loške sekcije Slovenskega zdravniškega društva. Razen slovenskih dermatologov so se sestanka udeležili tudi številni zdravniki iz Hrvaške, strokovni del srečanja pa sta pripravila novomeška zdravnika specialista primarij dr. Milan Adamčič in dr. Jožica Strojanova. Sodelovala je tudi tovama zdravil Krka, ki je pripravila za to priložnost dva strokovna filma in ogled novih prostorov galenskih preparatov.
REKU SOM
/VA REFERENDUMU KRAJEVNA SKUPNOST %
Birčoa vas Brusnice Bučna ms Dol. Toplice Gabrje Mali Sfatnik Orehovica Otočec Prečna Stopiče Straža. Šentjernej Žužemberk
£4,9
69.5
73.0 86,8
63.4 4?,3 68,9
79.1
56.5
73.0 72,4
93.1 57,9
Novo mesto 64,?
Ne dogaja se pri nas, da bi prirejali — sprejeme za kmete, kar je v četrtek naredila Kolinska tovama hranil na Mimi. (Foto: Legan)
P*"«*™«*•
Zar je to moguće?
V četrtek zgodaj zjutraj ob j * avtomobilski cesti pri Trebnjem. I | V Temenici avtomobil, volks\va- I | gen z nemško registracijo. Je kaj i j hujšega? Na srečo ni, komajda | J si tako srečo v nesreči lahko * ! predstavljamo, odgovarja milič- j {nik, ki posreduje.
„Ma ljudi, zar je to moguće? “ I ponavlja voznik, nepoškodovan, j fbrez najmanjše praske, čeravno : f se je avtomobil nekajkrat pre- j I vrnil in skoraj ves potopljen pri- ‘ stal sredi naraslega potoka. S i - seboj je imel še sopotnika, j | dečka, ki ga je vrglo iz avto- j mobila, tako da je obležal v ;
; vodi, na srečo z glavo na bregu. I Njegov suknjič je še visel na vrbi ; več kot dva metra visoko nad vodo.
I „Ma, ljudi, zar je to mo- : guće? “ Res enkratna sreča, pritrjujemo vozniku. „Ne mislim samo to,“ odgovori. „Presrečen sem, da se je tako končalo, toda pomislite: ko sem dečka potegnil iz vode mokrega in okrvavljenega, je več deset osebnih avtomobilov peljalo mimo, s ne da bi kdo hotel ustaviti. Sele neki tovornjak se je odzval mo- ? jemu mahanju, tako da smo ponesrečenca lahko spravili do f ambulante.
Ljudje, je to mogoče?
M. L.
LEPA POTEZA KOLINSKE TOVARNE HRANIL
Kmetje člani tovarniškega kolektiva
To je listo, kar želimo in učeno imenujemo agroživilski kompleks
tfU “PIT. IM
i Omenjeno področje nizkega zračnega pritiska se le počasi polni, hladen zrak pa se bo še zadrževal nad zahodno Evropo, zato lahko pričakujemo, da se bo v drugi polovici tedna vreme le počasi izboljšalo. Ob koncu tedna bo deloma sončno, vendar so možne popoldan-[skeplohe.
Z zadovoljstvom se je nad 180 kmetov v četrtek razhajalo izpred tovarne za predelavo krompirja na Mirni. Pomočnik direktorja ljubljanske tovarne hranil Kolinska jim je slovesno zagotavljal: „Vi, naši proizvajalci in kooperanti, ste posredno tudi člani našega kolektiva. Mi potrebujemo vas, vi potrebujete nas. Z iskrenim sodelovanjem bomo prešli težave in vzpostavili zaupanje, ki bo obojim v prid.“
Kolinska tovarna je s tem naredila pravo potezo, pravzaprav je to eden prvih takih sestankov, da tovarna povabi kmete, ki zanjo pridelujejo surovino. Kolinska ima tradicijo, od 1908. leta naprej že dela ta tovarna svojo znano cikorijo in projo kot
prva izdelka, zatem praške Regina, pudinge Royal, juhe v sodelovanju s Knorrom, gorčice Thomy in majoneze, zdaj pa še izdelke iz krompirja. Za letos ima v načrtu skupno
(Nadaljevanje na 4. strani)
KRKA IZ STRUGE
V ponedeljek ob 15. uri se je izlila Krka in pri Drami poplavila cesto proti Šentjerneju, ki je zdaj zaprta za ves promet. Zaradi naraslega potoka Črmošnjica je zaprta za promet tudi cesta Podturn-Črmošnji-ce. Ce se vreme ne bo popravilo, bo Krka poplavila Kostanjevico.
b^oven?!'
SfiKn°ra^ navonS^i*eta*'.šče v Piečn'- Če b° Slo tako naprej, jP^ročjih n« n1, ^c* kupiti hidroavione - na žalost so na J1 Pritokov 4» k ?^em 8rozeče naraščajoče vode Kolpe, v ,etovalce __ ? ^ nevarne. Majsko deževje je presenetilo ^ vednn n*V	smo	zaključevali današnjo številko,
^dh,Ca ^ je m n n,Sl ’ P°^at^ov o škodi še ni bilo. Na sliki: * Poplavil« io fOV,(?me^m letališču razlila skoraj do letaliških ^ tudi cesto Prečna-Straža. (Foto: S. Dokl)
Velika pridobitev
Dermatološki oddelek novomeške bolnišnice ima nove, sodobne prostore z 42 posteljami
Za bolnike širše Dolenjske je preselitev dermatološkega oddelka v nove prostore velikega pomena, saj bo mogoče poslej delo veliko bolj uspešno organizirati. Poleg lepo urejenih sob za bolnike ima oddelek tudi ločene prostore za ambulantno službo.
R. B.
Gorenc in Kos v Lesce
V soboto se začne na letališču v-Lescah na Gorenjskem X. slovensko jadralno prvenstvo, ki st ga bosta udeležila tudi člana Dolenjskega letalskega centra Tone Gorenc z Mirne (z delfinom 2) in Slavko Kos iz Novega mesta (s trenerjem). Največ upanja na prvo mesto imata Ivanuš iz Ljubljane (phoebus) in Štrukelj iz Lesc (delfin).
KMETJE ČAKAJO
Končno zares?
Kmalu prvi traktorji iz Belta v Črnomlju
Že nekajkrat smo napovedovali, da bo tovama Cosmos - Belt iz Črnomlja začela izdelovati za kmete uporabne traktorje v sodelovanju z italijansko tvrdko SAME, vendar je vedno prišlo kaj vmes, tako da izdelek ni zagledal belega dne.
Zdaj poročajo, da gre končne vendarle zares in da bo tovama še ta mesec naredila prve traktorje. Načrtovano je, da jih bodo za začetek naredili po sto na mesec, kar je glede na zelo „lačni“ trg kaj malo, vseeno pa bolje kot nič. V Jugoslaviji naredijo zdaj približno 12.000 traktorjev na leto, samo slovenski kmetje pa jih bodo, kot računajo, letos kupili kakih 4.000. Naj ponovimo, da je Jugoslavija po številu traktorjev na sto hektarjev obdelovalne zemlje na zadnjem mestu v Evropi.
Traktorji iz Črnomlja bodo dokaj veliki, imeli bodo od 30 do 35 KM, kar je za naše razmere sprejemljivo. Znano je tudi, da v svetu večji traktorji vztrajno izpodrivajo manjše, ki jih je pri nas žal še vedno videti precej. Koliko traktorjev bo v prihodnje ponudil v prodajo črnomaljski Cosmos - Belt, je odvisno od količine delov, ki jih bo naredil za italijansko tovarno, s katero sodeluje. Ob tem se lahko vprašamo, ali ne bi bilo prav, če bi črnomaljski tovarni dali še povrhu kaj deviz, ki jih sicer c znamo tako negospodarno porabiti za mnogo manj potrebne ali celo za povsem nepotrebne stvari.
M. L.
Sl. 20 (1155) Leto XXIII NOVO MESTO četrtek, 18. maja 1972
Če kanite te dni potovati v Veliko Britanijo, raje ostanite doma, kajti železničarji na Otoku trenutnu stavkajo v upanju, I da si bodo izborili boljše osebne I dohodke. Na delo sicer redno I prihajajo, toda tam se potem I dobesedno ravnajo po predpi-1 sih, ki so očitno tako zbirokra-1 tizirani, da praktično onemogo-1 čajo normalno obratovanje že-1 leznice. Tako železničarji sicer I uradno delajo, v prometu pa so I taki zastoji, da bi bilo skoraj I vseeno, če bi delavci in usluž-1 benci ostali doma... dve muhi I na en mah .. .
Pariz se je pripravil na spre-1 jem britanske kraljice Elizabete, I ki je včeraj prišla na uradni I obisk v Francijo, kot že dolgo I ne. Program obiska je never-1 jetno bogat in bleščeč in orga-1 nizatorji so šli tako daleč, da so I se pri uslužbencih Njenega veli-1 čanstva pozanimali, kakšne I rože ima kraljica najraje. Ko so I zvedeli, so poskrbeli, da jo bo I vsako jutro čakal na njeni noč-1 ni omarici velik šopek... samo I kdaj (in kdo) ji ga bo prine-1 sel? ...
Saigonski vojskovodje, ki v I silnih zadregah zaradi ofenzive I narodnoosvobodilnih enot ne I vedo več ne kod. ne kam, pa so I izdali povelje, da se otroci in I ženske ne smejo umakniti iz že I skoraj povsem obkoljenega I mesta Hueja, za katerega verja-1 memo, da bo naslednji cilj na-1 pada. Razlog: tako naj bi prisilili branilce, da se bodo res bo-tili, saj se ne bodo samo zase, menijo generali, marveč tudi za žene in otroke... če bi imeli beg za boj, potem bi bili saigonski vojščaki gotovo nepremagljivi. ..
Medtem ko Zemljo dajejo na vseh koncih in krajih najrazlič- \ nejše težave, pa je, kot vse kaže, v veselju bistveno bolj mirno. Posnetek, ki ga je NASA posredovala včeraj s tega planeta dokaj natančno. Peščenih viharje \ ki so nekaj časa pestili površino „rdečega plane ta'‘ očitno ni več in na slikah je moč dokaj razločno videti velike sipine mirujočega peska. . če že ni miru tukaj, naj bo vsaj „zgo-ntj“!...
Prašiče pitati ali ne?
Razmere od lani niso izboljšane - Težko je načrtovati na obljubah - Oblikovanje cen prašičev in
mesa
Zakaj so pujski letos tako dragi? Tako sprašujejo mnogi kmetje, ki nimajo plemenskih svinj. Ali nekateri rejci pričakujejo, da bo kmalu porasla tudi cena pitanih prašičev? Ali cena pujskov raste zato, ker je nihče ne kontrolira, češ naj kmetje plačajo?
Odgovor ni tako preprost kot vprašanja. Cene se gibljejo tako, kot se spreminjajo razmere na trgu. Na trg vplivajo razne stvari.
Lani smo imeli dVa zastoja pri prodaji pitanih prašičev — spomladi in jeseni — kar so rejci občutili pri prodajni ceni. Ob jesenskem zastoju se je cena pujskov znižala na 10 din za kilogram ali še bolj. Nekateri kmetje in kmetijske organizacije so menili, da se zaradi prenizke cene ne bo splačalo pitati prašičev, zato je bilo pujskov več kot kupcev. Tudi so se pocenili. To je ogrozilo rejo plemenskih svinj. Zato je letošnjo pomlad manj pujskov. Kdor jih hoče kupiti, mora seči globoko v žep, saj je v minulih tednih bilo treba plačati za kilogram kar 15 do 18 din.
Ali se zdaj bolj splača pitati prašiče? Gotovo ne, saj odkupna cena ni veliko večja kot lansko jesen, krmila pa ne cenejša. Za kilogram pujska je treba odšteti skoraj dvakrat toliko, kot se dobi za kilogram pitanega prašiča. Nekateri pa jih kupujejo vzlic temu. Med njimi jih gotovo ni veliko takih, ki bi jih pitah za trg ali vsaj ne s kupljenimi krmili. Za lastne po-
(Iz zadnjega. Pavlihe)
trebe pa morajo nekaj storiti. Taka je navada. Za enega ali dva prašiča se najde pri hiši tudi cenejša krma.
Ali rejci prašičev lahko pričakujejo višjo odkupno ceno pitancev? Čas bi že bil, da se tudi cena prašičev uskladi z drugimi cenami. Slišati je resne obljube. Na njih pa je težko načrtovati, zlasti če rejec ni tako odločen in kljubovalen kot npr. kmet Zupanič v Hajdini. On ni omejil pitanja, ker meni, da je treba vztrajati tudi takrat, ko je odkupna cena nizka. Družba bo vedno potrebovala meso. Če je kdaj odkupna cena pitanih prašičev prenizka, bo pozneje, ko jih bo premalo, toliko višja. Enkrat morda nekaj zgubiš pri njih, drugič pa zato več zaslužiš, če imaš vedno poln hlev.
Tako pitanje je preveč podobno loteriji. Vsi ne morejo dobiti. To pa ni dobro za rejce in ne za družbo. Trg je sicer sproščen - kolikor ga ne ovirajo dovoljene najvišje cene mesa — a je preveč svojeglav. Zato ga bo treba nekako usmer-
:x:
♦“-v
<.	-	X-
S
V zadnjih nekaj dneh je bilo v Zvezni republiki Nemčiji več eksplozij, med katerimi je bil ubit ameriški časnik, več oseb pa ranjenih. Nastala je tudi precejšnja materialna škoda. Policija še vea išče storilce, ki so napadli najprej urade poveljstva V. ameriškega korpusa, potem pa še poflgr zvezne kriminalistične policije in nekaj drugih uradov. Na veliko srečo je bilo žrtev zelo malo, c p so zabeležili veliko materialno škodo, ki jo naš posnetek (prikazuje razdejanje po eksploziji v p veljstvu V. korpusa in bolničarje, ki hitijo po ranjene) zelo dobro ponazarja. (Telefoto: UPI).
- Barvna televizija ima veliko prednost pred črno-belo. Vse oddaje o našem gospodarstvu lahko vidiš v čudovitih barvah.
jati. Vendar le usmerjati, ne določati cen v pisarnah, ki so premalo povezane z življenjem in gospodarstvom.
Po sedanjih predlogih naj bi cene pitanih prašičev usmerjali tako, da bi se oblikovale v razmerju s ceno koruze. Gospodarske zbornice — republiške in zvezna — predlagajo, naj bi kilogram pitanega prašiča veljal toliko kot 8,5 kg koruze.
Dokler ne bodo cene mesa povsem sproščene, pa ostane vprašanje, ali bodo upoštevali tržno ceno koruze, tisto, ki jo bo treba plačati pri nakupu — zdaj je v Vojvodini okrog 1,40 din kg - ali garantirano ceno, ki je precej nižja in bo verjetno tudi v prihodnje. Po ceni koruze bo namreč odobrena najvišja prodajna cena mesa. Od te pa bo odvisno, koliko bodo mesarji plačali za prašiče.
Morda bi kazalo za oblikovanje cen pitanih prašičev in svinjskega mesa skleniti podoben sporazum, kot so ga sklenili za oblikovanje cen goved, govedine in mleka.
JOŽE PETEK
tedenski zunanjepolitični ptegled.
Združene države Amerike so zopet doživele enega tistih tragičnih trenutkov, ki na srečo redko, a vendarle vse preveč pogosto, pretresejo to veliko državo. Na kandidata demokratske stranke za predsedniške volitve, ki bodo novembra letos, je mladenič, ki ga je policija v trenutku, ko to pišemo komaj indentificirala, izstrelil več strelov. Medtem ko so kirurgi poskušali vse kar se je dalo, da bi rešili givemerja Alabame, je bila velika dežela onstran Atlantika znova v šoku. Čeprav nihče v tem hipu ne ve, če bo guverner VVallace preživel atentat ali ne in se tako otel usodi, ki je I pred njim teijala življenja dveh I Kennedyjev, borca za črnske pravice Luthra Kinga in še vrste ^ drugih, čeprav vsekakor manj ^ znanih osebnosti, je jasno, da se ^ je vendarle zgodilo nekaj, kar ^ bo zopet vrglo senco na deželo,
0 kateri smo sicer pogosto pri- . pravljeni misliti najlepše. Aten-tat na Georga VVallacea je kot ^ vse kaže delo enega samega člo-veka, čigar motivi in razlogi v j tem trenutku niso znani. Deja-nje, za katerega se je odločil, . potrjuje skrajno negotovost, v j kateri živijo politične osebnosti . v Združenih državah Amerike.
Zdi se kot da bi vrsta političnih atentatov porodila neko čudno, «
j za zločinsko dejavnost te vrste ugodno, ozračje nasilja in terorja. Nihče na tem svetu seve- 1 da ne more zagotoviti nikomur absolutne varnosti, kadar gre za 1 osebo, ki se dejavno ukvarja s politiko, še zlasti pa na način, ki je običajen za Združene države Amerike. Krivda za uspel I atentat na VVaUacea torej ne leži I v bolj ali manj nezadostni učin-I kovitosti 'agentov tajne službe, j marveč drugje. To „drugje“ je I zelo težko opredeliti, saj ima,
I tako svoje vzroke kot posledice I in oboje se prepleta že dolga I leta. Bilo bi seveda nemogoče I pričakovati pravično, pošteno I in objektivno razlago tega feno-I mena na prostoru, ki nam je na I voljo. Tisto, kar je moč pove-I dati, je zgolj ilustracija nekega I stanja. Američani sami zatiju-I jejo, da je del nasilja, ki ga je I dežela vsekakor več kot polna,
1 ostanek tistih burnih in nego-I tovi h časov, kijih mi izkrivljeno I spoznavamo z gledanjem kav-I bojk. Nasilje je bilo značilno za I prve korake velike dežele v I prejšnjem in še stoletju pred I njim. To nasilje se z napredkom I in razvojem družbe ni izkoreni-I nilo v taki meri, da bi od njega I ne ostalo še veliko. Tudi poli-I tična scena Združenih držav I Amerike, ta dolga paleta burnih I dogodkov, je bila vseskozi po-I dobna džungli, v kateri je zma-I goval argument moči in ne vse-I lej rpoč argumenta. To nasilje I se je ohranjevalo tudi na stolp-I cih tiska, v valovili radijskih od-
tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled^
Ocene gospodarskih gibanj v prvem četrtletju letošnjega leta - delno sicer ugodne, vendar na določenih področjih nič kaj zadovoljive, če že ne vznemirljive - so ta ponedeljek, če lahko tako rečemo, prikolobarile do najbolj pristojnega mesta; potem ko jih je obdelal ZIS in ko so bile predmet razprav najvišjih političnih in družbenih forumov, so sedaj prišle pred poslance na tokratnem zasedanju zborov zvezne skupščine. Zvezni izvršni svet vztraja pri že izraženih ocenah (pri čemer je tudi dobil podporo političnih forumov), češ da določenihPOZITIVNIH DOSEŽKOV v gospodarskih gibanjih pri nas nikakor ni mogoče prezreti - pri tem velja poudarek vsesplošni rasti družbenega produkta in pa lepim uspehom pri boljšanju zunanjetrgovinske bilance — vendar, daje opažati NEVARNO NARAŠČANJE porabe vseh vrst, ob tem pa posebno tudi naraščanje osebnih dohodkov in nasploh PREJEMKOV po vsej državi, kar povzroča TRŽNA NESKLADJA, ki pritiskajo na cene. Nelikvidnost smo z ustreznimi ukrepi resda uspeli v dobršni meri zajeziti - vendar nestabilnost gospodarstva ostaja zaradi NEPOKRITE SPLOŠNE PORABE, ki ohranja inflacijske tokove, in še in še.
Takšna so torej stališča (in ocene) zveznega izvršnega sveta — ki pa jim zvezni poslanci niso kar soglasno prikimali. Drži sicer, so menili, da So te ocene v marsičem točne, vendar bržčas rast OSEBNIH DOHODKOV ne bo tisti poglavitni vzrok za nestabilnostne težave v gospodarstvu, kot to trdi ZIS. Predvsem - so dejali - je treba razlikovati ZASLUŽENE OD od tistih, ki temeljijo na pomanjkljivi produktivnosti, pa so kljub temu veliki. Prvi so SPODBUDA za nadaljnjo rasi produktivnosti (in taje pravzaprav naš štabi lizacijski cilj), medtem ko bi se proti sled njim res morali upreti z vsemi močmi.
Zvezni poslanci (predvsem v gospodar skem zboru) so terjali od ZIS, naj ocene c gospodarskih gibanjih v minulem prvem le tošnjem četrtletju še enkrat skrbno prever — da ne bi z napačnih izhodišč ocenjeval
Edini vzrok
ni OD
stabilizacijskimi vprašanji, od njih vsaj posredno odvisne. Politični pomen vseh teh problemov je očiten — predsedstvo ZKJ je zategadelj naročilo svojemu izvršnemu biroju, naj nemudoma pripravi načrt dejavnosti predsedstva ZKJ glede uresničevanja začrtanih nalog (gre za uresničevanje stališč o letošnji gospodarski politiki, zajetih v resoluciji zvezne skupščine).
Zahteve po omilitvi carinskih dajatev za tako imenovano MALO KMETIJSKO MEHANIZACIJO (za traktorje za potrebe zasebnih kmetijskih proizvajalcev ter za drugo orodje za njihove potrebe) so vse bolj glasne in vse bolj upravičene; na tem področju je domači trg zares docela prazen - čeprav domači proizvajalci traktorjev (ki* pa „male“ mehanizacije ne izdelujejo) še kar naprej terjajo carinsko zaščito za svojo vrsto proizvodnje. Zvezni sekretar za kmetijstvo je izjavil, da bodo odločno zahtevali ukinitev takšne carinske zaščite - ob tem pa slišimo, da bo ZIS v kratkem odobril 4 milijone dolarjev za nabavo potrebne „male mehanizacije44 bodisi na tujem ali pa iz ustrezne kooperacije domačih proizvajalcev traktorjev s tujimi.
Predstavniki zdravstvenih delovnih organizacij so se na posvetovanju prejšnji teden v Ljubljani (posvetovanje je bilo minulo sredo in četrtek) odločno zavzeli za to, naj bi v naši socialni politiki dosegli izenačitev pravic delavcev in kmetov z ENOTNIM ZDRAVSTVENIM ZAVAROVANJEM, kar bi izboljšalo položaj slovenskega kmeta. Resda ostaja še odprto vprašanje sredstev za to, vendar je to edina pot za pravilen nadaljnji razvoj naše družbe.
Poseben poudarek (čeprav to sedaj samo omenimo) je na tokratnem zasedanju zvezne skupščine‘dobil tudi soglasni sklep vseh poslancev, naj predsednik Tito postane ob svojem 80. rojstnem dnevu ŽE DRUGIČ NARODNI HEROJ. To visoko odlikovanje, ki ie sedaj tudi uradno sprejeto (soglasno z voljo in željami vseh naših ljudi), bodo Titu podelili na slavnostnem zasedanju vseli zborov zvezne skupščine 24. maja.
daj in v zadnji dobi še z■ televizijskih ekranih. Nasi postalo malikovan pojem ^ sti, moči. In naposled zelo
jetno tudi dolgoletno vztrtj ..
v neki izgubljeni vojni, k1 ^ manj značilna po svojem n ^ kot je po svoji brezupnos ’ moglo ostati brez P1*1 vseb. psihi Američanov. Ne
Atentat na VVallacea
kajti posploševanje je sev^. mogoče, ampak zadostiv ^.
p dela da smo zaradite^ ^
ko v skrbeh. George . oP, bil segregacionist, člove* kar je oznaka, ki v ame ^ razmerah pove bistveno tukaj, na stari celini-izmed idej, ki jih zlasti pri obravnavanju 0 ^ med črnim in belim P^^fi’ stvom Združenih držav P ke - so za nas skrajno menjene in, verjamemo, ^ človeštvo žaljive, toda kor ne more vplivati na ^ bo tistega (ali tistih), *? jjti^ tegnili orožje nanj. * ^ atentat kot sredstvo boj®’ ostudi samo izraz ntfžnJ jn meznika, ni opravičlj« {0tr more doživeti drugega ^ v-sodbo. Današnji svet si -‘ ^ ljenje brez terorja,	^ fle •
brez prisile, atentati P ^ ^ skladajo ne z enim, n gim. Zato so v tem žeije113 naše simpatije in d® ^pc, 5 strani guvernerjatar prav se z mnogimi st	0
je zagovarjal, nikj*1 ne bi111 njali in se tudi nikoli it gli. Toda streli so ven g podeli človeka in zade,flđnokJ<
dl„, zločinsko	tg
Težko je v tem v* Xt$ct \ povedati, kakšne p «nje pre^
imeHa atentat na
sedniSke volitve
stranka je - « * |ie k«ji,
i te rja VVallacea («« p0llt£.
v Evro pr), hude	j^Mj
ga izmed dveh n j didatov za	se
predstavnika, k^
sneje sP°Pafl Aikanskim KLd' nikom, *Pu*'^aZ,v P*> d atom za vab J,v nika Zdmten.hd<**
Ostal je sam ^ ^ b McGovem,	o <-
Kennedyjevim	AUO
nju in vodenjn • ^hjngton fr ni atentat v e^jost>
že odločitev o ose	^	.£
data demokrat j ^go ^ Težko je reči,
še vedno v rokah	po*
S,>
-LI.
■H M'A I ■ IIKKi w*~
gospodarska gibanja sedaj, po petih mesecih, kar bi lahko botrovalo povsem napačnim ukrepom - nasploh pa so podprli stališče zveznih organov, da je treba kar najdosledneje izvajati ZAČRTANO GOSPODARSKO POLITIKO, kot je navedena v sprejeti skupščinski resoluciji za letošnje leto.
V zvezni skupščini so poslanci tokrat soglašali z izdajo „zakonskega paketa“, ki ga je ZIS pripravU že pred časom (gre za tako
imenovano drugo fazo ukrepov proti nelikvidnosti — za enajst novih zakonov s področja gospodarskega poslovanja, npr. o sanaciji podjetij, o delitvi dohodka, o ustvarjanju trajnih obratnih sredstev itd.), pri tem pa je zvezni sekretar za finance Janko Smole napovedal možnost, da bo ZIS že v kratkem pripravil spet nov ZAKONSKI PAKET z ukrepi, ki naj bi pomenili nadaljnjo zaostritev proti nelikvidnosti. Povejmo še, da so tokrat v zvezni skupščini vendarle sprejeli dolgo pričakovani zakon o DRUŽBENEM NADZORSTVU nad cenami (kar utegne pomeniti, da se lahko v bližnji prihodnosti vendarle nadejamo admirlTstrativne odjuge sedaj zamrznjenih cen).
O vseh teh vprašanjih, ki smo jih omenili, je sredi prejšnjega tedna (v četrtek in petek) razpravljalo tudi predsedstvo ZKJ, kije ocenilo naša trenutna gospodarska vprašanja kot izjemno pomembna za nadaljnji družbenopolitični razvoj. Razprava na tokratni seji predsedstva je načela tudi uresničevanje stališč o odpravljanju SOCIALNIH RAZLIK — ki so, kolikor že niso neposredno povezane s
lllllllll
V	tednu Rdečega križa od 7. do 14. maja je občinski odbor RK Kočevje spet organiziral zbiranje prispevkov za letovanje socialno in zdravstveno ogroženih otrok. Mladi člani RK so zbirali prispevke pri bencinski črpalki in NAMI. (Foto: J. Primc)
Na viniški šoli je kuharica zbolela, da pa ne bi otroci ostali brez malice, so priskočile na pomoč mlade kuharice, učenke višjih razredov. Bile so prav spretne in čez njihovo delo ni bflo pritožb. (Foto: R. Bačer)
Ograja na mostu čez Krko v Brežicah kar sama odpada. Nič drugače ni na savskem mostu. Popravilo se drži popravila in ko je ograja za nekaj časa cela, začne cestišče kazati ogrodje. Za sflo ga krpajo s plohi in zalivajo z asfaltom. (Foto: J. Teppey)
Na skupščini slovenskih ekonomistov, ki je bila v četrtek in petek na Otočcu, je Miran Goslar izročil najzaslužnejšim ekonomistom odlikovanja, s katerimi jih je odlikoval predsednik Tito, trije zaslužni ekonomisti pa so dobili priznanja Jugoslovanske zveze ekonomistov. (Foto: M. Vesel)
Naš avto
Jugoslovanski izdelovalci avtomobilov ne pozabijo sproti obveščati javnosti, s kakšnimi novostmi bodo povečali proizvodnjo in zadovoljili kupce. V borbi za domačfega kupca -izvoz je zares malenkosten - so si celo omislili več „nacionalnih avtomobilov".
Kupci, ki morajo odšteti velike vsote denarja in se namazati z mastjo potrpljenja, pa Ugotavljajo, da bi bilo bolje, ko bi ne bilo novosti: ne glede na napredek so cene vse višje, dobavni roki pa vse daljši.
Kaj šele bo, če bodo v naslednjih tednih cene poskočile tako, kot si obetajo v avtomobilski industriji...
Otočec: ekonomisti o investiranju
V	četrtek in petek se je okrog 120 slovenskih ekonomistov in več gostov zbralo na enajsti skupščini slovenskih ekonomistov. Mimo organizacijskih zadev so slovenski ekonomisti na tem srečanju spre-
Sejmišča
BREŽICE: Na sobotni sejem so pripeljali 567 mlajših in 21 starejših prašičev; prodali sojih 439. Za mlajše so zahtevali do 15 din za kilogram žive teže, za starejše pa 9 din za kilogram.
NOVO MESTO: Na^ponedeljko-vem sejmu je bilo naprodaj 544 prašičev, prodah'pa sojih 375. Za šest do dvan<ysttedenske prašiče so zahtevah 230 do 290 dinarjev, za starejše pa so morali kupci odšteti 300 do 420 dinarjev. Zaradi slabega vremena promet ni bil prida; kupci so bili pretežno iz domače občine, cene pa so ostale nespremenjene.
Enajsta skupščina
govorili tudi o problemih investiranja, o čemer so pripravili kar 17 referatov.
Najbolj zaslužnim slovenskim ekonomistom so ob tej priložnosti podelili državna odlikovanja, listine o častnem članstvu v Zvezi ekonomistov in pa posebna priznanja.
Predsednika slovenskih eko-
PRILOŽNOST ZA VAJENCE!
SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE
»PIONIR« Novo mesto
sprejme v učno razmerje:
15 vajencev za poklic strojni ključavničar 1 vajenca za poklic avtoklepar 1 vajenca za poklic avtoličar 1 vajenca za poklic avtoelektričar 1 vajenca za poklic strugar 1 vajenca za poklic elektromehanik
10 vajencev za poklic avtomehanik 4 vajence mizarske stroke
Kandidati za sprejem morajo imeti uspešno dokončano osnovno šolo.
Prošnje pošljite do 30. maja 1972 na naslov: SGP »•PIONIR«, Novo mesto, kadrovska služba.
nomistov Dušana Tratnika smo vprašali o tem, zakaj so se odločili, da bo ejansti zbor na Otočcu in zakaj so za delovno temo skupščine izbrali prav investiranje. Tako sodi:	„Za
Otočec smo se odločili zato, ker je po več letih zdaj spet Novo mesto na vrsti za organizacijo skupščine. Ker so pred kratkim v Novem mestu ponovno ustanovili društvo ekonomistov, naj bi bila skupščina tudi spodbuda za poživitev njihovega dela. Za temo investitorja smo se odločili preprosto zato, ker je investiranje večno aktualna snov v vseh ekonomijah, torej tudi v naši. Hkrati je investiranje tudi snov, ki smo jo iskali: želeli smo najti tako vsebino, ki bo zanimiva za širok krog slovenskih ekonomistov. Mislim, da smo prav z investiranjem v tem uspeli.“
Nekoga spet ni
Sodelovanje
„Odgovornih ljudi spet ni na sestanek, otvoritev, prireditev itd.“, ugotavljajo ob raznih priložnostih organizatorji raznih sestankov, razstav, prireditev, svečanosti itd.
Res je, da je vsega tega že toliko, da vabljeni vsega tega ne zmorejo, ne le ker sta po dva sestanka hkrati, ampak ker je vsega tega tudi sicer preveč in marsikdo ni telesno dovolj močan, da bi vse te napore zmogeL
Poznam človeka, ki se udeležuje vseh sestankov, na katere je vabljen. Na vseh tudi pove kaj splošnega, vendar dvomim, daje zaradi njegove udeležbe zato v tistem društvu ali organizaciji, ki je sestanek sklicalo, kaj bolje. Ta odgovorni mož zaradi preobilice sestankov ne more presoditi, kaj je na njih slišal dobrega, in se potem zavzemati za uresničevanje posameznih načrtov le zato, ker je sestankov veliko, ampak še zato, ker na sestankih včasih kar sam zastopa občinsko skupščino (je odbornik), SZDL, ZK, ZZB (je član občinskih vodstev vseh teh organizacij) in še nekatere druge organe ali organizacije.
Izdelati bi morali že nekakšen „pravilnik", kdo se je dolžan te ali one prireditve, sestanka, proslave itd. udeležiti. Gotovo je, da predsednik občine ne more biti povsod, ampak bo prišel na pomembnejše občinske in medobčinske posvete, sestanke in prireditve. Na kulturnih prireditvah ne bi smel manjkati občinski načelnik, ki odgovarja za kulturo, na gospodarskih pa načelnik za gospodarstvo in predstavnik občinskega sindikalnega sveta. Društvenih občnih zborov bi se go-
tovo moral udeleževati predstavnik SZDL in morda ZK itd.
Seveda bi lahko uveljaviti tudi drugačna merila, ki bi preprečevala, da se ne bi dogajali nekateri preočitni spodrsljaji. Ni namreč lepo, če se proslavljanja praznika te ali one dolenjske občine udeleže predstavniki na primer gorenjske občine, predstavniki občine iz sosednje republike ali celo pobratene občine iz drugp države, ni pa na svečanosti niti enega predstavnika sosednje občine, čeprav bi morah prav sosedje najbolje sodelovati in si med seboj pomagati!
K. K.
Le pri delu v večini
Nesorazmerje
V metliški občini se je v zadnjih dveh letih število zaposlenih povečalo od 1800 na 2200, med zaposlenimi pa je 1243 žensk. Torej več kot polovica žena ustvarja, njihov delež v raznih oblastnih in samoupravnih organih pa temu še daleč ni utrezen.
V občinski skupščini je na primer 50 odbornikov v obeh zborih, vendar so med njimi samo 4 tovarišiče. Prav tako so ženske slabo zastopane v raznih občinskih komisijah, v občinski konferenci Socialistične zveze, v občinski konferenci Zveze komunistov itd. Skratka: gre za nesorazmerje med deležem žena pri ustvarjanju na vseh področjih, medtem ko o njihovem delu v glavnem odločajo moški.
Če pa pogledamo konkretno delo v organizacijah, vidimo, da so žene marsikje nosilke dela in akcij. Tak primer je kultumo-prosvetno delo, je Rdeči križ, je skrb za ostarele na terenu, so krvodajalske akcije itd. V vseh teh dejavnostih brez udeležbe žena ne bi imeli dosti pokazati.
Nekoliko bolje so žene zastopane v samoupravnih organih delovnih organizacij, kjer so v večini. Tak primer so podjetja BETI, NOVOTEKS, KOMET. Drugod so žene v delavskih svetih bolj simbolično predstavljene.
Smo v dobi evidentiranja možnih kandidatov za nove odbornike občinske skupščine, zato bi bik) prav in pošteno, da bi ženam dali več besede. Ni nujno, da se izbor vrti vedno v istem krogu in da tarnamo nad pomanjkanjem primernih za kadrovanje. Marsikdaj se nepričakovano izkaže ravno tovarišica, ki še ni obremenjena s funkcijami
Solidarnost
Temeljna organizacija združenega dela z vsemi tistimi samoupravnimi pravicami, katerih nosilec naj bo resnično proizvajalec, ki sredstva ustvarja, je že nekaj čhsa, vse od sprejema ustavnih dopolnil dalje, predmet dolgih razprav. Ko govorimo in razmišljamo o tistih pra-
vicah, ki naj jih bodisi na novo, bodisi v bolj neposredni obliki prinese delavcu združitev v temeljni organizaciji združenega dela, smo radi enostranski.
Močno poudarjamo pravice, predvsem pravice do delitve. Delavec naj sam, neposredno, odloča o presežni vrednosti in o tem, v kakšne namene jo bomo uporabili. Centralizirani skladi podjetja, o katerih odločata ozek krog članov v predstavniških sairtoupravnih organih in vodstvo podjetja, niso več potrebni. Pravimo: Zamenjajo jih lahko kreditni odnosi, ki. naj nadomestijo dosedanje prikrito prelivanje sredstev iz enote v enoto. Delavci v TOZD naj bodo nosilci programskega razvoja svojega združenega podjetja, neposredno naj odločijo o delitvi osebnih dohodkov, o kadrovski politiki itd.
Približno takšna je predstava o idealni TOZD. Tej predstavi pa nekaj manjka. To so dolžnosti do združenega podjetja, ki se bodo marsikdaj nujno oblikovale skozi solidarnost in odgovornost. To pomeni, da ena TOZD v združenem podjetju ne bo mogla živeti zelo dobro, druga, ki je podjetju sicer potrebna, pa nerentabilna, pa zelo slabo. To pomeni, da bodo TOZD z novimi pravicami prevzele tudi veliko odgovornosti za odločitve, ki bodo odslej v njihovi pristojnosti. Zlasti o tem dvojem: o solidarnosti in odgovornosti pa moramo v okviru TOZD veliko razmišljati, ker bodo sicer ustavna dopolnila zgrešila na-
men-	M.	J.
28 let
NOVOTEHNE
PRVO CVETJE
Učenci osnovne šole Dragatuš pripravljajo za 25. maj izdajo svojega glasila Prvo cvetje. Lani je izšla prva številka, ta bo druga. Gradivo je že zbrano, zajema pa sestavke o življenju in delu šolske mladine.
SLAVISTI O POUKU
Dr. Ivan Furlan, psiholog — svetovalec iz Zagreba, je prejšnji teden predaval slavistom z območja novomeške oiganizacijske enote Zavoda za šolstvo SRS o programiranem in delno programiranem pouku. V nadaljevanju je profesorica Ada Vido-vič-Muha in inštituta za slovenski jezik V razpravi tega dela sta sodelovala člana omenjenega inštituta slovenskega knjižnega jezika V razpravi tega dela sta sodelovala člana omenjenega inštituta in sodelavca slovarja prof. Stane Suhadolnik in Joža Meze.
rv*edtto t®
Moderni šport je že zdavnaj prerasel okvire amaterstva in ljubiteljstva, postal je poklic, ki ga razvijajo s pomočjo znanosti Do nedavnega, morda še tudi danes, je nogomet v Jugoslaviji veljal za šport številka ena, ne toliko po uspehih (čeprav tudi teh ni manjkalo), bolj
Zablode
po zanimanju gledalcev in fanatični privrženosti ljubiteljev tega športa.
Nogomet v Jugoslaviji je zadnja leta, potem ko smo pristali na profesionalne odnose, postal sinonim za sumljive kupčije, podkupovanja, nepravilnosti, prodane točke in dogovore o tem, kdo bo ostajal v elitnem razredu in kdo ne. Zaradi nogometa so povzročali tudi politične zaplete, netili nacionalistične strasti in večino goljufali navijače.
Miljan Miljanić je najuglednejši jugoslovanski nogometni trener, bržkone eden izmed redkih, ki je odkrito pogledal resnici v oči: Jugoslavija že zdavnaj ni več velesila, komajda sodi v srednji evropski razred, in Nemci, ki so jih vedno imeli le za nogometaše, ki igrajo z močjo, a brez tehnike, so nas prehiteli tudi v tem elementu. To je odkrito povedal na srečanju s slovenskimi športnimi novinarji prejšnjo sredo, potem ko je popoldanska četrfinalna tekma za pokal maršala Tita še enkrat pokazala revščino tega športa pri nas. Olimpija in Crvena zvezda s petimi ali šestimi državnimi reprezentanti sta večinoma brezglavo tekali po razmočenem igrišču.
K temu moramo prišteti še vrsto drugih problemov. Recimo, da se nogometaši z astronomskimi zaslužki za klavrn učinek ne morejo vključiti v samoupravne sporazume o delitvi osebnih dohodkov, pa da dostikrat ni prave kontrole o porabi družbenega denarja, pa je očitno, v kakšni slepi ulici je ta šport danes.
Po drugi strani pa je košarka z znanstveno zasnovanim delom, strokovnimi analizami in s prodorom v osnovne šole pokazala, kakšna je prava pot za razvoj kvalitetnega športa pri nas. To pa gotovo tudi naši družbi ni vseeno.
Kmetje
(Nadaljevanje s 1. strani)
že 21.000 ton izdelkov v vrednosti 368 milijonov dinarjev.
Predelovalnica krompirja, ki bo po dokončanem obračunu stala -27,15 milijona dinarjev (od tega je Knorr posodil pol milijona dolarjev), predela zdaj krompir v tisoč ton krompirjevih kosmičev in 250 ton izdelkov iz dopolnilnega programa. Za to potrebuje 6 do 7 tisoč ton krompirja, ki ga namerava nakupiti povečini od okolišnjih kmetov kooperantov. S sorazmerno majhnimi dodatnimi investicijami bodo lahko še močno povečali zmogljivosti, v načrtu pa je tudi obrat za predelavo jajc in jajčnega rumenjaka.
Že letos, ko je tovarna komajda začela obratovati, se je izkazalo, kaj pomeni za trebanjsko občino. Od lanskega pridelka je že odkupila 2.300 ton krompirja. Tovarna bo posodila 300.000 din za nakup kmetijskih strojev, razen tega pa najela še 350.000 din, tako da bodo trebanjski kmetje letos dobili 6 novih kompletnih strojnih linij za pridelovanje krompirja.	M.	L.
Danes prosi Rdeči križ!
Danes, 18. maja popoldne od 17. do 19. ure, bodo po vsej Sloveniji zbirali oblačila, obutev, perilo, posteljnino in postelje. Rdeči križ potrebuje take predmete za pomoč revnim občanom, za primere hudih naravnih nesreč in podobno. V mnogih domovih so ljudje zlasti v mestih včasih v zadregi, kam z oblekami, čevlji in perilom odraslih otrok. Vse to s hvaležnostjo zbira Rdeči križ.
Predmeti, ki jih boste oddali aktivistom RK, naj bodo urejeni, očiščeni in zašiti, čevlji zavezani. Vse skupaj dobro zavijte in poglejte, kje bodo v vašem kraju (bloku, naselju, ulici itd.) oddajali pakete oziroma predmete.
Bralcem Dolenjskega lista se hkrati opravičujemo za neljubo napako v podobnem obvestilu prejšnji četrtek: pri prepisovanju besedila je prišlo do zamenjave dneva. Akcija Rdečega križa bo torej danes, 18. maja, popoldne!
Radio Sevnica si je v razmeroma kratkem času pridobil širok krog poslušalcev, posebno med mladino. Na sliki: tehnik Srečko Žveglič in Marija Gale snemata radijsko oddajo. (Foto: F. Pavkovič)
DOLENJSKI KOMUNISTI 0 ZDRUŽENEM ZAVAROVANJU:
Premalo zdravnikov in denarja
(Nadaljevanje s 1. strani)
Poročila zdravstvenih ustanov kažejo, da se je število storitev v letošnjih prvih treh mesecih nekoliko povečalo, kar pripisujejo predvsem izenačitvi pravic kmetov z delavci. Večji obseg dela beležijo še posebej v splošnih ambulantah in v zobozdravstvu. Čeprav zaradi zamrznje-nja cen, ki velja tudi za zdravstvene storitve, letos še niso sklenili pogodb za financiranje zdravstvenega varstva računajo, da se bodo povečani stroški za izenačitev pravic gibali v predvidenih okvirih. Ob vsem tem pa so še po udarih, da se v_zdrav-stvu srečujejo z občutnim pomanjkanjem zdravstvenih delavcev tako v osnovni, kot v specialistični in bolnišnični zdravstveni službi. V novomeškem zdravstvenem domu imajo vrhu tega težave še zaradi pomanjkanja ustreznih delovnih prostorov. Vsa ta vprašanja bo seveda treba čimprej začeti ustrezno reševati, če želimo, da bodo kmetje lahko na novo pridobljene pravice ob izenačitvi tudi uspešno uveljavljali.
Na seji so spregovorili še o družbeni pomoči socialno šibkim občanom na Dolenjskem. Ugotovili so, da dolenjske občine še niso sprejele
Pozdrav zdravnikom!
Od včeraj pa do 20. maja zborujejo slovenski zdravniki na svojem III. kongresu v Ljubljani. Pregledali bodo delo od zadnjega kongresa, razen organizacijskih vprašanj in dolžnosti, ki pripadajo kongresu, pa so pripravili šest glavnih kongresnih tem. Tako bodo razpravljali: o zdravstvenem stanju prebivalstva in organizaciji zdravstvenega varstva v Sloveniji, o življenjskih in delovnih razmerah zdravnikov na Slovenskem, o kajenju in zdravju, o računalnikih v medicini in zdravstvu, o medicinskih in družbenih vidikih hemofilije, podan pa bo tudi zgodovinski oris zdravstva na Slovenskem.
Kongresne teme so strokovno in družbeno aktualne; o njih bomo v dnevnem tisku, radiu in televiziji te dni zvedeli seveda še kaj več. Slovenskemu zdravniškemu društvu, ki ima za seboj že več kot stoletno tradicijo, želimo na njegovem tretjem kongresu plodno in ustvarjalno delo. Tako, kot je delovno ljudstvo vedno spoštovalo in iskreno cenilo prizadevanja dobrih zdravnikov in zdravstvene službe, želimo kongresu v imenu prebivalstva širše Dolenjske, da bi uresničil pričakovanja organizatorjev. Njim in vsem članom 12 podružnic SZDL ter 37 strokovnih sekcij velja tudi zahvala naših delovnih ljudi za požrtvovalno in nesebično delo zdravnikov, posvečeno zdravju in bodočnosti naroda.
UREDNIŠTVO DOLENJSKEGA LISTA
4
Hvala za vašo kri\ ki rešuje življenja!
Pretekli teden so darovali kri na novomeškem transfuzijskem oddelku: Jože Razpotnik, član PTT Novo mesto; Ivanka Pirnat, Avgust Šivak in Justi Medle, članf Splošne bolnišnice, Novo mesto; Milena Može in Jože Srebrnjak, člana Mercatorja, Novo mesto; Stane Smrekar, član Dolenjke, Novo mesto; Ivan Smolič, član Inštalaterja, Novo mesto; Rudi Stimfelj, kmet iz Šmarjeških Toplic; Angel Blatnik, član Splošne bolnišnice, Novo mesto; Jože Korasa in Olga Glavan, člana Laboda, Novo mesto; Jože Kure, član GG, Novo mesto; Danilo Kovačič, Stanko Vavpotič, Anica Zupevc, Franc Primc, Beti Radež, Avgust Kastelic, Vinko Hribar, Angela Seničar, Ana Krapež, Marija Irt, Jože Murn, Bogdan Zupančič, Jože Mežnar in Anica Novak, člani Novoteksa, Novo mesto; Franci Seničar, Alojz Zupančič, Nataša Hrnjak, Nevenka Bogdanovič, Vilma Manček, Anton Kučera, Člani Krke, tovarne zdravil, Novo mesto; Alojz J uršič, član Novograda, Novo mesto; Jože Ilar, Silvo Staniša, Franc Brulc, Pepca Pečnik, Avgust Pavlič, Slavko Gregorčič in Ivan Barbič, člani IMV Novo mesto; Anton Kastelic, član Pionirja, Novo mesto; Andrija Budi-savljevič, član Krke, tovarne zdravil, Novo mesto; Franc Andoljšek, član IMV Novo mesto; Alojz Može, Alojz Jakše, Sonja Može, Jože Senica, Dušan Kmet, Darko Markovič in Ivan Fabjančič, člani No-volesa, Straža; Niko Padevski, član Dominvesta, Novo mesto; Stane Jerman, član Laboda, Novo mesto: Ljubo Rabič, član Pionirja, Novo mesto; Janez Mavsar, član Belta, Črnomelj; Fani Adam, članica Dolenjke, Novo mesto; Antonija Zupan in Marija Gruden, gospodinji iz Velikih Poljan; Dušan Novak, dijak šole za zdravstvene delavce, Novo mesto; Milka Babnik, gospodinja iz Novega mesta.
družbenega dogovora, po katerem naj bi denarna družbena pomoč znašala najmanj 250 dinarjev na mesec. Tega namreč doslej še ni dosegla nobena dolenjska občina, saj se poprečne mesečne podpore gibljejo med 47 in 230 dinarji. Socialna problematika je na tem območju zaradi velikega števila ostarelih kmetovalcev izredno pereča. Še posebno težaven položaj pa imajo v Beli krajini zaradi velikega števila borcev NOV, ki so upravičeni do priznavalnin, ni pa denarja, da bi lahko ta vprašanja ustrezno reševali, dasi-
ravno n. pr. v metliški občini porabijo za razne oblike pomoči socialno šibkim občanom in borcem NOV kar četrtino vsega občinskega proračuna.
Medobčinski svet ZK za Dolenjsko se je zavzel za sprejem družbenega dogovora, ki naj bi urejal denarne družbene pomoči socialno šibkim občanom in za preučitev potreb po domovih počitka na Dolenjskem, da bi tako uskladili prizadevanja posameznih občin za pomoč socialno šibkim občanom v regiji.
R. Š.
Kdor več imaf naj več da
Žene predlagajo, naj bi v vrtcih uvedli različne cene za oskrbnino
Konferenca za družbeno aktivnost ,žena ,v Novem mestu je 11. maja v prisotnosti Olge Vrabič, predsednice republiške konference, menila, da je nujno začeti s širšo družbeno akcijo za uvedbo različnih cen v vrtcih. Prav zdaj, ko toliko razpravljamo o socialnih razlikah, je toliko bolj upravičeno, da se družba zavzame za otroke, katerih starši malo zaslužijo ali pa so celo socialno ogroženi
Priporočajo vodstvu vzgojnovar-stvenega zavoda, naj v okviru letošnjega finančnega načrta pripravi predlog v več inačicah za različno plačevanje svojih storitev, Center za socialno delo pa naj zbere podatke o socialno ogroženih otrocih, ki so brez varstva. Ko bo vse to urejeno, naj bi na širšem posvetu s predstavniki občinske skupščine, temeljne izobraževalne skupnosti, gospodarstva in še drugih zainteresiranih poiskali vse možne vire za dodatno financiranje oskrbnin za otroke, katerih starši niso zmožni plačila. Omeniti velja, da se bo sedanja smešno nizka cena 200 din občutno
Odlašanje škoduje
Kje smo v tem trenutku in kam plove črnomaljsko gospodarstvo, so ugotavljali 12. maja na posvetu v Črnomlju. Direktoiji podjetij ter predstavniki občinske skupščine in družbeno-političnih organizacij so ocenjevali lanske zaključne račune ter prizadevanja za stabilizacijo in napredek. Ob uspehih, ki so vidni, pa so opozorili tudi na pomanjkljivosti: predvsem gre za odlašanje pri manjših podjetjih z dolgoročnim načrtovanjem ter za porazno.kadrovsko zasedbo.
KROS MLADOSTI V BREŽICAH
Občinska konferenca ZMS in ObZTK v Brežicah sta v počastitev dneva mladosti pripravili tek mladosti. Zmagovalci so bili: Peterko-vič, Žnideršič, Preska r, Tomšc, Vol-čanšek in de Gleria ter Nagodetova. Lokarjeva, Mlakarjeva in Novakova.
povečala, kajti ob podražitvah hrane in hkrati zamrznjenih cenah grozi zavodu izguba.
Eden izmed predlogov je, naj vzgojno osebje v vrtcih plačuje TIS, preostali stroški pa naj predstavljajo ekonomsko ceno oskrbnine. Plačila zmožni starši naj bi jo v celoti poravnali, siromašnejši pa samo delno ali pa celo simbolično, če gre za res hude primere.
R. BAČER
Pritisk
Peki hočejo višje cene
Svet delovne enote Pekarne in slaščičarne Kočevje, kije obrat ŽITA iz Ljubljane, je na sestanku 11. maja ugotovil, da je imel v prvih treh mesecih letos 48.000 din izgube, kgr so cene kruhu zamrznjene. Na občinsko skupščino so naslovili zahtevo, naj jim kdo izgubo povrne ali pa odobri take cene, da izgube več ne bo. Če njihovi zahtevi ne bo zadoščeno, nameravajo s 1. junijem zmanjšati peko kruha in povečati peko peciva, kije v sedanjih pogojih še donosna.
Prav je, da skupnost očitne krivice pri oblikovanju cen čimprej popravi, vendar je treba take popravke (v praksi je to le zviševanje cen) opraviti zelo previdno. Iz izkušenj v preteklosti bi se že morali naučiti, da ima ena podražitev za posledico vrsto drugih podražitev, pravzaprav podražitev vsega blaga, dokler se krog ne sklene in je spet treba podražiti tisto prvo blago, itd.
Resnici na ljubo pa moramo pri primeru kočevskih pekov poudariti, da so njihove zahteve upravičene, saj je v Kočevju kruh znatno bolj poceni kot v drugih občinah. Tik pred lansko zamrznitvijo cen so jim namreč že bile odobrene višje cene, ker pa so jih nameravali uveljaviti šele čez nekaj dni, se pravi 1. decembra lani, so jim pa 26. novembra „zamrznile44 in kruha niso mogli podražiti.
J. PRIMC
OBVESTILO
Gozdno gospodarstvo Novo mesto obvešča, da bo zaradi ral(yja Dolenjska osmica 1972 v nedeljo, 21. maja, zaprta za ves promet cesta Podturn—Podstenice od 12.30 do 15.30, cesta Crmošnjice—Komarna vas pa od 15.30 do 18.30.
V času. ko bo cesta na Podstenice zaprta, je možen obisk Baze 20 preko Crmošnjic.
Športna komisija AMD Novo mesto hkrati sporoča, da bo v nedeljo, 21. maja, zaprta za ves promet tudi cesta II. reda Šentjernej—Novo mesto "na odseku Mokro polje—odcep za Brusnice. Obvoz je možen po avtocesti.
SLOVENIJALES - STILLES
tovarna stilnega pohištva in notranje opreme SEVNICA
objavlja prosta delovna mesta za:
1. ADMINISTRATORJA
2. POMOŽNE REZBARJE
Pogoji za sprejem:
pod 1. administrativna šola z najmanj 2 letoma delovnih izkušenj pri administrativnih delih. Kandidatke morajo obvladati strojepisje; pod 2. kandidati za zasedbo tega delovnega mesta morajo jmeti predvsem talent za rezbarjenje predmetov iz lesa — popolna osnovna šola ni potrebna.
Kandidati za objavljena delovna mesta naj pismene vloge naslovijo na naslov podjetja v roku 10 dni po objavi.
Temeljna izobraževalna skupnost Novo mesto
RAZPISUJE delovno mesto
ADMINISTRATIVNEGA DELAVCA
POGOJ: končana gimnazija ali srednja ekonomska šola.
Nastop delovnega mesta takoj.
Gradbeno obrtno podjetje
»GRADLES«, MARIBOR
sektor LJUBLJANA, Celovška 373 telefon 51-584
TAKOJ ZAPOSLIMO!
# gradbenega delovodjo ali sposobnega KV parketarja ali plastičarja za vodjo parketarjev in plastičarjev
# več izučenih ali priučenih parketarjev in polagalcev plastike
# več mlajših ljudi za priučitev
Osebni dohodki so zelo dobri.
Dela se izvajajo v Ljubljani.
Samsko stanovanje je zagotovljeno.
Vse informacije dajemo na gornjem naslovu.
SLUŽBA DRUŽBENEGA KNJIGOVODSTVA PODRUŽNICA 521 — NOVO MESTO
razglaša prosti delovni mesti za:
2 PRIPRAVNIKA S SREDNJO SOLO
POGOJ: dokončana ekonomska srednja šola ali gimnazija.
Osebni dohodek se obračuna po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov SDK podružnice.
Ponudbe za sprejem na delo pošljite Službi družbenega knjigovodstva — podružnici 521, Novo mesto. Razglas velja 15 dni od objave.
Putnik - restavracija s prenočišči, Trebnje
sprejme v službo
2 kvalificirana natakarja - natakarici
/.a nedoločen čas m
enega natakarja - natakarico
/a določen čas.
Pogoj: z uspehom končana gostinska Sola ali polkvalikacija s petletno prakso nu ustreznem delovnem mestu.
Razpis velja do zasedbe delovnih mest.
Tekmovanje osmih razredov osnovnih šol še vedno traja. Najuspešnejše razrede čakajo zanimive nagrade. Več zbranih novih naročnikov v domačem kraju — daljši izlet
revijm
NAGRADA ZA VAŠ RAZRED
Nič še ni izgubljeno! Tekmujte in zbirajte nove naročnike. Vsak dan je vrstni red drugačen. Se vedno se lahko uvrstite med najboljše. Zbirajte naročnike v domačem kraju. Pošiljajte naročilnice na naslov: Revija m, Nazorjeva 1, 61000 Ljubljana. Na pisemsko ovojnico napišite šolo, razred, kraj.
Tekmujte vztrajno, znašli se boste med najboljšimi, nagrade vas še vedno čakajo.
IUDH
NOVO MESTO
&>
^e'
#fte
• zbiramo hranilne vloge in jih obrestujemo^ od 7,5 do 10 odst.
• vodimo 2iro račune in devizne račune občanov
• opravljamo devizno-valutne posle, odkup in prodajo valut
• dajemo kredite za stano* vanjsko gradnjo, pospeševanje kmetijstva, obrti In turizma na podlagi
namenskega varčevanji
• odobravamo kratkoročne] in dolgoročne kredite
• opravljamo vse druge bančne posle. -
Zaupajte nam svoje de narne zadeve! Opravimo jih hitro, jiatančno In zaupno pod najugodnejšimi pogoji.
Vsak varčevalec, ki Ima pri svoji
banki vloženih vsaj 500 din, je nezgodno zavarovan.
DOLENJSKA BANKA
IN HRANILNICA
NOVO MESTO
s poslovnimi enotami v KRŠKEM, METLIKI. NOVEM MESTU in TREBNJEM
ZA TESARSKE IN ZIDARSKE VAJENCE!
SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE
»PIONIR« Novo mesto
sprejme v učno razmerje:
• večje število TESARSKIH VAJENCEV
• večje število-ZIDARSKIH VAJENCEV
\	Kandidati za sprejem morajo imeti uspešno dokončano
£	osnovno šolo.
£	Pogojno sprejemamo tudi kandidate z uspešno dokon-
^	čanim sedmim razredom osnovne šole.
5	Izredno ugodni pogoji — celotne oskrbne stroške plača
^	podjetje!
<	Prošnje pošljite na naslov: SGP »PIONIR«, Novo me-
s	sto, kadrovski oddelek.
PRIVOŠČITE Sl TO ZADOVOLJSTVO!
Taj/Jč /n'Oč
V čakalnici zdravstvenega doma
9. maja 1972 ob 9.30 sem kot spremljevalec svoje bolne sestre potrkal na vrata laboratorija za odvzem krvi. Vrata so bila zaklenjena in na trkanje ni nobeden odgovoril. Iz laboratorija se je slišal zdaj glasnejši in potem spet tišji razgovor. V čakalnico je prišla še neka žena z dvema otrokoma in nato še ena prav tako z dvema otrokoma. Druga je tožila, da je bila že prejšnji dan tu in da ni prišla na vrsto. Jadikovala je tudi, da ji je težko pustiti službo. Prišli so še nekateri. Skupaj nas je bilo približno deset. Vsi so trkali, toda vrata so ostala zaprta.
Planinsko odličje za Cirila Adama
Na zadnjem občnem zboru planinskega društva v Radečah, ki se lahko postavlja s prizadevnim delom svojih članov in številnih mladincev, so pred kratkim pregledali lani opravljeno delo in letošnje načrte. Društvo ima na Lovrencu nad Loko planinsko zavetišče, skrbi pa tudi za Gašperjevo kočo pod Velikim Kozjim. Lani so člani PD Radeče krepko pomagali pri obnovi visokogorske postojanke Prehodavci pod Triglavom.
Planinci z območja Radeč in Novega mesta ob tej priložnosti čestitajo tov. Cirilu Adamu, dolgoletnemu zaslužnemu podpredsedniku radeških članov PD, za zlato odličje, ki ga je prejel za velike zasluge pri razvijanju planinstva. g SKOČIR
Umesten predlog!
Predlog - prepoved jutranjega kozarčka!
Pred dnevi sem v eni izmed številk Dela bral o predlogu tržiške občine, da bi gostinski obrati prenehali točiti alkoholne pijače pred sedmo oziroma pol osmo uro zjutraj. Temu predlogu se je kmalu zatem pridružila tudi ljubljanska občina Moste-Polje. Obe menita, naj bi zjutraj ne točili škodljivega alkohola, saj je značilno, da večina delavcev zjutraj ne zaužije prepotrebnega obroka in tako prihajajo v službo tudi pijani. Za sedaj je ostalo le pri predlogu, ki pa je vse več kot neumesten. Podoben ukrep bi morali predlagati tudi v novomeški občini, saj bi koristil delavcem, njihovim družinam, delovnim organizacijam in družbi nasploh.
Prav tako je razveseljiva novica Ljubljanskega dnevnika. Splošni zbor mesta Ljubljane je na svoji seji podprl predlog mestnć konference Zveze mladine, da bi v Ljubljani v jutranjih urah prepovedali točenje alkoholnih pijač.
Kot kaže, ima prvi predlog vse več odmeva, in upam, da ne bo ostalo samo pri predlogih. Zatorej predlagam novomeški občini, naj se zgleduje pri zgoraj naštetih in naj čimprej ukrepa; kajti tudi to je izredno dobra pot za preprečevanje alkoholizma!
Ura je bila že nekaj čez deset. Tedaj je prišla uslužbenka zdravstvenega doma, verjetno iz drugega oddelka, ki je tudi poskušala priti v laboratorij. Tudi njej ni uspelo. Začela je klicati uslužbenke v laboratoriju po imenu in končno so se vrata le odprla. Vsi smo ponudili napotnice za odvzem krvi, toda uslužbenka nas je zavrnila, češ da so ta dan sprejeli že dovolj ljudi za odvzem krvi.
♦
Razburil sem se in odšel k direktorju zavoda. Ker ga ni bilo, sem se pritožil sekretarju zavoda. Ta je telefoniral v laboratorij, pa tudi ni uspel.
Ne bom razsojal primera, to je delo drugih. Zastavil bom le še nekaj vprašanj:
- Zakaj ni bilo na vratih označeno, da ne sprejemajo strank in zakaj niso vsaj na številno trkanje odgovorili?
- Ali se zdravstveni dom zaveda posledic, ki bi morda nastale zaradi nepravočasno opravljenih analiz, na podlagi katerih zdravniki postavljajo
diagnoze? Ne mislim samo-na denarne posledice, gre predvsem za zdravje ljudi.
- Alj ne bi v primeru nepravočasno postavljene diagnoze poklicali na odgovor ljudi, ki so po objektivni presoji krivi?
- In še eno vprašanje, morda zastavljeno nam vsem: ali si želimo take uslužnosti v zdravstvenem domu, kot smo je bili deležni mi omenjenega dne?
JOŽE MIKLIČ Mestne njive, blok 9 Novo mesto
NI NUJNO
da sc uredništvo Dolenjskega lista strinja z vsemi sestavki, ki so objavljeni na tej strani. K prispevkom, ki jih pošiljate ža objavo v našem tedniku, pripišite svoj celi naslov, sicer ne pridejo v poštev za tisk. Na posebne željo pisca lahko ostane njegovo pravo ime za javnost tajno (podpisali ga bomo s kraticami ali kako drugače), vsekakor pa je pred sodiščem za resničnost napisanega odgovoren predvsem sam.
I RLDN1ŠTVO DL
Pridni radioamaterji
Pomembna vloga v ljudski obrambi naše dežele
Zakaj manj vlakov?
Pred kratkim so na progi Sevni-ca-Trebnje ukinili dva jutranja potniška vlaka z utemeljitvijo, da je premalo potnikov. Vse kaže, da so to stvar morda namenoma naredili v času, ko je potniški promet resnično najmanjši. Zakaj tega niso storili takrat, ko se naši ljudje vozijo ob nedeljah in praznikih iz mesta na deželo na oddih? V zgodnjih jutranjih urah bi moral vsaj en potniški vlak voziti v obe smeri, saj sedaj ljudje nimajo nikakršnih pravih zvez ne z vlakom ne z avtobusom. Upam, da se bo kdo oglasil in pojasnil, zakaj delajo tako samovoljne spre-membe.	ROK ŠALOMON,
Boštanj
ŠENTJANŽ:
ŠLO BI IZMENIČNO
KK „Zasavje14 in sevniško trgovsko podjetje imata ob nedeljah v Šentjanžu odprti obe trgovini, kar je hvale vredno. Zato pa sta v ponedeljkih obe trgovini zaprti, čeravno tudi takrat ne bi manjkalo kupcev, saj je ob ponedeljkih sejem. Kazalo bi urediti tako, da bi bila ob ponedeljkih odprta ena, ob torkih pa druga trgovina. Kupci bi bili za tako rešitev hvaležni. g DEBELAK, Krmelj 30
Komu je Bobi napoti?
Zgodilo se je na Tratah, blizu hiš v Žabji vasi. Z družino, ki je šla na kratek sprehod, je tekel tudi pes Bobi, ubogljiva žival, ki ni nikomur storila nič žalega. Ko so se proti večeru vračali, je Bobi tekel pred otrokoma. Kakih 200 m od hiše je počil strel iz lovske puške in potem še dva. Pes je takoj poginil. Ta lovski junak - če>e že šteje za lovca - je bil Novosel z Brega v Novem mestu. Tri družine so ogorčene, vsi obsojajo njegovo početje. Prijateljev si gotovo ni pridobil.
Prizadeti Prešernovi iz Žabje vasi
oooooooooopooooooooooooooooooooooo
s	OKU*	NOVOTEHNA	;
g	40 m	N0V0TEHNA	g
oooooooooooooooooooooooooooooooooo
Novomeški radioklub je med mladimi Novomeščani bolj malo znan. Je eden tistih, o katerih se piše in govori bolj malo in dela v senci ostalih, a zato ni nič manj pomemben, saj je vzgojil z raznimi tečaji že vrsto danes uspešnih radioamaterjev.
Podoben tečaj te dni vodi Dominik Gutman-Domi, ki v prostorih kluba v stari pošti prebije veliko ur. Ce ne v svojo, pa v zabavo in korist nekaterih mladih navdušenih radioamaterjev, ki to še niso, pa bodo pod njegovim vodstvom prav kmalu postali.
Tečaj obiskuje skupina srednješolcev. Ca ga bodo uspešno zaključili, bodo postali radioamaterji tretjega razreda. To v preprostejšem jeziku pomeni, da si bodo pridobili znanje iz telegrafije.
Tečaj, ki traja štiri mesece, se bo kasneje še ponovil, kajti odkar ima klub sodobno avtomatsko učilnico, lahko sledi pouku hkrati deset tečaj-
nikov, kar postopek učenja močno pospeši.
Mnogi bi se vprašali, kakšno korist bodo imeli mladinci, ki presedijo veliko ur za slušalkami in ne-utrudoma „tipkajo" po čudnih napravah. Zvedeli smo, da ima to učenje pomembno vlogo v obrambnih pripravah naše dežele, saj krepi splošno ljudsko obrambo. Veča se tudi število ljudi, ki bodo vešči v radiotelegrafiji, obenem pa se pripravljajo in izpopolnjujejo kadri za JLA. Taki mladinci si v času, ko služijo vojaški rok, svoje znanje iz ra-diotelegrafije poglobijo in so sposobni, da kasneje to znanje prenašajo še na druge.
Člani kluba, ki se zberejo v učilnici dvakrat na teden, si želijo, da bi za njihovo delo zvedeli še drugi mladinci, in upajo, da se bodo njihove vrste kmalu pomnožile.
J. PEZELJ,
Novo mesto
DBH
NOVO MESU
PROSTA DELOVNA MESTA I IN ŠTIPENDIJE!
DOLENJSKA BANKA IN HRANILNICA,! NOVO MESTO
vabi k sodelovanju nove sodelavce KOMISIJA ZA KADRE IN SPLO&NE ZADEVE
1. objavlja
prosta delovna mesta:
ZA OSREDNJO ENOTO V NOVEM MESTU
- pripravnike s srednjo šolsko izobrazbo
ekonomske smeri
ZA EKSPOZITURO NA MIRNI
- referente s srednjo šolsko izobrazbo
ekonomske smeri in dvema letoma prakse
Poskusna doba traja dva meseca
2. razpisuje
v šolskem letu 1972/73
- štipendije na ekonomski srednji šoli
za dijake, ki sc bodo v šolskem letu 1972/73 vpisali v tretji oziroma četrti letnik.
Vloge je potrebno poslati v 15 dneh po objavi Komisiji za kadre in splošne zadeve pri Dolenjski banki in hranilnici. Novo mesto.
Odprto pismo metliškim politikantom
Dobro jutro, tovariši politikanti! Upam, da ste se po napornem intrigoprojektantskem delu dobro odpočili. Če je tako, potem prosim za kratek, morebiti mio grenak razgo-vorček. Da, raz govorček, saj se zelo radi pogovarjate — vendar ne z vsakim. To čisto razumem, saj vsi niso sposobni pomagati vašim koristim v politikantstvu.
Dovolite: ali smem vprašati, kaj vas zdaj najbolj tare? Pa. kaj sprašujem, saj vendar vsi vedo, da gre v tej naši družbi zadnji čas vse narobe na politikantskem področju; da ni več ljudi, ki bi poslušali, da ,,niste znali, da niste hoteli, da niste mogli, da ne morete“, da pa „boste zmogli“! Šment, pojavili so se nekateri, ki znajo, ki hočejo, ki so že dokazali, da zmorejo. Toda to ni lepo, to ni v skladu s politikantskimi načeli
-	tega ne bi smeli!
Kaj storiti? Intervenirati! Politikantsko posredovati! Poslužiti se vseh metod, ki ste jih v dolgih letih rotiranja na mestu
spoznali in pogosto uporabljali. Partijo in oblast ste že tako vedno istovetili s seboj, zakaj tega ne bi delali in zlorabljali tudi zdaj in v bodoče?
„Pritepenci, vedno ti prite-penci!“ Ti so tisti, ki mešajo račune mogočnim politikantom. Le kako si to upajo, mar ne vidijo, da smo pošteni „pur-garji“, odeti v rdečili škrlatih? Nezaslišano! A že slišim:
„Kaj sprašuješ, saj si tudi ti eden izmed pritepencev! Morda si nam prav ti najbolj skalil naše lagodno življenje in lagodne cilje? “
Torej, če ste ugotovili, daje tako, potem je nujno, da vam nekaj stvari pojasnim. Pred 15 leti se je začelo zares. Rekli smo: revščina mora proč. Torej revščina, ne ljudje, ki so jo trpeli. Nekateri ste vztrajno vedrili, nekateri ste si meli roke: „Nam ni več potrebno preganjati revščine. Zaslužili smo si zgodnji pokoj, se materialno zavarovali in zdaj čakamo. .“
Čakali ste na primeren trenutek. Kongrese, konferenci, razvoj in kdo ve, kaj še ste opazovali iz prijetne sence. Prezrli pa ste, da to niso bili politikantski kongresi in konference, ampak napori delavskega razreda, da razčisti s politikanti.
„Ukrepajmo, iščimo!“ In res ste našli prekršek mrtve točke, prekršek, ki bi utegnil prinesti politikantsko korist. Ni vas motilo, da je to zgolj mrtva črka, ki ni nikomur škodovala in ki ni nikomur pomagala k protipravni koristi. Poskusili ste: „Morda nam bo pa le koristilo, cena za to ni važna!“
Uspelo vam je uprizoriti velik vihar. Celo med predstavniki oblasti ste deloma našli prave strokovnjake za odkrivanje črnih fondov. Teh strokovnjakov niti ustavna določila niso motila na poti k cilju. Črka pa je ostala črka Prezrli ste, da ima delavski razred raje svoj kos kruha od politikantskih fraz. Tega ne pozabljajte več!
Ko pa že mene omenjate, še tole: res sem se pritepel. Resje tudi, da sem vse svoje umske in fizične sposobnosti posvetil pregonu revščine iz belokranjskih, dolenjskih in nekaterih hrvaških domov. Dobro je, da nisem bil sam. Bilo nas je več. Predvsem sem poskušal biti na-vdihovalec. Če_ mi je uspelo pomagati vsaj trohico h kančku blaginje v teh 1500 domovih, potem moje petnajstletno delo ni bilo zaman. V tem primeru ne bi bilo zaman niti pet let na oni strani ključavnice, kamor ste me hoteli spraviti. Če bi vedel, da bi s svojim delom lahko spustil žarek blaginje še v novih 1500 domov, bom rad žrtvoval še 15 let dela in še 5 let na eni strani ključavnice: v trdnem prepričanju, da moja žrtev ne bi bila prevelika.
Tovariši politikanti, pozivam vas pred ogledalo na steni delavskega razreda!
PETER VUJČ1Č Metlika, Tovarniška 2
kultura
in
izobra-
ževanje
černaCeve
VOŠČENKE
S 34 deli — voščenkami se je v kočevskem Likovnem salonu na svoji drugi razstavi v mestu, kjer živi in ustvarja, predstavil slikar samorastnik Janez Černač. Za razstavo, ki so jo odprli 12. maja in je na ogled do 23. maja, je kipar Stane Jarm, razstavljavcev someščan, zapisal, daje „samorastnik Janez Černač v kratkem času našel svoj izraz, ki temelji na globokem doživljanju človekovega okolja in ne na modnih muhah."
MEDALJE IN KONCERT
S 74 medaljami in plaketami se je javnosti v KrSkem predstavil zagrebški ‘umetnik Želimir Janeš na razstavi, ki bo odprta do 26. maja. Na otvoritveni slovesnosti 12. maja zvečer v krški galeriji je o razstavljavcu in njegovem delu govoril Viktor Kopač, dopisni član Hrvaškega numizmatičnega društva. Med drugim je poudaril, da želi krški hram kulture postati središče me-daljerske ustvarjalnosti. Kipar Janeš je galeriji za začetek podaril nekaj svojih del. Po otvoritvi je imel Silvester Mihelčič koncert na elektronski harmoniki
Iz mladih grl bo zadonela pesem
Zveza kultumo-prosvetnih organizacij Novo mesto bo organizirala občinsko revijo pionirskih in mladinskih pevskih zborov iz osnovnih šol. Revija bo 20. majav Domu kulture v Novem mestu. Pevovodje posameznih zborov bodo sami glasovali za najboljši pionirski in najboljši mladinski pevski zbor, ki bo predstavljal občino na medobčinski reviji 4. junija, ki bo prav tako v Novem mestu. Razen mladinskih in pionirskih zborov iz dolenjskih in posavskih občin bodo na medobčinski reviji nastopili tudi zbori iz Ogulina, Duge Rese, Vojniča, Virgin mosta, Samobora, Karlovca in Ozlja. Srečanje na medobčinski reviji bo koristno zaradi trajnih stikov, medsebojne izmenjave in pobud za nadaljnji razvoj zborovskega petja.
D. B.
KAJUHOVE ZNAČKE
5 zlatih, 18 srebrnih in 25 bronastih Kajuhovih bralnih značk so podelili 12. maja učencem kosta-njeviške šole na proslavi v domu kulture. Značke je podelila pesnica Neža Maurer, urednica časopisa Prosvetni delavec. Prejemniki zlatih značk so dobili tudi po en izvod pesniške zbirke „Ura vesti“ koroškega pesnika Andreja Kokota, kije teden dni prej sodeloval na literarnem večeru v Kostanjevici Gostja je pred tem povedala nekaj svojih otroških pesmi, učenci pa so recitirali Kajuhova dela. Slavnost je sklenilo mladinsko gledališče iz Ljubljane, ki je uprizorilo mladinsko igro T. Brauna in H. Fichna „Indijanci v Mali vasi“.
DRAGOCENA NOVOST NA SLOVENSKEM KNJI2NEM TRGU:
Knezovo »Novo mesto v davnini«
Znanstveno raziskovalno delo arheološkega oddelka Dolenjskega muzeja je arheolog Tone Knez strnjeno obdelal v samostojni knjigi, ki je izšla pri mariborskih Obzorjih - Ob branju: podoba Dolenjske
Pred dnevi je prišlo na slovenski knjižni trg delo, ki pomeni obogatitev znanja in poznavanja preteklosti Dolenjske in vsega, kar se je dogajalo v davno preteklih vekovih na tleh današnjega Novega mesta.
Arheolog Dolenjskega muzeja Tone Knežje za mariborsko založbo Obzoffa napisal knjigo, ki je znanstveni obračun več kot desetletnega znanstveno-raziskovalnega dela arheološkega oddelka Dolenjskega muzeja s posebnim poudarkom na bogatih najdbah v halštatskih gomilah na novomeških tleh. Večletno plodno in obširno publicistično delo v zvezi z arheološkimi raziskovanji je strnil v pregledno in znanstveno dognano ter stilno lepo in zanimivo pisano zgodovino naših krajev od najstarejših obdobij', v katera še segajo pričevanja o bivanju človeka na dolenjskih tleh, tja do zatona antičnega sveta.
V	uvodnih poglavjih (Zgodovina arheoloških raziskovanj in Najstarejše najdbe) pisec bralca obvesti o prvih najdbah in njihovih objavah ter se podrobneje zadrži pri nekoč poznali osebi Jerneja Pečnika, „raziskovalca" ali bolje plenilca prazgodovinskih gomil in grobov ter trgovca z najdenimi predmeti. Jedro knjige pomenita poglavji „Metropola dolenjskih Ilirov“ (s podnaslovi: Prvi naseljenci na Marofu, Sedež hal-štatskega kneza in Umetnost situl) ter „Halštatske* gomile“ (s podna-
slovi: Piramide naše davnine in Mesto mrtvih v Kandiji).
V	poglavjih o vdoru keltskih Tavriskov in Latobikov in njihovi dediščini ter obdobju rimske zasedbe naših krajev izzveneva zgodovina najstarejših naselbin na tleh Novega mesta in njihovih prebivalcev, ki so skoraj za celo tisočletje zopet pogreznejo v somračje še ne dovolj raziskanih vekov, iz katerih se v visokem srednjem veku ponovno vzdrami nova metropola Dolenjske
-	naše Novo mesto.
Slovenskemu besedilu so dodani izčrpni povzetki v nemščini, knjigo pa končuje vsa potrebna znanstvena oprema: opombe, seznam najdišč v Novem mestu, pregled dogodkov iz najstarejše novomeške zgodovine z
arheološko kronološko tabelo, z natančno bibliografijo člankov in razprav o novomeških arheoloških najdbah ter seznamom važnejše literature o prazgodovini Dolenjske in antičnem obdobju tja do naselitve Slovencev.
Knezovo „Novo mesto v davnini” je tako eden temeljnih kamnov novomeške zgodovine, vrednost knjige pa je tudi v tem, da je naposled na enem mestu zbrana vsa bibliografija o najstarejši zgodovini Novega mesta, ki je do zdaj - razdrobljena in raztresena po mnogih domačih in tujih strokovnih publikacijah, časopisih, revijah in časnikih - uhajala iz zornega kota za preteklost Dolenjske in njegove metropole zainteresiranega bralca. Poleg njene vrednosti in tehtnosti v znanstvenem svetu pa knjiga je in mora biti pomemben in neobhoden pripomoček pri šolskem pouku in splošnem izobraževanju ljudi.	j.	j.
Salon upravičil obstoj
Pol Kočevja si ogleda vsako likovno razstavo v ___________domačem	Likovnem	salonu__________
„Likovni salon v Kočevju je upravičil svoj obstoj, saj obišče vsako razstavo od 2000 do 3500 prebivalcev, v tej številki pa niti niso všteti skupinski ogledi šol. Tako obišče naše razstave skoraj polovica vseh prebivalcev mesta, to pa je v primeijavi z obiskom razstav v drugih kulturnih središčih kar lepa številka,“ je povedal za uvod Stane Jarm, akademski kipar, ki je tudi predsednik upravnega odbora Likovnega salona.
Stane Jarm (Foto: J. Primc)
Včasih sta Stane Jarm in Ivan Brudar sama vodila oziroma opravljala Likovni salon, kar pomeni, da sta ama opravila vse nemajhno delo v zvezi z razstavami. Zdaj so izvolili poseben odbor, uvedli družbeno upravljanje in si porazdelili delo.
„Otvoritve razstav so svečane in lepo je, da se jih udeležujejo tudi predstavniki političnih organizacij in občine, kadar utegnejo. Umetnik, ki razstavlja, se s tem počuti počaščenega."
„Včasih kritiziraš, da ni o razstavah v Kočevju dovolj objavljenega v časopisju in drugod, medtem ko o manj pomembnih zadevah obširneje poročamo? “
DREVI RAZSTAVA V DOLENJSKI GALERIJI:
Tito in Dolenjci
Zanimiva fotografska in dokumentarna razstava bo odprta do 10. junija
Danes ob 18. uri bodo v Dolenjski galeriji odprli fotografsko dokumentarno razstavo „Tito in Do-lenjci“, ki bo prikazala stike predsednika republike z Dolenjsko in njenimi ljudmi. Pokroviteljica razstave, ki jo'odpirajo v počastitev 80-letnice Titovega rojstva, je Industrija motornih vozil, kije prireditev tudi omogočila, denarno pa so jo podprle tudi druge gospodarske organizacije in ustanove. /
IGRAL ZA UČENCE — Silvester Mihelčič iz .Medike je minuli petek priredil za učence krške osnovne šole koncert na elektronski harmoniki
GOSTOVALI NA TRŽAŠKEM -Delavska pihalna godba iz Kočevja je 14. maja gostovala v Dolini pri Trstu in tako vrnila obisk godbenikom pobratene občine.
ANTIČNA TRAGEDIJA V KRŠKEM - Minuli četrtek so v Krškem gostovali slušatelji ljubljanske Akademije za igralsko umetnost in v dveh predstavah uprizorili antično tragedijo „Uklenjeni Prome-tej“ starogrškega dramatika Ajshila.
ABONMA SE IZTEKA - S ponedeljkovim gostovanjem Mestnega gledališča ljubljanskega, ki je V Domu kulture uprizorilo Jeana
Razcvet šolstva
V	soboto, 13. maja, je bilo v Semiču tradicionalno srečanje belokranjskih prosvetnih delavcev. Sestajajo se enkrat na leto zaradi izmenjave izkušenj. Tokrat je za uvod, pred polno dvorano prosvetnega doma, o programu razvoja šolstva v Sloveniji govoril Slavko Grčar, član izvršnega odbora republiške izobraževalne skupnosti, nato pa je Aleš Kunaver predaval o slovenski odpravi na Himalajo. Družabni del prireditve se je nadaljeval v hotelu Smuk. Srečanje je uspelo, škoda le, da ga je od začetka do konca spremljalo slabo
VK2S   >
Anouilha igro „Ne budite gospe!“ se v Novem mestu iztekajo gledališke abonmajske prireditve v sezoni 1971/72. Omenjeno delo je bilo v tej sezoni že najavljeno, vendar so uprizoritev preložili
„TRAMVAJ POŽELENJE4* V ČRNOMLJU - Slovensko gledališče iz Trsta je prejšnji teden gostovalo v Črnomlju z Williams0Vo dramo „Tramvaj Poželenje14. V eni glavnih vlog je nastopil tudi belokranjski rojak Stane Starešinič, ki so ga obiskovalci še posebej pozdravili
VELENJSKI GODBENIKI V GOSTEH - Minulo soboto je v Črnomlju gostovala godba napihala iz Velenja Prireditev je organizirala Glasbena mladina.
NAJVEČ ZA MUZEJ - Metliška kulturna skupnost bo letos financirala zlasti Belokranjski muzej, knjižnico, amatersko dejavnost, gostovanja, spomeniško in arhivsko varstvo. Poleg tega bo nekaj denarja dala za obnovo domov in prispevala delež za preureditev novih prostorov za mestno knjižnico. Nekaj denarja bo dobila metliška kulturna skupnost od republiške kulturne skupnosti iz sklada za manj razvite.
V	SIROMAŠNIH DVORANAH -Metliška občina premore vsega dva kulturna domwa: na Suhorju in v Metliki Oba sta slabo opremljena in zastarela. Kultumo-umetniške skupine po vaseh se morajo zadovoljiti z dvoranami v gasilskih domovih, ki so tudi siromašno opremljene in urejene. Računajo, da se bo stanje izboljšalo že letos, ko bo nekaj denarja za obnovo in preureditev pri kulturni skupnosti.
Dolenjskemu muzeju je pomagalo uresničiti zanimivo razstavo trintri-deset posameznikov in ustanov. Med njimi je akademik Božidar Jakac, ki je gradivo obogatil s portreti in fotografijami, nastalimi ob srečanjih s tovarišem Titom. Muzej je izdal ilustrirani katalog, ki kronološko prikazuje Titova srečanja z Dolenjsko.
Razstavo v Dolenjski galeriji bodo odprli po govoru Ludvika Goloba, sekretarja medobčinskega sveta Zveze komunistov v Novem mestu. V kulturnem delu slovesnosti bo pevski zbor DPD Dušan Jereb zapel nekaj pesmi, gimnazijci pa bodo sodelovali z recitacijami.
Razstava, edina te vrste na Dolenjskem, bo odprta vsak dan od 8. do 18. ure - vse do 10. junija. Priporočajo, da si jo ogleda čimveč ljudi, še zlasti pa vabijo na ogled šolsko mladino.	'	a.	Š.
Knjige v letu knjige
SPECIALNE KNJIŽNICE - V to/Snem pomenu besede sodijo v to zvrst knjižnice za slepe, bolnike, zapornike in podobne, ker zahtevajo posebno nabavno politiko zaradi vsebine knjig.
V	širšem pomenu lahko zvrstimo v to zvrst knjižnic tudi tiste, ki vsebujejo samo muzikalije, igre in podobno.
Spet obravnavamo novomeško občino kot največjo na Dolenjskem. Tu so take specialne knjižnice: dramska knjižnica pri Zavodu za kulturno dejavnost, knjižnica glasbene šole Marjana Kozine, knjižnica za pljučne bolnike v splošni bolnišnici, zaporniška knjižnica 4n knjižnici v zdraviliščih v Dolenjskih in Šmarjeških Toplicah.
Največja ,med semi je dramska knjižnica (2.041 iger), najmanjša pa zdraviliška knjižnica v Šmarjeških Toplicah, ki premore le 340 knjig.
Vse specialne knjižnice skupaj imajo 7.518 bibliotečnih enot. Naročene so na štiri revije. Lani se je
Erirastek povečal za 90 knjig. V tem asu so imele 568 bralcev, ki so si na 925 obiskih izposodili 1.783 knjig.
„Mislim, da so dolžni novinarji spremljati kulturne prireditve in o njih poročati, kot to počenjate pri drugih imenitnih zadevah.44
„Opazil sem, da iz drugih območij o kulturi pridno dopisujejo kulturni in prosvetni delavci, z haše-ga območja pa so taki dopisniki oziroma ocenjevalci (kritiki) prava redkost.44
„Lepo bi bilo, če bi se kdo izmed kulturnikov ah prosvetnih delavcev ah drugih, ki jim je kultura blizu, pisal ocene naših kulturnih prireditev. Menim, da so kulturne prireditve na Kočevskem zapostavljene tako v lokalnem kot v republiškem tisku. Razstavljalec ima s tako razstavo - če nič ne proda - le izgubo, zato bi bilo prav, da bi o razstavah objavili kaj več kot samo notico.44
„Kako, meniš, da bi obogatili ostalo kulturno življenje v Kočevju? 44
„Z malo dobre volje bi se dalo marsikaj izboljšati oziroma najti nove inačice; seveda če je ljudem kaj za kulturo, in ne le za gmotne dobrine. Menim, da si ljudje žele še nekaj več kot televizijo. To dokazuje prav velik obisk razstav v Likovnem salonu.
Mislim, da ne bi smeli biti preveč stiskaški, če je treba na primer dobiti honorarnega režiserja od drugod, če ga nimamo doma. Tistim, ki delajo na kulturnem področju, je treba dati moralno, in če treba, tudi materialno spodbudo. Ne bi smeli tudi podcenjevati začetnikov in njihovih nerodnih prvih poizkusov de-vati v nič ter jim tako jemati volje zadelo.	J.	PRIMC
V Sloveniji so se v minulih petih letih na vzgojno-izobraže-valnem področju ' oblikovala območja, ki se po kakovosti zelo razlikujejo med seboj. V skupino z zelo neugodno izobraževalno strukturo seje uvrstilo 21 občin ali tretjina vseh. Mednje štejejo tudi občine z našega območja: Sevnica, Trebnje, Brežice in Črnomelj. Za to skupino občin
Za nas ✓ neugodno
je značilen še dokaj velik odstotek kmečkega prebivalstva in razmeroma nizek narodni dohodek.
V glavno skupino z bolj ah manj ugodno izobraževalno struKturo sodijo vse druge naše občine. Žanje je značilno, da so sicer bolj razvite od prej naštetih in imajo narodni dohodek na prebivalca za 40 odstotkov večji, vendar v poprečju ne dosegajo slovenske razvitosti.
V predlogu o načrtu vzgoje in izobraževanja v Sloveniji do leta 1975 so med drugim zapisali, da bo potrebno pomagati zlasti območjem z najnižjo izobraževalno strukturo. V srednjeročnem razvoju naj bi se pomoč kazala v prizadevanju za enoten osnovnošolski sistem. Nadaljnje poglabljanje razlik na teh področjih bo treba učinkovito zavreti.	J.	JUSTy
^ ✓
TEMELJNA IZOBRAŽEVALNA SKUPNOST ČRN0MEU razpisuje za šolsko leto 1972/73 naslednje štipendije:
— 4 štipendije PA — razredni pouk
— 3 štipendije PA — matematika, fizika
— 2 štipendiji PA — tehnični pouk
— 4 štipendije PA — defektologija
— 1 štipendija PA — zgodovina, zemljepis
— 1 štipendija PA — angleščina, slovenščina
— 1 štipendija PA — kemija, biologija
— 2 štipendiji — glasba PA ali srednja glasbena šola-
— 1 štipendija na šoli za socialne delavce
— 2 štipendiji na filozofski fakulteti — pedagogika,
psihologija
— 1 štipendija na visoki šoli za telesno vzgojo, I. stop-
nja	,
— štipendije za I. razred gimnazije v Črnomlju
Kandidati naj vložijo pri naslovu prošnje z življenjepisom in mnenjem šole v 15 dneh po objavi razpisa.
Komisija za volitve in imenovanja OBČINSKE SKUPŠČINE ČRNOMELJ
RAZPISUJE DELOVNA MESTA:
1. RAVNATELJA NA OSNOVNI ŠOLI ČRNOMELJ
2. RAVNATELJA NA OSNOVNI ŠOLI DRAGATUŠ
3. RAVNATELJA NA OSNOVNI ŠOLI STARI TRG OB KOLPI
POGOJI:
U, PRU, P s strokovnim izpitom in z najmanj 10-letno vzgojno-izobraževalno prakso za šolo Črnomelj, za šolo Dragatuš in Stari trg z najmanj 5-letno vzgojno-izobraževalno prakso.
Prošnje z življenjepisom in dokazili o izpolnitvi pogojev naj kandidati vložijo pri naslovu v 15 dneh po
objavi razpisa.
E
Komisija za delovna razmerja
KRKA n KRK E«,
tovarne farmacevtskih in kemičnih izdelkov, Novo mesto
VABI K SODELOVANJU
DIPLOMIRANE EKONOMISTE, EKONOMISTE IN EKONOMSKE TEHNIKE ZA DELO
V	RAČUNOVODSTVU
Kandidate prosimo, da pošljejo svoje ponudbe v ka-drovsko-splošni sektor v roku 15 dni.
KRKA
»K R K A«,
tovarna farmacevtskih in kemičnih izdelkov Novo mesto
RAZPISUJE
JAVNO LICITACIJO
za prodajo rabljenih osnovnih sredstev, in sicer:
1. TOVORNI AVTOMOBIL ZNAMKE TAM PIONIR
reg. št. NM 29-25, v nevoznem stanju, za izklicno ceno 3.500,00 din;
2. K0MBIBUS IM V 1000
reg. št. NM 37-21, letnik 1965 v nevoznem stanju, za izklicno ceno 4.200,00 din.
Javna licitacija bo v ponedeljek, 22. maja 1972, dopoldne ob 10. uri v avtoparku podjetja — v obratu Ločna.
Informacije dobite na telefon št. 21-904.
IZ VSE H STRANI
URŠNA SELA - Po nekajletnem zatišju so naUršnih selih na pobudo organizacije ZRVS ustanovili mladinski aktiv, ki ga vodi predsednik Miha Povše, tajnica pa je Branka Bukovec. Aktiv šteje okoli 80 mladincev. Sprejeli so precej nalog, ki jih bodo kmalu uresničili. (B. B.)
KOČEVJE - Na občinskem tekmovanju mladih matematikov so bili najuspešnejši učenci šestih razredov, doseženi pa so bili naslednji rezultati: Bojan Kovač in Vesna Metelko 18 točk. V skupini učencev sedmih razredov je bil najboljši Vinko Božič (13 točk). Darja Žužek je zbrala 12 točk in je bila najboljša osmošolka. Tekmovali so učenci kočevske osemletke, vrstnikov iz Fare ni bilo. (J. P.)
RIBNICA - Za dan mladosti bodo vojaki ribniške enote razen kulturnih in športnih prireditev izvedli tudi pregled in oceno stenskih časopisov. Za prvi maj so ocenili kot najboljši stenčas „Čelik44, kije dobil 30 točk. Vojaki, združeni v ekipe, namreč tekmujejo v svobodnih aktivnostih, kot so: kvizi, oddaje, razglasne postaje in drugo. Ekipa, ki osvoji največ točk, prejme za dan JLA prehodni pokal inje proglašena za najboljšo. (Ž. K.)
NOVO MESTO - Tradicionalno športno srečanje med športniki Krke in klubom zasavskih študentov je bilo letos uspešnejše za študente. V odbojki so študentke premagale Krko z 2:1, v rokometu so fantje zmagali s 23:19, dekleta pa 10:6. Študentje so tudi nadigrali Krko v nogometu, in sicer s4:0. (J. P.)
KRŠKO - Na osnovni šoli „Jurij Dalmatin44 so sprejeli učence prvih razredov v podmladek RK. Ucenci so bili po proslavi pogoščeni (G. R.)
BRŠLIN - Prejšnji teden so na osnovni šoli podelili Župančičeve bralne značke. Gostje na prireditvi so bili Šentjemejski oktet in književniki Anton Ingolič, Leopold Suha-dolčan in Ela Peroci. (M. H.)
ARTIČE - Na osnovni šoli je literarni krožek izdal že četrto številko šolskega glasila „Kekec44. Do konca šolskega leta bodo pripravili' še eno številko. (C. V.)
KRŠKO - Na osnovni šoli „Jurij Dalmatin44 so imeli učenci sedmih razredov 20-umi tečaj prve pomoči. Vsi so ga uspešno opravili (G. R.)
SEVNICA - Občinsko vodstvo ZMS je priredilo mladinski Šahovski brzotumir v počastitev dneva mladosti. Med osmimi ekipami je zmagala poklicna šola lesne stroke Sevnica, sledijo: šola „Savo Kladnik44 Sevnica, aktiv ZMS Blanca itd. (B. D.)
KRŠKO - Na krški osnovni šoli je nastopil glasbenik Silvester Mihel-čil. Z elektronsko harmoniko je izvedel več skladb velikih mojstrov. To je že drugi nastop tega umetnika za učence iz Krškega. (G. R.)
ARTIČE - Dan zmage so učenci na osnovni šoli proslavili s prikupnim recitalom, ki je izredno uspel. Mladi Artičani se bodo izkazali tudi za dan mladosti, ko bodo pripravili več prireditev. (J. S.)
nasi znanci
Veliki Arnold
■M:-
ir
Arnolda Tovornika, znanega slovenskega gledališkega in filmskega delavca, smo imeli priložnost videti na televizijskem zaslonu v sredo, 10. maja, ko se je predstavil v vsej svoji veličini. V ciklu „Igralci44 je član mariborske Drame v odlomkih pokazal svoj bogati izbor različnih vlog. Še posebno smo se ga spomnili v TV igri „Šest žena Sinjebradca44, filmu „Rdeče klasje44 in drugih filmskih in gledaliških stvaritvah. Kjer koli se pokaže Tovornik, dobi človek vtis, da bo predstava nudila svojevrsten užitek. Na sliki: Arnold v vlogi aktivista Janžeta v filmu Rdeče klasje.
PRAZNOVANJE 30. OBLETNICE PIONIRSKE ORGANIZACIJE
Shod pionirjev v Ljubljani
Ljubljana bo 19. in 20. maja gostila več kot 10.000 pionirjev, ki bodo prišli na proslavo 30. obletnice ustanovitve pionirske organizacije
Letos slavi zveza pionirjev Jugoslavije tridesetletni jubilej. Rodila se je v najtežjih trenutkih zgodovine jugoslovanskih narodov, v času narodnoosvobodilne vojne kot podmladek mladinske organizacije in kot oblika skrbi vodstva NOB in revolucije za otrokovo razumevanje svobodoljubnih in revolucionarnih ciljev ljudskega odpora. Po svojih otroških močeh so prispevali k borbi svojih očetov za osvobojeno in pravičnejšo družbo. Zadnja leta pionirji s „Kurirčkovo pošto44 obujajo spomine na slavne dni iz zgodovine njihovih vrstnikov. Zaključek letošnje kurirčkove pošte in srečanje slovenskih pionirjev pa bo v Ljubljani 19. in 20. maja.
Program proslavljanja v Ljubljani, na katerem bo sodelovalo okoli 10.000 pionirjev iz vse Slovenije, je zelo pester in zanimiv. Ker nimajo v Ljubljani toliko prenočitvenih zmogljivosti, bodo vse pionirje, ki bodo v našo metropolo prišli v petek, prenočili in gostili ljubljanski pionirji.
Pionirji iz posameznih občin bodo sestavljali posamezne partizanske brigade, ki bodo sodelovale s programi ob tabornih ognjih, ki jih pripravljajo pionirji gostitelji.
Glavna prireditev bo v petek, 19. maja, ob 17.30 v dvorani Tivoli. Po
Zmaga Doklove v Mariboru
Po rahlem spodrsljaju na odprtem gimnastičnem tekmovanju Partizana Zelena jama v Ljubljani, koje novomeška pionirka Maja Dokl zaradi napake pri preskoku zasedla drugo mesto, je toliko večji uspeh dosegla na 6. odprtem prvenstvu Maribora v športni gimnastiki za memorial Ivana Šalamuna, kjer je v konkurenci 21 mladink zasedla prvo mesto. Uspeh je dosegla tudi Novomeščan-ka Anita Gajič, ki je bila šesta do sedma; petnajsta pa je bila Lili Plan-tan.
V Ljubljani je vrsta novomeških pionirk, ki so jo sestavljale M. Dokl, J. Dokl, Zupančič, Furlan in Žlogar, zasedla 3. mesto.
sprejemu „Kurirčkove pošte 197244 - sprejel jo bo prvi komandant partizanske vojske Franc Leskovšek-Luka — bo govoril predsednik skupščine SRS Sergej Kraigher; nato pa bodo s programom sodelovali: pihalna godba milice, združeni pionirski pevski zbori iz Zagoija, Trbovelj in Hrastnika, Partizanski invalidski pevski zbor, pionirska folklorna skupina OŠ Ljubljana-Vič; basist Ladko Korošec, Janez Hočevar, Branko Ivanc in Alja Tkačeva, člani SNG Drame, ansambel Boruta Lesjaka s pevcem Otom Pestnerjem in drugi.
Vsti tisti, ki se bodo ta dva dni zadrževali v Ljubljani, bodo imeli priložnost marsikaj videti. Za pionirje so organizatorji te velike prireditve pripravili obsežen program, tako da bo za vsakogar nekaj.
VRNILI SO SE IZ DITZINGENA
Prejšnji teden so se iz Ditzingena vrnili predstavniki novomeške mladine, ki so se z nemškimi mladinci pogovarjali o izmenjavi večjih skupin mladincev in mladink med šolskimi počitnicami. Skupina 15 mladih Nemcev bo v Novo mesto prišla 10. avgusta in bo na Dolenjskem 14 dni, prav tako bo 15 naših mladincev preživelo enak čas v Nemčiji.
Vsi, ki želite letovati v Zahodni Nemčiji, se oglasite pri vodstvu občinske konference ZMS Novo mesto.
MLADI IN SVET
Po stopinjah Mira Cerarja?
Brežiški gimnazijec Ivan Gerjevič, ki je pred dnevi osvojil naslov državnega prvaka med mladinci II. razreda, živi za gimnastiko
Pred dnevi je na državnem gimnastičnem prvenstvu v Srbobranu izredno uspela vrsta brežiških gimnazijcev, ki je v ekipni konkurenci zasedla prvo mesto med mladinci drugega tekmovalnega razreda. Velik uspeh, največji v svoji tekmovalni karieri, je dosegel tudi gimnazijec Ivan Geijevič, ki je osvojil naslov državnega prvaka. Mladi Brežičan, ki je učenec sposobnega gimnastičnega strokovnjaka prof. Jožeta Senice, se namerava razen poklica posvetiti tudi gimnastiki.
Ivan je bil zelo vesel nepričakovanega < uspeha. Na republiškem prvenstvu je namreč delil 3. in 4. mesto, zato ni računal na tak uspeh v Srbobranu. Vadi komaj nekaj let, vzornik mu je veliki Miro Cerar, zadnje čase pa tudi Janez Brodnik. Najbolj mu leži bradlja, saj tam lahko pokaže največ svojih sposobnosti.
Ker je dijak tretjega letnika, bo še eno leto v Brežicah, potem pa pojde na vojaško akademijo v Beograd, kjer se bo v prostem času ukvarjal z gimnastiko.
Gimnazijec se je pohvalil, da mu razgibanost telesa veliko koristi tudi pri drugih športih. Saj poleg gimnastike igra rad nogomet in košarko.
Povedal je, da bi pod strokovnim vodstvom prof. Senice lahko v Brežicah dosegli dosti več, če bi imeli na voljo primemo telovadnico. Prizadevanja gredo sicer v tej smeri, morda pa bodo res prišli do nove telovadnice pri gimnaziji. Ivan želi tudi več tekmovanj. Koledar je preveč prazen, saj so pri nas kar znana
gimnastična središča Novo mesto, Kočevje in Karlovac, zato srečanj ne bi smelo manjkati. Za propagando tega športa, v katerem smo Jugoslovani dosegli veliko, se da res še več narediti.
No, če se bo mladi Ivan približal svojemu vzorniku Miru Cerarju, bo dosegel veliko.	p,	RIBIČ
Sevničani so dobili krila!
Sevniški fantje so nas to soboto spet prijetno presenetili. Na težkem terenu v Ribnici so izbojevali prepričljivo zmago nad solidno ekipo Ribnice in se tako povzpeli na prvo mesto v republiški ligi. Trenutno so Sevničani najboljša ekipa v Sloveniji, saj so v spomladanskem delu doživeli samo en poraz. Tokrat so tudi Brežičani prinesli iz Radgone dve dragoceni točki in so trenutno na drugem mestu v ligi. Tekmovanje postaja vedno bolj zanimivo, bil se bo ogorčen boj za prvo mesto. Če bo šlo vse po sreči, lahko ravno Sevničani pripravijo največje presenečenje. Dekleta Brežic so dobile tekmo s Poletom iz Murske Sobote brez boja 10:0.
RIBNICA : SEVNICA 13:18
Razigrani Sevničani, ki so v Ribnico dopotovali z večjo skupino svojih zvestih navijačev, so presenetlji-
vo, toda zasluženo zmagali. Domačini so klonili že v prvih minutah, igrali pa so slabo in neborbeno. Najboljša pri gostih sta bila Svažič in Trbovc.
Ribnica: Lovšin, S. Kersnič 4, Žuk, Arko, Matelič 2, Radič 3, Pu-želj, Ponikvar 2, J. Kersnič 2 in I. Kersnič.
Sevnica: Sirk, Brežan, Simončič 1, Šulc, Bizjak, Svažič 4, Koprivnik, Štojs 1, Šilc 5, Trbovc 7 in MOžic. (F. Levstek)
RADGONA : BREŽICE 10:11
Gostje so se bolje znašli v deževnem vremenu in so v prvem polčasu nadigrali domačine. Nekaj minut pred koncem je bil rezultat še neodločen, nato pa je Rovan dosegel zmagoviti zadetek.
Brežice: Berglez, Rovan 3, Bosina 1, Zore, Iskra 7, Jurišič, Gorišek, Blatnik. (V. P.)
Derbi boljšim Novomeščankam
V nedeljo je bil odigran v Novem mestu odbojkarski dolenjski ženski derbi med ekipama Brestanice in Novega mesta. Ker BreStaničanke niso mogle zagotoviti igrišča, je bilo srečanje odigrano v Novem mestu. Brez težav so zmagale Novomeščan-ke, ki so pokazale boljšo igro. Fantje iz Trebnjega so se dobro držali v Bovcu, vendar so srečanje kljub temu gladko izgubili. Vodilna ekipa v ligi Kamnik ni imela veliko opraviti z Novomeščani, ki so šli v Kamnik brez upanja na zmago.
BRESTANICA :
NOVO MESTO 0:3
Kljub temu da so Brestaničanke v vseh treh nizih vodile, niso bile enakovredne domačinkam. Novome-ščanke, ki imajo večjo izbiro igralk, so zanesljivo vknjižile zmago. V ekipi Brestanice je bila najboljša Marina Fila, ki pa ne more igrati za
celo ekipo. Pri Novomeščankah so se odlikovale vse igralke, posebno pa so presenetile nekatere novinke; v mislih imamo zlasti Fortejevo.
BOVEC : TREBNJE 3:0
Rezultat izredno zanimivega srečanja starih tekmecev ne kaže pravega razmerja sil. Trebnje je sicer gladko izgubilo s 3:0 (10, 12, 12), vendar je bilo s svojo izredno borbeno igro ves čas enakovreden nasprotnik. V ekipi Trebnjega je bil najboljši Lojze Babnik. (M. L.)
KAMNIK : NOVO MESTO
3:0
Čeprav so Novomeščani igrali solidno, niso mogli priti do živega razpoloženim Kamničanom, ki igrajo od tekme do tekme bolje. Sicer lepo srečanje je motilo deževno vreme. V glavnem so Novomeščani igrali bolje, kot kaže sam rezultat.
REVIJA PIONIRSKE ATLETIKE
900 točkza mlade Grmčanke!
Pionirke - atletinje z Grma so zbrale skoraj 900 točk in so kandidatinje za visoko uvrstitev na zaključnem tekmovanju v Ljubljani
Prejšnji teden smo imeli na Dolenjskem spet dve večji šolski atletski prireditvi, na katerih so se učenci osnovnih šol iz novomeške, črnomaljske in metliške občine potegovali za vstop v finale šolskega pokala SRS. V Novem mestu smo našteli več kot 350 mladih atletov, nekaj manj pa jih je nastopilo v Črnomlju. Dosežki mladih atletov so zelo spodbudni, menda pa še največ obetajo dekleta z grmske šole, ki so se približala „magični44 meji 900 točk, kar jim obeta izredno visoko uvrstitev v finalu.
NOVO MESTO - rezultati - pionirji: 60m: 1. in 2. Kobe (Brš.) in Petrovič (Šent.) 8,2; 400 m: 1. Zagorc (Šent) 61,0; 4 x 60 m: 1. Grm 31,2; višina: 1. Nemanič (Grm) 1,50; daljina: 1. Štangelj (Grm) 4,85; krogla: 1. Drab (Žbk.) 11,69; troboj: 1. Križman (Grm) 152 točk. Ekipno: 1. Grm 595, 2. OŠ Katja Rupena, N. m. 423, 3. Šentjernej 347, 4. Bršlin 320, 5. Vavta vas 305, itd. Pionirke: 60 m: 1. Vavžik (Grm) 8,7; 300 ra: 1. Pečjak (V. vas) 46,6; 4x60m: 1. Grm 32,6; višina: 1. Petrov (Grm) 1,35; daljina: 1. Rakoše (V. vas) 4,32; krogla: 1. Padovan (Grm) 10,24; troboj: 1. Beg (Gfm) 164 točk. Ekipno: 1. Grm 865, 2. V. vas 668, 3. OŠ Katja Rupena 585, 4. Šentjernej 505, 5. Stopiče 458, itd.
ČRNOMELJ - pionirji - 60 m: 1. Končar (Met.) 7,6; 400 m: 1. Kralj (Črn.) 61,4; daljina: 1. Rajner (Črn.) 5,00; višina: 1. Žepič (Črn.) 1,55; krogla: 1. Babič (Met.) 10,78;
4 x 60 m: 1. Črnomelj 30,8; troboj:
1. Lorkovič (Črn.) 92. Ekipno: 1. Črnomelj 849, 2. Metlika 836. Pio-’ nirke - 60 m: 1. Besnik (Črn.) 8,3:, 300m: 1. Šterk (Črn.) 45,0; daljina: 1. Kralj (Črn.) 4,42; višina: 1. Švab (Črn.) 1,25; krogla: 1. Malešič (Met.) 8,87; 4 x 60 m: 1. Črnomelj 34,2; troboj: 1. Golobič 143 točk. Ekipno: 1. Črnomelj 656, 2. Metlika 478. Področno tekmovanje bo v ponedeljek, 22. maja, v Črnomlju.
S. D.
Radenska : Novoteks 78:73
Pet minut brezglave igre v začetku drugega polčasa je pokopalo košarkarje Novoteksa, ki v Radencih potem kljub veliki požrtvovalnosti niso mogli več nadoknaditi zamujenega. Domačini so namreč vodili že 50:32, pomagala pa sta jim tudi izredno naklonjena sodnika, ki sta domačim dosodila 21, gostom pa kar 32 osebnih napak. Novomeščani so igrali slabše kot na prejšnjih tekmah.
Novoteks: Šepetave 10, Splichal 25, Ž. Kovačevič 19, S. Kovačevič 8, Pirc 2, Piletič 5, Papič 2, Ivančič
2, Počrvina, Šobar.
Grm je bil tretji
V soboto je bil v Novem mestu polfinalni košarkarski turnir za pionirje v okviru „Festivala košarke44. Nastopile so štiri ekipe. Prvo mesto so osvojili pionirji iz Trbovelj, drugi so bfli Skofjeločani, tretji pa Novomeščani, ki so v odločilnem srečanju premagali Vrhniko s 37:33.
Izdobavljamo takoj:
• stroje firme HAGED0RN,
• Zahodna Nemčija:
samonakladalna prikolica, si lokombajni enoredni - traktorski priključek za traktorje -od 35 KM naprej, kombajni za krompir - traktorski priključek, rotacijski kosilnik »Mentor««
• stroje firme FRAM, Belgija: baterije za nesnice različnih kombinacij, baterije za vzrejo zajcev - sejalnice za žitarice KVERNELANDS - iz Norveške - električni pastirji ELWE TRUMPF s kompletno opremo, Avstrija - rotacijski trosilec mineralnih gnojil ELWE TIP-SK 300
«k
ICIK
„jDomurka"
EXPORT • IMPORT
OBRAT ZA SODELOVANJE S KMETI MURSKA SOBOTA, L0LE RIBARJA 12 Telefon: 062-21-73, telex 35-219
• OBIŠČITE NAS NA KMETIJSKEM
• SEJMU V NOVEM SADU -
• razstavni prostor št. 37
• NOVO!
Kombinirana njivska brana z mrvilnikom »Tehnostroj« Ljutomer
TRAKTORJI:
SAME DELFIN0 32 - možnost za nakup tudi v dinarjih -rotovatroji MALETI Italija -kanalkopač MALETI Italija Za stroje firme HAGED0RN in opremo firme FRAM je KIK »Pomurka«« generalni zastopnik za Jugoslavijo in so stalno na zalogi v konsignacijskem skladišču v Murski Soboti.
Vse informacije in prospekte dobite pri nas.
V našem skladišču si oglejte tudi ostalo kmetijsko mehanizacijo (motorne kosilnice La-verda - traktorske kosilnice Gribaldl - puhalnike za silažo in drugo).
___ _
1
rt ! f I
TACEN - V prvenstveni nogometni tekmi je domača Sava premagala Belo krajino 5:1. Strelec za goste je bil Nedić. (T. L.)
KRMELJ - Majski šahovski brzotumir se je končal z zmago Prose-nika, ki je zbral 12 točk. Sledijo: Šribar 9,5, Markovič 8, Debelak in Pogačnik 6,5 itd. (B. D.)
RIBNICA — Ekipa „Proleter44 iz Ribnice, ki so jo sestavljali vojaki Velimir Buljančevič, Oto Gumilar in Stevica Grujič je zasedla na tekmovanju „Po poteh partizanske Ljubljane44 na progi 3 x 1000 m odlično tretje mesto. Za drugouvrščeno ekipo je zaostala le za eno sekundo. (Ž. K.)
NOVO MESTO - V 6. kolu občinske kegljaške Uge so bili doseženi naslednji rezultati: Stari devet : Krka 676 : 702, Novoteks : Vseh devet 639:785 in Iskra : Železničar 741:767. Vodi še naprej Krka, ki ima 12 točk. Med posamezniki pa je najboljši Krušič, ki je podrl 539 kegljev. (J. M.)
RIBNICA - Topničarji iz enote Norice Simiča so na zadnjem streljanju dosegU svoj najboljši rezultat. Vse skupine so dosegle odličen uspeh, le ena prav dober. Namesto predvidenih štirih granat so izstrelili na cilj le po tri. Uspeh je toliko večji, ker so pred streljanjem izvedli med dežjem naporno taktično vajo, dež pa jih je oviral tudi pri streljanju. (Ž. K.)
MIRNA - Prvenstvena nogometna tekma med Mimo in Rakekom se je končala z zmago gostov 3:1. Z enakim rezultatom pa so mladinci Mirne premagali goste. (J. M.)
KRMELJ - Rokometno srečanje med Brestanico in Krmeljem se je končalo z zmago Krmeljčanov 15:11. Najboljša strelca sta bila M. Papež in Avsenak. (D. B.)
NOVO MESTO - V nadaljevanju občinskega prvenstva v malem nogometu so bili doseženi naslednji rezultati: Iskra (Šent) : Ela 0:1, Krka : Novoteks 4:1, Kremen : IMV 1:0, Novoles : Kovinar 2:1, Pionir : Mercator 4:1, Mercator : Družbene službe 8:1. (J. M.)
LJUBLJANA — Prvenstveno rokometno tekmo so Čmomaljčanke v Ljubljani z ekipo Slovan B izgubile z 18:12. (T. L.)
ČRNOMELJ ■- Bela krajina je gladko s 7:1 premagala ekipo Kamnika, ki je igrala samo z 9 igralci, ker sta bila dva njihova nogometaša izključena. Največ zadetkov je dosegel Kramarič. (T. L.)
NOVO MESTO - Elan je v prvenstveni nogometni tekmi premagal Kamnik s 3:1, mladinci gostujoče ekipe pa Novomeščane s 7:2. (J. M.)
ČRNOMELJ - Prijateljsko rokometno srečanje med dekleti iz Črnomlja in Kamničankami se je končalo z zmago gostov z 12:3. Za' domačinke sta dosegli zadetke Špe-cova 2 in Geltarjeva 1. (T. L.)
NOVO MESTO - V 5. kolu dolenjske kegljaške lige v borbenih igrah so bili doseženi naslednji rezultati: Novo mesto : Sevnica 920:693, Rudar : Celulozar 745:653 in Krško : Brežice 786:772. Ekipa Novega mesta, ki je dosegla nov rekord Dolenjske, je tako spet prevzela vodstvo. Med posamezniki je v vodstvu še vedno pet igralcev Krškega, najboljši pa je Vanič, kije podrl 436 kegljev. (J. M.)
BREZICE - Na srednješolskem prvenstvu v odbojki za dijakinje je zmagala ekipa Novega mesta, kije v odločilnem srečanju premagala brežiške gimnazijke z 2:1. Končni vrstni red: 1. gimnazija N. m. 2. gimnazija Brežice, 3. gimnazija Šentvid pri Stični (O. R.)
NOVO MESTO - Na srednješolskem prvenstvu v odbojki so sodelovale 3 ekipe. Najbolje so igrali črnomaljski gimnazijci, ki so brez težav zmagali Končni vrstni red: 1. gimnazija Črnomelj, 2. gimnazija N. m., 3. ESŠ Novo mesto. (M. H.)
KRŠKO — V soboto je bil v Trstu dvoboj pionirskih plavalnih reprezentanc Slovenije in Furlanije - Julijske krajine. Zmagali so domačini s 101:63 točk. V ekipi Slovenije je plaval tudi Andrej Škafar iz Krškega in na 200 m kravl dosegel 4. mesto. (C. M.)
KRŠKO — Prejšnji teden je bilo v Kranju plavalno prvenstvo, na katerem je dosegla pionirka Branka Škafarjeva republiški rekord na 100 m prsno za mlajše pionirje B skupine s časom 1:27,8. Njen brat Andrej pa je postavil tri osebne rekorde in se uvrstil v republiško pionirsko reprezentanco. (N- M.)	—
Kdo, kje, kdaj?
V rokometni republiški ligi bo srečanje Ribnica : Rudar Trbovlje. V nedeljo bomo imeli naslednja odbojkarska srečanja: Novo mesto : Maribor in Brestanica : Ljubljana (ženske) ter srečanje moške Uge: Novo mesto : Branik in Trebnje : Elektrokovina (Maribor). Košarkarji Novoteksa bodo imeli v soboto doma srečanje s Triglavom iz Kranja.
4,	'
mm
zrn®®®
Prva nagrada: na Prevole
rezervirane nagrade od/lUU uo l. majav1972, zKinij. rok je 12
mm
■PRAZNI K :r
OELOVNIM ^ s l ršd n o ^a.nam^kd
r^AA^LJNA ■ GONJ A OLEANDER
MAGNAT
TONfeoR
apeau|^f
NOLr^E P I h gORNAT
AS'T'EN^K
S T. k I G A [Ti__^UV
^KAcAR JSRA.MO.TA TONfEOK OJ_.JE.NKA Pio E T - AR
Težko si je zamisliti večjo srečo, kot jo je 11. maja imel Tihomir Miloševič, začasno na delu v Zahodni Nemčiji. Na mokri cesti gaje pri Trebnjem zaneslo s ceste, tako da se je nekajkrat prevrnil in pristal sredi Temenice, ne da bi imel eno samo poškodbo. Lažje je bil poškodovan njegov sopotnik. Na sliki: Tihomir si ogleduje uničeni avtomobil. (Foto: Legan)
UBl
V™£/ ^ ^BREŽICE ®
Ste v zadmji za darilo?
Šopek nageljčkov ali vrtnic je primerno darilo za vsako priložnost. Naša dnevna proizvodnja je več tisoč cvetov v 6 barvah. Zahtevajte v najbližji cvetličarni
nageljčke ali vrtnice iz vrtnarije Čatež!
(STARI) DINARJI IN MARKE V NAHRBTNIKU:
Kje je 10 milijonov?
Oprostilna sodba za 22-letne9a Milana Hudoroviča - Kdo je ukradel nahrbtnik s premoženjem?
Senat okrožnega sodišča v Novem mestu, ki mu je predsedoval sodnik Janez Kramarič, je Milana Hudoroviča, 22-letnega Cigana iz ciganskega naselja pri Velikem Gabru, oprostil zaradi pomanjkanja dokazov.
Obtožen je bil, da je 7. marca letos ukradel nahrbtnik, v katerem je bilo 35.000 dinarjev, 12.250 nemških mark in štiri hranilne knjižice -v skupni vrednosti 100.650 dinarjev. Nahrbtnik naj bi bil v hiši Avgusta JerlahavVel. Gabru, kjer je tudi gostilna.
Obtoženec je delal pri Jerlahu in je pospravljal tudi prostor pod stopnicami, kjer naj bi bil nahrbtnik. Jerlah je pokazal precej negotovosti in je Hudoroviča obsodil, da mu je ukradel denar zgolj zato, ker je tam delal. Hudorovič se je peljal z vlakom iz Trebnjega v Novo mesto, kot sam pravi, da bi se prijavil na UJV in povedal, da ni ukradel on. Ko je šel iz Bršlina proti mesty, so ga dobili miličniki in odpeljali v pripor.
Hudorovič je veljal za pridnega in delovnega človeka, ki ni bil nikoli dodej kaznovan. Bil je eden izmed redkih, ki se je iztrgal svojemu okolju in živel normalno; pohvalijo ga vsi, pri katerih je delal.
Ubežnika iz zapora prijeta
Jug se je prijavil sam, Malnarja ujeli
Marjana Malnarja, starega 25 let, brez stalnega bivališča, kije 1. aprila letos pobegnil iz ljubljanskih zaporov, so prijeli 12. maja, ob 11. uri v bifeju na Rudniku pri Kočevju. Malnar je b3 zaprt zaradi klatenja in vlomov. Delal ni nikjer in tudi stalnega bivališča ni imel. Rojenje bil v Ljubljani, nazadnje pa je stanoval v Šalki vasi pri Kočevju.
Kaj so pred 80 leti pisale Dolenjske Kovice.
Mladočehi so pogoreli
Jeseni: Henček gre na »rajžo!«
Henček Burkat in njegovi fantje gredo jeseni na glasbeno turnejo v Ameriko in Kanado - Za naše rojake bodo pripravili vrsto koncertov
I Prvomajska nagradna križanka je zbrala tiste naročnike, ki so nam poslali njeno rešitev: dobili smo jih kakih 700. Sreča se je 11. maja nasmehnila
Nerazumljivo
Ko so na nekem sestanku v ribniški občini zastopniki gostinstva tožili, da je gostinstvo vedno v težavah, da ni donosno in podobno, je podpredsednik občinske skupščine inž. Alojz Marolt, ki je vodil sestanek, udaril po mizi in zmajal z glavo:
- Vraga, tega pa več ne razumem. Vso plačo zapijemo, pa je še vedno zguba!
Zakaj Rl?
Ko so predstavniki podjetja INLES Ribnica obiskali kolektiv podjetja „Javor“ iz Jusićev, občina Opatija, ki se je z novim letom združil z INLES, je nekdo izmed ribniških gostov' vprašal:
- Zakaj pa imajo tile naši iz Jusićev na avtomobilskih tablicah RI?
Nekdo - nekateri trdijo, da je bil to član delavskega sveta INLES Janez Češarek, ta pa trditev odločno zanika - mu je pojasnil:
- Kaj ne veš, da imajo RI od takrat, ko se združili z nami, pomeni pa to Ribnica!
Zapleteni datum
Kočevsko sodišče je pismeno povabilo neko žensko na razpravo in napisalo, naj pride L 2. (t. j. prvega drugega, se pravi 1. februarja). Ženska je prišla na sodišče 2. februarja, zato so jo vprašali:
- Zakaj pa niste prišli včeraj?
- Saj ste mi vendar napisali, naj pridem prvega ali drugega! In jaz sem prišla danes, drugega, ko imam več časa, se je izgovorila ženskaSeveda ji tudi sodišče ni moglo ničesar.
RAZISKAVE V NERAJCU
Delavci Geološkega zavoda Slovenije raziskujejo količine kamna v kamnolomu Nerajec, kjer namerava več črnomaljskih podjetij skupno z novomeškim Cestnim podjetjem izkoriščati kamnolom. Do zdaj so morali gramoz voziti iz hrvaškega Kamanja ah iz Mirne peči pri Novem mestu. Računajo, da bo kamnolom v Nerajcu dobil sodobno mehanizacijo.
Dolenjski zabavnoglasbeni ansambel Henčka Burkata, ki ga sestavljajo glasbeniki Henček Burkat - harmonika, bas — Slavko Vidrih, kitara - Bogdan Čater, klarinet - Viki Muženič in pevci Jože Križaj, Dušan Križaj, Tomaž Brank ter humorist Maijan Ro-bek, nima za seboj desetletne „življenjske dobe“, ustanovljenje bil namreč 1966. Vendar je po prvem večjem uspehu, ki ga je dosegel na oddaji ljubljanskega radia „Pokaži, kaj znaš“, s svojo prikupnostjo in melodiko, ki je blizu našemu človeku, dosegel veliko popularnost.
Iz ljubljanskih zaporov je pobegnil 1. aprila skupaj z Borisom Jugom iz Stare cerkve 17, ki je bil zaprt zaradi pretepov, pred sodiščem pa se bo moral zagovarjati še zaradi vlomov in drugih kaznivih dejanj.
Jug se je 24. aprila sam prijavil miličnikom. Malnar se je po pobegu klatil na območju občih Kočevje in Ribnica ter Poljanske doline.
J. P.
Henček in njegovi fantje so v teh sedmih letih obredli domala vso Slovenijo, gostovali so tudi v drugih jepublikah. Doma so bili vedno dragi gostje, saj se spominjamo izredno ugodnih ocen, ki jih je ansambel dobil ob nastopih. Da je ansamoel eden med boljšimi pri nas, dokazujejo tudi številni nastopi na ljubljanskem radiu in televiziji, posneli pa so tudi vrsto lepih plošč, po katerih ljudje zelo radi segajo; med boljšimi je vsekakor „Stari meh“, kije doživela veliko naklado.
Spominjam se nastopa Henčka in njegovih fantov v Bihaću, to je bUo ob jubilejnem X. Zletu bratstva in enotnosti. Del slovenskega programa so sestavljali Henčkovi fantje. Nastop je izredno užgal, sprejeti so bili
NA KRATKO
KRŠKO - Ob zaključku tedna RK je občinski odbor podelil 23 priznanj aktivistom in mentoij^n za dolgoletno delo. Za sodelovanje pri krvodajalskih akcijah so odlikovali tudi občinski sindikalni svet.
BREŽICE - Jutri se bo končala 5-dnevna politična šola za mlade člane ZK, ki jo obiskuje 60 udeležencev iz delovnih organizacij.
BOST ANJ - Mladinski aktiv bo v nedeljo zvečer pripravil mladinsko zabavno oddajo „Pokaži, kaj veš“, na kateri bodo sodelovali tudi mladinci iz sosednjih aktivov.
KRŠKO - Učenci krške osnovne šole ta teden pridno zbirajo gradivo za posebno številko „Prvega cvetja ki bo v celoti posvečeno predsedniku Titu.
VINICA PRI ŠMARJETI -Osrednja proslava praznovanja mladine iz Novega mesta bo v četrtek, 25. maja, dopoldne na Vinici pri Šmarjeti, kjer se bo zbralo več kot 1000 mladih. Ob tej priložnosti bodo sprejeli v mladinsko organizacijo 600 pionirjev.
MALI KAMEN - Ekipa prve pomoči iz te vasi je v soboto osvojila prvo mesto v občini in bo 3. junija tekmovala v Ilirski Bistrici.
BREŽICE - Predsedniki občinskih sindikalnih svetov Brežice, Krško in Sevnica so se dogovorili za vrsto tekmovanj v počastitev 30. obletnice JVL. Tekme bodo v kegljanju, rokometu, odbojki, šahu in atletiki.
KDO SI ZIDA HIŠO?
V noči na ponedeljek je neznanec vlomil v nedograjeno stanovanjsko hišo Ludvika Recka v Ulici like Va-štetove v Novem mestu. Odklenil je s ključem, ki gaje našel na skritem mestu, in odpeljal 100 kv. metrov obložnih klinker ploščic, hišni telefon in tri električne zvonce v skupni vrednosti 7.000 dinarjev. Kriminalisti so ugotovili, da je odprl še več drugih nedograjenih hiš, vendar ni ničesar ukradel.
(Povedali) smo vže zadnjič, da so Mladočehi zahtevali v državnem zboru, da se toži minister Senbom, češ da je prelomil vstavo, ko je osnoval brez dovoljenja češkega deželnega zbora v Toplicah okrožno sodišče. Zgodilo se je, kakor smo pričakovali; pogoreli so. Dobili so za svoj predlog samo 41 glasov. Naši poslanci so trije glasovali zoper Čehe, drugi pa se glasovanja niso vdeležili. Prepričani smo, da tudi istrska slovanska poslanca svojim rojakom ne bodeta koristila s tem, da sta se zavezala z Mladočehi.
(Na Ogrskem) je umrl ogrski trgovski minister Baroš. Bil je mlad — vnet Madžar, radi česar so ga pokopali na državne stroške z največjo častjo - a nam je škodoval v trgovini, kjer jc mogel.
(Francoska) republika (ljudovlada) se je jako utrdila po zadnjih volitvah. Pripomoglo je k temu gotovo mnogo papeževo pismo do francoskih škofov, v katerih so jim priporočili, naj priznajo ljudovlado.	‘	\
(V o 1 i t v e) v občinski zastop bomo Novo-meščani imeli začetkom junija. Da so tak«, volitve važne, vam „Novice“ ne bodo pripovedovale; dobro veste sami, da ima občinski zbor skrbeti za blagor mesta v vsacem oziru. Posebno važen pa bodo ravno zastop, katerega imamo
tako prisrčno, da si tega ni nihče predstavljal.
Še bi lahko pisali o nastopih. Igrali so tudi za naše izseljence v Zahodni Nemčiji. Znali so našim rojakom pričarati pesem rodnih krajev, dolenjskih gričev, cvička, hramov in vedrosti dolenjskega človeka ... Igrali bodo tudi letos na velikem izseljenskem pikniku v Škofji Loki
4. julija.
Veliki uspehi v domači „areni“ so jim odprli tudi pot v Ameriko in Kanado. Odpravljajo se na turnejo, ki bo trajala od 14. septembra do 30. oktobra. Imeli bodo številne nastope za naše rojake, obiskali pa bodo Montreal, Toronto, Hamilton, Cleveland, Chicago in še nekatera druga mesta. Čaka jih torej naporna, vendar nadvse hvaležna turneja; saj je srečanje z rojaki na oni strani enkraten doživljaj.
Henček se z vso vnemo pripravlja na veliki obisk; ljubiteljem slovenske narodne umetnosti želi pokazati svoje znanje in smisel za lepo pesem.
S. DOKL
Henček Burkat in njegovi fantje pojdejo jeseni na naporno turnejo, zabavat gredo naše izseljence v Ameriki in Kanadi (Foto: S. Dokl)
Naslednje jutro na pogorišču pri Šetinčevih v vasi Sela pri Brežicah. Vzroke požara komisija še raziskuje (Foto: Jožica Teppey)
NA P0M0C JE PRIHITELO SEDEM GASILSKIH DRUŠTEV
Ogenj jim je že drugič uničil dom
Lahko bi rešili vse. £e bi imeli v vasi telefon - Z avtom so poslali kurirja po dežurnega električarja iz Sel v Brežice, da je izklopil tok
voliti sedaj, kajti ravno za njegovega poslovanja se bodo zidala železnica. Ne bomo vam imenovali nikacega imena, ampak samo svetujemo: pogovorite se med seboj in volite može, ki so pošteni, nesebični, vneti za mesto in sploh vse, kar nam je sveto in drago. — Da mora lice našega mesta ostati slovensko, o tem mislim, vam niti govoriti ni treba!
(Pri porotnih) obravnavah pred tukajšnjim c. kr. okrožnim sodiščem bili so obsojeni: Kolbezen Albert, radi hudodelstev, posilne nečistosti in oskrumbe na 3 leta težke ječe; Gliebe Jožef, radi hudodelstva ponarejanja denarja na 5 mesecev ječe; Deželan Martin, radi hudodelstva, tatvine na pol-četrto leto težke ječe; Antonija in Terezija Zubljan, radi hudodelstva tatvine in deležnosti na tatvini na 20 mesecev težke ječe; Trdan Josefa, radi hudodelstva zažiga; Žagar Matevž pa je bil od za-tožbe radi hudodelstva ponareje kovanega de-
naiia oproščen.	.
(Veliko) obokano skladišče (magacin) se takoj v najem da. Pod pod šancami in četvero sedežni voz (kočija je naprodaj). Več se izve pri Skabemetu v Novem Mestu.
(Iz DOLENJSKIH NOVIC 15. maja 1892)
9. maj 1972. Mračilo se je in vas Sela pri Brežicah se je tiho pogrezala v noč. Pri Šetinčevih so vključili televizor. Domači sin Tone (33 let) je poslušal poročila. Brat Tinče (26 let) je nesel mleko sestri v Mihalovec, 22-letni Maijan pa je bil na obisku pri sosedu. Sestra Nežica (19 let) je tedaj stopila k piščancem. Takole pripoveduje: „Prišla sem do kolamice in nenadoma zagledala, da je koruznica nad hlevom vsa v ognju. Na ves glas začnem kričati, da gori, in sosedje so bili v trenutku pri nas.“
kako človeško žrtev. Gašenje bi bilo bolj učinkovito, če bi imeli v vasi telefon in telefonično poklicali dežurnega električarja.
Klicu siren se je odzvalo razen Mosteca še šest društev. Na pomut‘ so prišli gasilci iz Mihalovca, iz Loč, Gaberja, Velikega Obreža, Bukoška in iz Sel. Zadnji so bili brez orodja. Dogodek opozarja spet na pomanjkljive možnosti za obveščanje, saj bi lahko rešili več, če bi imeli za te namene v vasi telefon.
Šetinčevim je pogorela stanovanjska hiša, gospodarsko poslopje in šupa. Družina je že drugič ostala brez strehe. Prvič je gorelo pred dvajsetimi leti. Oče je bil kovač in takrat je požar zanetila iskra v kovačiji. Nekaj tednov po tistem jc Šetinčevim zgorel gozd v Dobravi. Tisto leto je zbolela tudi sedemletna
Zbrala se je vsa vas. Ljudje so hiteli reševat živali, pohištvo in drugo premoženje. Na varno so odpeljali kravo in teličko, svinjo in piščance. Iz stanovanjske hiše pa so nosili na plan pohištvo, posteljnino in obleko.
Gasilci z Mosteca so prihiteli* na kraj nesreče v rekordnem času. Začeli so gasiti, toda le tisti del poslopja, kjer čezenj ni bila speljana električna napeljava. Vse drugo je gorelo naprej. Hitro so poslah kurirja z avtomobilom v Brežice, da je poiskal električarja. Taje moral najprej odklopiti elektriko za vso vas, ker bi sicer požar lahko zahteval še
Kljub poplavam je suša!
S prispevki naših sodelavcev v natečaju za „Fotografijo tedna že nekaj časa nismo zadovoljni. V tem tednu so nam sicer slike poslali: Uroš Kastelic iz Novega mesta - „Godba na pihala“, Polde Pungerčar iz Mirne peči - „Deček in pes“, Zvone Šeruga iz Sel pri Ratežu -Književniki v novomeški gimnaziji44 in Tone Zalokar iz Krškega, Ki ie poslal več posnetkov; vendar se kljub poplavi slik nismo mogli odločiti za fotografijo tedna. Še najbliže našim zahtevam je bil Tone Zalokar s svojimi hortikulturnimi prispevki, ki pa so žal preveč lokalnega pomena. Vsem fotografijam manjka osnovnih novinarskih kakovosti, ki jih naši sodelavci znajo poiskati. Prepričani smo, da vam zanimivosti zlasti v maju ne bo manjkalo!
Će hočete, da bo fotografija prišla v poštev zđ naslov „Fotogratija tedna44 mora biti posneta v preteklem tednu, motiv mora biti izviren, slika tehnično zadovoljiva in narejena na formatu 13 x 18 cm (ali vsaj 200 kvad. centimettov za druge formate), v uredništvu pa mora biti vsaj v ponedeljek do 12. ure (za tekočo številko). Pošiljke, ki bodo zamudile ta rok, bomo upoštevali v izboru za pošljite tudi primeren (kratek) opis z prispevkov ne bomo upoštevali. Prosimo temnih slik.
Torej ne pozabite na osnovne kdaj je bila slika posneta,
. S sliko drugače pre-
kje je bila posneta in kdo ali kaj je na sliki.
Za vsako objavljeno fotografijo honorarja, za fotografijo tedna pa so 200 dinarjev. Posnetke pošljite do 22. ura
UREDNIŠTVO DOLENJSKEGA LISTA
teden
hčerka za otroško paralizo in zdaj je kot invalidka v zavodu.
Počasi so prebredli najhujše in si opomogli. Šest otrok se je poročilo in odšlo od hiše, pet jih je še doma. Razen najmlajš^ hčerke so vsi zaposleni.
Vzroke požara raziskuje komisija. Domači domnevajo, da je bil ogenj podtaknjen, in hčerka Nežka trdi, da je v mraku videla za hišo moškega, ki se je nato izgubil med drevjem. V zvezo s tem spravljajo potovalno torbo z ženskim perilom, ki so jo odkrili na koruznici in za katero so po požaru ugotovili, da je bila ukradena.
JOŽICA TEPPEY OPEKEL SE JE
10. maja popoldne je Martin Brodarič iz Rosalnic v delavnici Novo-tehne v Metliki popravljal moped. Ko je uporabljal varilni aparat, seje vnela posoda za olje. Gorečo posodo je Brodarič vrgel stran, vendar naravnost v bencin, ki se je takoj vnel Ko je skušal oboje odstraniti, se mu je vnela obleka. Z opeklinami II. stopnje so ga odpeljali v novomeško bolnišnico, v delavnici pa je škode za 500 din.
46, Novo mesto.
Denar in knjige smo izžrebancem medtem že poslali po pošti«
Prvomajska zabava: ponujamo 30 nagrad!
VSE PRIDE NA DAN
Poneverba ob čebuli
Kopitarna: kuharica izkoristila zaupanje
naslednjim reševalcem:
DENARNE NAGRADE bodo dobili: Danica Poje, osnovna šola Prevole, Hinje - 250 din; Jože Knavs, Podpreska 22, Draga pri Kočevju - 200 din; Jože Mešiček, Ži-gerski vrh 10, Sevnica — 150 din in Ankica Krivec, Dobova 20 - 100 din.
26 LEPIH KNJIG PA BODO DOBILI: Mihelca Saje, Šentjernej 147;
Božo Starešinič, Gradac 84 v Beli krajini; Mimi Mikec, Puščava 1, Mokronog; Marija Čampa, Zapotok 20,
Ribnica; Renata Trinko, Podzemelj 4, Gradac v B. k.; Janez Povše, Dol.
Podboršt 3, Mirna peč; Ivanka Iskra,
Goriča vas 46, Ribnica; Marija Kogovšek, Koroška 4j Ljubljana.
Franc Novak, Sahovec 18, Dobrnič; Cilka Javornik, Vojsko 6, Koprivnica pri Brestanici; Tine Bibič,
Pišece 32; Marjan Horvatič, Primož 6, Studenec; Marija Kambič, Gradnik 11, Semič; Jernej Žagar, Ul. Talcev 1, Kostanjevica na Krki; Janez Rugole, Osilnica 14; Jožica Šircelj,
Vrh 49, Boštanj; Frančiška Gašpe-rič, Sečje selo 22, Vinica pri Črnomlju; Nataša Milenovič, Bušeča vas, Cerklje ob Krki.
Bojan Čampa, Kidričeva 9, Kočevje; Tine JevnUcar, Vrhovo 4, Velika Loka; Marica Bergant, Sela 6,
Semič; Kristina Pfeifer, Boštanj 57;
Polde Kranjc, Šentlenart 52, Brežice; Olga Andrejčič, Muzejska 10,
Novo mesto; Vladka Novak, Žužemberk 38, in Dušanka Ličina, Prečna
ZGODBA, KI JO JE NAPISALO ČLOVEŠKO ŽIVLJENJE
V skrbnih rokah čez ledeno Sočo!
Dodobra bi se morali delavci sevniške Kopitarne objesti čebule in še nekaterih podobnih kmetijskih pridelkov, če bi jih pojedli toliko, kot so pokazali računi ‘njihove kuharice, ki je izstavljala lažne dobavnice, denar pa spravljala v svoj žep.
Dolgo ji ni nihče prišel na sled, ker ni niti pomišljal, da bi ženska poskušala na tak način priti do neupravičenega zaslužka. Kot kuharica za potrebe tovarne je imela, kot so povedali na milici v Sevnici, dovoljenje, da je obračunavala in izplačevala denar pri nakupovanju za potrebe kuhinje. Ker je videla, da ji zaupajo, so ji prišle v glavo omamne misli o lahkem zaslužku. Začela je pisati dobavnice na izmišljena imena, denar pa si je prisvojila. Skupna vrednost poneverbe znaša približno poldrugi milijon starih dinarjev.
Naivna kuharica, za katero na postaji milice niso želeli povedati imena (ki pa je poneverbo takoj priznala), se bo morala zagovarjati pred sodiščem.
DUŠAN JEVTOVIĆ, eden izmed najplodovitejših srbskih naivnih slikarjev, bo to soboto ob 18. uri odprl samostojno razstavo v Galeriji likovnih samorastnikov v Trebnjem. O slikarju, ki nam predstavlja predvsem srbsko življenje, bo govoril Zoran Kržišnik, ravnatelj Moderne galerije, koncertni del sporeda pa bodo dali Šentjemejski oktet ter Zvonka in Jože Falkner, člana novomeškega gledališča. — Na sliki: DUŠAN JEVTOVIĆ, NA VASI
Novomeščanka Dragica Rome je po več kot 20 letih zvedela za Ime J človeka, ki jo je ranjeno 1943 nesel čez naraslo Sočo - Srečanje ob 5 Soči je bilo posebno doživetje, ki ni minilo brez solza gonjenja
Partizanka prvoborka Dragica Rome iz Novega mesta je po 21 letih slučajno zvedela za hrabrega rešitelja, ki jo je v maju 1943 nesel v naročju ranjeno čez naraslo in mrzlo Sočo. Bilje primorski aktivist Mirko Fratnik, ki je tudi drugače pomagal pri\ razvoju narodnoosvobodilnega gibanja v tem dehi slovenje zemlje. Domačini so pomagali partizanom, saj so poznali vsako skrivno stezičko pod Matajurjem, Stolom in ob bistri lepotici naših gora — romantični Soči. Nadomeščali so jim dragocene oči.
Dragica Rome partizanka-bolničarka loškega odreda se je prostovoljno prijavila, da gre na Primorsko oživljat svobodoljubno misel, ki je toliko let živela pri Primorcih, katere je desetletja tlačil fašistični škorenj. Na dolgo, nevarno in naporno pot so se odpravili pred koncem leta 1942, šli so prek zasneženih snežniških gozdov v Vipavsko dolino. Tam so jih domačini, ki so samo slišali za partizane, sprejeli s svojo znano domačnostjo. Borci se niso počutili tako vame kot v nedrjih notranjskih gozdov, vendar so jim domačini skušali nadomestiti vse tisto, kar jim je manjkalo.
Dragica se bo za vse čase spominjala dogodka, ki se ji je tako globoko zarezal v spomin. Zgodil se je natanko pred 29 leti: bilo je 18. maja 1943, ko je na novo ustanovljena Gradnikova brigada na cesti Bovec-Kobarid napadla italijansko avtomobilsko kolono. Ko so se Italijani otresli presenečenja, so jo pritisnili za partizani, ki so se morali umakniti pod Stol. Vendar fašistom preganjanja ni bilo dosti, pritiskali so za umikajočo se brigado. Po kraškem kamenju in redkimi grmiči so piskale mine in drobci so oglušujoče trgali nebo ...
Proti popoldnevu je mina težko zadela borca Izidorja Stresa. Močno je krvavel. Dragica in komisar
Gašper sta v skromnem zavetju borovega grmička nudila pomoč ranjencu. Seveda so skupinico zagledali Italijani Kmalu je v neposredno bližino pripiskala mina in Gašperja močno zadela v roko, tako da je kasneje izkrvavel Dragica pa je bila ranjena v stopalo, koleno in hrbet; malo je manjkalo, da ji drobec mine ni odtrgal roke ...
Kljub številnim ranam je bila še toliko pri moči, da je z nadčloveško voljo sama nadaljevala pot z brigado proti Matajurju.
Italijani zalezujejo ranjence
Zasledovanje se je nadaljevalo. Italijani so opazili, da ima brigada precej ranjencev, zato niso hoteli zamuditi priložnosti, da obračunajo z napadalci. Vedno bolj so se približevali beguncem. Še več: fašisti so prihajajoči skupini pripravili zasedo. Vendar je samo slučaj pomagal, da so opazili fašiste. Življenje je viselo na nitki! Drug za drugim so se ranjenci zvalili po strmem bregu med redke grmičke in v maj lin ih globačah ležali skoraj dva dni brez hrane in vode. Lakoto so si tešili z redko traVo, žejo pa z rosnimi kapljicami Vendar jim je to ohranilo življenje. Ko se je ozračje nekoliko umirilo, so jih poiskali terenci in jih z velikimi napori v glavnem na svojih hrbtih
ponoči prenesli prek narasle Soče pri Idrskem, kjer je bil še najbo^ primeren prehod jdo Vršnega, od tam pa v partizanski bolnišnici „Podkum“ oziroma „Pod Pošli-čem“ v grapi med vasema Vrsno in Krn.
Snidenje v šmarjeških Toplicah
Pred leti je bila Rometova na zdravljenju v Šmarjeških Toplicah, kjer je nepričakovano .sreč,ala primorskega aktivista Ivana Kuranči-ča-Hajduka. Ko je Primorec slišal za pohod partizanskih ranjencev čez Sočo, se je spomnil na pripovedovanje svojega soseda Mirka Fratnika, ki je pravil o nenavadnem boju za ranjene partizane v maju 1943 ...
Spet solze po toliko letih
Srečanje na Primorskem z rešiteljem in njegovimi svojci je bilo za Novomeščanko posebno doživetje. Skupaj so obujali spomine, ogledali so si kraje, kjer se je mlada partizanka bojevala, krvavela, jedla travo, lizala roso ...
Te dni je minilo natanko 29 let, odkar se je kot v filmu odvijala pretresljiva drama pod Matajurjem, ki bo v zapiskih iz narodnoosvobodilne vojne ostala zapisana kot veliko dejanje, ki jih v tistih težkih dneh ni ravno manjkalo. Ljudje so premagovali težave z nadčloveškimi napori. Prenašali so jih, ker jih je k temu vodila neuničljiva vera v zmago pravičnosti ...
S. DOKL
Dragica Rome danes in pred 30 leti
„Sami ste zabredli vanj. No, sedaj imate malo prostora, premaknite se. Več ni mogoče!“
„Blagorodni mladenič, ljubi gospod, vidim, da sem vas krivo sodil! “ je rekel Ivan Andrejevič hvaležno, navdušen nad pridobljenim prostorom, in pretegnil zatekle ude. „Saj vem, kako ste na tesnem,-toda kaj morem? Vidim, da slabo mislite o meni. Zato dovolite, da dvignem svoj ugled v vaših očeh, dovolite, da vam povem, kdo sem in da sem tukaj proti svoji volji, verjemite mi. Nisem zavoljo tistega, kar vi mislite . . . Mene je grozno strah.“
„Boste molčali ali ne? Če naju zasliši, bova prekleto v škripcih, razumete? Pst .. . on govori.“ In res: starčev kašelj je pojenjeval.
„In veš, dušica,*4 je rekel hripavo in s solzavim napevom, „veš dušica, khi, khi! Uh, nesreča! Fedosjej Ivanovič mije svetoval, naj pijem rmanov čaj. Slišiš, dušica? “
„Slišim, ljubi moj.“
„Rekel je torej, naj pijem rmanov čaj. Pa sem mu povedal, da si stavim pijavke. Ne, je rekel, rmanov čaj je boljši, Aleksander Demja-novič, res vas pozdravi, vam povem . . .Khi! Khi! Oh, ljubi bog! Kaj pa ti misliš, dušica? Khi! Khi! Oh, sveti moj patron! Khi! Khi! . .. Da je rmanov čaj res boljši? . .. Khi! Khi! Khi! “ in tako dalje.
„Mislim, da bi bilo dobro poskusiti še s tem zdravilom,” je odgovorila soproga.
„Da, dobro! Jetiko imate, .mi je rekel, khi, khi! Jaz pa sem mu odgovoril: Ne, to bo protin in vnetje želodca, khi, khi! In morda še jetika, je rekel. Kaj pa ti misliš, dušica ... hki, khi... bo res jetika? “
„Oh, ljubi bog, zakaj to kar naprej govorite? “
,»Da, jetika! Dušica, ti se pa sleci in uleži, khi, khi! . .. Jaz sem nocoj nahoden!"
„Uh!“ je vzklinknil Ivan Andrejevič. „Za božjo voljo vas prosim, odmaknite se!“
. „Prav čudim se, kaj je z vami: Zakaj ne morete ležati na miru? “ „Ogorčeni ste name, mladi mož, užalili bi me radi. Vidim. Bržkone ste ljubimec te dame, ne? “
„Molčite! “
„Ne bom molčal! Ne boste me komandirah! Najbrž ste res ljubimec. Če naju odkrijejo, jaz nisem nič kriv, jaz nič ne vem.“
„Če ne boste tiho,“ je rekel mladenič in zaškrtal z zobmi, „bom rekel, da ste me vi privlekli semkaj; rekel bom, da ste moj stric, kije , vse svoje premoženje pognal. Potem res ne bodo pomislih, da sem ljubimec te dame.“ ,
„Gospod, za norca me imate! Izrabljate mojo potrpežljivost.“
„Tiho ali pa vas prisilim k molku! Vi ste moja nesreča! Povejte no, zakaj ste tukaj? Brez vas bi že nekako preležal do jutra, nato pa se izmuznil.“
„Jaz pa ne morem do jutra ležati pod posteljo; jaz sem pameten, pošten, in navsezadnje - imam tudi zveze ... Kaj mislite ali bo res tukaj prenočil? “
„Kdo? “
„Ta starec ...“
„Seveda bo. Niso vsi možje vaše sorte. Nekateri spijo tudi doma.“ „Gospod, prosim vas, gospod!“ je kriknil Ivan Andrejevič, trd od strahu. „Verjemite mi, da tudi jaz spim doma; tole nocoj se mi je zgodilo prvič. O bog! Vidim, da me poznate! Kdo pa ste, mladi mož? Takoj mi povejte, prosim vas, nesebično mi povejte, kdo ste? “ „Čujte, sedaj pa bom uprabil nasilje! .. .“
„Dovolite mi, dovolite, gospod, da vam povem, pojasnim vso to nerodno zadevo ...“
„Nobenih pojasnil! Ne bom poslušal! Nočem vedeti. Molčite ali pa bom ...“
„Toda jaz ne morem ...“
Pod posteljo je nastal rahel boj in Ivan Andrejevič je utihnil.
„Dušica, kaj pa je to? Kot da se mački preganjajo."
„Kakšni mački? Kaj vam le pade v glavo!“
Soproga očitno ni vedela, o čem bi se pogovarjala z možem. Bila je tako prepadena, da si še zmeraj ni mogla opomoči. Zdaj je vzdrhtela in napeto prisluhnila.
„Kakšni mački? “
„Mački, dušica. Pridem zadnjič domov pa sedi naš maček Vaška v mojem kabinetu in prede in prede. No, kaj pa je, Vaška? ga vprašam. On pa: mjau, mjau, kot da mi hoče nekaj povedati. Ljubi bog, sem si misli, pa menda mi ne naznanja smrt? “
„Kakšne neumnosti pa govorite nocoj! Sram vas bodi, prav res!“ „Saj ni nič hudega, dušica, nikar se ne jezi. Vidim, da bi ti bilo neprijetno, če bi umrl, no - ne jezi se, kar tako govorim! Daj, dušica, sleci se in pojdi v posteljo. Jaz bom še malo posedel, dokler se ne uležeš.41
„Ljubi bog, nehajte no; kasneje . . .“
„No, no, ne bodi huda! Ampak res se mi zdi, kot da miši škrebljajo.44
„Na! Prej mačke, zdaj miši! Res ne vem, kaj vam je.44 „Dobro, dobro. Le tako sem rekel . . . khi, khi, khi! O ljubi bog! Khi, khi. . .44
„Čujte: zganjate tak hrup, da je že starec zaslišal,44 je pošepetal mladenič Ivanu Andrejeviču.
„O, če bi vedeli, kako je z mano! Kri mi teče iz nosa.44 „Naj kar teče, molčite; počakajte, da stari odide.44 „Toda, mladi mož, zamislite se v moj položaj: saj sploh ne vem, pri kom ležim.44
„Ali bi vam bilo udobneje, če bi vedeli, ali kaj? Saj tudi mene ne zanima, kako se pišete. No, pa povejte!44
„Ne! Le zakaj . . . Jaz bi le rad pojasnil, kako po neumnem sem . ..“
„Pst . . . stari spet govori.44
„Dušica, pa res nekaj škreblja.44
„Ah, ne! Le vata v ušesih te preveč tišči.44
„Saj res, kar se tiče vate. Ali veš, da zgoraj, nad nama . . . khi, khi! Nad nama torej . . . khi!44 in tako dalje.
„Zgoraj? 44 je pošepetal mladenič. „O hudiča! Jaz sem pa mislil, da je to tretje nadstropje. Sva res v drugem? 44
„Mladi mož,44 je z drhtečim glasom pošepetal Ivan Andrejevič, „kaj govorite? Za božjo voljo, zakaj vas to zanima? Tudi jaz sem mislil, da je to zadnje nadstopje. Bog nebeški, ali je šfe eno nad nama?- v
„Pa se res nekaj premetava,44 je rekel starec in slednjič nehal pokaš-ljevati.
„Pst! SUšite!44 je pošepetal mladenič in stisnil obe roki Ivana An-drejeviča.
„Gospod, moje roke stiskate kot v kleščah. Pustite me.44 „Pst! ...“
Rahel boj in pod posteljo je spef zavladal molk.
„Veš, srečal sem torej lepotico . ..“ je spregovoril starec.
„Katero lepotico? 44 gaje ustavila žena.
„I no, tisto ... saj sem ti prej povedal, da sem srečal na stopnicah brhko damo, ali pa sem pozabil povedati. Spomin mi peša. Najboljša je šentjanževa roža . . . hki!44 „Kaj govoriš? 44
„Šentjanžev čaj je Ueba piti; pravijo, da res pomaga ... khi, khi! Res pomaga!44
„Vi ste ga zmotili!44 je rekel mladenič in zaškrtal z zobmi.
„Rekel si, da si prej srečal neko lepotico. Katero pa? 44 je vprašala žena.
(Nadaljevanje sledi)
POTA Ii\ STO/
Dežurni poročajo
AVTOMOBILSKI TATOVI -Ljubljančan Rado Bukva je prijavil, da so mu 9. maja z osebnega avtomobila, parkiranega pri motelu na Otočcu, ukradli obe zadnji luči in brisalce. Oškodovan je za 560 dinarjev. Novomeščanu Francu Jermanu pa je nekdo ukradel kolo z ,.renaulta “ in ga oškodoval za 180 dinarjev.
VINSKI BRATCI — Črnomaljski miličniki so pridržali do iztreznitve Štefana Možino iz Črnomlja, ker je razgrajal in razbijal v Lahinji. Naslednji dan, 13. maja, so pridržali Jerneja Bučana iz Britofa pri Kranju, ki je pijan oviral promet vs Črnomlju. Metliški miličniki so tega dne pridržali Petra Badovinca, ker je razgrajal v gostilni Na Dragah. 14. maja so metliški miličniki pridržali tudi Jusufa Mujkića iz Male Kla-duše, ker je v gostilni Car razgrajal in razbijal stole. Novomeški miličniki pa so pridržali do iztreznitve Jurija Cesarja z Muhabera, ker se je pijan vozil z mopedom po Novem mestu. Vse so prijavili tudi sodnikom za prekrške.
TATOVI NE IZBIRAJO - 9. maja je neznanec ukradel Alojzu Turku iz Novega mesta iz nezaklenjene garaže moped, vreden 2.500 dinaijev. Isto noč je nekdo odpeljal izpred stanovanjskega bloka na Zagrebški cesti v Novem mestu kolo Rudolfu Miklavčiču. Vredno je 300 dinaijev, našli pa so ga naslednji dan v Gotni vasi. V noči na 12. maj so tatovi odpeljali gumi voz, vreden 5.600 dinarjev, izpod kozolca Antona P antana v Vinji vasi. 13. maja so ukradli Vinku Sanjkoviču z Rago-vega moped modre barve LJ 74-749. Imel ga je na dvorišču hotela Kan-dija. 14. maja je tat ukradel Marku Klincu iz Novega mesta 1.000 dinarjev, ki jih je imel v kuhinjski omari. Ivanu Selaku iz Novega mesta so s Prešernovega trga ukradli moped NM 56-046. 6. maja pa so Mariji Nosan z Rateža ukradli purana, vrednega 150 dinaijev. Tatvino je prijavila 9. maja.
KOMU IGRA? - 9. maja je Anton Rajer iz Žabje vasi prijavil miličnikom, da mu je neznanec iz nezaklenjenega avtomobila ukradel magnetofon, vreden 1.200 dinaijev. Avto je bil parkiran pri javnih skladiščih v Bršlinu.
KARAMBOLIRANA ŠKODA -
11.	maja so v Dolenjskih Toplicah našli karamboliran avto znamke škoda. Miličniki so ugotovili, da je last Iva Janca iz Ljubljane, ki so mu avto ukradli iz garaže dan prej.
MED TEKMO — 11. maja popoldne je neznan tat izkoristil priložnost in med nogometno tekmo na stadionu v Novem mestu, vlomil v garderobno omarico ter Branku Fartlju ukradel 1.000 dinaijev.
V SKLADIŠČE - V noči na 12. maj je neznanec vlomil v skladišče Mercatoija na Otočcu, od tam pa še v trgovino in na pošto. Denaija ni našel, odnesel je nekaj jedi in štiri brisače ter naredil za 170 dinarjev škode
SMREKOVI PLOHI - 12. maja je Anton Vukšinič iz Kostanjevice prijavil, da so mu iz nedograjene hiše v Gotni vasi ukradli 30 smrekovih plohov, desk in nekaj podpornih stebrov. Oškodovan je za
4.000	dinaijev.
UTOPITEV - 12. maja so v vaški mlaki pri Cikavi našli utopljeno 30-letni Milko Starič iz Cikave pri Trebnjem. Staričeva je šla po vodo
10.	maja, na blatnem robu pa ji je spodrsnilo, da je padla v vodo in utonila.
V ZIDANICO - Mirenčanu Ivanu Urbiču je neznanec v noči na 13. maj vlomil v zidanico na Kamnu pri Šentrupertu. Jedi in pijače so mu ukradli za 40.000 dinaijev.
OGENJ - 13. maja okrog 13. ure je začelo goreti v kleti hiše Viktoija Kovačiča v Rodinah pri Črnomlju. Otroci so se igrali z vžigalicami: ožgan je strop, uničenega je nekaj orodja, škode pa je za 500 dinarjev.
OSUMLJENI - 14. maja je Tončka Brudar iz Plemberka prijavila novomeškim miličnikom, da ji je neznanec iz stanovanja ukradel 800 dinarjev. Osumili so A. K. z Dolža, zoper katerega je preiskovalni sodnik odredil pripor.
SMRT V BAZENU
V nedeljo dopoldne so prišli na izlet v Čateške Toplice šolski otroci iz Č^zme. 38 učencev, ki je znalo
?lavati, se je odšlo kopat v bazen. !ez čas so na dnu bazena opazili učenca 7. razreda Sveta Ivan ca-Darka iz Čazme. Takoj so ga potegnili iz vode in ga odpeljali v brežiško bolnišnico, vendar mu ni bilo pomoči. Zdravnik meni, da ga je zadela srčna ah možganska kap.
MISLI PREJ, POTEM BO PREPOZNO!
Veselice rade dajo silno moč
Novomeško okrožno sodišče: Drago Strojin obsojen na eno leto in štiri mesece strogega zapora zaradi dveh kaznivih dejanj
Kljub preobrazbi, ki jo doživlja Dolenjska in ki spreminja vasi v mesta, kmetijstvo pa v industrijo, nekaterih navad ne moremo izkoreniniti. Za nekatere smo lahko veseli, da ostajajo, druge pa nam niso v ponos. Veselice, alkohol, objestnost, pretepi — potem pa jok, kes, žalost, opravičevanje, sodišča.
Tako je bilo tudi prejšnjo sredo, ko je pred senat okrožnega sodišča v Novem mestu, ki mu je predsedoval sodnik Janez Pirnat, sedel 22-letni Drago Strojin iz Malega Lipovca 7, v novomeški občini.
Lani je bil priložnostno zaposlen v Ljubljani in okolici Na
zatožno klop je sedel, ker je 2. avgusta lani na veseličnem prostoru na Dvoru okrog 2. ure zjutraj napadel Karla Rajeija, ga z udarcem z roko v obraz zbil na tla, nato pa ležečega večkrat brcnil s čevljem v glavo. Med drugim mu je prizadejal izliv krvi pod trdo možgansko ovoj-
Prvi trenutki po usodnem udarcu. Silva Vire je neprevidno stekla čez cesto, tako da jo je zadel z avtomobilom Viljem Rupnik iz Ljubljane.
nico, kar je bilo smrtno nevarno. Strojin je bil obsojen tudi zato, ker je 6. septembra lani med 17. in 18. uro vzel Mihaelu Novincu v njegovem stanovanju v Ljubljani tranzistor, vreden okrog 900 dinaijev.
Sodišče je Strojina obsodilo na enotno kazen 1 leto in 4 mesece strogega zapora, odredilo je tudi pripor do pravnomočnosti.
Žalostna zgodba z Dvora je hkrati opomin, da je treba imeti svoja ravnanja in dejanja venomer v oblasti. Cena za trenutke nepremišljenosti in velikega junaštva je pač predraga, čas za premišljevanje v zaporu pa odločno predolg, da bi kazalo ta dejanja ponavljati...
BREZ DOVOLJENJA
V soboto popoldne sta se na cesti
III.	reda v Orehovem pri Sevnici z avtomobilom zaletela Maijan Pintar iz Polane pri Jurkloštru in Maks Marinič iz Perova. Pintar je pripeljal iz radeške. smeri, vozil je brez vozniškega dovoljenja. V nepreglednem ovinku mu je Marinič pripeljal naproti po sredini ceste. Sopotnici Ana Pintar in Milena Marinič sta se hudo poškodovali in so ju odpeljali v celjsko bolnišnico. Škodo so ocenili na 15.000 din.
CIGANSKI PRETEP
12. maja popoldne so se pri trgovini v zadružnem domu v Bršlinu stepli pijani Cigani Janko, Franc in Dušan Brajdič. Že opiti so prišli v trgovino in kupih pivo, med pitjem pa so se sprli. Janko je pobegnil v trgovino, Dušan in Franc pa sta hotela za njim. Ko so se vrata odprla, je Janko potegnil nož in zabodel Franca v prsi, Dušana pa v roko. Janko Brajdič je v priporu, še isti večer pa je v Žabjaku zagorela Jan-kova_ baraka. Kaže, da gre za požig iz maščevanja.
ŽEPAR OPERIRA
V ponedeljek je spreten žepar na živilskem tigu v Novem mestu ukradel Ani Mežnar iz Kristanove ulice v Novem mestu torbico z 80 dinaiji. Žepaija niso našli. Torej pozor: že-paiji so zadnje čase v Novem mestu spet na delu!
NEZGODA, KI JE HUDO PRIZADELA TREBNJE
V nesrečo za dobro drugih ljudi
Toliko nesrečam smo že bili žalostni kronisti, toda še nikoli tako presunljivi, kot se je zgodila pred bencinsko črpalko v Trebnjem v sredo zvečer. Ustavljen promet, gruča ljudi na cesti, sredi njih na tlaku v krvi drobno telesce 1.3-letne deklice, ob njej razsuti lističi Rdečega križa in kovanci, zbrani za pomoč neznanim ljudem. Zbirala jih je Silva Vire, podmladkarica Rdečega križa, v tednu Rdečega križa za trpeče, pomoči potrebne ljudi, neznane reveže. Kaj je lepšega kot prisluhniti nesreči soljudi, delati za blagor drugih, ne glede na to, kdo so in kje živijo? Tako so jo učili dobri ljudje, in pridružila se je tisočim slovenskim pionirjem, ki so v teh dneh trkali na domove, na vest nas vseh.
Neskončno (bigi so bili trenutki, ko smo čakali na rešilni avtomobil. Kar trojica zdravnikov je bila ob njej na cesti, toda nihče ji ni mogel kaj več pomagati. Pritulila je sirena in čez čas je Trebnje iz Novega mesta dobilo sporočilo: zelo kritično je, pripravljen je treba biti na najhujše.
V	soboto je prišlo sporočilo, katerega so se vsi bali: deklica je mrtva.
Kako se je moglo to zgoditi, kaj ste poprej ukrenili? Na to vprašanje je odgovoril vršilec dolžnosti ravnatelja osnovne šole v Trebnjem Franc Režun: „K meni je prišel predstavnik občinskega odbora Rdečega križa in predlagal, da bi po zgledu drugih slovenskih šol tudi naši podmladkaiji sodelovali v nabiralni akciji. Sam sem imel pomisleke in sem zato vprašal za mnenje učiteljski zbor, ki je sklenil, da otroci višjih razredov lahko sodelujejo, če jim to dovolijo starši. Tovarišice, ki so vodile akcijo, so zbrale učence, sestavile razpored in z veseljem so otroci preštevali zbran denar po vsakem nabiralnem dnevu.
Sopotnikova smrt
Na cesti Krških žrtev je 8. maja Franc Zakšek s Senovega na neregistriranem motornem kolesu' peljal dva sopotnika: Jožeta Dolenca s Senovega in Živorada Negića, ki dela v rudniku Senovo. Zaradi prevelike hitrosti Zakšek ni zvozil ovinka, vsi trije so padli po tleh. Negić je tako nesrečno padel, da je med prevozom v novomeško bolnišnico umrl. Zakšek in Dolenc sta bila laže poškodovana, Zakšek je vozil brez izpita in vinjen.
Po dve ekipi hkrati sta zbirali ob avtomobilski cesti: ena na desni, druga pa na levi črpalki. Dohoda ob obeh črpalkah sta mogoča, ne da bi bilo otrokom treba čez avtomobilsko cesto. In potem se je to zgodilo, proti večeru, ko je bilo zbiranje že končano in je uboga deklica hotela kar čez avtomobilsko cesto, čeprav so voditelji akcije otrokom posebej zabičevali, naj se ne bližajo avtomobilski oesti, ker tam nimajo kaj iskati."
Prosvetne delavke Darinka Japelj, ki je toliko let posvetila delu Rdečega križa, Tončka Grandovec, Anica
Silva Vire
Kržan niso mogle zadrževati solz, ko so ponavljale to pripoved. Kot da bi se nesreča zgodila kateremu izmed njihovih lastnih otrok.
Uboga deklica, zbirala je za druge, v svoji neprevidnosti pa zašla v nesrečo, ki je tako boleče odjeknila med ljudmi.
M. LEGAN
POGOJNA KAZEN:
Avtoprevoznikov bes
Franc 2ivec je, ko so ga peljali v zapor, sramotil SFRJ in njene organe oblasti
Zaradi nepravilnega prevažanja tovora s kamionom je ljubljanski sodnik za prekrške kaznoval avtoprevoznika Franca Živca s Pangerč grma pri Stopičah, starega 37 let, na 1000 dinaijev kazni. Ker pa kazni Živec ni hotel plačati, mu je sodnik v skladu z zakonom odmeril za vsakih 30 din en dan zapora in mu izdal odločbo o spremembi denarne kazni v 34 dni zapora.
Tudi zaporne kazni Živec ni prostovoljno sprejel in tudi miličniki iz Novega mesta so ga trikrat iskali. Ko
pa so ga četrtič le našli, so ga 27. avgusta lani odpeljali v Novo mesto. Živec se sicer ni niti upiral niti nasilno obnašal, je pa sramotil SFRJ in njene najvišje organe oblasti. Zaradi kaznivega dejanja žalitve države je bil po 174. členu kazenskega zakona obsojen na dva meseca zapora, senat okrožnega sodišča, ki mu je
Eredsedoval Janez Pirnat, pa mu je azen pogojno odložil za dve leti.
Pri sodbi so upoštevali, da je dejanje storil v razbuijenosti in izjemnih okoliščinah in da se miličnikom sicer ni upiral.
m&Mmm
msm:
Cesta in miselnost
Zaradi neprevidnega prehitevanja z nasprotne strani - smrt pred bencinsko črpalko na Otočcu. Zaradi prepovedanega prečkanja ceste pri črpalki pri Trebnjem - huda nesreča otroka. Bolj ko se bliža turistična sezona, več je sporočil o težkih prometnih nesrečah na cesti, ki je uradno imenujemo „E 94“. Ljudje ji pravijo avtomobilska cesta, v resnici pa je dvopasovnica med Ljubljano in Zagrebom.
Slika v tem okviru pravzaprav simbolizira našo miselnost: prehitro smo prestopili bregove reke umirjenega življenja, ki je dišalo po kmečkih vozovih, po konjih in po počasni vožnji. Bedasto merimo svoj ugled po številu konj pod pločevino avtomobila, po skrajno primitivnih merilcih hitrosti, po prehitevanjih v ovinkih in na polnih črtah merimo pogum - po številu krst v mrtvašnicah pa lahko drugi za nami merijo našo neumnost in nepremišljenost.
Moderna vojna gre z bojišč na cesto. Ta naša cesta, ki nam je prinesla toliko napredka, je v dobrem desetletju postala tlakovana s krvjo. Črne točke na njenem zemljevidu - naj se ime-
nujejo Jezero, Karteljevo, Gmajna ah kako dnigače — pa so nam v možganih zarisane samo kot pike na zemljevidu, ne pa kot nesreče, pri katerih so krivi in nedolžni plačevali tveganje z glavo!
t\ nmedft
paragrafi
Zato kljub vsem opozorilom še vedno vozimo noro in bedasto, prehitro in nepravilno. Še vedno pozabljamo, da smo šele včeraj sedli za volan, pa hočemo biti avtomobilski dirkači.
Še vedno tudi pozabljamo, kako majhen je korak od norosti v smrt. Brezobzirno drvimo in spravljamo v nesrečo sebe in druge, igramo se s smrtjo in se smejimo za volanom. In pozabljamo, da smo pred letom še vozili voz, v katerega so bili zaprežem konji iz hleva, zdaj pa bi radi enako uspešno poganjali drug voz s konji iz tovarn. Prvega smo se učili voziti stoletja, drugega se hočemo naučiti v nekaj dneh!
J. SPLICHAL
BOŠTANIl VRGLO GA JE IZ AVTOMOBILA - 9. maja popoldne Rajko Jaglič iz Kasaz ni zvozil blagega dvojnega ovinka v Boštanju. Pravi, da mu je naproti pripeljal tovornjak, in ko se mu je umaknil na' desno, je pred seboj opazil žensko, ki je stala ob cesti. Tedaj ga je zaneslo, da se je prevrnil po nasipu. Med prevračanjem ga je vrglo iz avtomobila, a je ostal nepoškodovan. Škode je za 10.000 din.
KRAKOVSKI GOZD: ZASPAL
- Albert Račič s Čateža je 10. maja zjutraj v Krakovskem gozdu zaspal za volanom, zapeljal na levo in trčil v tovornjak, ki ga je naproti pri-preljal Mirko Vidervol iz Sušja pri Ribnici. Tovornjak se je po trčenju po nasipu prevrnil na bok, škode pa je 25.000 din.
BREZA:	NEPREVIDNI	TO-
VORNJAK - Nikola Cerovac iz Duge Rese se je 11. maja z avtomobilom nemške registracije peljal proti Zagrebu. Pri Brezi mu je naproti pripeljala kolona vozil, ki jo je začel prehitevati tovornjak. Tovornjak in osebni avto sta se oplazila, nato pa je osebni avto vrglo po nasipu. Tovornjak je odpeljal naprej, škodo na osebnem avtomobilu pa so ocenili na 15.000 din.
BROD: S STRANSKE POTI -Venceslav Bukovec se je 11. maja gutraj peljal proti Straži, ko mu je v Brodu s stranske poti pripeljal pred avto z osebnim avtomobilom Dragomir Mitojevič z Broda. Škode je za
14.000	din, laže pa je bila poškodovana Antonija Milojević.
GORJANCI: ZANESLO GA JE
- Tovornjak, ki ga je vozil Zagrebčan Ante Brzica, je 11. maja dopoldne na Goijancih na mokri cesti zaneslo na rob, da se je prevrnil na njivo in obstal na strehi. Škode je za 4000 din.
BRŠLIN: TRČIL V VOJAKA -Franc Rajer iz Ždinje vasi se je 11. maja s fičkom peljal proti Mirni peči, vendar ga je že v Bršlinu zaneslo na levo, da je zbil na tla vojaka Emka Isiča in Smajila Alagića. Vojaka sta bila laže poškodovana, na fiČku je za 5000 din škode.
VINICA: NESREČA NEMCA -
A.	Konrad Blugger, nemški državljan, je 11. maja zvečer s svojim for-dom trčil v hišo št. 11 na Vinici. Vozniku ni bilo nič, na avtu je za 9000 din škode.
DOBLIČE:	ZEMLJA SE JE
UDRLA - Niko Škot iz Doblič seje
12.	maja popoldne s tovornjakom peljal v Dobličah po klancu navzdol. Na ozki in razmočeni poti je tovor-
njak potegnilo na levo, pod zadnjimi kolesi pa se je udrla zemlja. Tovornjak se je prevrnil in obstal na strehi, sopotnik Ivan Rudman pa je padel iz kabine in se poškodoval po glavi. Odpeljali so ga v novomeško bolnišnico, na tovornjaku pa je za 6000 din škode.
NOVO MESTO: POTNIKI V BOLNIŠNICI — Novomeščan Peter Košele in Ivana Rozman z Bleda sta
12. maja zvečer trčila pri skladišču Krke v Novem mestu. Škode je za
12.000 din, laže pa sta poškodovana oba voznika in sopotnica Martina Košele. Vse so odpeljali v novomeško bolnišnico.
BIČ: PO SREDI CESTE - Zagrebčan Vladimir Maltar je 13. maja pri Biču peljal po sredi ceste in trčil v tovornjak s prikolico, ki ga je naproti pripeljal Karlovčan Radovan Rodič. Maltar je bil težje poškodovan, škode je za 8000 din.
VRH: OPLAZILA STA SE - V vasi Vrh blizu Šentjerneja sta se 13. maja oplazila fičo in austin 1500, ki sta ju vozila Rafael Škoda iz Gor. Prekope in Matija Gorjanc z Lavrice.
V	tej nesreči je bilo škode za 2500 din.
NOVO MESTO: V OGRAJO -Novomeščana Marjana Grilca, ki se je 13. maja z avtom peljal po Partizanski cesti, je začelo v ovinku na mokri cesti zanašati. Trčil je v ograjo pljučnega oddelka bolnišnice in nato obstal na pločniku na cestni, strani. Škode je za sedem tisočakov.
OTOČEC: PODRL KAŽIPOT -Janes Gotlib iz Lutrškega sela se je
13. maja zvečer z osebnim avtom peljal proti križišču na Otočcu: v križišču ga je zaneslo s ceste, da je izruval kažipot in železni cestni smernik. Škode je za 2000 din.
JUGORJE:	NAROBE PRE-
HITEVANJE - 14. maja je Metličan Vekoslav Bezeg, sicer na delu v Nemčiji, pri Jugorju dohitel avto, ki ga je vozil Josip Frančič iz Raz-pojnika, in ga začel prehitevati. Tedaj je naproti pripeljal Ljubljančan Rudi Turk. Bezeg je najprej trčil v Ljubljančana, nato pa se v Frančičev avto. Škode je za 70.000 din.
KOČEVJE: VELIKA ŠKODA -Fičko in kombi sta trčila 12. maja ob 6.40 na križišču Cankarjeve in Tomšičeve ceste v Kočevju. Osebni avto, ki gaje vozil Ludvik Veselič iz Kočevja, je pripeljal po neprednostni Cankarjevi cesti in zavil v križišče na Tomšičevi cesti, kjer je trčil v kombi, ki ga je vozil Ivan Vesel iz Kočevja. Osebni avto se je nekajkrat prevrnil. Škode je bilo za 9000 din. Voznika, ki sta bila trezna, nista bila poškodovana.
OBA VINJENA
V	ponedeljek ob 18.30 sta se na cesti Vinica-Čmomelj pri Kvasici oplazila z avtomobiloma Mihael Sudac iz Kanižarice in Alojz Matkovič iz Doblič. Oba sta peljala prehitro in po sredi ceste. Škode je za
5.000 dinaijev, poškodovan ni bil nihče. Ker sta vozila pod vplivom alkohola, so obema vzeli vozniško dovoljenje.
10
DOLENJSKI LIST
Siran uredil: J02E SPLICHAL
St. 20 (1155) - 18. maja 1972
Franc Beg.
EETRTKBV INTERVJU
Samoprispevek izglasovan
A
NOVOMEŠKI KOMITE ZK
Brez počitka
Ta mesec: o liku Tita na srečanju letos sprejetih komunistov
Prejšnji teden sprejeti delovni načrt občinskega komiteja ZK do konca junija upošteva akcijski program občinske konference. V tem in prihodnjem mesecu bodo člani komiteja posvetili največ skrbi uresničevanju ustavnih dopolnil in stabilizacijskih ukrepov, razvoju samoupravnih odnosov, sprejemanju mladih članov v ZK in idejnopolitičnemu izobraževanju komunistov, organizaciji splošnega ljudskega odpora in razreševanju stanovanjske problematike.
Z direktorji gospodarskih in drugih delovnih organizacij ter vodji služb splošnega sektoija v podjetjih bodo priredili posvet o uresničevanju ustavnih dopolnil, zlasti določil 21. in 22. dopolnila in drugih, ki zadevajo dislocirane obrate. Na ta posvet bodo iz CK ZKS povabili Petra Toša in Zvoneta Dragana. Zatem bodo obiskali več delovnih organizacij in se s predstavniki samoupravnih organov pogovarjali o razvoju notranjih odnosov v vprašanjih, ki se nanašajo na določila o temeljnih organizacijah združenega dela.
Se v tem mesecu bodo priredili srečanje komunistov, ki so bili v ZK sprejeti letos. S tem bodo počastili 80-letnico rojstva tovariša Tita. Na srečanje, na katerem bodo osvetlili lik tovariša Tita kot komunista in revolucionarja, bodo povabili tudi tovariša Miho Marinka.
Tisti, ki so stavili na uspeh nedeljskega in ponedeljkovega referenduma, dobro poznajo zavest naših ljudi in njihovo pripravljenost, da primaknejo svoj delež za skupno stvar. Samoprispevek za šole so izglasovali v trinajstih krajevnih skupnostih. Le v krajevni skupnosti Mali Slatnik je za uvedbo samoprispevka glasovalo manj kot 50 odstotkov volivcev oziroma samo 473 odstotkov.
V posameznih krajevnih skupnostih so samoprispevek izglasovali takole: Novo mesto 64,7 odst., Birčna vas 54,9, Brusnice 87,5, Bučna vas 73, Dolenjske Toplice 86,8, Gabije 63,4, Orehovica 68,9, Otočec 79,1, Prečna 56,6, Stopiče" 73, Straža 72,4, Šentjernej 83,1 in Žužemberk 57,9 odst.
Od 27.241 volivcev, vpisanih v štirinajstih krajevnih skupnostih, se jih je glasovanja udeležilo 24.222. O
RAZVIJAJO PRAPOR
Združenje rezervnih vojaških starešin v Straži bo v soboto, 20. maja, ob 19. uri, v domu Svobode priredilo prodavo, na kateri bodo počastili 80-letnico predsednika Tita in 20-letnico organizacije rezervnih oficirjev in podoficirjev. Združenje bo na tej prodavi razvilo svoj prapor.
PRIZNANJA AMD
Na jutrišnjem občnem zboru novomeškega AMD, ki se bo začel ob 18. uri v sindikalni dvorani, bodo podelili priznanja zaslužnim članom, sprejeli delovni načrt za na-, slednje obdobje in izvolili novo vodstvo.
uvedbi samoprispevka so se odločali na več kot 200 glasovalnih mestih. Najboljšo udeležbo so imeli v Dolenjskih Toplicah, na Otočcu in v Šentjerneju in nekaterih drugih krajevnih skupnostih, kjer so imeli glasovanje v nedeljo.
V ponedeljek se je glasovanja v novomeški krajevni skupnosti udeležilo 8563 ljudi od 10.171 vpisanih v volilne imenike. V obeh dneh je večina glasovala že v dopoldanskem času. Po ugotovitvah volilnih komisij je bila udeležba v nedeljo in ponedeljek ponekod manjša zaradi dežja, ki je zadržal doma zlasti bolne in ostarele ljudi.
Po mnenju predstavnikov družbe-no-političnih organizacij, ki so oba dneva nestrpno pričakovali izid glasovanja, je referendum uspel po pričakovanju, čeprav so nekateri menili, da bfbili zadovoljni tudi z ne-kqj več kot 50 odst. glasov „za“. Izidi v posameznih krajevnih skupnostih so ohrabrujoči, ponekod tudi presenetljivo dobri.
Občani na referendumu niso privolili le v samoprispevek, ampak so tudi podprli pravilno odločitev občine in aružbeno-političnih organizacij o postopni gradnji, obnovi in preureditvi osnovnih šol v Dolenj-
skih Toplicah, Brusnicah, Šentjerneju, na Otočcu, v Žužemberku, Stopičah in v Novem mestu. Načrt naj bi uresničili v sedmih letih, samoprispevek občanov v trinajstih krajevnih skupnostih pa bo začetni kapital za veliko nalogo.
Različen začetek
% Valentin Dobnikar: »S premikom delovnega j 5 časa v nekaterih tovarnah bi mnogo dosegli!« £
V prejšnjem četrtkovem intervjuju je direktor NO-VOTEKSA inž. Avgust Fajfar zastavil inšpektorju za promet pri UJV Valentinu Dobnikarju vprašanje, ali bi lahko odpravili gostoto prometa v Novem mestu s povečanjem števila avtobusov v mestnem javnem prometu. Vprašani je odgovoril:
- Ena izmed mogočih rešitev je prav gotovo tudi v tem. Za začetek bi bilo treba mestni javni promet okre-
piti, vendar pa bi bil tak začetek težak. Tisti lastniki osebnih avtomobilov, ki stanujejo v obrobnih naseljih, ki imajo tam, kjer delajo, dovolj velike parkirne prostore, tisti, ki jim ni žal denarja za gorivo, ki jim ni žal sklopk in zavor, bi se vozili še naprej. Lahko bi se zgodilo celo to, da bi bili avtobusi v začetku prazni. Ugotovimo lahko le to, da tistega, ki naj bi s takšno akcijo začel, nimamo in da organ, ki bi se pri občini ukvarjal s takšnimi zadevami, pogrešamo. Zastonj je pričakovati, da bo problem prometa v Novem mestu rešila milica, čeprav lahko k temu veliko prispeva.
— Ste torej črnogledi?
- Popolnoma črno spet ne gledam! K zmanjšanju mestnega prometa bo, kot sodim, veliko prispevala ureditev parkiranja na Glavnem trgu. Mnogi, ki se zdaj gne-
tejo z vozili po mestu, bodo, ko bo treba parkiranje na Glavnem trgu plačati ali pa parkirati na kakšnem oddaljenem parkirišču, vožnjo po mestu opustiti. Takšna vožnja pa je tudi sicer precej draga, vsekakor pa veliko dražja od javnega prometa. Zavore in sklopka na vozilu zelo trpijo pri neprestanem speljavanju. Med vožnjo v nizkih prestavah je precej večja poraba bencina. Ob tem ne bi smeli pozabljati na izpušne pline, s katerimi prav v konicah zelo zastrupljamo zrak v mestu.
- Imate morda kak svoj predlog?
- Zelo preprosta rešitev je premik začetka delovnega časa v tovarnah. Če bi n. pr. začeli uslužbenci (ti se največ vozijo z avtomobili) v nekaterih tovarnah delati pozimi ob 6.30, poleti pa ob 5.30, bi se gostota prometa v konicah zelo zmanjšala. Katerim tovarnam tako spremeniti začetek delovnega časa, bi se dalo ugotoviti s štetjem, seveda pa se takoj spet srečamo z vprašanjem, kdo naj takšno štetje opravi. S tem ne bi rešili vsega, saj bi še vedno ostal pereč promet v popoldanskem času in ob sobotah dopoldne, vendar bi to, kot sem že rekel, precej omilile parkirne ure na Glavnem trgu.
Moje vprašanje: Ko prebiram odgovore v četrtkovih intervjujih,* se mi zdi, da se vse preveč oslanjamo na predpise, premalo pa na dobro voljo. V mestu je zadnje čase zelo veliko prizadevanj za ozelenitev, za nasade in cvetje, veliko pa je tudi brezvestnežev, ki takšna lepa prizadevanja uničujejo. Starši in šola, oboji bi morali neprestano vzgajati otroka tako, da bi bolj spoštoval javne naprave v mestu. Predsednik hortikulturnega društva naj pove, kakšna so prizadevanja tega društva prav v vzgojnem pogledu!
M. JAKOPEC
Občinska skupščina v Novem mestu ima novega predsednika. To je Avgust Avbar, dosedanji podpredsednik, čigar kandidaturo so podprli Socialistična zveza, Zveza komu-
Avgust Avbar: „Ne bo blagih
sapic..
VELIKA ZMAGA VOLJE IN ZAVESTI LJUDI
Za samoprispevek, ki bo v neizmerno pomoč pri gradnji šol v naslednjih * sedmih letih, so glasovali v trinajstih krajevnih skupnostih novomeške občine - Proti so bili le volivci v krajevni skupnosti Mali Slatnik
Ugovor odbornika Jožeta Rebernika (na sliki v sredini) zoper predvideno zazidavo na območju Ulice Majde Šilc v Novem mestu ni zalegel, čeprav je bil podkrepljen s podpisi večjega števila stanovalcev in lastnikov zasebnih hiš. Občinska skupščina je prejšnjo sredo vprašanja urbanizma in zazidave reševala na kraju samem. Njen delovni izlet z dvema avtobusoma je trajal več kot tri ure. Med drugim si je ogledala predvideno lokacijo za ELO in prostor za novo kmetijsko šolo pod Trško goro. (Foto: Ivan Zoran)
MENJAVA NA OBČINSKEM VRHU:
Krmilo prevzel Avgust Avbar
Novi predsednik občinske skupščine: »Ne pričakujemo brezvetrja!« - Franci Kuhar ob razrešitvi: »Odhajam z mirnim srcem!« - Dosedanjemu predsedniku se je zahvalil Franc Beg, predsednik Socialistične zveze
nistov in sindikat. Z 58 glasovi ob enem „proti“ so ga izvoliti odborniki obeh zborov na skupni seji 10. maja. Kdo bo podpredsednik, še ni znano, ker do te seje niso našli kandidata, ki bi bil pripravljen prevzeti to funkcijo. Napovedali pa so, da bodo novega podpredsednika zanesljivo izvolili na naslednji seji.
„Težko najdem besede, s katerimi bi se razodel pred vami,“je takoj po izvolitvi dejal novi predsednik Avbar. „Zavedam se odgovornih in zamotanih nalog občinske skupščine, tembolj, ker sem prepričan, da čas do izteka mandatne dobe ne bo v znamenju blagih sapic, ampak prej hudih viharjev. Izkazano zaupanje me preseneča, obljubljam pa, da bom storil vse, kar bom zmogel, da bo ta občinska skupščina uresničila svoj program.“ S temi besedami je Avgust Avbar potrdil, da bo nadaljeval zamisli skupščine, zastavljene pod predsedstvom Francija Kuharja, ki je odgovorni položaj predsednika iz zdravstvenih razlogov odložil.
„S te dolžnosti odhajam s popolnoma mirnim src^m,“ je zadnjikrat predsedujoč občinski skupščini kratko rekel Franci Kuhar, preden so ga odborniki soglasno razrešili predsedniške dolžnosti. Razrešitev so izglasovali brez ene same minute razprave in poskusov, da bi Kuhar v zadnjem trenutku svojo odločitev morda le preklical. Razpravljati tudi ni bilo kaj, saj je tov. Kuhar dovolj utemeljeno in prepričljivo navedel razlog za odhod, po pismu, ki ga je hkrati poslal občinski skupščini in družbeno-političnim organizacijam, pa so njegovo razrešitev podprli SZDL, ZK in sindikat.
Ob odhodu s predsedniškega mesta' se je Franciju Kuhaiju za njegov trud, sodelovanje in razumevanje v
NOV
SANITARNI INŠPEKTOR
Medobčinske inšpekcijske službe v Novem mestu so se okrepile: Pavel Erjavec, višji sanitarni tehnik iz Ivančne gorice, je postal novi sanitarni in komunalni inšpektor. Po odhodu dosedanjega inšpektorja Mihe Gostiša v pokoj je bilo delovno mesto nekaj časa prosto.
NA GLAVNEM TRGU VENDARLE
Odmrznjena preureditev
Plot na Glavnem trgu je postal Novomeščanom trn v peti. Avtomobiliste bode, ker jo jim ogradili toliko parkirnega prostora, druge, ker je gradbišče onkraj dede že od jeseni mrtvo. „Zakaj se vendar ne premakne? “ negodujejo ljudje vsevprek. Zastoj pri preurejanju Grmove hiše je zaskrbel občinsko skupščino, odbornik iz Novega mesta pa je prejšnji teden zastavil v zvezi s tem tako imenovano odborniško vprašanje.
Na vprašanje, kje se je zataknilo, je odgovoril Marico Ivanetič, ravnatelj šolskega centra za gostinstvo:
„Po prvotni zamisli bi morala biti obnova oziroma preureditev Grmove hiše končana do konca lanskega leta. -Po nalogu spomeniško-varstvene službe pa smo morali dela ustaviti, ker so v hiši našli stvari posebne kulturnozgodovinske vrednosti. Glede na to smo morali obnovitvene načrte bistveno spre-
meniti. Trenutno smo s tem tako daleč, da se bodo lahko dela nadaljevala še v maju. Računamo tudi^ da bo preure<|itev končana do konca tega leta.
Poseg spomeniškovarstvene službe seveda ni škodil namenu preureditve. V tem pogledu se ni nič spremenilo, saj _bodo prostori v celoti služili gostinstvu. Med zastojem smo se odločili, da naredimo korak naprej. Tako bo preureditev zajela tudi ozadje, kjer sta zdaj še OMP Instalater in Tobak, prostori pa bodo za restavracijo.
Na kratko rečeno, bi imeli v Grmovi hiši dve samopostrežni restavraciji: eno za predšolske otroke in šolpje, eno za delavce - in v pritličju slaščičarno. Dodal bi še, da se bo delavska restavracija v celoti preselila v Grmovo hišo, ko bo vse nared, pa bomo njene dosedanje prostore zaprli.14
I. Z.
občinski skupščini in družbeno-poli-tičnih organizacijah zahvalil predsednik občinske konference SZDL
PRIPRAVLJENI
V novomeški občini so se pripravili za morebitne naravne ali druge nesreče. Vsaka krajevna skupnost ima štab za civilno zaščito, v to pa je vključenih več kot 3.800 ljudi. 1.614 odraslih prebivalcev (zlasti ženske) je opravilo tečaj prve pomoči, 17.000 ljudi pa se je udeležilo predavanj v okviru organizacije civilne zaščite.
Bogat praznik v Škocjanu
SVET WALTA DISNEYA - Pri Mladinski knjigi te dni sprejemajo naročila na komplet Disneyevih del. Štiri knjige obsegajo izbor najboljših stvaritev največjega prijatelja otrok. Na več kot 1000 straneh je 1.200 štiribarvnih ilustracij. Komplet knjig stane 300 dinarjev.
UMAZANO MESTO - Veter, ki ponavadi dviga nadležen prah, prejšnje dni meščanov ni motil, predvsem zaradi obilnega deževja, ki delavcem komunalnega podjetja že dalj časa dela uslugo. Kljub temu bi moralo komunalno podjetje za čistočo mesta bolje poskrbeti in pločnike ter cestišče vsaj enkrat na teden sprati.
ODVZEM KRVI - V mesecu aprilu je zdravstvena služba Slovenije cepila prebivalce proti črnim kozam. Zaradi tega je bilo ustavljeno odvzemanje krvi po programu, ki so ga imeli na novomeški transfuzijski postaji. Sedaj mestni Rdeči križ vabi vse krvodajalce in krvodajalke, da se ponovno udeležujejo krvodajalskih akcij, ker je zaloga krvne plazme pošla. Odvzem krvi bo še naprej vsak torek na transfuzijski postaji.
PRESELITEV FINOMEHANIKE - S Partizanske 7 seje Finomehani-ka Celje, poslovna enota Novo mesto, preselila na Cesto herojev 13.
ŠTAFETA MLADOSTI - Zvezno štafeto mladosti smo sprejeli v nedeljo zvečer na Prešernovem trgu. Sprejemu, ki je bi obogaten s krajšim kulturnim programom, je prisostvovalo malo meščanov.
TRŽNICA - Kljub močnemu deževju je bila ponudba ta ponedeljek na tržnici dobra. Številnih prodajalcev kiča dež ni motil, zato pa je bilo povpraševanje na njihovi strani pre-
Franci Kuhar: poslej le odbornik in poslanec
i
V počastitev krajevnega praznika Škocjana, 30. obletnice ustanovitve prvega narodnoosvobodilnega odbora in 80. obletnice rojstva tovariša Tita bodo v Škocjanu v nedeljo, 21. maja, ob 13.30 imeli prireditev z bo-gatim programom. Razen slavnostne seje sveta KS in članov nekdanjega NOO bodo še vaje gasilcev, otvoritev vodovodov v Osrečju (ob 16. uri), Stari Bučki (ob 17. uri) in Tomažji vasi (ob 18. uri). Imeli bodo tudi kulturni program.
- Ena gospa je rekla, da je novomeška kultura res uboga, saj se že po tem vidi, koliko jo odgovorni ce- v nijo, da še vedno ni asfalta do galerije. Dejala je, da bi tisti del Muzejske ulice že zdavnaj rešili blata, če bi tam stanoval kakšen imenitnik.
cej manjše kot pri branjevkah. Cene: zelje - 5 din kilogram, mlada čebula - 7, jajca po 0,70 din, suhe slive 7, stari krompir - dinar za kilogram, pomaranče 6, kumare 11, jabolka 6 din, korenček 9, paradižnik 18, češnje 10 din, paprika 25, solata 7, mladi in stari česen 10 din, limone 8, banane 7, fižol 10 din, če-bulček 5 in domači med 12 din za liter.
ROJSTVA - Prejšnji teden sta rodili Milena Bevc iz Kristanove 24 - Mojco in Jožica Burger iz ulice Ob Težki vodi 13 - Marka.
POGREBI - V prejšnjih tednih so umrli: Marija Retelj, gospodinja iz Irče vasi, Anton Retelj v 67. letu starosti, upokojenec iz Impoljce, in Jožefa Škerlj v 83. letu starosti, upokojenka iz Majde Šilc 7.
Vaja za nastop pred komisijo. Na nedeljsko tekmovanje so se ekipe prve pomoči v brežiški občini skrbno pripravile. Tekmovalo je 16 ekip, od tega 9 iz krajevnih skupnosti, ena od RK. in 6 iz podjetij. O zmagi so odločale desetinke točke. Prvo mesto je zasedla ekipa iz Globokega, drugo ekipa iz Artič in tretje ekipa iz Kapel. (Foto: J. Teppey)
POSAVSKEMU MUZEJU VEČ PROSTORA!
Maš vsakdanji dolg kulturi,
da nam ne bo nerodno pred obiskovalci, ki vsak dan prestopajo prag brežiškega gradu
Delo muzeja gre tiho mimo nas. Odborniki se srečajo s poročilom enkrat na leto, pohvalijo prizadevanja muzejskega vodstva in enoglasno priporočijo, naj skupščina resno upošteva sklepe o postopni izpraznitvi nujno potrebnih prostorov za razširitev.
Naš poslanec
Ne prehitrih ocen
O tem, koliko si kdo prizadeva kot poslanec, je med ljudmi veliko napačnih predstav, napačnih ocen in posploševanj. Poslanci se zavedajo tega, zato opozarjajo, da ocene njihovega dela v občini niso vedno realne.
Najbolj so popularni tisti, ki se na 'zasedanjih skupščine prijavijo k besedi, in če ni drugače, tudi zagrmijo. Drugi, ki so si veliko prizadevali na sejah odborov in komisij ter sodelovali pri oblikovanju zakonskih predlogov, priporočil in resolucij, so ostali v ozadju. Delo v odborih ni bilo nikjer javno predstavljeno tako, da bi volivci lahko razbrali, kolikšen trud so vložili vanj njihovi poslanci.
Pa še nekaj besed o povezavi z volivci. Pride poslanec mednje, našteje, zakaj vse se je zavzemal, pa ni bilo nič odmeva in volivci z njim vred udrihajo po skupščini, ki ni imela posluha zanj, posluha za njihovega poslanca in njihove interese. Toda ta poslanec ni povedal, da je bil njegov javni nastop prepozen, da ni bil dovolj preučen in dokumentiran in da ob sprejemanju neke odločitve poslanci niso mogli glasovati zanj.
Zaradi vsega tega poslanci sami opozarjajo, da njihovo delo ni tako preprosto in da morajo biti vse zahteve še kako utemeljene, sicer ni mogoče prepričljivo nastopiti. Izid glasovanja je dostikrat odvisen od tega, če je neka stvar pripravljena vnaprej in če se poslanci s širšega območja prehodno pogovorijo o njej. Le tako bodo imeli več možnosti, da jih ne bodo drugi preglasovali.
J. TEPPEY
V ustanovi se že nekaj let ponavljajo iste težave. Premalo je prostora in premalo ljudi. Letos prosi muzej za izselitev dveh strank, da bi tako pridobil zase tri prostore in uredil južni grajski trakt v prvem nadstropju. Tako bi končno lahko zaprli grajski hodnik in z njegovo obnovo poskrbeli za dostojnejši dohod na prireditve v slavnostni dvorani. Zanemarjeni hodnik je obiskovalcem koncertov, razstav in drugih prireditev vsakokrat pustil neprijeten vtis. Toda dokler so tam stanovalci, ima muzej vezane roke in ne more uresničiti svojih načrtov.
Krvodajalci, pridite!
Vse tiste, ki ste že dali kri, in tiste, ki se letos prvič odločajo za to humano dejanje, obveščamo, da bo spomladanska krvodajalska akcija v Brežicah 23., 24. in 25. maja. Rdeči križ vam bo hvaležen za odziv, zato pridite in s krvjo darujte življenje bolnikom in ranjencem.
V brežiški občini so prostovoljci že lani dokazali, da z razumevanjem sprejemajo in se odzivajo klicu za pomoč sočloveku, zato organizatorji akcije tudi letos pričakujejo vsaj tolikšno ali še večjo udeležbo občanov.
Na novo pridobljene prostore bi po izselitvi strank muzej uporabil za občasne in stalne galerijske razstave in za razširitev arhiva. Odborniki so na zadnji seji skupščine priporočali upravnim organom, naj resno računajo z izselitvijo letošnjo jesen in poskrbe strankam stanovanje v novih stolpičih.
S tem skupščina ni opravila vseh dolžnosti. Postopoma bo morala izprazniti še preostale prostore, ker je predvidena zunanja obnova gradu. Dokler so v njem stanovalci, se te naloge ni mogoče uspešno lotiti. Obnova bo trajala še štiri leta. Lansko jesen so na novo prekrili 1500 kvadratnih metrov strehe in obvarovali ta kulturni spomenik pred dežjem in snegom. V grajski dvorani so letos vstavili tudi nova zunanja okna. Obnova gradu je veliko deld, zato nihče od poklicanih ne bi smel ostati ravnodušen do zahtev muzeja, ki postopoma spreminja notranjo podobo gradu iz zanemarjenega poslopja v kulturno ustanovo.
J. TEPPEY
Za dobro naših otrok
Presrečen, hvaležen otroški nasmeh je vreden našega truda," je dejal predsednik Zveze društev prijateljev mladine brežiške občine tovariš Metelko na razširjeni seji predsedstva 10. maja, koje razglasil izid enoletnega tekmovanja. Med osemletkami je prvo mesto doseglo DPM Artiče, drugo DPM Pišece, tretje pa DPM Dobova; med nepopolnimi osnovnimi šolami je bilo prvo društvo iz Skopic, drugo iz Kapelj, tretje pa iz Bušeče vasi. Društva bodo dobila denarne nagrade, ki jih bodo porabili za letovanje. Letos bo v Savudriji preživelo počitnice 200 otrok, ki se bodo zvrstili v šestih izmenah, denar za to pa bodo društvom in občinski zvezi dali Komunalni zavod za socialno zavarovanje Celje, občinska skupščina in nekatera podjetja. Sklepne prireditve kurirčkove pošte se bodo udeležili tudi učenci iz brežiške občine: iz vsake osemletke po trije, iz nepopol-nihfšol pa po dva. V Ljubljani bodo gostje moščanske organizacije. Na koncu so še sklenili, da se bo tekmovanje nadaljevalo tudi letos in trajalo do 30. marca 1972.
D. VAHEN
TEKMOVANJE PIONIRSKIH ODREDOV
Za 30-letnico letalstva
Nagrade za najboljše sestavke in likovna dela
Garnizija Cerklje prireja v okviru
Eraznovanja tridesetletnice vojnega :talstva in protiletalske obrambe nagradno tekmovanje za pionirje in
NOVO V BREŽICAH
V AKCIJO ZA KAKOVOST IZDELKOV IN storitev se vključuje tudi Zdravilišče Cateške Toplice. Minuli petek so prikazovali filmski zapis svetovnega tekmovanja barmanov v Tokiu, sekretar sekcije barmanov Jugoslavije pa je ob tej priložnosti govoril o turizmu na Japonskem, na Formozi in v Hongkongu.
zvezno Štafeto mladosti
so slovesno sprejeli v ponedeljek zjutraj pred občinsko skupščino v Brežicah. Kljub dežju se je zbralo pred poslopjem na obeh straneh ceste na stotine, šolarjev in meščanov, ki so pozomo sledili kulturnemu programu. Dobrodošlico je zaigrala mladinska godba na pihala. Iz Brežic je štafeta krenila na pot v krško občino.
SLABO VREME ŽE NEKAJ ČASA ovira graditelje savskega mostu, zato so za nekaj dni preložili otvoritev, napovedano za 25. maj. Uradni rok za dokončanje je 1.junij. Prav zdaj napeljujejo na most razsvetljavo, delavci cestnega podjetja pa asfaltirajo dovozne poti in dovažajo gramoz na priključke.
ZA DANES JE SKLICANA seja sveta za urbanizem, stanovanjske in komunalne zadeve. Na dnevnem redu je razprava o zazidalnem načrtu Trnja. Za to območje je veliko interesentov, ki komaj čakajo, da bodo smeli graditi družinske hiše v novi stanovanjski soseski.
DVAINTRIDESET PIONIRJEV in njihovih mentorjev iz brežiške občine se bo konec tedna udeležilo sprejema kurirčkove pošte in proslave 30-letnice Zveze pionirjev Jugoslavije v slovenskem glavnem mestu. V Muzeju revolucije si bodo ogledali tudi razstavo o življenju in delu pionirjev med narodnoosvobodilno vojno.
SOBOTNE CENE PRI AGRARII: grah v stročju 4,60 din za kg, novi krompir 4,4, koleraba 8, korenje 8,60, ohrovt 5,50, por 5, paradižnik 18, solata 7, špinača 5, kumare 11,60, zeleni peteršilj 10, češnje 10, jabolka 7, limone 7,80, pomaranče 6,20, banane 7,60, orehova jedrca 38, paprika 29, zelje 5, čebula 5 in jajca po 60 din kos.
BREŽIŠKE VESTI
mladince nekaterih slovenskih šol. Učenci bodo sodelovali z literarnimi, likovnimi in drugimi prispevki, razpisanimi pod naslovom Vojno letalstvo.
lo tekmovanje organizira vojna pošta Cerklje z željo po poglobljenih stikih z osnovnimi šolami, da bi mladi čimbolj spoznali pomen našega vojnega letalstva in življenje letalcev v naši armadi. Zvedeli smo, da bodo na tekmovanju sodelovale pionirske organizacije iz osnovnih šol: Leskovec pri Krškem, Šentjernej, Prečna, Mirna peč, Dolenjske Toplice, Dobova, Cerklje, Senovo, Slovenske Konjice in Metlika.
Po omenjenih šolah, po želji pa tudi po drugih pionirskih organizacijah, bodo v kratkem začele krožiti potujoče razstave s fotografijami in drugimi dokumenti iz dela in življenja v enotah vojnega letalstva. Na šolah so pobudo za razstave in predavanja sprejeli z odobravanjem, saj bodo pionirjem in mladincem služila kot napotek za udeležbo na tekmovanju. Organizatorji obljubljajo nagrade za najboljša likovna dela in literarne sestavke.
M. J.
BREŽICE : PAPIRNIČAR
4:2
Radečani, ki se borijo za obstanek v ligi, so po vodstvu domačinov 2:0 izenačili, nato so Brežičani prevzeli pobudo in zanesljivo zmagali s 4:2.
GIMNAZIJA IN VOJAKI
Končane so delavske športne igre v odbojki in šahu. V odbojki so zmagali vojaki iz Cerkelj, pred ekipo osnovne šole; v šahu je zmagala gim-
Pet zlatih, 18 srebrnih in.25 bronastih Kajuhovih bralnih značk je podelila slovenska pesnica Neža Maurer v petek, 12. maja, najmarljivejšim mladim bralcem kostanjeviške osnovne šole. Na slavnosti v kulturnem domu je pesnica povedala nekaj svojih otroških in mladinskih pesmi, učenci so recitirali Kajuhove pesmi, mladinsko gledališče iz Ljubljane pa je uprizorilo „Indijance v Mali vasi“. Na sliki: učenci, ki so dobili bralna odličja. (Foto: I. Zoran)
S POSVETA 0 RAZVOJU KOZJANSKEGA V KRŠKEM
K napredku samo po dobrih cestah
Včeraj zamujeno želijo na Kozjanskem čtmprej nadoknaditi - Krška podjetja nameravajo v dveh, treh letih odpreti štiristo delovnih mest
nazija, sledijo: V. p. Cerklje, Slove-nijavino in IMV.
Kozjansko — pokrajina, upravno razdeljena med šestero občin, tri posavske ter laško, šentjursko in šmarsko, je še danes brez razvojnih jeder, ki bi zadrževala prebivalstvo pred nenehnim'izseljevanjem. Danes jih je na vsem ozemlju še kakih 41.000; da pokrajina ne bi postala nekoč „prazna“, ji mora naša skupnost čimprej pomagati. Osnovo za to pomoč predstavlja republiški zakon o pospeševanju razvoja na manj razvitih območjih.
Studija o razvoju Kozjanskega, ki jo po naročilu šestih prizadetih občin izdeluje dip. ekonomist Prelog, prihaja v sklepno fazo, ko bodo po splošnih ugotovitvah o razmerah
na tem slovenskem območju in o možnostih za razvoj znanstveno dokumentirano nakazane konkretne rešitve. Nedavni posvet v Krškem, ki se ga je poleg avtorja študije udeležil
KOLIKO ZA INVESTICIJE V GOSPODARSTVO?
Celuloza in Metalna na čelu
Pri investicijskih naložbah prednjači industrija
V krški občini se obeta letos izredno živahna investicijska dejavnost. Skupne gospodarske naložbe bodo dosegle 63 milijonov di-naijev, od tega bodo porabili za gradbene objekte 16 milijonov, za opremo 40 milijonov in šest milijonov za družbeni standard.
Pretežni del gospodarskih naložb napoveduje industrija. Glavni delež nosijo: Tovarna celuloze in papirja Djuro Salaj, Metalna Maribor za obrat na Senovem in Elektro Celje za enoto Krško. Del naložb v družbenem sektorju kmetijstva je predvidenih za opremo in za izpopolnitev obstoječih zmogljivosti, medtem ko so investicije za razvoj zasebnega kmetijstva omejene v programske okvire za preusmerjanje kmetij.
Industrijske naložbe cenijo na 50 milijonov, naložbe v kmetijstvu na 4,5 milijona din, naložbe v gradbeništvo na 3,5 milijona in naložbe v obrt na 2,7 milijona din. Za druge panoge so investicije znatno manjše.
Strokovne službe skupščine in komisija za družbeno-ekonomske odnose pri občinski konferenci ZK bodo spremljale celoten gospodarski razvoj v občini ter sproti obveščale skupščino o morebitnih odstopanjih od začrtanih razvojnih smernic za letos.
Negospodarske dejavnosti se usmerjajo predvsem na graditev komunalnih objektov (cest, vodovodov itd.), njihovi nosilci pa so krajevne skupnosti, ki v svojih programih upoštevajo velik delež sredstev iz prispevkov občanov.
J.T.
tudi podpredsednik republiške skupščine dr. Jože Brilej, naj bi osvetlil, kako si zamišljajo, razvoj dela Kozjanskega na območju krške občine. Vsi so bili mnenja, da je poglavitnega pomena gradnja sodobnih prometnih žil za povezavo z razvitejšimi občinskimi predeli. Bližnje obrobje, Senovo, Brestanica in Krško, naj bi namreč zagotovilo delovna mesta tudi odvečni delovni sili s Kozjanskega. Direktorji Papir-konfekcije, Sigmata, Žita in Agrokombinata so zagotovili, da bi pri njih ob uresničevanju razvojnih programov podjetij odprli več kot štiristo delovnih mest v dveh ali treh letih.
Ceste in drugi objekti bodo ob hkratnem zaposlovanju v nekmečkih poklicih pospeševali razvoj tržno usmerjenega, specializiranega kmetijstva, predvsem živinoreje in sadjarstva. Na krškem posvetu so opozorili, da velja izkoristiti dobre prirodne pogoje za donosnejše gozdarstvo. Ta gospodarska panoga bo neposredno koristila posavski lesnopredelovalni industriji, ki jo že tare pomanjkanje surovin.
Ž. ŠEBEK
Meje v Posavju niso več tako ostro začrtane kot pred leti, je na zadnjem posvetu medobčinskega sveta ZK ugotovil Maks Bflc (prvi z desne). Vsi člani sveta, ki so se oglasili v razpravi, so izrekli upanje, da se bo sodelovanje razširilo od političnih in oblastnih vrhov na delovne organizacije, krajevne in interesne skupnosti. (Foto: J. Teppey)
Titova štafeta skozi Krško
Četudi vreme nosilcem štafete mladosti v ponedeljek ni bilo naklonjeno, je štafetna palica po vnaprej določenem urniku obšla krško občino. Novomeščani so izročili štafeto s pozdravi za predsednika Tita krški mladini na Prekopi. Nato so priredili štafeti svečan sprejem v Kostanjevici. Štafeta se je ustavila še v Brestanici, nato so krški mladinci pri Rožnem izročili štafetno palico vrstnikom iz sevniške občine.
2.S.
črpalka do junija
Na Drnovem asfaltirajo dohode na novo bencinsko črpalko, ki jo gradi Pionir iz Novega mesta za podjetje Istra-benz iz Kopra. Rok za dokončanje je prvi junij. Zvedeli smo, da poteka delo brez zamud in da bo otvoritev črpalke ob napovedanem času. Ob črpalki bo pozneje zrastel tudi motel; zgradil ga bo Slavnik iz Kopra.
Srebrna obletnica
Ribiška družina Brestanica bo v kratkem slavila 25-letnico obstoja. Za ta jubilej se nieni člani lahko postavijo z lepimi delovnimi uspehi. Z njimi vred so vsi domačini ponosni na Ui ribnike polne krapov, kjer preživljajo ribiči in gostje v prostem času prijeten oddih.
KRŠKE NOVICE
BORCI ZA SEVERNO MEJO 1918-19 so imeli pred nedavnim redni letni občni zbor. Pregledali so dosedanje delo in sestavili program akcij v prihodnje. Domenili so se, da bi letos v okviru občinskega praznika razvili prapor.
V „TEDNU RDEČEGA KRIŽA“ SO V KRŠKI občini sprejeli med oljubne <
mlade člane te človekoljubne organizacije 459 učencev prvih razredov osnovnih šol, med odrasle člane pa učence zadnjih razredov. Mladi člani RK so v preteklem tednu obiskovali nekatere socialno ogrožene starejše občane in jim izročili priložnostna darila.
NA GRIČU PRI LESKOVCU TE DNI asfaltirajo nekatere ulice in pot do leskovškega gradu. Denar za aela so prispevali krška krajevna skupnost, občani in nekatere delovne organizacije. Občani pričakujejo tudi pomoč občinske skupščine ...
V PONEDELJEK JE KRŠKA MLADINA sprejela zvezno „Titovo štafeto14. Po svečanih sprejemih v Kostanjevici, Leskovcu*
Brestanici so jo pri Rožnem izročili mladini iz sevniske občine. Tokrat smo imeli v občini tudi dve lokalni štafeti, ki sta se iz Podbočja in Senovega priključili zvezni.
DVODNEVNI SEMINAR ZA SEKRETARJE osnovnih organizacij ZK in člane komiteja se je pričel v torek v Kostanjevici. Udeleženci seminarja so v obliki predavanj in razprav obdelali štiri teme: funkcijo marksizma v naši družbi, aktualne naloge in oblike organiziranosti ZK v občini ter idejno vlogo in metode dela partije ...
V SREDO SE JE MUDIL V KRŠKEM predsednik komisije za samoupravljanje pri republiškem sindikalnem svetu Mitja Švab. Dopoldne je obiskal tovarno celuloze in papirja ter Agrokombinat in se z vodstvi delovnih organizacij pogovarjal o uresničevanju ustavnih dopolnil. O isti temi se je tovariš Švab popoldne pogovarjal s predsedniki in tajniki osnovnih sindikalnih organizacij ter predsedniki delavskih svetov.
*
V LUČI SREDNJEROČNEGA NAČRTA
To še ni pravi razvojni »galop«
Najzanimivejše primerjalne številke za spodnjeposavske občine
Odkar so znane zamisli o srednjeročnem razvoju Spodnjega Posavja in o njegovem lovljenju slovendce razvojne stopnje, postajajo številke o vsakoletnem gospodaijenju v posamezni posavski občini še bolj zanimive.
Bilo bi dobro slišati, kako „tečejo" posamezne spodnjeposavske občine. Podatki službe družbenega knjigovodstva pravijo, da je celotni dohodek lani najbolj povečala sev-niška občina - za 36 odst., najmanj pa krška - za 27 odst. Vmes je brežiška s 34 odstotki, kar je še vedno precej več od republiškega povprečja, ki je znašalo 29 odst. Torej: nekoliko hitrejša rast od republiške.
Slabše je bilo s stroški, ki so se v Sevnici povečali za 45, v Krškem za 31, v Brežicah za 36 odst., v vsej Sloveniji pa za 30 odst. Temu pri-
merno so se lani „obnašali" skladi, ki so bili v sevniški občini le za 11 odst. večji, v krški za 39 odst., v brežiški za 53, prav toliko pa tudi v vsej Sloveniji. Takoj pa moramo dodati, da je Sevnica to precej nadomestila s tako imenovano pospešeno amortizacijo, ko je za nakup novih delovnih naprav in prostorov izločila dvainpolkrat toliko, kot bi bilo treba po predpisih.
Srednjeročni razvojni načrt predvideva, da bo Spodnje Posavje do leta 1985 dobilo 6.300 novih delovnih mest, na katerih bo dela za
O MRTVILU V KRMELJU
Na zadnji seji krajevne organizacije SZDL so govorili o mrtvilu v delu različnih organizacij, zlasti pa v mladinski. Nekatera društva (gasilci) in krajevna skupnost sicer dobro delujejo, vendar je delo med seboj premalo povezano. Grajali so več članov ZK, ki stoje ob strani, namesto da bi dajali zgled drugim občanom. Izvolili so tudi 7-članski odbor za proslavo krajevnega praznika, ki bo oktobra in bo potekal v znamenju proslavljanja desete obletnice dela „Metalne" in „Lisce“.
B.	D.
ZAKAJ ZA PREVOLE VEDNO ZMANJKA?
Prebivalci Prevol pri Zavratcu in Osredka se že dolgo sprašujejo, zakaj za popravilo občinske poti od Zavratca prek Križev, Prevol, Osredka do Velike Hubajniee vedno zmanjka denarja. Lani so ob sodelovanju Hubljanov z buldožerjem sev-niškega obrata Gramata od Velike Hubajniee do Prevol razširili pot, za posipanje pa je zmanjkalo družbenega denarja. Kamioni, ki prevažajo drva in hlode, sc cesto že hudo zdelali. Ljudje menijo, da bi morala studenška, pa tudi primoška krajevna skupnost čimprej poskrbeti za to pot.
K. Z.
POMAGAL DO PLAČ
Na prošnjo vodstva sevniške tovarne „Kopitarna14 je občinski sklad skupnih rezerv dodelil podjetju posojilo, tako da so v maju lahko izplačali'osebne dohodke. Kopitarna ima sicer precej več dolžnikov kot lastnih dolgov, vendar gre poravnava tako slabo, da se mora podjetje otepati z denarnimi težavami. Bistvene izboljšave ni prinesla niti tako imenovana multilateralna kompenzacija (večstranska poravnava).
STUDENEC: 41-LETNICA DRUŠTVA
Prostovoljno gasilsko društvo s Studenca pri Sevnici bo v nedeljo, 21. maja, ob 41-letnici delovanja društva priredilo vrtno veselico s srečelovom. Čisti dobiček je namenjen za gasilski avtomobil, ki ga je društvo že pred meseci kupilo pri novomeški industriji motornih vozil, pa zanj ves dolg še ni poravnan.
K. Z.
Lepa hvala!
Upokojenci gostinskega podjetja se svojemu nekdanjemu kolektivu najlepše zahvaljujemo za jmjetno popoldne, ki smo ga preživeli v njegovi sredi. Presenečeni smo bili nad razvojem podjetja in želimo kolektivu pri nadaljnjem poslovanju še mnogo uspehov.
V. M.
i ■
Največ novih delovnih mest v Jutranjki. (Foto: Legan)
SEVNIŠKI PABERKI
problematiki v teku stoletij, naslednji dan pa bo minil v znamenju nastopov pevskih zborov iz različnih slovenskih mest in iz Trsta. Skupno bo nastopilo kar 700 pevcev.
SPREMEMBA V SEVNICI - Popoln neuspeh v dosedanjem delu krajevne organizacije SZDL v Sevnici, ki šteje približno 2.000 članov, je povzročil, da bodo v mestu v kratkem izvedli reorganizacijo. Predlagano je, da bi Sevnica imela tri krajevne organizacije ali pa še več, tako imenovane ulične odbore. Dokončno odločitev bo sprejel politični aktiv, ki se namerava sestati v kratkem.
DRAŽJE OTROŠKO VARSTVO
-	Minuli teden seje sestal svet otroškega varstva in razpravljal o predlogu, da bi zvečali prispevke staršev za predšolsko in šolsko varstvo otrok.
700 PEVCEV - 24. in 25. junija bo v Sevnici proslavljenje 400-letni-ce kmečkih uporov. Kot uči zgodovina, je vojaški voditelj tega upora Ilija Gregorič prišel s svojo vojsko do Sevnicp, zato bodo v spomin pohoda postavili obelisk ob cesti, ki vodi proti Planini. Prvi dan bodo odprli tudi razstavo o kmečki socialni
KOLESARSKA DIRKA - V počastitev narodnega heroja Milana Majcna in njegovega hrabrega tovariša Jančija Mevžtfa bo v Sevnici 23. junija druga mednarodna kolesarska dirka, ki jo bo priredila prizadevna domača kolesarska sekcija.
CELOVNIK:	OKRADENA	-
Angela Kosem iz Čelovnika nad Loko je v četrtek prijavila na postaji milice v Sevnici, da ji je neznanec ukradel iz stanovanja 60 starih tisočakov.
KRADEJO NA GRADBIŠČU -Tako daleč smo, da so začeli krasti že nafto, betonsko železo, celo stroje. Te tatvine so se zgodile na gradbišču ceste med Impoljco in Krškim. Milici dajo take kraje obilico dela.
8.200 ljudi. Lani se je število zaposlenih najbolj povečalo v sevniški občini (za 9 odst.), zatem v krški (za 4), v brežiški (za 5 odst.), toliko pa tudi v vsej Sloveniji.
Premajhna delovna storilnost je ključni problem Posavja, kot poudarjajo sestavljalci načrta. Lanski dosežek je naslednji: v Sevnici so povečali produktivnost za 11 odst., v Krškem za 16 odst., v Brežicah pa celo za 22 odst., kar je en odstotek več, kot je znašalo republiško povprečje. Ker računajo, da dosega posavska produktivnost komaj 60 odstotkov republiške, čaka prav tu spodnjeposavsko gospodarstvo še dosti dela in naložb. K temu bo treba pritegniti več zunanjega kapitala, saj je posavsko gospodarstvo zaenkrat še sorazmerno malo donosno. Številke o ekonomičnosti in rentabilnosti so za lani kaj skromne.
M. L.
KAKO DOLGO?
Bob ob steno
Kot o jari kači se vle* če pripoved o cesti
Kakšna je razlika med kritiziranjem danes in nekoč? V Sevnici pravijo, da njega dni, ko bi ograja kaj zalegla, ni bila dovoljena, danes, ko lahko kritiziraš vse in vsakogar, pa kritična beseda ničesar ne spremeni.
V	mislih imajo cesto proti Krškemu in polževo delo na njej. Koliko besedi, jeze, pisarije si je že zaslužil ta cestni odsek, ne da bi se kaj dosti spremenilo. V Sevnici že lep čas ne morejo organizirati seestanka, ne da bi na njem govorili o cesti, pa če to vročo temo še tako izganjajo z dnevnih redov.
Razlogi za nejevoljo so utemeljeni Tretjega maja, torej že po prvomajskih praznikih, so šteli cestni promet in ugotovili, da je v enem samem dnevu peljalo skozi Sevnico proti Blanci in Brestanici, koder pelje zdaj preusmerjeni promet, več kot 600 osebnih avtomobilov, skoraj 150 tovornjakov in še 20 težkih vlačilcev, od katerih so nekateri skupaj s tovorom težki tudi po 40 ton. Cesta pa dovoljuje sedemtonska vozila!
Cesta Sevnica-Brestanica je občinska po sedanji uvrstitvi slovenskih cest. Prav, če je občinska, če jo imamo na vesti pri vzdrževanju, zakaj ne bi imeli tudi pravice, da jo zapremo, če nihče noče slišati našega glasu in pohiteti z obnavljanjem cesti med Impoljco in Krškim na desni strani Save?
Ko so se 10. maja predstavniki osmih občin v Celju pogovarjali o cestah, so sklenili, da je treba sprejeti enotne ukrepe, da bo cesta proti Krškemu, ki je magistralnega pomena, čimprej asfaltirana. Toda: ali tak sklep kaj pomeni ob obilici dosedanjih podobnih, ki očitno niso ganili tistih, ki imajo na skrbi slovenske ceste?
M. LEGAN
PRIMOŽ: ZATAKNILO SE JE
Ze pred leti je sevniško trgovsko podjetje sprejelo predlog krajevne skupnosti Primož, da bi tamkaj odprlo prodajalno za živila, tobak in druge nujne potrebščine, po katere morajo zdaj vaščani na Studenec, Telče ali v Sevnico. Ta želja bi bila že uresničena, če bi svet krajevne* skupnosti Primož uredil skladišče in prostor za prodajo v kletnih prostorih tamkajšnje osnovne šole, ki jo zdaj uporablja mladinska -organizacija, katere-dela pa ni čutiti.
K. Z.
KDO BODO POSLANCI IN ODBORNIKI?
Občinska konferenca SZDL Sevnica prireja te dni v sodelovanju s krajevnimi organizacijami sektorske konference, na katerih razpravljajo o aktivnosti poslancev in odbornikov, o političnem delovanju na vasi in o evidentiranju možnih kandidatov za nove podance in odbornike, ki jih bo treba izvoliti prihodnje leto. Namen teh sektorskih konferenc je tudi utrditi krajevne organizacije in krajevne skupnosti ter natančneje ločiti njihovo delo. Doslej so bile konference opravljene še v polovici krajev, skupno pa so predvidene v desetih večjih krajih sevniške občine.
BUČKA: ŠE ENA VESELICA
V	soboto, 22. maja popoldne, bo priredil vrtno veselico na Bučki zasebni lastnik gostišča v gasilskem domu na Bučki Tone Žič kar.
Mi m
* ♦ f. ‘
S 53 milijoni dinaijev celotnega dohodka, kar je četrtina vsega, je bila mirenska „Dana“ lani pred vsemi drugimi podjetji v občini. K porastu je veliko pripomoglo izdelovanje brezalkoholnih pijač. (Foto: Legan)
GOSPODARSKA BILANCA:
Spet manjša donosnost
Pol večji celotni dohodek, za petino več zaposlenih ljudi, za petino večji zaslužki
Malo pozno je v maju, ko že mineva prva polovica gospodarskega leta, obravnavati lansko gospodarjenje, zato si oglejmo samo njegove poglavitne značilnosti.
Podjetja s sedeži v trebanjski občini so lani povečala celotni dohodek kar za 49 odst. Četudi odštejemo vpliv naraščanja cen, ta številka označuje eno najbolj plodnih gospodarskih let doslej. Podoba bi bila delno drugačna, če bi prišteli k temu še dohodek obratov, za katere pa ni natančnejših podatkov, čeprav so jih v občini že tolikokrat zahtevali.
Že dalj časa vznemirja postopno padanje ekonomičnosti poslovanja, merjena z ustvarjenim dohodkom na enoto porabljenih sredstev. Lani se je ekonomičnost zmanjšala za pol-
r
SINDIKALNE IGRE
Šport odveč(?!)
Kje ste, proizvajalci?
„Zdrav duh v zdravem te-lesu“, ponavljamo že od rimskih časov sem, odkar je bila ta modrost prvič zapisana v Satirah. V sodobnem jeziku ekonomike ne manjka trditev, kako odločilnega pomena je hkratno telesno in duševno zdravje rza človekovo delo in ustvarjalnost.
Da bi sledili tem mislim, so se s sobotnim odbojkarskim turnirjem v telovadnici mirenske osnovne šole začele prve delavske športne igre v trebanjski občini, sosedi novomeške, kije s svojimi igrami v preteklih letih ustvarila pojem množičnih športnih iger. . •
Lepa zamisel Škoda, da premalo upoštevana prav od tistih, od katerih tega ne bi pričakovali. Turnirja so se namreč udeležila le štiri moštva, in če ne bi KPD Dob zastopala kar dva, turnirja skorajda ne bi moglo bitu Mimo uslužbencev z Doba, ki so osvojili prvo mesto in prosvetnih delavcev so sodelovali še delavci Mercatorja, kar je z ozirom na njih sorazmerno majhno število vredno pohvale.
Pogrešali smo večja podjetja z dvesto in več zaposlenimi. Kje je mirenska „Dana“, trebanjski „Trimo44, Tovarna gospodinjske opreme, „Inkot44 Trebnje, kje so drugi delovni kolektivi, ki so prav tako poklicani, da sodelujejo v akciji občinskega sindikalnega sveta, namenjeni njim? Predvsem nad sindikalno organizacijo „Trima44 so se pritoževali organizatorji, češ da tudi za druge tekmovalne discipline ni prijavila nobenega moštva.
Sindikalne športne igre so se šele začele in še je čas, da zaživijo v svoji množičnosti, seveda primerni razmeram v trebanjski občini. • Tudi zgornje kritične vrstice želijo pomagati k temu.
M. L.
drugi odstotek, kar sicer ni dosti, pa vendarle dovolj, če vemo, da se to zmanjševanje ponavlja že dalj časa.
Razveseljivo je povečanje števila zaposlenih. Domači obrati so lani prvič zaposlovali več kot tisoč delavcev. Zaposlenost se je povečala kar za 19 odst., glede na načrte pa je pričakovati, da se bo letos povečala še za 5 do 7 o3st., družbeni proizvod pa kar za 30 odstotkov.
V	enakem odstotku kot število zaposlenih se je lani povečal tudi povprečni zaslužek, ki je lani v občini znašal 1.484 dinarjev ali 234 dinarjev več kot v letu 1970. Po dejavnostih je imelo največje povprečje kmetijstvo — 2.064 dinarjev, najmanjšega pa gradbeništvo -samo 1.152 dinarjev. V industriji je bilo povprečje 1.451 din, v trgovini in gostinstvu 1.663 din, v obrti, 1.343 din, v stanovanj škokomunalni dejavnosti pa 1.422 din.
Glede likvidnosti ugotavlja služba družbenega knjigovodstva, da se plačilna sposobnost gospodarstva občine lani ni poslabšala, od večstranske poravnave, ki jo je izvedla SDK, pa občinsko gospodarstvo ni imelo kake večje koristi.
M. L.
Čatež bo praznoval
V	nedeljo, 21. maja, bo praznovala krajevna skupnost Čatež. Kulturni spored se bo začel ob 14. uri, obsegal pa bo tudi slavnostni govor, domače gasilsko društvo pa bo razvilo svoj prapor. ^
MODERNIZACIJA
Hvala novostim
Zgled Vovkovih v Hra-stovici pri Mokronogu
Trikrat je moral njegov oče čez lužo, da je za silo nasitil lačna usta, zakaj ena kravica v hlevu sama ni mogla preživljati družine. Zdaj je drugače: 7 3-letni Ivan Vovk je ob nasvetu svojega sina, kmetijskega tehnika, zastavil drugače. Novi hlev je poln živine, novosti pa dajejo družini upanje, da tudi za kmetovanje prihajajo drugačni časi.
„Kdor ne bo sledil napredku, ta bo zgazil,44 modruje oče Ivan in pristavi: „Vse je dobro, kar se na novo vpelje!44
Kot 17-leten fant se je udeležil bitke pri Verdunu. Takrat in v kasnejših letih je videl veliko sveta. Delal je v Franciji in Holandiji. Videl je za tiste čase sodobno urejene kmetije in si lahko samo želel, da bi tudi pri nas imeli kaj takega.
Pri graditvi novega hleva je pomagala zadruga, kije dala 28.000 dinarjev posojila za pet let. Nf dosti, pomagalo pa je vendar, da so s skupnimi močni spravili pod streho novo poslopje z dvema vrstama stojišč za govedo in z velikim skladiščem za seno. Vovkova kmetija z dobrimi petimi hektarji orne zemlje in s šestimi hektarji najete preredi 20 glav živine. Na kaj takega hiša njega dni niti pomisliti ni mogla. Do 50 litrov mleka namolze gospodinja vsak dan in večji del tega proda mlekarni, katere mlečna proga že dalj časa vodi tudi skozi Hrastovico.
In koliko je vreden zgled! Hrasto-vica je bila zaostala vas, kot vsaka druga. Danes že šest domačij pripravlja sušilne naprave za dosu-ševanje sena, v vasi je že več novih hlevov, traktorjev in drugih kmetijskih strojev. Resnici na ljubo: vsega tega ne bi bilo, če se ne bi Hra-stovčam pnjeli tudi nekmetijskega dela, če se ne bi vozili v tovarne, v rpostem času pa obdelovali svojih kmetij.
M. L.
V	čast dneva mladosti
Občinsko mladinsko vodstvo pripravlja za dan mladosti slavje v spominskem parku v Trebnjem. Slovesnost bo 25. maja ob 14. uri popoldne, ko bo ob kulturnem sporedu spregovoril mladini tudi Franci Kolar, komisar Gubčeve brigade, ki bo letošnjega septembra slavila 30-let-nico ustanovitve. Ob tej priložnosti bodo sprejeli v mladinsko organizacijo 330 učencev sedmih razredov osnovnih šol iz trebanjske občine.
Trebnje za svoj praznik
V	spomin na napad Cankarjeve brigade, ki je pred 28 leti začasno osvobodila Trebnje, je Trebnje v ponedeljek počastilo krajevni praznik. Popoldne je najprej domača strelska družina „Franc Krese-Čoban44 priredila strelsko tekmovanje 5 ekip, ki so dosegle zelo dobre rezultate; med posamezniki je zmagal Franc Cugelj. Napovedanega tradicionalnega odbojkarskega turnirja zaradi hudega naliva ni bilo. Proti večeru je trebanjska godba na pihala igrala v parku. Predstavniki KO ZB NOV so položili vence k spomeniku NOB. Zvečer je bila dobro obiskana akademija v prosvetnem domu, na kateri je govoril Slavko Kržan, kulturni spored pa so pod vodstvom Jožeta Falknerja izvedli člani domačega Prosvetnega društva „Josip Jurčič41 in učenci osnovne šole.
DROBNE Z MIRNE
ODKRIL SREBRNIKE - Mlinarjev sin Alojz Petje iz Zabukovja ni bil malo presenečen, ko mu je pri delu nenadoma zažvenketalo pod krampom. Med podiranjem starega zidu v kleti je med kamenji našel več starih srebrnikov. Kdo jih je pred 100 ali več leti tja vzidal, je uganka.
SPREJEM ŠTAFETE - 12. maja je skozi Mirno potovala lokalna štafeta mladosti. Učenci Osnovne šole so ji pripravili kulturni spored, od tam pa je nadaljevala pot proti Trebnjemu. Lep zgled za udeležbo sta pokazali šola in Tovarna gospodinjske opreme.
POPRAVILO CERKVE - Na Mirni so začeli popravljati pročelje cerkve, ki ga je že hudo načel zob časa. Del denarja za to delo bo prispevalo spomeniško varstvo, ki skrbi za cerkev zaradi dragocenih srednjeveških fresk, ki so v njeni notranjščini.
ZALEGLO JE - Občinski odlok o obveznem izobešanju zastav se
končno vendarle uveljavlja. Ob zadnjih praznikih so ljudje njegova določila vzeli zelo resno in lepo okrasili kraj. Res da je bilo tudi nekaj izjem, večina pa je vendarle poslušala besedo postave.
OBNOVLJENI MESNICI - Obe mirenski mesnici so obnovili. Mesnica kmetijske zadruge je prenovila prostore, prodajalna mesa kmetijskega kombinata iz Sevnice pa je dobila nov prodajni pult s hladilnikom.
PRIPRAVA NA PRAZNIK - 6. junija bo mirenska krajevna skupnost praznovala svoj krajevni praznik. Družbeno-politične organizacije se nanj že pripravljajo.
OSKRBA S SVOJO VODO - Tovarna za predelavo krompirja na Mirni porabi pri svojem obratovanju kar 10 litrov vode na sekundo, kar je izredno veliko. Zato nameravajo graditi lastne vodnjake, saj je v zemljišču, na katerem stoji stavba, obilica talne vode.
TREBANJSKE NOVICE
13
Stran uredil: MARJAN LEGAN
DOLENJSKI LIST
IZ DELA KRAJEVNE SKUPNOSTI KOČEVJE
Na sestanku skoraj sami inženirji
Veliko denarja je bilo danega za ureditev javne razsvetljave v mestu (in tudi na podeželju), zdaj pa zaradi varčevanja gori le vsaka tretja luč, po 23. uri pa je mesto Kočevje sploh v temi
Nedavne javne tribune o ureditvenem načrtu za mesto Kočevje se je udeležilo le malo ljudi. Med njimi je bilo največ inženirjev. Med drugim so se pogovorili tudi o skrbi za ohranitev naravnega in zdravega okolja. Opozorili so tudi, da je treba uvesti red pri izkoriščanju in odpiranju kamnolomov.
Komisija za zdravstveno in so-
Zbor delavcev MELAMIN
Zbor delovnih ljudi delovne skupnosti kočevske kemične tovarne MELAMIN je bi 13. maja. Na njem so se Dogovorili o podovanju podjetja, delu samoupravnih organov in volitvah v novi delavski svet, razen tega pa so z urami obdarili člane kolektiva, ki so v podjetju že 10 let. Zbora se je udeležil tudi podanec Drago Benčina, kije sodeloval v razpravi.
BREZOVICA: ŠE ENA GOSTILNA
Na Brezovici v kočevski občini je trenutno 6 hiš, od teh je ena gostilna. Domačini vedo povedati, da bodo v bližnji prihodnosti dobili še eno gostilno, ki jo v svoji hiši ureja eden izmed domačinov. Pravijo, da bo zelo lepa in da se bodo tudi mestne lahko pred njo „skrile". V šali pa dostavljajo, da bo treba urediti gostilno še v eni izmed štirih preostalih hiš, tako da bodo imeli 6 hiš in od tega 3 gostilne, se pravi, da bo imela vsaka hiša svojo gostilno.
ZA ZDRAVO OKOLJE
V	komisijo za vzgojo parkov, zelenic in nasadov ter varstvo okolja pri krajevni skupnosti Kočevje so bili imenovani: inž. Dušan Oražem (predsednik), inž. Tone Prelesnik, Oskar Kopitar, Dora Majerle, Franc Premrl (vsi člani) in Jože Kregar (strokovni svetovalec).
cialno varstvo, ki jo vodi dr. Božidar Tomič, bo s pomočjo patronažne službe čimprej izdelala seznam ostarelih in osamelih občanov ter otrok, ki so potrebni družbenega varstva. Že do naslednje seje bodo pripravili predloge, katerim občanom je treba pomagati.
Komisija za komunalne zadeve in urbanizem je ugotovila, da so ceste slabo vzdrževane. Posebno slaba je cesta v Mestni log, za vzdrževanje katere bi po mnenju komisije morali prispevati tudi KOMUNALA in kemična tovarna. Na območju med Kidričevo in Tomšičevo cesto mimo AVTA, kjer je zdaj pot, je predviden asfalt. Krajevna skupnost je kupila koške za smeti, vendar jih nihče ne prazni. Dogovorili se bodo s KOMUNALO. Med samopostrežbo in četrto stolpnico bodo uredili parkirne prostore.
Uničeno cesto medd Unionom in Kolodvorsko restavracijo so prelili z
asfaltom. Na Trati bodo asfaltirali tri odseke, za kar bodo prispevali tudi prebivalci. KOMUNALA bo popravila uničen odsek ceste pri gasilskem domu. Mestni log bo predvidoma že konec junija ali v začetku julija dobil vodovod.
Rinžo bo spet treba čistiti. Partizanska grobnica bo urejena do novembra. Avtomatsko izključevanje cestne razsvetljave (zaradi varčevanja) že izvajajo. Izravnavanje zemljišča za OPREMO se nadaljuje.
Pokopališče je dobilo ozvočenje, vredno okoli 50.000 din. Na magnetofonu imajo posnete žalostinke, da bo pokopavanje bolj svečano in da bo vsak pokojnik imel na posledni poti glasbo.
Krajevna skupnost je računala na primernejše prostore v stari občini (pri kavarni), vendar se je v zadnjem trenutku kljub drugačnim obljubam zasukalo tako, da jih ni dobila.
J. P.
ZVEZA MLADINE IN SZDL:
Skupni delovni program
Program dober, sestanek predolg
JAKOB VOLF
V	četrtek smo na pokopališču v Žurgah pri Osilnici v kočevski občini pokopali 63-letnega domačina Jakoba Volfa, udeleženca NOV, kije od leta 1942 delal kot aktivist za partizane, nato pa se je boril v 9. brigadi.
Pokojnik, ki je zapustil ženo in tri že preskrbljene otroke, je delal doma, v gozdu, kot je v teh krajih običaj; 7 let pa je delal tudi v Franciji.
Pogreba so se udeležili številni domačini in prebivalci okoliških vasi, pa tudi predstavniki ZZB iz Kočevja, ki so ga spremili na podednjo pot kar z dvema praporoma: občinske organizacije ZZB in organizacije ZB mesta Kočevja.
J. P.
Kočevski občinski vodstvi Zveze mladine in Socialistične zveze sta na nedavnem prvem skupnem sestanku uskladili delovni program do maja letos. Program obsega politično, kulturno, športno, organizacijsko, obrambno in razno drugo dejavnost obeh organizacij, predvsem pa zveze mladine. Natančno so tudi določili, katera organizacija je zadolžena za vsako izmed 25 glavnih nalog in do kdaj je treba posamezne naloge izpolniti.
V	programu so med drugim take naloge: priprave na skupščinske volitve leta 1973, ustanovitev temeljne telesnokul-turne skupnosti, ustanovitev mladinskega središča za obveščanje in aktiva jnladih novinarjev itd.
Podrobneje pa so se pogovorili predvsem o nadaljnjih priza-
PREDGRAD: DO KDAJ ŠOLA?
Šolo v Predgradu v občini Kočevje obiskuje 21 učencev od 1. do 4. razreda in učenci 8. razreda ukinjene šole v Vimolju. V bodoče se bodo vsi učenci višjih razredov vozili v šolo v Stari trg v občini Črnomelj, učenci nižjih razredov pa bodo imeli vsaj še tako dolgo pouk v-Predgradu, dokler bodo imeli tu učitelja oziroma učiteljico.
DROBNE IZ KOČEVJA
USTANOVNI OBČNI ZBOR Sad'arsko-vrtnarskega društva Kočevje je bil preteklo sredo. Izbran je bil odbor društva, nadzorni odbor, sprejeli so pravila in delovni načrt društva za letos. Društvo bo pričelo zbirati še nove člane.
SREČANJE MLADINE ljubljanskih domov in kočevske mladine bo na dan mladosti, 25. maja, v Kočevju. Občinska konferenca ZMS in odbor za pripravo tega srečanja sta že določila program srečanja, ki bo objavljen na krajevno običajen način.
UČENCI vseh posebnih osnovnih šol iz območja Ljubljane bodo imeli v soboto, 27. maja, športno srečanje v Kočevju. Srečanje organizira učno osebje posebne osnovne šole Kočevje. To bo prva taka prireditev v Kočevju, katere namen je vključevati mladino teh šol v športno življenje.
UNIČEVANJE PODGAN - Zavod za zdravstveno varstvo Ljubljana je pretekli teden na področju * mesta zastrupljal podgane in miši. Izvrševalci tega dela so se pritoževa- \
li,	da nekateri občani, lastniki hiš in ( hišni sveti niso dovolj resno vzeli uničevanja teh škodljivcev. V opozorilu je bilo posebej poudarjeno: „Pred začetkom deratizacije odstranite z dvorišč in iz ’deti ostanke hrane in druge odpadke!", vendar je bilo to redko kje izvršeno. Tako je že vnaprej ogrožen uspeh potrebne in nujne akcije, ki je tudi razmeroma draga.
IGRA BO - Zveza kulturno-pro-svetnih organizacij Kočevje je rezervirala dvorano v domu Jožeta Šeška za prireditev v petek, 19. maja. Mla-
dinsko gledališče iz Ljubljane bo uprizorilo ob 13.30 in 17. uri mladinsko igro Frančka Rudolfa „Trnuljčica preveč in trije palčki".
ibčan	p-V .
nrasuje k. ^	\
0	^	A
> v '
/medved
odgovarja
- Slišal sem, da v Kočevju zelo resno odpravljate socialne razlike?
- Začeli smo pn mrtvih: doslej so imeli nekateri pogreb s „plehmu-ziko", drugi pa brez muzike; odslej pa nekateri s „plehmuziko“, drugi pa z muziko z magnetofona.
- Kaj je pokopalo velikega nemškega pesnika Goetheja?
- Isto, kot bo našo in še marsikatero krajevno skupnost. Rekel je: „Več luči!“, ko ie dobil račun za elektriko, je pa izdihnil.
- Po čem sklepaš, da sc služba javne varnosti spet zapira v tajnost?
- Dvanajstega maja popoldne nobena žena ni mogla ugotoviti, kam sc izginili možje, da bi v miru prodavili dan službe javne varnosti.
devanjih za ustanovitev mladinskega kluba v Kočevju, o ustanovitvi Počitniške zveze, oživitvi dela mladinskega,, aktiva v Stari cerkvi, pripravah na praznovanje dneva žena, delu na področju splošnega ljudskega odpora, volitvah mladih v občinsko skupščino in druge organe in organizacije ter o mladinskih plesih v Kočevju.
Prvi skupni sestanek vodstev obeh organizacij je bil zanimiv, a žal nekoliko predolg: trajal je nad dve uri in pol.
J. P.
Delo ni usklajeno
Le načrtno delo je tudi uspešno
Turistično društvo Kočevje, ki je edino v tej turistično zelo nerazviti občini, ugotavlja, da turistični promet v občini v zadnjem obdobju narašča, da se bo porast nadaljeval tudi skladno s posodabljanjem cest v tej občini in da delo organizacij, ki se ukvarjajo s turizmom, ni usklajeno.
Čeprav sodelovanje gostinskih in turističnih organizacij še ni zadovoljivo, je treba nekatere zadeve načrtno urediti, ker bo to koristno za vse turistične in gostinske organizacije in občino. Tako se vedno bolj kaže potreba po usklajevanju prireditev, ki so pomembne tako za turiste in izletnike, kot tudi domačine.
V	Kočevju in v občini se dogaja marsikajj zanimivega, žal pa so prireditve premalo propagirane, znane običajno le ozki skupini ljudi, zato ni tistega obiska in uspeha (tudi finančnega), ki bi lahko za organizatorja ali občino bil.
Za prireditve običajno ne zve niti turistično društvo, ki ima možnost, da bi jih brezplačno reklamiralo na razne načine, predvsem pa s pomočjo Turistične zveze Slovenije.
Slaba stran takega dela je tudi, da razni organizatorji načrtujejo prireditve tako nesrečno, da jih je kar več hkrati (isti din ah celo uro), zato je spet manj obiskovalcev in manjši uspeh. .	.
Prav zato je prav, da Turistično društvo ustanovi komisijo, ki bo znotraj občine usklajevala prireditve, p[imerne za turizem. Kasneje bo seveda prav ta komisija lahko uspešno sodelovala pri usklajevanju pomembnejših prireditev s sosednjimi občinami in Turistično zvezo Slovenije.
Brez načrtnega dela namreč ne bo pravili uspehov. V svetu so že ugotovili - in prav je, da se zavedamo tega tudi pri nas - da je nenačrtno delo drago in da nima zadovoljivega učinka.
(Seveda pa tako načrtovanje ni potrebno le na področju turizma, ampak tudi na drugih, saj se potem ne bi dogajalo, da bi občan dobil za isti dan kar 6 ali več vabil na razne sestanke, proslave, svečanosti in vaje, medtem ko dan, teden ali mesec prej ali kasneje ne bi bil vabljen nikamor).
J. PRIMC
;Vv'-’" •	\
Podjetje SITOPLET iz Ribnice je dobilo tudi obrat za metalizacijo steklenih in plastičnih proizvofci
(Foto: D. Mohar)
Zanimiv program novega podjetji
V SIT0PLETU ne bodo delali le žičnih tkanin in pletiv, ampak še ced omarice za kopalnice, razen tega pa bodo metalizirali kovinske in ne vinske proizvode - Predsednik občine čestital direktorju
SITOPLET iz Ribnice je mlado podjetje. Zaposluje 30 delavcev, do konca leta pa jih bo predvidoma 60. Izdeluje žične tkanine in pletiva iz raznih materialov. Vse izdelke izvozi.
Podjetje bo postopno napredovalo, saj že uvaja ali pripravlja v pro-jzvodnji nekatere novosti. Ena teh je:	izdelovanje	cedil za gospo-
dinjstva različnih velikosti, ki jih bodo na leto izdelali okoli milijon.
Vakuumsko naparevanje plastičnih, kovinskih in steklenih predmetov je naslednja novost v proizvodnji tega mladega podjetja.' Z naparevanjem dobijo plastični, stekleni, pa tudi sicer motni kovinski predmeti poseben kovinski lesk, da so zelo lepi in svetli.
V	sodelovanju z neko nemško firmo pa pripravljajo tudi izdelovanjem omaric za kopalnice.
Tudi podjetje SITOPLET se že uspešno vključuje v ribniško gospodarstvo in prispeva k hitremu gospodarskemu napredku občine v zadnjem obdobju.
Pred kratkim je na svečani o.zoritvi novih-ribniških podjetij pred-
sednik občinske skupščine Bogo Abrahamsberg čestital direktorju tega podjetja inž. Božu Majiču in obratovodji Jožetu Tanku ter se jima zahvalil za njuno posebno pri-
K
zadevanje pri ustanovitvi tega jetja, ki pomaga odpravljati poslenost v občini in prispeva trejši gospodarski rasti občine. ?J J. Pil,
* 4
Predsednik občinske skupščine Ribnica Bogo Abrahamsbeigj uspehe SITOPLETA čestital v. d. direktoiju inž. Božu Mr obratovodji Jožetu Tanku. (Foto: D. Mohar)
RAZGOVOR S PREDSEDNIKOM OBČINSKE SKUPSČINE
Šola bo dograjena do julij;
Več novih izdatkov iz proračuna - Za TIS letos polovico več denarja ~ lico šol bodo občani sami urejali - Prve montažne hiše
Predsednika občinske skupščine Ribnica Boga Abrahamsberga smo zaprosili za razgovor o nekaterih pomembnejših nalogah občinske skupščine v tem obdobju in njenem delu.
- Kaj je posebno značilno za letošnji občinski proračun?
- Po 27 letih svobode nam je letos prvič uspelo v proračunu zagotoviti 10.000 din za .vzdrževanje partizanskih grobišč in spomenikov. Letos so prvič v proračunu še naslednje postavke: finansiranje izdelave načrtov za obnovo cest So-dražica-Sv. Gregor in Ribnica-Jur-jevica 100.000 din, gradnja TV pretvornika na Travni gori in v Loškem potoku 60.000 din in za klub zdravlje n ih alkoholikov 15.000 din.
- Koliko je občina prispevala lani in koliko bo letos za financiranje vzgoje in izobraževanja?
- Lani smo zagotovili TIS za A in B program 2,470.000 din, letos pa 3,785.000 din. Če k temu prištejemo še prispevek v sklad za štipendiranje in za investicije, potem bodo letos znašali vsi ti izdatki
4,134.000	din.
- Kako poteka gradnja šole v Loškem potoku? Eto kdaj bo gotova in Koliko znašajo podražitve del?
- Šola bo dokončana 1. julija, odprta pa bo za krajevni praznik. Sklenjeno je, da bo poleg pogodbenega zneska za gradnjo 4,546.000 din treba zagotoviti za dokončno iz-
gradnjo še dodatni denar. Doslej je priznanih dodatnih del za 773.000 din, za opremo šole 260.000 din in za nujno ureditev okolice šole
200.000	din. To pomeni, da bodo morali prebivalci Loškega potoka za ureditev okolice in igrišča prispevati sami še okoli 260.000 din. Tudi pri drugih šolali namreč ureditev okolice ni bila plačana s samoprispevkom, ampak je ostala to stvar domačinov. Podražitve gradnje znašajo 448.000 din ali manj kot 10 odstotkov pogodbenega zneska. Res pa
v tej številki še niso zajete I žitve nekaterih obrtniških delj
- Kako pa napredujejo asfaltiranje ceste skozi L0*1 tok?
— Potrebne meritve so opp in upamo, da bo cesta do Pp asfaltirana.
- Je občinska skupščina’ še kakšen prav poseben skleP^
— Sprejela je zazidalni Lepovče. To je prvi načrt, videva v občini gradnjo rtc stanovanjskih hiš. Tu bo stal°J „Marles“ v treh različnih fr* Tudi sklad za reševanje st skih zadev borcev bo za dru* cev postavil 4 take hiše.
RIBNIŠKI ZOBOTREBCA
Tanko predsednik
Pred kratkim je bi v Ribnici občni zbor sindikalne organizacije delovne skupnosti delavcev, zaposlenih pri vojni pošti. Izvolili so nov upravni in nadzorni odbor, za predsednika sindikalne organizacije pa Eda Tanka iz Ribnice. Na zboru so te pogovarjali o vseh vprašanjih, ki izvirajo iz posebnosti njihovega dela, in sicer o samoupravljanju, družbenopolitičnem izobraževanju, letovanju in drugem.	-r
Uvedli prispevek
Zbor volivcev v Sodražici je potrdil, da je trški odbor usklajevalni organ vseh go<podarskih in negospodarskih dejavnosti na območju Sodražice. Predsednika odbora še niso izvolili. Zbor volivcev je osvojil predlog, da znaša prispevek od mestnega zemljišča 0,15 din od kvadratnega metra čiste stanovanjske površine. Prispevek so sprejeli za dobo 5 let. Zbor občanov je potrdi tudi delovni program krajevne skupnosti za letos.
RAZRITA ULICA - Del Šolske ulice v Ribnici je v tako slabem stanju, da si človek na njej čisto lahko zlomi nogo. Tako slaba ta cesta gotovo ni bila Še nikoli. Tu sta odpovedala tako KOMUNALA kot krajevna skupnost. Menimo, da bi se morala in se bodo morala najti sredstva za temeljito popravilo te ceste in da je vsako odlašanje nedopustno.
GODBI SPITA - V Ribnici in Sodražici ležijo godbeni instrumenti že dolgo neuporabni. Instrumenti so gasilska last. Nekoč živahna godbena dejavnost v obeh krajih je popolnoma zamrla. Vse kaže, da bo ribniška godba kmalu oživela, ker se je zanjo zavzela občinska gasilska zveza Ribnica. Znakov za prebujame gasilske godbe v Sodražici pa žal se ni.
GRAD UREJAJO - V ribniškem gradu urejajo in obnavljajo nekatere prostore, v katerih bodo razstavljene muzejske zbirke, razen tega pa urejajo tudi prostor, v katerem bodo občasne slikarske, kiparske in morda še kakšne razstave. Kaže, da bodo prenovljeni prostori odprti že za dan mladosti.
ŠKODO DELAJO - Ribniški grad in njegovo okolico, kjer so osrednje ribniške kulturne ustanove (letno gledališče, muzej itd.), domačini premalo varujejo. Neodgovorni posamezniki igrajo tu nogomet, od-metujejo smeti, uničujejo tlak itd. Tako se v gradu in okolici tepeta kultura in nekultura.
NE BO PIJACE? -NazadJ občinske skupščine Ribi)* nekdo predlagal, naj bi tudi’ nici odpirali gostinske lokale, je, da bi onemogočili .jutraflr H)e“ tistim, ki odhajajo n?.. Drug predlog pa je bil, da b'11 odpirali tako, kot jih dodej. J
}>a ne bi smeli točiti alkohoJJ ač pred 8. uro. O teh p**! bodo še razmislili.
titova Štafeta - v ijji
popoldne so sprejeli Titovoj*! pred zadružnim domom. so kulturni program, govori^ podpredsednik ObS tovariš ^ P
POHOD OB ŽICI OKUPjJ RIBNICE - V počastitev Pr^ OF je bil v nedeljo ,,Pohod okupirane Ribnice", na katrj sodelovalo 47 ekip oz. 23‘ J žencev.	1
TEK ZMAGE V spof j osvoboditev Ribnice jc ] niziran „Tek zmage“, na sodelovalo 180 članov part*^ d društev, pripadnikov J iJv | Največ uspeha so imeli Rih^ < Sodražičani ter ekipa v°r j Ribnice.	|
PRVI NASTOP ROKOMgJt
-	V predtekmi glavnega sref^ , kometašev Ribnice in Sevni^, bilo 13. maja, so se prvič 0*11 predstavile mlade Ribničani j igrale tekmo s Kainnikofl^J dobri igri Mršnikovc so Kamničanke z 18:11. (F.
KOČEVSKE NOVICE
RE5ETE),
Premik
* bo šlo tako naprej, ne bo manjkaio le strokovnjakov, ampak tudi preprostejših poklicev - Bolj razviti snubijo že otroke
■ta krajina je vsa povojna leta veljala za slovenski rezervat za toda časi se spreminjajo. Že čez dve leti bodo lahko doma 1 belem dnevu z lučjo iskali delavce.
Na eni strani se črnomaljska obči-srecuje z naglim industrijskim 'Ojcm, p0 drugi strani beležijo JUje slabšo kadrovsko sestavo. To Je ne gre skupaj, če hočejo do-emu gospodarstvu zagotoviti trdno bodočnost.
Ugotovitev, da je strokovnjakov s	kot	jih je bilo leta
P> Je žalostna. Dejstvo je, da se melj ne zdi privlačen izobra-“'nos? 0(* drugod zaradi oddaji?^,1 ^ neurejenih razmer glede £neotr?škega varstva, pre-6Pesa ^turn'h dobrin in še mar-kj > kar nudijo velika mesta.
(j. em.Pa tudi osebni dohodki x ^ajo ravni razvitih.
Ker •
tako> ^ kaže nasloniti ■ toč rf1? 03 domače kadre, te pa je lafeto	s	štipendiranjem. Na-
• aj tu	delovne organizacije
p'lj Pokazale več posluha za raz-ič’en601?3 brezbrižno čaka, da bi X e P!ške priletele od drugod. Iz-Kt,; le semiška ISKRA in to-LT~C0SM0S* v obeh ko-Pa se tudi dogaja, da osta-Ijene^iF^116 štipendije nepo-bičn	^ dajeta predvsem za
^ e Poklice. Kaj torej nare-
- SiteiŽiM8tga kot P°snemati zgled Hk Šol _ vsako leto pred kon-■okj‘e pošiljajo svoje agente na R(j,.j,nJske osemletke. Osmošolce ■buie^ej0 za poklice, ki jih polsti i P°nujaj° ugodne mož-n celo z avtobusom vozijo ■ja tv Ljubljano na ogled pod-■Rost;; °Vne š°le, internata in še Kjov ? povrhu. Otrok pride tako navdušen, da ga starši
m sola navadno ne morejo pregovoriti, da bi se odločil drugače.
Vsa leta so domača podjetja mirno gledala, kako „tujci“ novačijo šolarje. Letos se je predstavnik BELTA prvič pojavil na domačih osamletkah. To je že napredek, temu zgledu pa bodo morali slediti še drugi. Na bodoče strokovnjake bo treba misliti že takrat, ko se otrok poslavlja od osnovne šole.
Kaže, da bo hočeš nočeš treba štipendirati že v gimnaziji.
Res je skrajni čas, da se prizadeti v občini zavedo resnosti položaja. Dve leti bosta minili, kot bi trenil, medtem pa bosta zagotovo močno povečala zmogljivosti BELT in rudnik, skoro zanesljivo pa tudi več manjših kolektivov. Kdo bo nosil težo dela v teh tovarnah? Sama nekvalificirana delovna sila? Te je že zdaj preveč. In kako dolgo bo taka proizvodnja šla ob vedno hujši kon-
kurenci?	RIABACER
Oživljeno sodelovanje
»štipendij je premalo in premajhne so,« so ugotavljali na posvetu s študenti v Črnomlju
Po daljšem premoru so se pred kratkim v Črnomlju sešli predstavniki obeh belokranjskih občin s člani Kluba belokranjskih študentov. Vabljenih je bilo precej, vendar predstavnikov sindikata, Zavoda za zaposlovanje in nekaterih podjetij, ki jim najbolj manjka kadra, ni bilo.
Študentje, bodoči domači strokovnjaki, so ob tej priložnosti dobili dokaj jasno sliko o razvoju Bele krajine in posameznih podjetij ter obenem o potrebah po strokovnem kadru. Ponovno so ugotovili, da večina delovnih organizacij nima prave kadrovske politike z izjemo Iskre, Belta in temeljne izobraževalne skupnosti. Drugje je štipendistov zelo malo, poleg tega niso še vse delovne organizacije podpisale družbenega dogovora o štipendiranju.
Majhne štipendije so v precejšnji meri krive, da se belokranjski študentje vežejo na bolj razvite predele, kjer nudijo več, zato pa morajo po študiju iz domače pokrajine.
Potrebno bi bilo tudi boljše sodelovanje z domačimi podjetji. Predlagali so -več obiskov, počitniške
prakse in organiziranih pogovorov. Do jeseni bodo pripravili tudi izčrpno analizo sedanjega stanja, da bi novo šolsko leto začeli bolj pripravljeni.
Da bi kadrovsko osiromašena Bela krajina hitreje prišla do strokovnjakov, so predlagali, naj bi proučili možnost za razširitev srednjega šolstva doma, kajti v mnogih primerih oddaljeni že tudi obupajo. V tujem kraju jih starši ne morejo vzdrževati na srednji šoli, štipendij za tako šolanje pa je zaenkrat še zelo malo.
Skrb za pogostejše sodelovanje s študenti je prevzela komisija za. zaposlovanje in kadrovsko politiko pri občinski konferenci SZDL, ki je organizirala tudi to srečanje.
_______________________
<Ud^ČU 550 se v soboto sešli prosvetni delavci obeh belokranjskih občin. Izmenjava delovnih izkušenj L1 nj>hovemu delu potrebna. Na sliki: šolniki iščejo zatočišče pod streho Prosvetnega doma, ker je I neusmiljeno padal dež. (Foto: R. Bačer)
oslaletJa vam v tem tednu priporočamo ogled in ugoden 5 Uf) m°ških suknjičev po 320 dinarjev. Prodajamo tudi na esečno brezobrestno obročno odplačilo.
elefekstil“ ČRNOMELJ
ČRNOMALJSKI drobir
I ^Av i*. n
i stanr» t^O. če bi starši otrok %i>iskili blokov poučili nLj ne te™ P° zelenicah t °^tobr smreko in v Ulici .e Do	Napravili so že precej
^ike	Pa	tudi odrasle
id£ko 4 tomobilov iz bloka Pod J ^ania m 8 bi morali odvaditi c( na zelenicah, i finiju ZVEČER se bo v ?	Ra?08*3*.	svet krajevne skup-
f ža ie,^3vljal bo o programu £ *eto in izvolil novega 1% 3* ^av tako je potreben f ulcraiA., Ustavitvi plačanega taj-T	skupnosti.
Rd,.* JE BIL v počastitev V ^hin% ^nža sprejem v ho-t je 'or.JU Za aktiviste RK. Spre-j ™aniziral občinski odbor
RK, udeležil *Ja se ga je tudi predsednik republiškega odbora Ivo Maj-
dič.	''
DOHOD V MESTO z metliške strani Črnomlju ne dela časti. Okrog garaž podjetja Gorjanci je precejšen nered, pa tudi drugod kupi zemlje kazijo podobo naselja.
V KOMISIJO ZA USKLAJEVANJE in organizacijo temeljnih enot združenega dela, kije bila imenovana na zadnji občinski seji, so bili izvoženi: inž. Gido Rozman, Franc Cimerman, Tone Fabjan, Janez Kure in Janez Kfamarič.
V NEDELJO ZVEČER je bilo v Črnomlju gostovanje ansambla „Pa-loma“ iz Beograda, ki ga je organiziral Dom JLA. Zaradi tega je kino predstava odpadla.
Boj že napovedan
V širšo akcijo za čistočo Črnomlja in njegove okolice so se poleg mestnega odbora SZDL že vključili ribiči, krajevna skupnost in turistično društvo. Tudi občani so te dni prejeli pozive, naj poskrbe za lepo urejeno okolje svojih hiš. Ribiško društvo je sklenilo, da bodo takoj, ko bosta Lahinja in Dobličica upadli, začeli čistiti njuni strugi, kjer je polno odpadkov. Krajevna skup nost pa je imenovala komisijo, ki bo skupaj s sanitarno inšpekcijo pregledala mesto in izdala odločbe za odpravo pomanjkljivosti, kjer te obstajajo. Računajo, da bodo ljudje očiščevalno akcijo vzeli resno in da ne bo potrebno posegati po ukrepih občinskega odloka in kaznovanjih pred sodnikom za prekrške. \ -
NEENAKOPRAVNI?
Občani črnomaljske občine, zaposleni v raznih podjetjih, nimajo enakih pravic in možnosti priti do posojila v bankah. Zaradi tega so hude pritožbe. Dolenjka ne daje kreditov zaposlenim, katerih podjetja imajo račune pri Ljubljanski banki, ta pa s povračilnimi ukrepi udarce vrača. Prikrajšani so delovni ljudje, in to samo zaradi tihih nasprotovanj med dvema bankama. Če tega ne bodo kmalu uredili, bo nastal politični problem. Tako vsaj so razpravljali nekateri odborniki na zadnjem zasedanju občinske skupščine.
Slavica in Toni Plut iz Trnovca jo večkrat od doma po cesti mahneta na njivo, kjer delajo starši. Malčka sta previdna, umikati se znata vozilom, sestrica pa zmeraj pokroviteljsko drži malo mlajšega bratca okrog ramen. Tako je v večini naših podeželskih krajev otroško varstvo. (Foto: R. Bačer)
Še več dogovarjanja
Volilni program: »če izvzamemo manjša odstopanja, je v celoti uresničen,« izjavlja Egon Petrič, sekretar občinske konference SZDL
V katerih točkah je volilni program uspel in v katerih ni v celoti, je pred kratkim ocenjevala občinska konferenca Socialistične zveze v Metliki. Ker so volilni program sprejemali vsi občani, je tudi prav, da širša javnost izve za oceno. O tem je tekel pogovor s sekretarjem konference Egonom Petričem.
- Kako ste ocenili v minulem obdobju delo odbornikov občinske skupščine?
„Delovanje občinske skupščine ni bilo kritizirano, pač pa ugotavljamo, da je med odborniki premalo žena in mladine. Pomanjkljivost je tudi v tem, da večina odbornikov nima zadostnega stika z volivci na terenu. Žal tudi udeležba na zasedanjih občinske skupščine upada v primeri s prejšnjimi leti, toda ne v toliki meri, da bi morali zaradi nesklepčnosti ponovno sklicevati zasedanja."
- V volilnem programu ste dali družbenemu dogovarjanju na vseh ravneh velik poudarek. Ali ste v tem uspeli?
„Največji uspeh smo dosegli pri uvedbi samoprispevka za dobo petih let, ki ga občani plačujejo, delovne organizacije pa za komunalni napredek v občini prispevajo preko družbenega dogovora. Res pa je, da
Tri dni srečanja
Srečanja mladih ustvarjalcev Dolenjske in Bele krajine, ki bo 19., 20. in 21. maja v Metliki, se bodo udeležili mladi iz Črnomlja, Novega mesta, Stične, Kočevja, Straže in Metlike.
V petek, 19. maja, bo ob 20. uri v Domu Partizana nastop mladih iz Stične in Kočevja. V soboto, 20. maja, ob 10. uri, se bodo v sejni sobi občinske skupščine predstavili mladi recitatoiji, pesniki in pisatelji. Zvečer, ob 20. uri, bodo na grajskem dvorišču nastopili Novome-ščani z večerom protestnih pesmi. Udeleženci srečanja si bodo ogledali še rojstno hišo Otona Župančiča na Vinici, v nedeljo pa se bodo pogovarjali z metliškim županom o uspehih in težavah metliške občine.
TONI GAŠPERIČ
je družbeni dogovor o štipendiranju v zamudi, prav tako je potrebnega še mnogo vec poslovno tehničnega sodelovanja in dogovarjanja med pod-jetji.“
- Vprašanje gospodarske rasti in napredka na tem področju je bilo v volilnem programu tudi podčrtano kot ena najvažnejših nalog. Kakšne uspehe beležite?
„Spodbudna je rast celotnega dohodka in rast posameznih podjetij, nekoliko pa zaostaja izvoz, čeprav se je ta močno povečal. Osebni dohodki so se izboljšali, lani so v poprečju dosegli 1.250 din, vendar še vedno močno zaostajajo za slovenskim poprečjem. V bodoče ne bomo mogli več tako močno zavirati rast zaslužkov, ker ni pravično, da bi sedanja generacija zaposlenih nosila celotno breme rasti, ki jo bodo uživali zanamci. Dosegli smo nekaj integracij kot med mesarijo in kmetijsko zadrugo ter gostinskim podjetjem in tovarno BETI, nekaj podobnih procesov pa je še v teku. Lepo pa je napredovalo zaposlovanje. Ugotavljamo, da je vsako leto 200 ljudi na novo dobilo službo. Najbolj -nam manjka delovnih mest za moške. Prav 300 mest bi potrebovali, ravno toliko pa imamo zdomcev.”
- Kakšna bi bila celotna kratka ocena volilnega programa, če upoštevate še kmetijstvo, komunalno dejavnost in šolstvo, česar ne moremo posebej navajati?
„Mislim, da smo bili še preskromni v načrtovanju. V bodočem volilnem programu, ki ga bomo sprejemali jeseni, bo treba bolj paziti, da bo v njem prav vsaka dejavnost našla svoj kotiček.44
R. B.
»Samoupravljanje poganja korenine,« izjavlja Jože Petrič iz obrata IMV
Za zaposlene v obratu IMV na Suhorju je še v začetku letošnjega leta veljala ocena občinskega sindikalnega sveta, češ da nimajo skoro nobenih samoupravnih pravic. V zadnjih tednih je položaj bistveno drugačen in prav o tem je tekla beseda z Jožetom Petričem, funkcionarjem sindikata v suhorskem kolektivu.
- Kdaj se je začelo samoupravljanje v vašem obratu utije-vati in kakšne pravice ste dobili v zadnjem času?
„Na zadnji sindikalni konferenci kolektiva smo o tem obširno razpravljali. Obveščeni smo bili, da je večini naših želja ugodeno. Tako je obrat na Suhorju uvrščen v načrte za rekonstrukcijo v okviru celotnega podjetja, lahko bomo izkoristili stanovanjski sklad, poleg tega pa bomo redno dobivali podatke, kolikšen je naš ustvarjeni delež. Kaže, da bomo postopoma prešli tudi na poslovanje s samostojnim obračunom. So pa velike težave, ker v podjetju ni dovolj strokovnega kadra, zato takih stvari ne moremo urejati na vrat na nos.“
— Je vaš kolektiv z doseženimi izboljšavami v samoupravljanju zadovoljen in kako je z osebnimi dohodki?
„Mislim, da nezadovoljnežev pri nas rti. Za posameznika je zelo važno, da so se precej po-
I
pravili osebni dohodki, saj bo minimalni zaslužek ob doseganju, norme znašal čez 1.000 dinaijev. Tudi nadurno delo je po novem bolje plačano. Če bomo v prihodnje dobili še boljše delovne prostore in če bomo lahko zaposlenim s posojili pomagali do boljših stanovanj, potem bodo naše želje v glavnem izpolnjene/4 - . R. B.
KDAJ BO DOVOLJ?
Sredstva za socialne podpore še v metliški občini večajo zlasti zadnja tri leta, še vedno pa jih ni dovolj, da bi socialno ogroženim občanom lahko nudili zadostno družbeno pomoč. Medtem ko so leta 1969 za socialne podpore iz proračuna dali 168 tisočakov, je šlo leta 1970 v ta nemen dobrih 181.000 din, lani pa kar 222.306 dinaijev. Tudi letos gre za bistven napredek, a žal naraščajo potrebe hitreje kot denarna sredstva v ta namen, zato še zmeraj denaija primanjkuje.
SPREHOD P0 METLIKI
Neža Kraševec
Po krajši bolezni je pretekli teden v Bušinji vasi umrla 80-letna Neža Kraševec, znana partizanska mama, ki je v zadnji vojni izgubila v partizanskih borbah 4 sinove. Življenje ji je nosilo več trnja kot cvetja, saj se je težko prebijala z otroki na majhnem posestvu. Kljub temu da ji pomanjkanje nikoli ni prizanašalo, so bila njena vrata vselej odprta partizanom. Za vsakogar je imela poleg hrane tudi toplo besedo. Nazadnje je v krogu svojih sodelavk proslavljala letošnji 8. marec, kmalu nato pa je začela resneje bolehati. Kraševčevo mamo so lepo spremili na njeni zadnji poti, ljudem suhor-skega območja pa bo za vselej ostala v lepem spominu.
MESTNA GODBA trenutno vadi v prostorih Belokranjskega muzeja. Po obljubah naj bi do letošnjega občinskeg praznika godbeniki dobili svoje prostore v nekdanji šoli. Denar za obnovitvena dela je že zagotovljen, vprašanje je le, če bo izvajalec del zmožen opraviti obnovo do predvidenega roka.	”
DEŽ OVIRA - Na metliškem območju je v gradnji več zasebnih hiš in tudi večjih stavb v mestu, kamor šteje stanovanjski blok v novem naselju. Povsod se graditelji jezijo na dolgotrajno dežeyje, ki zelo ovira dela na gradbiščih. Vsako sončno urico pa temeljito izkoristijo.
TEMELJNA KULTURNA SKUPNOST se je odločila za vse kulturne prireditve vstopnice ponuditi sin- • dikalnim organizacijam po podjetjih in ustanovah. Upajo, da bo tako obisk številnejši. Že ob prvem poskusu so se pokazali uspehi.
V PETEK NI BILO kino pred-
stave, ker so v domu TVD Partizan gostovali tržaški gledališčniki. Za to prireditev je bilo več zanimanja.
ODKAR JE BIL ODPRT prenov-^eni hotel, je vsako soboto ples. Igra Silvester Mihelčič na elektronski harmoniki Plese pa imajo tudi po vaseh. Organizirajo jih mladinski vaški aktivi.
TE DNI PODPISUJEJO organizatorji letošnje Kmečke ohceti pogodbe s folklornimi skupinami, ki bodo nastopale na prireditvi 26. maja. Kaže, da bo število nastopajočih veliko.
TOVARNO BETI so si pred kratkim ogledali osnovnošolci in se tako seznanili s proizvodnjo, kar spada v okvir poklicnega usmerjanja.
V TEDNU RDEČEGA KRIŽA so na osnovni šoli v Metliki pripravili prisrčno proslavo s kulturnim programom.
UMRLA JE Neža Krašovec iz Bušinje vasi, stara 80 let.
metliški tednik
i ! j ž ž f % M	5	,	%
tedensK6le
n
Petek, 19. maja - Ivo Sobota, 20. maja - Bernard Nedelja, 21. maja - Binkošti Ponedeljek, 22. maja - Milan Torek, 23. maja - Željko Sreda, 24. maja - Cvetka Četrtek, 25. maja
— Rojstni dan m. Tita
BREŽICE: 19. in 20. maja ameriški barvni film „Fop in prevara14. 21. in 22. maja ameriški barvni film „Bac Kasidi in Kid“. 23. in 24. maja ameriški barvni film „Kraljevi sen“.
ČRNOMELJ: 19. maja francoski barvni film „Življenje v dvoje“. 21. maja ameriški barvni film „Bodalo “. 24. maja nemški barvni film „Javna hiša“.
KOSTANJEVICA: 20. maja ameriški barvni film „Trije na enem kav-ču“. 21. maja francoski barvni film „Zlata vdova".
KRŠKO: 20. in 21. maj angleški barvni film „Umazana igra“. 24. maja ameriški barvni film „Zbogom, Columbus“.
METLIKA: Od 19. do 21. maja italijansko-španski barvni film „Čak-mul maščevalec". Od 19. do 21. maja ameriški barvni film „Sto pušk“. 24. in 25. maja ameriški barvni film „Ujetniki vesolja".
MIRNA: 20. in 21. maja „Izkoplji sebi grob“.
MOKRONOG: 20. in 21. maja ameriški barvni film „Jugozahodno od Sonore“.
NOVO MESTO: Od 19. do 22. maja danski barvni film „Mazurka v postelji11. Od 23. do 25. maja ameriški barvni film „Z glavo skozi zid“. - POTUJOČI KINO NOVO MESTO: Od 19. do 23. maja ameriški barvni film „Puške za Apače“.
RIBNICA: 20. in 21. maja ameriški barvni film „Tajna vojna Hari Friga“.
ŠENTJERNEJ: 20. in 21. maja „Droga“.
TREBNJE: 20. in 21. maja mehiški barvni ljubezenski film „Divje sroe“. 25. maja ameriški barvni avanturistični film „Johny in Marv“.
Ml
02
SLUŽBO DOBI
TAKOJ ZAPOSLIMO priučeno ali KV kuharico, lahko tudi polkvaU-ficirano, in dekle za pomožno delo v kuhinju Plača po dogovoru, hrana in stanovanje v hiši. Gostišče „Tulipan", Ažman, Lesce, Gorenjska cesta 8, tel. 75-416.
DEKLE, ki ima veselje do strežbe v gostilni, stalno zaposlim. Službo lahko nastopi takoj. Možna je tudi priučitev. Hrana in stanovanje v hiši, plača po dogovoru. Stojan Potočnik, gostilna Kropa na Gorenjskem, 64245 Kropa.
SPREJMEM DEKLE ali starejšo žensko za varstvo dveh otrok. Stanovanje, hrana v hiši. Jože Pelko, Brezov log 32, Novo-teksovo naselje, Novo mesto.
IŠČEM ŽENSKO za varstvo leto in pol stare punčke, ki bi delala v izmeni. Martina Peskar, Ločna 37, Novo mesto.
V SLUŽBO vzamem avtokleparja in avtoličarja. Avto kleparstvo in ličarstvo, Janez Božič, Mokronog.
MLAJŠO upokojenko ali dekle srednjih let iščem za 4 ure dopoldne takoj, proti dobremu plačilu. Nudim lahko tudi lepo sončno sobo. Gros, Ragovska 17, Novo mesto.
VAJENCE za elektroinstalacije sprejmem. Pogoj: uspešno končana osemletka. Internatska oskrba zagotovljena. Plača po uredbi. Jože Govekar, Ljubljana, Opekar-
C 53
SPREJMEM dekle za delo v kuhinji. Gostilna Vrbinc, Peruzzijeva 105, Ljubljana.
STANOVANJA
ODDAM opremljeno sobo dekletom. Bršlrn 39, Novo mesto.
IŠČEVA sobo in kuhinjo ali samo sobo v Novem mestu. Naslov v upravi lista. (1121 /72).
ZA eno leto iščem preprosto prazno sobo in kuhinjo v Novem mestu ali bližnji okolici. Dam nagrado in ačam vnaprej. Naslov v upravi
plačam vnaprej. Usia (1123/72).
NUJNO POTREBUJEM sobo v Novem mestu ali bližnji okolici. Naslov v upravi lista (1163/72).
Motorna vozila
DKW JUNIOR, odlično ohranjen, prodam. Marija Junko, gostilna, Kostanjevica, Ljibljanska 13.
DVE TOMOS avtomatični motorni kolesi ugodno prodam. Kljun, Brezje 22, pošta Leskovec pri Krškem.
PRODAM AVTO škodo 1000 MB, 1966. Cena po dogovoru. Sašek, GG, Novo mesto.
PRODAM avto fiat 600 D, letnik 1961, generalno popravljen. Pungerčar, Mirna peč 60.
PRODAM fiat 750, letnik 64, v voznem stanju, registriran. Peter Radovan, Trebnje 22. Cena 4.000 din.
UGODNO prodam mercedes keep-per 328, letnik 1960. Naslov v upravi lis ta (1113/72).
PRODAM
PRODAM travnik v Smolenji vasi. Licitacija bo v nedeljo, 28. maja, ob 9. uri dopoldne na kraju samem. Barborič, Žihovo selo 5, Otočec.
PRODAM enostanovanjsko hišo v središču Črnomlja. Pojasnila pri Mariji Švajger, Črnomelj, Mirana Jarca 14, vsak dan od 17. do 18. ure.
NEDOGRAJENA HIŠA, nova, ugodno naprodaj ob cesti pri železniški postaji Boštanj pri Sevnici. Informacije: Anton Kragl, gostilna, Sevnica.
LEPO UREJENO kmečko hišo z vsemi gospodarskimi poslopji in z nekaj zemlje ah vso zemljo prodamo v Cirkovcih 22 pri Pragerskem. Vprašajte v trafiki Švab, Scvnicd
UGODNO' NAPRODAJ stanovanjska hiša z gospodarskim poslopjem in približno 5 ha obdelovalne zemlje. Zglasite se v Gor. Skopicah 35, pošta Krška vas pri Brežicah.
PRODAM novo hišo z večjim vrtom na Mestnih njivah. Naslov v upravi Usta ali telefon 21-945.
PRODAM hišo z mlinom, gospodarskim poslopjem in vrtom na Gor. Kamencah pri Novem mestu. Franc Rifelj, Trška gora 25, Otoočec ob Krki.
PRODAM sodobno kuhinjsko pohištvo, dobro ohranjeno. Cena 30.000 starih dinarjev. Naslov: Vinko Rajgelj, Cementninarstvo, Kutinova ul. 12, Kranj (vas Orehek). Ogled možen vsak dan. PRODAM traktorsko ferguson kosilnico in konjsko kosilnico. Žibert, Zagrebška 29, Novo mesto. PRODAM dobro ohranjen globok otroški voziček. Mehle, Sokolska 2, Novo mesto. Ogled od 15. do 18. ure.
PRODAM spalnico. Perc, Jerebova 20, Novo mesto.
PRODAM KOŠNJO v Novem mestu. Zglasite se pri Alojzu Golobu, Trdinova 41, Novo mesto. PRODAM 50-vatni ojačevalec z vgrajenim gramofonom. Naslov v upravi lista (1165/72).
POCENI prodam 13 AŽ naseljenih panjev. Lipovšek, Sevnica, Glavni trg 6.
PRODAM 24,5 kv. metrov hrastovega parketa, žensko kolo „ROG“, rabljene krojaške šivalne stroje ter razne premičnine. Ivan Ostrovršnik, Prešernova 2, Sevnica.
UGODNO prodam spalnico Meblo. Ogled vsako popoldne od 15. ure naprej. Informacije na telefon 21-317. Pavletič, Kristanova 24. PRODAM vprežno kosilnico v dobrem stanju po nizki ceni. Alojz Murgejj, Jablan 30, Mirna peč. PRODAM košnjo mrve in otave na Mestnih njivah. Franc Pirc, Ločna 25, Novo mesto.
PRODAM bukovo oglje. Naslov v upravi lista (1024/72).
PRODAM zidan štedilnik na elektriko s štirimi ploščami in pečico, ter na drva z dvema ploščama in pečico, nerjaveče jeklo, 150x70 cm, desni, skoraj nov. Gregorka, Posavskega 17 a, Ljubljana.
PRODAM 500 do 1.000 kg krompirja cvetnika po 1.00 din kilogram. Franc Gorenc, Harinja vas
6, Otočec.
PRODAM enofazni nov elektromotor z garancijo, Elektrokovina 3 KM. Naslov v upravi Usta (1107/72).
PRODAM motorno kosilnico, malo rabljeno - Bucher frezo. Ucman, Vel. Cerovec 13, Stopiče. PRODAM dobro ohranjeno mlatilnico na električni pogon. Cena po dogovoru. Naslov v upravi Usta (1110/72).
GASILSKO društvo Mokro polje proda gasUski voz v dobrem stanju (L-aksi). Cena ugodna. Informacije v gostilni Dobravc, Mokro polje.
PRODAM prvo in drugo košnjo sena - pri cesti. Jože Pipan, Brod 6, Novo mesto.
PRODAM elektromotor 7 KS, primeren za mUn aU žago. Prane Brulc, Vinja vas 13, Stopiče. PRODAM košnjo sena na rastUu (3 voze). Franc Činkole, Srebrniče
7, Novo mesto.
PRODAM skoraj novo mlatilnico, ki reta in trosi. Tomič, Loke 10, Straža.
PRODAM traktorsko snopovezalko, gnojnično črpalko na motor, traktorsko krožno brano in voz. Anton Golob, Sela 3, Šentjernej. PRODAM dobro ohranjeno češnjevo trodelno omaro. Potočar, Ljubljanska 19, Novo mesto. LEPO ohranjeno spalnico ugodno prodam. Anica Gole, Stari trg 51, Trebnje.
RAZNO
UPOKOJENEC (45-171 cm) s precej gotovine, dobro situiran, žeU spoznati dobro gospodinjo s hišo in vsaj nekaj zemlje. Ponudbe pošljite na upravo Usta pod „Res-no“.
ODDAM gostilno v najem takoj. Ostalo po dogovoru. Naslov v upravi Usta (1129/72).
POROČNI PRSTANI! - ZeUte presenetiti nevesto? Zlatar Otmar Zidarič v Ljubljani v Gosposki 5 (poleg univerze) vam bo rad pomagal! - Z izrezkom tega oglasa dobite 10 odst. popusta!
SH
Ob boleči izgubi naše ljube mame, stare mame in tete
JOŽEFE MIŠJAK iz Boričevega
se najlepše zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti in ji darovaU vence in cvetje. Posebno zahvalo g. župniku za lepo opravljeni obred, kolektivu Elektro in vaščanom.
Žalujoči: hčerke Pepca, Marija, Fani, Pavla, Tinca in sin Jože z družinami
PRODAM gumi dvoko.nico. Milan Plut, Rožni dol 7, Semič.
POCENI PRODAM spalnico z blazinami (modroci). Zupančič, BršUn 47, Novo mesto.
KUPIM
KUPIM žetveno napravo za „Alpi-no“. Alojz Cimermančič, Vinja vas 11, Stopiče.
Ob prezgodnji' izgubi ljubljene žene, mame in stare mame
URŠULE MAKŠE iz Jordankala
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih pomagaU na kakršenkoU način. Zahvaljujemo se za podarjene vence in cvetje, kolektivu Beti - Mirna peč, KZ Krka -Novo mesto, Novoteksu — Novo mesto, sestram z Dobrave, duhovščini, posebno gospodu Klančarju za govor, pevcem, učenkam tekstilne tehnične šole Novo mesto, še posebno lepo pa vsem vaščanom, ki so nam pomagaU v najtežjih trenutkih.
Žalujoči: mož Janez, hčerke: Marija z družino, Anica, Martina, Milena, sinova Marko in Janez
Nenadoma nas je za vedno zapustil v 79. letu starosti naš dobri in skrbni mož, oče, stari oče in brat
ANTON GRAMC iz Stankovega pri Brežicah
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam izreku sožalje in nam stali ob strani v težkih urah. Posebno se zahvaljujemo IMV Brežice, krajevni organizaciji RK in krajevni skupnosti Mrzlava vas - VeL Malence ter ostalim za vence in cvetje, gospodu župniku s Čateža za cerkveni obred in poslovilne besede ob odprtem grobu na Vel. Malen-cah. Še enkrat hvala vsem, ki so se od našega dragega očeta poslovili in ga v tako velikem številu spremUi k večnemu počitku.
Stankovo, 26. aprila 1972
Žalujoči: žena Ana, sin Jože z družino, hčerka Marija z družino, sin Tone z ženo, brat Miha in sestra Marija z družinama ter drugo sorodstvo
Ob izgubi našega dragega očeta
STANKA JERMANA čevljarskega mojstra v pokoju iz Črnomlja
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti in mu poklonili vence in cvetje; vsem, ki so nam izrekU sožalje in nam kakorkoli pomagaU. Posebno zahvalo smo dolžni dr. Strmčevi za stalno pomoč, gospodu dekanu za obiske in tople besede, Gasilskemu društvu in godbi na pihala iz Črnomlja za častno stražo in spremstvo, Stanku Wcissu za lep poslovilni govor in cerkvenemu pevskemu zboru. Vsem in vsakomur se enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: otroci z družinami
V 79. letu starosti nas je zavedno zapustUa naša draga mama in stara mama
TEREZU A MARTINČIČ iz Gornjih Ložin št. 17
Iskreno se zahvaljujemo vsem vaščanom, prijateljem in znancem, ki so nam v hudih trenutkih stali ob strani. Še posebej se zahvaljujemo gospodu župniku za cerkveni obred.
Gornje Ložine, 4. maja 1972
Žalujoči: hčerke Karolina, Julka z družino, Tončka z družino, Milka, sinova Tone in Franci z družino ter drugi vnuki in vnukinje
Ob boleči in prezgodnji smrti dragega moža, brata in strica
ADOLFA MURNA upokojenca UJV iz Malkovca pri Tržišču stanujočega v Šempetru pri Novi Gorici
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so sočustvovali z nami v težkih trenutkih, nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter spremili pokojnika v tako velikem številu na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo sosedom, njegovim bivšim sodelavcem, organizaciji ZZB NOV Jugoslavije, Društvu upokojencev, UROP in gasilcem za nesebično pomoč, kakor tudi govorniku za ganljive besede v slovo. Vsem še enkrat najlepša hvala.
Žalujoči: žena Slavka, brata Ivan in Jožko, sestri Pepca in Fani z družinami in drugo sorodstvo
Nenadoma nas je zapustil v 73. letu starosti dobri in skrbni mož, ata, stari ata in praded
FRANC PEČNIK z Gornjega Brezovega pri Sevnici
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam izrekli sožalje in nam stali ob strani v težkih urah, vsem kolektivom, ki so darovali vence. Posebno se zahvaljujemo dr. Tomažu Rottu za vso skrb in pomoč, gospodu kaplanu za cerkveni obred in pomoč, Društvu borcev za severno mejo in gospodu Irgoliču za
Ob boleči izgubi dragega očima
JOŽETA DEŽELANA iz Gabrja
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti, mu poklonili vence in cvetje. Posebno se zahvaljujemo organizaciji ZB za poslovilne besede na domu in podarjeni venec, Lovski družini za venec, tov. Luzarju za podovilne besede ob odprtem grobu ter gospodu župniku za obred.
Žalujoči: Jože, Mici in Anica z družinami ter drugo sorodstvo
Ob bridki izgubi našega ljubega moža, očeta in starega očeta
JANEZA RAJKA iz Gabrja št. 55
se zahvaljujemo vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti in mu poklonili vence in cvetje. Posebno se zahvaljujemo krajevni organizaciji ZB Gabrje za govor in venec ter občinski skupščini Novo mesto in Industriji motornih vozil Novo mesto za podarjene vence. Zahvaljujemo se tudi dr. Božu Oblaku za lajšanje bolezni in go®odu župniku za cerkveni obred. Se enkrat hvala vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti in nam izrekli sožalje.
Žalujoči: žena Jožefa, hčerke Pepca, Marija, Antonija ter sin Ivan z družinami
Ob smrti naše drage sestre in tete
IVANE KOLEGAR iz Gornje Brezovice
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ji darovali cvetje in vence ter jo spremljali na njeni zadnji poti. Posebna zahvala družini Bratkovič, ki jo je negovala v času njene bolezni in gospodu župniku iz Šentjerneja za obred.
Žalujoči: sestri Tončka in Micka z družino in drugo sorodstvo
POPRAVEK
V zahvali pokojnega JANEZA JANCA iz Brusnic 51 je bilo pri žalujočih izpuščeno: mati Urša, sestre Tončka, Pepca, Lojzka, Ana, Neža, Rezka, Francka ter Franc Franko.
weilerja v Zah. Nemčiji vse najboljše in najlepše za njen praznik želi družina Grili. Lep pozdrav tudi mami in atu ter družini Spreitzer z željo na skorajšnje svidenje.
Antonu Kocijažu iz Novega mesta za uspešnih 72 let čestitamo vsi, ki ga imamo radi, in mu želimo še naprej obilo sreče. Žena Marija, hčerki ^ z družinama.
Ivan Bohte, Vinja vas 38, Stopiče, prepovedujem hojo vaščanom Malega Cerovca po moji parceli pod Badovincem. Kdor prepovedi ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal.
Alojz Bartolj, Dol. Straža 31, Straža, prepovedujem vožnjo in hojo po mojem dvorišču. Kdor prepovedi ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal.
Avgust in Frančiška Avbelj, Žužemberk 85, prepovedujeva pašo kokoši, obračanje in parkiranje avtomobilov na njivi pare. št. 549. Kdor preklica ne bo upošteval, ga bova sodno preganjala.
%
Jože Berus, Gor. GlobodoJ 10, Mirna peč, prepovedujem pašo kokoši po mojem dvorišču, travniku in njivah in pregon živine ter obračanje traktorjev. Kdor prepovedi ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal.
Ivana Sekula, Uršna sela 103, prepovedujem hojo in vožnjo z vsemi motornimi voziU, kolesi in drugimi prevoznimi sredstvi po vsem mojem vrtu. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjala.
Ivan Povšič, Čučja mlaka 6, Škocjan, prepovedujem vožnjo iz gozdov in travnikov vsem, kateri nimajo poti, po moji zemlji od Jan-ževca proti vasi. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal.
HI
Ljudmila Udovč, Vrhovo 14, Mirna peč, prepovedujem vsako vožnjo po mojih parcelah, ker niso javna pota. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjala.
Jožefa in Alojz Hren iz Zagorice št. 2, pošta Dobrnič, prepovedujeva na obeh najinih parcelah v Liscu vožnjo, hojo in odmetavanje kamenja.
isa« Pcmm I
Ljubi mamici, ki živi v Nemčiji v Lotstentu, za njeno 24. pomlad že-
lijo vse najboljše, predvsem^pa veliko zdravja in veselja - sir' titkatudi
sine Božidar za strička
in vsi ostali. Čestiti Jožeta.
Dragim sodelavkam iz BETI, -obrat II Črnomelj v izmeni mojstric Danice in Tinke se iskreno zahvaljujem za darilo in jim želim še vnaprej veUko sreče in uspehov pri delu. Pepca Horvat z družino iz Novega mesta..
govor pri odprtem grobu. Se enkrat hvala vsem, ki so se od našega ljubega očeta podovili in ga v tako velikem številu spremili k večnemu počitku.
Žalujoča žena, otroci z družinami ter drugo sorodstvo
Ob smrti naše ljubljene mame, tašče, babice in prababice
MARIJE KOBAL
Cesta na F ra to 27, Kočevje
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti, tov. Figarju za poiovilne besede ob odprtem grobu, vsem, ki so ji darovali cvetje in nam ustno ali pismeno izra-zUi sožalje, še posebna zahvala pa sosedom.
Žalujoči: sin Mirko z ženo, vnukinja Jelka z možem in pravnuk Dejan
Ob boleči in nepričakovani izgubi dobrega moža in očeta
JANEZA BANIČA z Broda pri Podbočju
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste mu darovali cvetje in vence, sočustvovali z nami in spremili pokojnika na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se pevcem za lepo petje, govorniku za poslovilne besede ter duhovščini za lep cerkveni obred. Vsem, prav vsem najlepša hvala.
Žalujoči: žena Tončka, otroci: Janez, Jože, Lojze, Mirko, Mici, Anica, Tončka in Stanka z družinami.
Dragi mami in stan mami Uršuli Malerič iz Vojne vasi pri Črnomlju za 85. rojstni dan čestitamo in žeU-mo vse najboljše, da bi še dolgo ostala zdrava med nami. Otroci in snaha z družinami ter pravnuk Marko.
Ljubemu sinu Stanku Pirnatu, ki služi vojaški rok v Kruševcu, za njegov 20. rojstni dan iskreno čestitajo ata, mama, bratje in sestre ter želijo skorajšnje snidenje in da bi se srečno vrnil domov.
Danici Škedelj iz Javorovice iskreno čestitajo na novi življenjski poti, enako Janezu Lopatcu, ter žeUjo srečno vrnitev v tujino bratje in sestre, ata in mama iz Javorovice.
Dragemu stricu Janezu Šurli iz Kranja za minulo godovaiye čestitajo in mu žeUjo zdravja Forškoviiz Novega mesta, posebno Vlado, ki je pri vojakih, in vsi, ki ga imajo radi. Teti Rezki lep pozdrav!
OPRAVLJAM zidarska dela hitro in kvalitetno. Breže 28, Ribnica na Dolenj skem.
GRADITELJI, POZOR! Bloke različnih dimenzij in strešno valovito opeko, podobno italijanski, raz ličnih barv dobite po konkurenčni ceni pri Toniki Vodopivc, Stolovnik 49, Brestanica.
OBVEŠČAM cenjene stranke, da sem na novo odprla frizerski salon, in se za obisk lepo priporočam! Zdenka Mali, Frizerski salon, Bršlin 57.
KVALITETNO IZOLIRAM cevi centralne kurjave. Ponudbe pod „Manjša poraba goriva"
 :sč/”
Dragi mami in stari mami UršuU ” OBVEŠČAM stranke, da oprav-
ljam vsa distribucijska dela plina, priključke, zamenjujem in prodajam jeklenke (bombe). Franc Hočevar, Puščava 6 pri Mokronogu.
PLETILJE, kvalitetne ščetke za vse pletilne stroje nabavite pri Slavku Armiču, Tržaška 52, Ljubljana.
PretekU teden so v novomeški porodnišnici rodile: Marija Plut iz Brezove rebri - Anico, Marija Pleterski iz Anž - Borisa, Jožefa Grom iz Vidma - Dušana, Kristina Vidmar iz Dolnjega Kronovega - Renato, Jožica Kočevar iz Sela pri Semiču -Natašo, Marija Drab s Pristave - Jožeta, Danica Zakrajšek z Mirne -Jano, Marija PavUč iz Volčkove vasi
- Katarino, Ana Godina iz Dolnje Stare vasi - Anico, Ivanka KasteUc iz Loga - dečka, Tončka Spudič iz Metlike - dečka, Vera Šiško z Rake
- dekUco, Stanka Bobnar iz Petan
- dekUco, RozaUja Mihelj z Vrtače
- dečka in Terezija Mohar iz Dolšc
- dečka. - Čestitamo!
DOLENJSKI LIST
USTANOVITELJI: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje.
IZDAJATELJSKI SVET: Franc Beg, Viktor Dragoš, Tone Goš-nik, Jože Jeke, Tone Klenovšek, Franc Lapajne, Tine Molek, Lojzka Potrč (predsednica sveta), Slavko Smerdel, Franc Staj, dohar ln Ivan Živič.
UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR:'Tone Gošnik (glavni in odgovorni urednik), Ria Bačer, Slavko Dokl, Marjan Legan, Jože Primc, Jože Splichal, Jožica Teppey, Ivan Zoran ln Alfred Železnik. — Tehnični urednik: Marjan Moškon.
IZHAJA vsak četrtek — Posamezna številka 1 dinar — Letna naročnina 49 dinarjev, polletna 24,50 dinarja,' plačljiva vnaprej — Za inozemstvo 100 dinarjev ali 6 ameriških dolarjev ozir. 20 DM (ali ustrezna druga valuta v vrednosti 6 ZDA ,dolarJev) — Devizni račun: 521-620-1-32002-10-8-9.
OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu (45 mm ozir. 10 cicero) 33 din, 1 cm na določeni strani 45 din, 1 cm na prvi, srednji in zadnji strani lista: 66 din. Vsak mali oglas do 10 besed 10 din, vsaka nadaljnja beseda 1 din. Za vse ostale oglase in oglase v barvi velja do preklica cenik št. 4 od 6. I. 1971. — Za oglase odgovarja Mirko Vesel.	*	„
TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK v Novem mestu: 521-8-9 — NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE: 68001 Novo mesto. Glavni trg 3 — Poštni predal 33 Tclelon: (068) 21-227 — Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo — Tiska tiskarna »Ljudske pravice« v Ljubljani.
14
DOLENJSKI UST
Št. 20
TELEVIZIJSKI
SPORED
RADIO LJUBLJANA
VSAK DAN: poročila ob 5.00, *•00, 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, Jf-00, 18.00, 19.30 in ob 22.00. •'•san glasbeni spored od 4.30 do
PETEK, 19. MAJA: 8.10 Glasbena matineja, 9.35 Od melodije do geiodije, 10.20 Pri vas doma, 11.00 »oročila - Turistični napotki za 8?ste iz tujine, 12.30 Kmetijski asveti - Inž. Janez Titovšek: Škod-12 bolezni na iglastem drevju, •‘•40 Z domačimi ansambli in 14 in	Priporočajo vam ...
nn a	poslušalci	čestitajo	in
Pozdravljajo, 15.30 Napotki za turi-: ’ 16.00 „Vrtiljak", 17.10 Človek io ff^Vje, 17.20 Operni koncert, nt;i5-.’>SiSnaU“, 19.00 Lahko noč, t> Z?01, 19.15 Minute z ansamblom nsa Franka, 20.00 Naj narodi * • • 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih, 22.15 Besede in zvoki
12 k>gov domačih.
ben? 0TA> 20- MAJA: 8-10 Glas‘ S H^jpeja. 9.35 S Pihalnim or-estrom rtv Ljubljana, 10.20 Pri ?i,w0ma’ 11.-00 Poročila - Turi-iinp a,	za naše goste iz tu-
Anrir«- n Kmetijski nasveti - Inž. 12 dnJ *!raProtnik: O negi kaktej, »Po domače-, 13.30 Pripo-DolHn 73111 ’ • • 1^.10 Sobotno poberi if tZa mladi svet> 15.30 Glas-17 in ^ermezzo> l6-00 »Vrtiljak44, retnoL v kino> 18-15 Iz ope-
otroc? 19ei5’M-9’?°	J}°Č’
Viij;Q nlf-v Minute z ansamblom
svet in^ ’ 20-00 Spoznavajmo
22,20 0ddaia 23
8.0»A. 21. MAJA: 6.00 do gan ?ncr<lJUtro! 8-05 Veseli tobo-10 OS	nc.ert	iz naših krajev,
Jan- Tit P?mnite, tovariši... Ivan Pesmi hork .ma?dant JLA“, 10.25 Prireditve c" dela’ 11,00 Prenos Kumrovcu« lTlTn -mladVie- , V
~ , Vjekoslav"’ Ka'leb-RadFkd
Prah44, n n? m va. b- »Čudoviti Poldne 19 no t Ssko športno P°-19.15 Glach Lahko noč, otro dl „V nedel o i"® “Sodnice, 20.00 23 lahko noč. CCer ’ 22-20 Mel°diJe
GlS^Dma/E^’ 22, MAJA: 8. 10 SVet, 10 20 p^|neJa> 9-20 Cicibanov ročila - T»Xt^ •doma’ H-00 Po-80ste iz tunnP ^,^apotki za naše sveti - Dr F 2-30 Kmetijski nakane, a raAirifanj0 Janežič: Malo ^ovnjakih in^ne Prsice v naših sa-
^i orkestri n^Tadih’ 12-40 pi-koncertnem odru,
Naši0po?,!SOČAajo . vam ... 14.30 Ijajo, je 3nur^es^itajo in pozdrav-16.00 VrtiliS“ , jntermezzo, kovo elashpnri ’ Z-10 Ponedelj-tema 469^n£0TP<židne’ 18.35-In-l9-!S Minutp Lahko noč, otroci! ^0.00 pSK z ansamblom Feniks, »Vojn®, ‘^stavljamo vam opero
tor’e'2«™61	22'15	Za
matineja oW*	8.10	Operna
Pesmi, lo 20 n,- OVenske narodne
Poročila - tIS	doma. H -00
naše goste iz tuiinl^napotki za
nasveti - Vladi M L , Kmetijski ladl Martelanec: Izkuš-
nje pri prestavljanju, 12.40 Z domačimi ansambli in godci, 13.30 Priporočajo vam ... 14.30 Z Ljubljanskim jazz ansamblom, 15.30 Glasbeni intermezzo, 16.00 „Vrtiljak44,
17.10 „V nove zarje...44 17.30 Drago Košmrlj: „Tito - državnik sveta44, 18.15 V torek na svidenje!
19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom Franca Miheliča,
20.00 Prodajalna melodij, 22.15 Pri skladatelju Pavletu Merkuju.
SREDA, 24. MAJA: 8.10 Glasbena matineja, 9.25 Z ansamblom Mojmira Sepeta, 10.20 Pri vas doma, 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine,
12.30 Kmetijski nasveti — Inž. Stane Marovt: Nasveti za zrejo telet,
12.40 Od vasi do vasi, 13.30 Priporočajo vam ... 14.10 Izseljenski zbori pojo, 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, 15.30 Glasbeni intermezzo, 16.00 „Vrtiljak44,
17.10 Iz slovenske orkestralne glasbe, 18.15 Popevke Jureta Robežnika, 19.00 Lahko noč, otroci!
19.15 Glasbene razglednice, 20.00 Simfonični orkester RTV Ljubljana,
22.15 S festivalov jazza.
Četrtek, 25. maja: 8.10
Operna matineja, 9.35 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov, 10.20 Pri vas doma, 11.00 Poročila — Turistični napotki za naše goste iz tujine, 12.30 Kmetijski nasveti - Inž. Lojze Habjan — Načini kooperacije za zrejo telet in za pitanje mlade govedi, 12.40 Igrajo pihalne godbe,
13.30 Priporočajo vam ... 14.10 Pesem iz mladih grl, 14.30 Z ansamblom Jožeta Privška, 16.00 „Vrtiljak44, 17.10 Posebna oddaja - Zvone Kržišnik: Titova zgodovinska pot, 18.30 Iz kasetne produkcije RTV Ljubljana, 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom Jožeta Privška, 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov,
21.40 Glasbeni nokturno, 22.15 Sodobni češki skladatelji.
RADIO BREŽICE
Četrtek,	18.	maja:
16.00-16.15 Napoved programa, poročila, šport in turistični napotki, 16.15-17.00 Nove plošče RTB -Aktualnost tedna - Obvestila in reklame, 17.00—18.00 Glasbena oddaja: Izbrali ste sami
SOBOTA,	20.	MAJA:
16.00-16.30 Pol ure za pop glasbo, 16.30-16.40 Radijska univerza, 16.40-17.10 Med zabavnimi zvoki, obvestila, reklame in melodija za vas, 17.10-17.30 Za naše najmlajše: Izgnanci ter skladbica iz brežiške glasbene šole, 17.30-18.00 Narodnozabavne na valu 192 m.
NEDELJA, 21. MAJA: 10.30 Domače zanimivosti — 30 let jugoslovanskega vojnega letalstva in zračne obrambe - Za naše kmetovalce: inž. Jože Grubič — Sodoben hlev za govedo - Nedeljski zapis: Nekaj vidikov medobčinskega sodelovanja v Posavju - Obvestila, reklame in spored kinematografov, 12.00-15.00 Občani čestitajo in pozdravljajo.
»ELEKTROTEHNA«
2 elektln«11! °*no In izv°zno podjetje rotehničnim materialom
UBLJANA, Titota cesta 51
želi
»nu
zaposliti v prodajalni Novo mesto
1 KV k 'DAJALCA TEHNIČNE STROKE z USTREZVO PRAKSO
enega za ned oločen čas in enega za določen čas
tei s p v C j m O v uk P° uspešno končani osemletki
2 UČENCA V GOSPODARSTVU
kandidati n
2a delov <lJ	Pismene	ponudbe Komisiji	DS
^ razmerja, Ljubljana, Titova cesta 51.
ZAHVALA
Ol) bridlri *
1 izgubi našega moža, očeta, brata, starega očeta, strica in pradeda
Nikolaja Veseliča
Adlešiči 26
^.njo °n °t Za^va^u3emo vsem, ki so ga spremili na r°dnikom Posebno zahvalo smo dolžni sosedom, so-^ tren	znancem> ki so nam stali ob strani v tež-
SDremst\U	bolezni, gasilskemu društvu Adlešiči za
Oviti ,0’ Vsem darovalcem vencev in cvetja, tov. Aloj-
za poslovilne besede ob odprtem grobu.
^aiUj0v.
^nt0l1 ' ®na Barbara, sinovi Niko, Ivan, Rudi, Vinko, A0\Ze 'l1 '*°^e 7‘ družinami in hčerke Katica, nka, Slavica z družinami in Nada, sestra Ana ter drugo sorodstvo
TOREK, 23. MAJA: 16.00-16.15 Napoved programa in srečanje s koroškimi pevskimi zbori, 16.15-17.15 Poročila - Novo v knjižnici — Jugoton vam predstavlja - Kaj prinaša nova številka Dolenjskega lista - Obvestila, reklame in filmski pregled, 17.15-17.30 Tedenski športni komentar, 17.30-18.00 MLADINSKA ODDAJA.
RADIO SEVNICA
NEDELJA, 21. MAJA: 10.30 Reklame in oglasi - Po domače z ansamblom Beneški fantje - Kmetijski nasveti - Zabavna glasba z uganko - Kakšni so konjički naših občanov - Za vsakogar nekaj - Pogumni možje, ki branijo z jeklenimi ptiči - Naše sinje nebo - 12.30 Poročila - Čestitke in pozdravi naših poiušalcev.
SREDA, 24. MAJA: 16.00 Poročila - Reklame in oglasi - Po domače - pred 80 leti se je rodil velikan nase novejše zgodovine (Ob 80-letnici rojstva maršala Tita) - Iz diskoteke naših podušalcev - Vrt in vrtičkarji - Otroške pesmice.
Gradbeno podjetje «-N O V O G R A D« NOVO MESTO, GERMOVA ULICA 4
sprejme v redno delovno razmerje
VEČJE ŠTEVILO NEKVALIFICIRANIH DELAVCEV za delo v peskokopu v Kronovem
Interesenti naj se zglasijo osebno v upravi podjetja — v Germovi ulici 4.
GASILSKO DRUŠTVO ŠKOCJAN
razpisuje javno licitacijo za prodajo
poltovomega avtomobila
ZASTAVA 615
s podaljšano kabino, v nevoznem stanju. Licitacija bo 21. maja 1972 ob 9. uri v Gasilskem domu v Škocjanu.
Trgovsko izvozno podjetje za domačo in umetno obrt
»DOM«, Ljubljana, Mestni trg 24
razglaša prosto delovno mesto
ŠEFA POSLOVNE ENOTE V SODRAŽICI
POGOJI za delovno mesto:
— kvalificiran trgovski delavec ali
— srednja strokovna izobrazba, več let delovnih izkušenj v komercialnih poslih, poznavanje lesne stroke.
— Poskusni rok za delovno mesto je 3 mesece.
Prednost pri izbiri bodo imeli kandidati iz Sodražice in okolice.
Kandidati za razglašeno delovno mesto morajo poleg prijave priložiti tudi življenjepis in dokaze o izpolnjevanju pogojev, določenih v razglasu.
Kandidati morajo poslati prijave in dokazila v roku 10 dni po objavi na naslov: Trgovsko izvozno podjetje za domačo in umetno obrt »-DOM«, Ljubljana, Mestni trg 24.
• PROSTA UČNA MESTA
Montažno podjetje »INSTALACIJA« LJUBLJANA, Kamniška ulica 48 a
objavlja
RAZPIS
za sprejem vajencev v prvi letnik za stroke:
# oddelek za centralno kurjavo -25 vajencev
• oddelek za vodovodno instalacijo -15 vajencev
• oddelek za klimatične naprave -10 vajencev
# oddelek za izolacije topi. naprav -5 vajencev
# oddelek za ključavničarstvo -3 vajence
Pogoji za sprejem so:
1. uspešno dokončana osemletka,
2. starost do 16 let.
3. kandidat mora biti telesno in duševno zdrav.
Prošnji za sprejem je treba priložiti
a) originalno zadnje šolsko spričevalo,
b) izpisek iz rojstne matične knjige,
c) zdravniško spričevalo.
Rrošnje z vsemi potrebnimi dokumenti bo podjetje sprejemalo vključno do 25. junija 1972.
Podjetje ima na razpolago nekaj prostih mest v vajenskem domu v Ljubljani.
NEDELJA, 21. MAJA 9.00 Madžarski TV pregled (Pohorje, Plešivec) (Bg) - 9.40 Pet minut po domače (Lj) - 9.45 Kmetijski razgledi: Detelje in travne dete-Ijine (Lj) - 10.12 Kmetijska oddaja (Zg) - 10.55 Mozaik (Lj) - 11.00 Otroška matineja: Don Kihot, Boj za obstanek (Lj) — 11.50 Mestece Peyton - serijski film (Lj) - 12.40 TV kažipot (do 13.00) — Nedeljsko popoldne (Lj) — 18.00 Elizabeta Angleška - barvni film (Lj) - 19.25 3-2-1 (Lj) - 20.30 Humoristična oddaja (Zg) - 21.20 Zabavno glasbena oddaja (Zg) - 21.35 Športni pregled (JRT) - 22.05 Poročila (Lj)
PONEDELJEK, 22. MAJA
9.05 Odprta univerza (Bg) - 9.35 TV v šoli (Zg) - 10:30 Nemščina (Zg) - 10.45 Angleščina (Zg) -
11.00 Osnove splošne izobrazbe (gg) _ 14.45 TV v šoli - ponovitev (Zg) - 15.40 Nemščina - ponovitev (Zg) - 15.55 Angleščina - ponovitev (Zg) - 16.10 Francoščina (Bg)
-	16.45	Madžarski TV pregled
(Pohoije, Plešivec do 17.00) (Bg) -
17.45 I. Rosič: RIKI - V. del (Lj)
- 18.05 Risanka (Lj) - 18.15 Obzornik (Lj ) - 18.30 Šest srečanj z Barkerjem - serijski fflm (Lj) -18.55 Mozaik (Lj) - 19.00 Mladiza mlade (Zg) - 19.45 Kratek film (Lj)
- 19.50 Cikcak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) — 20.25 3-2-1 (Lj) -
20.35 Monitor (Lj) - 21.35 Diagonale (Lj) - 22.35 Poročila (Lj)
TOREK, 23. MAJA
9.35 TV v šoli (Zg) - 10.40 Ruščina (Zg) - 11.00 Osnove splošne izobrazbe (Bg) — 14.45 TV v šoli — ponovitev (Zg) - 15.35 Ruščina -ponovitev (Zg) - 15.55 TV vrtec (Zg) - 16.10 Angleščina (Bg) -17.15 Madžarski TV pregled (Pohorje, Plešivec do 17.30) (Bg) -
17.45 Krojaček hlaček - I.del (Lj)
- 18.00 Risanka (Lj) - 18.15 Obzornik (Lj) - 18.30 Opatija z našimi pevci - barvna oddaja (Lj) —
19.00 Mozaik (Lj) - 19.05 Vdor v globino možgan (Lj) - 19.30 Hura experiment - peta, prsti, celikrak -kratka filma (Lj) - 19.50 Cikcak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) -
20.35 3-2-1 (Lj) - 20.35 Desant na Drvar - jugodovanski film (Lj) -
22.00 Glasbena oddaja (Lj) -... Poročila (Lj)
SREDA, 24. MAJA
8.20 TV v šoli (Zg) - 16.50 Poročila (Lj) - 16.55 Zasedanje vseh
zoorov Z S - prenos (Bg, Lj) -
18.30 Don Kihot - serijski film (Lj)
- 18.55 Mozaik (Lj) - 19.00 Od filma do filma (Lj) - 19.20 S kamero po svetu: Ljudstvo, ki izumira (Avstralija) (Lj) - 19.50 Cikcak (Lj)
- 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.40 3-2-1 (Lj) - 20.45 Oddaja o Titu (Lj) - 21.45 Nogomet Glasgow : Dinamo (Moskva) posnetek (Lj) -23.15 Poročila (Lj)
Četrtek, 25. maja
9.35 TV v šoli in 14.45 (Zg) -
10.30 Nemščina (Zg) - 10.45 in 15.55 Angleščina (Zg) - 11.00 Francoščina (Bg) - 16.10 Osnove splošne izobrazbe (Bg) - 16.45 Madžarski TV pregled (Pohorje, Plešivec do 17.00) (Bg) — 17.20 Pesmi
- otroška oddaja (Lj) - 17.35 Risanka (Lj) - 17.50 Obzornik (Lj) -18.05 Boj za obstanek - barvni film (Lj) - 18.30 Mozaik (Lj) - 18.35 Civilizacija - barvna oddaja (Lj) -19.25 Cikcak (Lj) - 19.35 TV dnevnik (Lj) - 20.00 Prodava ob dnevu mladosti - prenos (Bg, Lj) - 21.30 Četrtkovi razgledi (Lj) - 22.35 Poročila (Lj)
PETEK, 26. MAJA
9.30 TV v šoli (Zg) - 11.00 Angleščina (Bg) —.14.40 TV v šoli
- ponovitev (Zg) - 16.10 Osnove splošne izobrazbe (Bg) - 16.45 Madžarski TV pregled (Pohorje, Plešivec do 17.00) (Bg) - 17.25 Veliki zmagovalec in njegova sužnja -oddaja Trapollo HH 33 (Lj) - 18.10 Obzornik (Lj) - 18.25 Glasba iz studia B - barvna oddaja (Lj) -19.00 Mestece Peyton (Lj) - 19.50 Cikcak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 3-2-1 (Lj) - 20.35 Franch can-can, francoski film (Lj)
- 22.00 Nogomet ZRN : SZ - posnetek iz Muenchna (Lj) - 23.30 Poročila (Lj) - 23.35 Pokal pevcev
- posnetek (Lj) ’
SOBOTA, 27. MAJA 9.35 TV v šoli (do H.00) (Zg) -17.35 Jugoiovanskef folklora (Lj) -18.05 Obzornik (Lj) - 18.20 Disne-yev svet - film (Lj) - 19.10 Mozaik (Lj) - 19.15 Humoristična oddaja (Bg) - 19.45 Kratek film (Lj) -19.50 Cikcak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 3-2-1 (Lj) - 20.35 Pesem po starem, pesem po novem (Lj) - 21.05 Italijanski gostje v Opatiji (Lj) - 21.35 Na poti k zvezdam (Lj) - 22.00 Tekmeca - serijski barvni film (Lj) - 22.50 TV kažipot (Lj) - 23.10 Poročila (Lj)
AGROKOMBINAT KRŠKO
razpisuje po sklepu DS javno licitacijo za prodajo naslednjih osnovnih sredstev:
1. 2 traktorjev FE 65 KS
2.1 traktorja FE 35 KS
3.1 motorne kosilnice BCS
4. več priključnih strojev za traktor
5. kmetijskega zemljišča k. o. Dol. Leskovec
6. kmetijskega zemljišča k. o. Anže
Javna dražba za stroje bo v soboto, 20. maja 1972. ob 8. uri na strojni postaji Leskovec.
Dražba zemljišč bo v ponedeljek, 22. maja 1972, ob 8. uri na upravi podjetja v Krškem.
Interesenti, ki želijo sodelovati na dražbi, morajo poprej položiti 10 % od izklicne cene kot garancijski polog.
Podrobne informacije so na razpolago med rednim delovnim časom na upravi podjetja v Krškem.
OBVESTILO Uprava gojitvenega lovišča »2itna gora««
OBVEŠČA vaščane Hinj, Pleša, Prevol, Žvirč in druge lastnike zemljišč na območju lovišč, da
• zahtevke za ocenjevanje škode po
# divjadi sprejema Krajevni urad Hinje.
Ocenjevanje škode bo vs^k četrtek, v primeru potreb pa še naslednji dan. Vse kmetovalce opozarjamo na zavarovanje ogroženih kmetijskih površin na krajevno običajen način.
Obenem opozarjamo vse lastnike psov, naj poskrbijo, da bodo psi privezani, ker sicer lastnik psa tudi materialno odgovarja za škodo, ki jo pes povzroči- na divjadi. Lovsko osebje bo brez opomina pokončalo vsakega psa, ki se bo klatil v lovišču več kot 200'm od hiš in več kot 50 m od gospodarja. Ce pa bo pes zasačen pri preganjanju divjadi, bo v vsakem primeru pokončan.
jlj Portret tega tedna
* * * % * *
^lEPEUOOg^ DOLENj!^
„Med Ribničani kroži ogromno smešnih zgodb. Škoda bi bila, če bi jih pozabili. Tudi te namreč izražajo kulturo naroda oziroma pokrajine. Prav zato sem te zgodbe zbral in napisal humoristično-satirično knjigo Široka usta,“ mije povedal med prvomajskimi prazniki Miha Mate. Luč sveta je zagledal pred 30 leti v Goriči vasi pri Ribnici, diplomiral je na slavistiki, bil lektor slovenskega jezika na filozofski fakulteti v Beogradu, zdaj pa je tajnik Zveze kultumo-prosvetnih organizacij Slovenije.
Mihova Široka usta
Miha Mate: »še vedno drži Levstikov nasvet, naj bi Slovenci pisali tako, da bi bridke resnice zavijali v prijetne šale« - Pripravlja humorističen roman iz vojaškega življenja
„Knjige Široka usta nisem pisal sam, ampak vsa Ribnica. To so doživljaji Ribničanov ali šale, ki so jih prinesli krošnjarji iz svojih popotovanj do Trsta, Dunaja in Dalmacije ter jim dali nato svoj pečat, jih prikrojili domačim razmeram in nato pripovedovali naprej kot svoje."
- Vendar ti nekateri Ribničani zamerijo, češ da nisi v knjigi uporabil nekaterih zelo znanih izvirnih ribniških šal.
„Prav znanih vicev namenoma nisem uporabil, ker jih ljudje vedo in bi lahko knjiga postala manj zanimiva. UporabU sem šale in satire, privlačne za vse Slovence, za vse ljudi. Celo nekatere stare zgodbe sem postavil v današnji čas, da bodo ljudem bližje. Prav zato knjige nisem pisal v ribniškem narečju, saj bi potem seglo po njej manj bralcev. Žal je izšla knjiga le v nakladi 700 izvodov. V ljubljanskih knjigarnah je pošla že po štirih dneh in so jo morale znova naročiti pri založbi. Zanimanje za knjigo je celo v ZDA in Kanadi, odkar je Rodna gruda objavila odlomek iz nje. “
- Knjiga je izšla pri Državni založbi in ne pri Dolenjski založbi Zakaj?
„Najprej sem jo ponudil Dolenjski založbi Odgovorili so mi, da je dobra, a jo morajo zaradi prevelikega števila drugih novitet odkloniti. Vendar mi je dolenjski pesnik, prevajalec in publicist Severin Šali ves čas pomagal, si prizadeval, da bi knjiga izšla pri mariborskih „Obzorjih", ki tiskajo za Dolenjsko založbo, napisal mi je pohvalno kritiko in izrazil cek> pripravljenost, da napiše uvod. Potem sem odnesel rokopis k Državni založbi, kjer so ga z veseljem sprejeli. “
- ,To je torej tvoja prva knjiga. Pripravljaš še kakšno?
„Prva knjiga sicer ni, ker nas je več mladih pred leti izdalo v samozaložbi .Almanah", v njem pa je bilo največ mojih spisov. Zdaj imam napisanih okoli 60 tipkanih strani vojaškega humorističnega romana, ki sem mu dal delovni naslov „Srečno, Ivan" V njeni opisujem pre-
prostega belokranjskega fanta, s katerim sem se srečal pri vojakih in jemlje vojsko tako neprisiljeno in domače kot rodno vas. Ivan je precej podoben ribniškemu človeku. Vse jemlje kot „štos", se pravi humoristično. S svojo preprostostjo „obrača" vse, od desetarja do najvišjih oficirjev, in to tako, da se prizadeti še sami ne zavedajo, kdaj so mu nasedli."
- Torej misliš ostati pri humorju in satiri?
„Sodim med tiste, ki se ne strinjajo, da Slovenci ne premoremo zdravega, preprostega, dojemljivega humorja, kot ga imajo na primer Srbi Naš humor je samo nekoliko bolj trpek, ker smo imeli pač drugačno zgodovino kot drugi jugoslovanski narodi Menim, da še vedno drži Levstikov nasvet v Popotovanju od Litije do Čateža o tem, kaj in kako naj bi Slovenci pisali, ko pravi, da naj bi bridke resnice zavijali v prijetne šale."
J. PRIMC
Letošnji dan jugoslovanskega vojnega letalstva 21. maj bodo naši letalci še posebno slovesno praznovali. Na ta dan pred 30 leti sta pilota Franjo Kluz in Rudi Cajavec pobegnila z letaloma potez in breguet s kvizlinškega letališča v Banjaluki na osvobojeno ozemlje ter pristala v Urijah pri Prijedoru. Ta podvig simbolično označuje
začetek nastajanja našega vojnega letalstva. Med drugim bo za t° obletnico na letališču v Pulju centralna proslava ob dnevu letalstva, ki se je bodo udeležili tudi slovenski športni letalci. Pozdravom o jubileju JVL se z iskrenimi čestitkami pridružujemo tudi prebivalci j širše Dolenjske! _________________________________________
SENOVČANI SE ZGRAŽAJO
Razgrajači med gledalci
Po tekmi je navijač napadel nogometaša
»Osmica« po Dolenjski
V nedeljo, 21. maja ob 7. uri, bodo startali najboljši slovenski avtomobilisti na rallvju Dolenjska osnica 1972. Start bo pri bencinski črpalki v Novem mestu.
Organizator je že prejel prijave več kot 50 vozačev. Vozili bodo po Dolenjski, Zasavju, Posavju, Kozjanskem, Beli krajini in Kočevsko-Rib-niški dolini. Najzanimivejši del ral-lyja bodo hitrostne preizkušnje, ki bodo tri. Prva bo na cesti Mokro polje - odcep za Brusnice, druga na cesti Podturn-Podstenice, tretja pa na cesti Crmošnjice-Komarna vas. Skupna dolžina hitrostnih dirk je 15 km. Na teh cestah bo promet zaprt.
Za ogled bo zanimiva spretnostna vožnja v Novem mestu na parkirnem prostoru na Prešernovem trgu med 16. in 18. uro, kjer bo tudi zadnja časovna kontrola. Zmagovalci v posameznih razredih bodo dobili denarne nagrade, pokale in diplome.
Organizator rallyja je športna komisija AMD Novo mesto, pokrovitelj pa INDUSTRIJA MOTORNIH VOZIL.
25 let
N0V0TEHNE
Navijači iz Krškega so razočarali športno občinstvo na Senovem. Na nedeljsko nogometno tekmo med moštvom Žalca in Senovega jih je prišlo sumljivo veliko. Že začetek ni obetal nič dobrega. Pred tekmo so Krčani in Žalčani izmenjali nekaj besed, o čem, drugi niso vedeli.
Po tekmi je 23-letni Smiljan Rabič iz Krškega napadel Zalčana Franca Sarlaha in mu prisolil dve klofuti. Nato se je začela vsesplošna dirka po igrišču. Sarlah je tekel naprej, Rabič za njim, Senovčani pa za Rabičem. Medtem so krški navijači hujskali Rabiča.
v Tedaj je prišel na igrišče pomočnik komandirja postaje milice v Krškem in Rabiča skupaj z redarsko službo odstranil z igrišča. Nemir se je polegel, občinstvo pa se je zgra-
Povzročitelj nesreče pobegnil
še vedno ga niso našli
Še vedno niso odkrili povzročitelja nesreče, ki je po nesreči 11. maja, ob 17.30, v Dolgi vasi pri Kočevju pobegnil neznano kam.
Tega dne se je Franc Logar, 64 let, iz Zajčjega polja pri Mozlju peljal s kolesom s pomožnim motorjem iz Kočevja proti Livoldu, ko mu je nenadoma neka senca prečkala cesto. Pri trčenju je neznanec le zacvilil, voznik pa je padel in obležal nezavesten. Dobil je pretres možganov in še nekatere druge poškodbe.
Miličniki, ki so prišli na kraj nesreče, kjer se je zbrala velika množica ljudi, so lahko le ugotovili in zapisali, da je pes, ki je povzročil nesrečo, po nesreči pobegnil, in še niso ugotovili, čigav je. Voznik Franc Logarje vozil trezen. J. P.
žalo nad obiskovalci, ki namenoma povzročajo take neljube spopade in zanje izkoriščajo gostoljubje domačinov. Takih razgrajačev ne želijo več imeti v svoji sredi.
80 let - 80 vrhov
V počastitev 80. rojstnega dne predsednika Tita bodo priredili novomeški planinci v nedeljo, 21. maja dopoldne, spominski pohod na Gorjance. Udeležili se ga bodo tudi planinci iz Brežic. Ob 10. uri se bodo zbrali pri Gospodični, čez pol ure pa nadaljevali pohod na Trdinov vrh. Pri Miklavžu bo ob 12. uri krajša .spominska slovesnost. Za to priložnost so pripravili poseben spominski žig. Dom IMV pri Miklavžu bo ta dan odprt.
Na pohod vabijo planince in druge občane. Za udeležence brez avtomobila so zagotovili brezplačen prevoz do. Miklavža in nazaj v Novo mesto. Avtobus bo izpred hotela Kandija odpeljal ob 9. uri. Posebne prijave niso potrebne. Izlet bo ob vsakem vremenu.
Pohod planincev na 80 planinskih vrhov v počastitev 80-letnice predsednika Tita bo za planince občin Kočevje in Črnomelj v nedeljo, 21. maja.
Na skupnem sestanku planincev Kočevja in Črnomlja v planinski koči na Mirni gori so sklenili, da bodo organizirali pohod na Bazo 20 ločeno, se pravi iz obeh smeri.
Odhod iz Kočevja bo v nedeljo, 21. maja, ob 7.45 izpred avtobusne postaje. Avtobus bo peljal planince do bolnice Jelendol, od tam pa bodo krenili peš (45 minut) na ogled bolnice, partizanskega pokopališča in Baze 20. Ob 12. uri bo kratko zborovanje s kulturnim sporedom, nato pa prijateljsko srečanje planincev iz Kočevja in Črnomlja. Pripravljeno bo skupno kosilo. Prijave za udeležbo tega pohoda zbira Planinsko društvo Kočevje. a. A.
OD PRVEGA DO PETEGA
Prvega v mesecu. Ze navsezgodaj me tikva zaboli. Vse ob svojem času, pravijo, in to drži. Samo eno coklo si nataknem, pa mi že zazvoni. Pokukam skozi lino, že se hočem umakniti, ampak ta prokleti radio, ki gaje sin že zarana vključil, nas izda, da smo doma. V čimbolj ljubezniv nasmeh raztegnem svojo fasado in odprem: „Za radio, za televizijo!“ Od pet juijev dobim enega nazaj in si dovolim skromno pripombo: „Za tak drek toliko denaija!“ (Novoletni program, Karadžoz pa tista kača brez konca, ki jo gledamo pod Mestece Peyton, no in pa vse tisto, kar nas še vedno žuli).
Inkasant pa, čisto profesionalno, se še razpetelinil ni. „Dajte, no, kaj bi koko-dajsali, saj smo najcenejši v Evropi, da prekomorskih držav sploh v poštev ne vzamemo!“
Pišemo že drugega v mesecu. (Čas beži!) Ej, zdaj smo se pa že iz mačka v lisico prelevili. Jasno je: kdor pozvoni, ta peneze lovi! Ampak mene, tovariši dragi, ni! Prvič zazvoni, drugič, v tretje ... Mene ni. On pa je! Stoji tam pred šta-cuno in žuli dobri, stari pir.
Porka fiks, da mi je prav zdaj zmanjkalo soli! „Sem vas že iskal, pa vas ni bilo doma.“ (Prekleti priliznjeni refren lažnivi)!
„Petnajst jurčkov samo, za dva meseca skupaj, saj to ni 'nič, če pomislite, da v ostalih evropskih državah znaša luč svetlosti toliko samo za en mesec ali pa še manj.“
Izpraznim suho malho in si mislim: „Uboge švedske pare!“
Tretji dan — vaja dela mojstra! Radio ne igra več,
tiho smo kot miši, sploh nas ni doma. (Da bo čim manj zamere, vam povem, da dobimo ,rajtengo‘ okrog desetega.) Zdaj pa, cinglja enkrat, cinglja dvakrat, potem ■ pa še in še ... Ponorel bi človek, tak, ali drugačen. Odprem. Naročnino za časopis odrajtam kislo, vendar brez pripomb, v pošteni veri, da ni še nobeden, kdor se je med pametne štel, sam sebi v glažek pljunil.
Četrti dan je bil še dež len in tudi jaz sem se kot megla brez vetra odvlekla do vrat. Aha! Članarina ta in članarina tista. Pa sem si (koza črna!) le upala vprašati, kam in za kaj gredo vsi ti fičniki, ki se od tod in ondod na-bero v ficke. „Javiti je treba, da smo našle reakcionara v naši družbi," so iztrobenc-Ijale tovarišičke. „Teh par nežik vam je žal, kaj! Tam, v kulturnih deželah nekje, pa odlične dame za pasje dru-
štvo dado po sto in več do-laijev na mesec.“ Prokleto pasje društvo, ali pa družba, kakor boste brali pač!
Četrti dan pa se je vsemu nakljub pomaknil v petega. Temu se pa nisem skrila. Kot ura točen ve marsikaj, celo vse - pred takimi ljudmi imam (zaradi kompleksov) rešpekt. Pa tudi sicer se možaka ni kaj bati. Za dvosobno stanovanje (eno podjetje ga je sezidalo, drugo pa vleče stanarino zanj, če ti pa crkne peč v kopalnici ali električni štedilnik, kaj koga briga, saj je naš socializem že zdavnaj opravil z malenkostmi!) vsak mesec odštejemo le petnajst asov.
Kajne, dragi moji, kot povsod, smo tudi tukaj na dnu lestvice. Vse je poceni, vse cenejše kot v drugih državah pa res za šalo, plače so še, pa menda tudi bodo — najcenejše. Tisti, ki se čutijo prizadeti — ne zamerite, za rajo gotorim!
JANJA KASTELIC
NA KRATKO
NOVO'MESTO - V torek dopoldne se je na stadionu v N vem mestu zbralo blizu srednješolcev na področne, atletskem tekmovanju. Ker J spet začelo deževati, so njoff" tekmovanje prekiniti in ga h? nadaljevali v soboto dopoM® • KOČEVJE - Pohod na Mesini vrh se bo začel v soboto 14. uri izpred doma telesne K ture. V počastitev dneva m dosti ga organizirata Zveza im* dine in taborniku	Vn.
CERKLJE OB KRKI -mandant tukanjšnje garniz1]?. , predsednik občinske skiipsf^ Brežice bosta v soboto dopolfl priredila sprejem za 350 P*, nirjev z osnovnih šol v brez* občini. Takoj po sprejemu bo pionirje slovesno včlanib v dinsko organizacijo. . . ^ SEVNICA - V ponedeljek £ bili v Sevnici sodelavci L ljanskega Projektivnega atelj J ki bodo dopolnili sevniški r^; nistični načrt in določili, kje bi stal novi sevniški most.
BREŽICE - V prosve«1^ domu bo v soboto zvečer0 ^ uri koncert orkestra in 1 RTV Zagreb ter vojaškega^ foničnega orkestra ter solistov iz Zagreba. , rtn3ji
Črnomelj - Vinko J.er.ntr je bil na torkovi skup^cin^oSii melj ne izobraževalne skup ^ ponovno izvoljen za sednika. Skupščina je 0 r-^ajr vala še letošnji program ^ ciranja vzgoje in izobraze NOVO MESTO - -Z#) metno srečanje, ki bo ‘EV o prvaku zasavske lige, ho pehoto zvečer v Novem mest > ^ čali se bosta ekipi Lab°° Krmelja.	.	^	t*
KOČEVJE - O volitve, se pravi o evioen Qt. možnih kandidatov za . flj-nike in poslance in o drug*^ ^ logah organizacije SZDk> <p na včerajšnjem seminaiji znanili predsedniki m> krajevnih ‘ :acii SZVJr i<r
sen . - -
poldne bodo pri domu 1. „jjieV tizan pripravili sp^c’J.Pjnik'v z osnovne šole „Savo KI* ~aZefl mladinsko organizacijo. $ kulturnega programa ^rtfl1
mladince pripravili tudi spored.	rkiPne,t!
MARIBOR -	nrven5*
pionirskem šahovskem P v nf* Slovenije, ki se je kon -0lljxji12
deljo, so dosegU mlajs P . prvo
Kočevja v svoji skup ^ Namesto, starejši P^J&ejSepJ čevja drugo mesto, ^esto
nirke iz Mokronoga dr _e
in mlajše pionirke iz go mesto.	Sej1'
ŠENTJERNEJ. ,etoS jernejski oktet, ki s a y pro* oblctnico USJS”0V|I2 gramu pruedbo U	oVniIj'	*3
koncertov na vseh	pr
lah novomeške^
j«stf ^
Čanje zasavske	je
in Krmetiem se J reZultJ I
zmago Krmeljčanov	7
bil 15:11.	---