DEMOKRACIJA
Uredništvo: Trst, ulica Machiavelli 22-11. - tel. 62-7S Uprava: Trst, ulica S. Anastasio 1-c - tel. 30-39 — Goriško uredništvo: Gorica, Riva Piazzutta 18 — CENA: posamezna številka L 20. — Naročnina: mesečno L 85, letno L 1.020. — Za inozemstvo: mesečno L 150, letno L 1.800. — Poštni čekovni računi:	Trst štev. 11-7223, Gorica štev. 9-18127
Leto V. - Štev. 15
Trst - Gorica 13. aprila 1951
Izhaja vsak petek
Veselijo se naše razdvojenosti
Gorica, 13. ap)'ila 1951.
Poleg komunistov smo mi Slovenci v Italiji oblastvom in sploh skoro vsej italijanski javnosti najbolj nezaželena bitja. Prav za prav moramo poudariti, da gre vse to sovraštvo v prvi vrsti in brezpogojno nam Slovencem, ker bi se s komunisti vsi ostali Italijani radi in prej spravili kot pa z nami. Saj je večkrat sam ministrski predsednik De Gasperi Z vso milobo besede pozval svoje komuniste, naj bodo predvsem Italijani. Ni jim rekel, naj ne bodo komunisti, ampak samo, naj bodo predvsem Italijani. To pomeni, da komunisti so lahko!
Zato pravimo, da je pokrajinski volivni zakon naperjen ne samo proti komunistom, ampak tudi proti nam Slovencem v Italiji. Volivna okrožja so nalašč tako določena, da bi res Slovenci ne prišli kje do večine. Poleg tega, kar so slovenski časopisi že povedali o krivici, ki se nam godi, in pokazati pristojnim odgovornim vladnim funkcionarjem, zlasti gospodu prefektu, krivico, ki so nam jo storili, moramo povedati še to. Gospod prefekt nam je odgovoril, ko smo se pritožili, ker ni bila upoštevana naša zahteva za postavitev slovenskih votivnih okrožij, da je pisal v Rim. da med Steverjanom in Sovodnja-mi teče Soča. Toda Soča teče tudi med Gorico na eni strani in Lečnikom, Podgoro, Pevmo, Oslavjem in Sentmavrom na drugi. Pa vendar ne tvorijo ti kraji na desnem bregu Soče svojega posebnega okrožja zase! In ker je bil v Rimu sprejet načrt postavitve votivnih okrožij, kakor ga je poslal vladi gospod prefekt, smo dolžni povedati gospodu prefektu, da ni predlagal vladi postavitve takih volivnih o-krožij, ki jih zakon predvideva in zahteva. Sedaj smo si ta zakon natančno precitali in preštudirali ter ugotovili iz pojasnil in tolmačenj, ki so bila dana v poslanski zbornici, da prav za prav morajo biti volivna okrožja postavljena tako, da bodo v pokrajinskem svetu zastopani vsi kraji pokrajine, torej tudi slovenski kraji. Zadostovalo bi, da bi oblastva spoštovala določila pokrajinskega votivnega zakona, pa bi Slovenci lahko imeli dve volivni okrožji. Eno bi tvorili na primer občina Steverjan z vsemi kraji goriške občine na desnem bregu Soče, to je Oslavje, Sentmaver, Pevma, Podgora, Ločnik, Gradišku-ta, in poleg teh še Standrež. Drugo pa Sovodnje z Doberdobom in nekaj furlanskih vasi, kjer bivajo tudi Slovenci.
Določila in namen zakona pa ne, spoštujejo niti oblastva, zato ni čudno, da so demokracija, svoboda in enakopravnost geslo brez pomena in zasmehovanje človeških pravic.
Hvala Bogu, nismo Slovenci nikoli klonili pred sovražnikom, zlasti ko smo bili v nevarnosti. Se manj klonimo sedaj, pri tej novi očitni krivici, ki se nam godi na volivnem polju! Zlasti ne sedaj, ko te naši sovražniki veselijo ideološke in politične razdvojenosti Slovencev v Italiji. Računajo torej, da bomo pozabili na skupno obrambo »kupnih koristi in si obetajo naš popoln poraz in njihovo stoodstotno zmago. »Negotove so pozicije... neznatnih slovenskih grupacij, ki te ločijo v komuniste in »bele« in se ne ve, tkam pojdejo iskat pomadi in zaveznikov.« Tako piše tržaški »Giornale del Lunedl« od 9. t. m.
Stokrat poudarjajo razni listi in razne italijanske osebnosti, da so občinske in pokrajinske volitve samo upravnega značaja. Stokrat so De Gasperi in njegovi ministri in drugi funkcionarji pozvali svoje komuniste, naj bodo predvsem Italijani, in večkrat .je znani prof. Di-gianantonio izjavil na občinski seji na goriškem gradu, da so v obrambi italijanstva proti Slovencem tesno povezani skupaj vsi Italijani tudi komunisti. Napravil je z rokama gesto, kot bi hotel dejanski o-b jeti oba zastopnika italijanskih kominformistov. Le mi Slovenci ne bi smeli misliti na skupno obrambo naših skupnih koristi... Tako zahtevajo in si obetajo vsi Italijani. To pa zato, da ne bomo imeli v pokrajinskem svetu niti enega svojega zastopnika, ki naj bi opazoval, kako tratijo naš denar in zapostavljajo koristi naših občin. Kako moramo Slovenci samo davke plačevati, ne da bi imeli kaj koristi od tega!?
Kaj pa če se Italijani topot motijo? Kaj pa če se bodo slovenski volivci zavedali svoje prave dolžnosti kot že marsikdaj prej v skupni nevarnosti in pred skupnim na-
Druga obletnica
podpisa Atlantskega sporazuma
Pretekli sta dve leti, odkar ie 4. aprila 1949 12 atlantskih držav podpisalo severnoatlantsko obrambno pogodbo. Te države so: Belgija, Kanada, Danska, Francija, Velika Britanija, Islandija, Italija, Luksemburg, Nizozemska, Norveška, Portugalska in Združene države. Od
4.	aprila 1949 do danes je prišlo do svetovnih dogodkov, ki so vzbudili pozornost drugje po svetu in daleč od atlantskega področja. Vendar se zaradi njih danes ni prav nič zmanjšala zgodovinska in sedanja važnost sporazuma, ki so ga podpisale države atlantske skupnosti. Nasprotno, z razvojem časa pomen in važnost atlantskega sporazuma stalno naraščata in prav sedaj sta bolj živa in očitna kot kdaj koli poprej.
Te dni je izdal poročilo Charles Wilson, ravnatelj ameriške obrambne mobilizacije, v katerem pravi, da so evropske države atlantskega sporazuma v teh dveh letih po podpisu pogodbe podvojile svojo vojaško izdelavo in jo nameravajo spet podvojiti v tekočem letu. Isto poročilo na to poudarja, da imajo evropske države atlantskega sporazuma sedaj pod orožjem 2,000.000 mož, druga dva milijona pa predstavljajo rezervisti, ki so že izvež-bani ali ki se še vežbajo. Za njimi stoje pa še ameriške oborožene sile, ki bodo koncem junija dosegle 3,5 milijona mož.
Vojaški pomen atlantskega zavezništva je bistveni vzrok za obstoj sporazuma, ki je obrambnega značaja in temelji na načelu, da je treba imeti oborožen napad proti kateri koli državi podpisnici za napad proti vsem državam, ki so podpisale sporazum, in da je treba na tak napad odgovoriti posamič ali
m mm
Predsednik Truman se poslavlja od generala D. D. Eisenhowerja pred njegovim odhodom v Evropo
skupno, kakor se bo zdelo potrebno za ohranitev varnosti na atlantskem področju.
Na podlagi tega pojmovanja nastaja zahodnoevropska vojska pod poveljstvom generala Eisenhovver-ja. 2e dejstvo samo, da imamo že nekaj mescev to poveljstvo atlantskih sil, nam kaže koliko poti je že napravila ta organizacija od 4. a-prila 1949 do danes. Ko je 1. aprila general Eisenhower uradno nastopil mesto vrhovnega poveljnika za-ve/ niš kilasiLvJSvJCfifii. EftJfe
Ijenem organizacijskem delu, je izjavil, da je namen atlantskega poveljstva dati življenje ustanovi, ki bo zmožna rešiti mir.
To osnovno misel atlantskega sporazuma je pravilno izrazil tudi predsednik Truman v svojem govoru v proslavo te obletnice. Predsednik je dejal: »Prvič v zgodovini se je zgodilo, da je prišlo v mirnem času do združitve mednarodne oborožene sile, katere cilj je ohraniti mir z močjo. Pred šestimi leti ie - wr;il. .Kisnnhoaay vod^l tffin
silo k zmagi, toda sedaj vdano prosimo Boga. da bi naše sedanje delo uspelo ter ohranilo mir brez vojne.«
Vsi evropski narodi nedvomno žele, da bi se predsednikove besede uresničile. Obenem se pa zavedajo, da bo do uresničenja prišlo samo, ako bodo sami pokazali odločnost in borbeno pripravljenost, ki oai morebitnega napadalca odvrne od nepremišljenih nasilnih dejanj. Zato pa je bil potreben atlantski pakt in v tem je njegovo opravičilo ter nujnost. Komunisti kriče nanj samo zato, ker jim je preprečil njihove račune!
Mac Arthur
odstavljen
Mac Arthur je bil po ukazu predsednika Trumana dne 11. aprila odstavljen kot vrhovni poveljnik vojaških sil na Koreji in kot vrhovni poveljnik ameriških vojaških sil na Japonskem in na Daljnem vzhodu. Vse navedene funkcije je takoj prevzel general Ridgeway, dosedanji poveljnik VIII. armade na Koreji.
Predsednik Truman izreka Mac Arthurju polno priznanje za njegove dosedanje zasluge in obžaluje, da je moral poseči po tem ukrepu, ki je postal nujen zaradi potrebe po ohranitvi enotnosti med poliiti-nim in vojaškim vodstvom na Daljnem vzhodu.
Komunisti zbirajo nove sile na Koreji
Na Koreji se sedaj razvijajo najsilovitejše suhozemske in letalske bitke od začetka vojne.
Sile OZN so naletele na silovit komunistični odpor na področju Iji-droelektričnih central pri Kwaču-nu, kjer je komunistom uspelo, tla so začasno zavrli zavezniško napre-
vojna.
Listi poročajo nadalje, da so ameriške oborožene sile v strnjenih vrstah na 16 km dolgi fronti severno od Seula prekoračile 38. vzporednik. Na osrednji fronti so napredovale grške čete s pomočjo siamskih in ameriških odredov ter so doseg-
Nemir v Albaniji
Balkanska vojna bi bila po vsej verjetnosti uvod v tretji svetovni požar
V	Albaniji nekaj vre, kar je spravilo v zaskrbljenost Jugoslavijo, da ne bi morda prav ta iskra pognala v zrak balkanske smodnišnice. Toda ob vseh glasovih, ki krožijo o-koli o tej mali rdeči državici ob Jadranu, je vendar zelo težko reči, koliko je resnice in koliko laži. Verjetno imajo zunanja ministrstva popolnoma prav, ko z umirjenostjo tehtajo ves položaj in priznavajo, da ,so v Albaniji nemiri, da pa jih vlada skuša z vso krutostjo zatreti in da je možnost splošne vstaje še zelo daleč. Vendar pa je treba na malo Albanijo gledati z budnim očesom.
Država je najbolj izpostavljena izmed vseh sovjetskih podložnic, pač pa je odrezana od ostalega komunističnega sveta zaradi Titovega odklona od Moskve in zaradi uspešnega grškega protikomunstičnega odpora in zato ne more imeti neposrednih stikov z ostalimi ko-minformističnimi državami. Poleg tega je jasno, da se albansko ljudstvo, Jci ni nikdar lepo sprejelo kakršne koli vlade, upira tudi komunistični birokraciji. Poročila pravijo, da dobivajo albanski uporniki letake in strelivo verjetno iz Italije in da so Sovjeti poslali rdečemu diktatorju generalu Hodži na pomoč proti upornikom svoja letala in padalce. Jugoslavija, ki ima ved-, no pred očmi nevarnost sovjetske-
ga vmešavanja, ki bo vrgla Tita, je naklonjena albanskim upornikom, vendar pa se boji, da bi jih Moskva lahko izrabila kot pretvezo, da pošlje svoje kopnene sile v podporo albanski komunistični vladavini. Cisto jasno je, da bi morala te sovjetske čete v Albanijo preko jugoslovanskega ozemlja. Z drugimi besedami bi to pomenilo balkansko vojno, ki bi bila po vsej verjetno-
sti uvod v tretji svetovni požar.
Izguba osamljene Albanije ne bi bila za Sovjetsko zvezo kak večji vojaški neuspeh, čeprav ji daje ta majhna država oporišče za razne komunistične spletke na tem ranljivem mestu v zahodni obrambi. Toda s stališča ugleda si je pač težko razlagati, da bi Sovjeti dopustili padec komunistične vladavine v Albaniji.
dovanje s tem, da so odprli zapore pri jezovih in poplavili večji del bojišča.
Ameriško obrambno ministrstvo objavlja, da zbirajo komunisti v severni Koreji 63 divizij.
V	Tokiu objavljajo, da teh 63 divizij predstavlja največjo oboroženo silo, ki jo je sovražnik doslej zbral, odkar je začela korejska
Med italijanskimi socialisti
Dne 1. maja bo proglašeno zedinjenje Saragatovih in, jRomitovih socialistov v Italiji. To je sklep kongresa Saragatovih socialistov, ki je bil pretekli teden v Rimu. Nova stranka, ki bo nastala iz združitve Saragatove Socialistične stranke italijanskih delavcev (»PSLI -Partito socialista lavoratori italia-ni«) in Romitove Unitaristične socialistične stranke (»PSU - Partito socialista unitario«), 'bo dobila ime »PSIU - Partito socialista italiano unificato« — »Zedinjena italijanska •socialistična stranka«.
Kongresu je prisostvoval tudi Ro-mita, ki je s ploskanjem javno izrazil svoje zadovoljstvo nad doseženim zedinjenjem. Edini Romitov pogoj za tako zedinjenje je bil iz-
sprotnikom, ko ne gre za potrditev in podpiranje ter priznanje prav nobene politične ideologije ali materialistične filozofije, ampak samo za obrambo naših gmotnih zadev? Saj vendar plačujemo davke vsi enako. Plačujemo pa jih našim nasprotnikom, ki jih često uporabljajo proti našim koristim!
Vseh volivcev v goriški pokrajini je okoli osemdeset tisoč. Obe slovenski listi sta pri občinskih volit-avh leta 1948 dobili skupaj, kljub velikemu italijanskemu pritisku 3129 glasov. Tri slovenske občine imajo danes sledeče število volivcev, ki so skoro stoodstotno sami Slovenci: Sovodnje 1499, Doberdob 634 in Steverjan 613. Poleg tega je v krminskem volivnem okrožju 400 - 500 slovenskih volivcev. V drugih okrožjih jih je tudi nekaj
stotin. Slovenski kandidati, če se povežejo skupaj, lahko dobijo pet do šest tisoč glasov, kar zadostuje vsaj za enega zastopnika, v najugodnejšem primeru pa tudi za dva, kar bi prav gotovo dosegli, če bi bile volitve po demokratičnem proporcionalnem sistemu!
Računamo namreč, da dobijo večinski kandidati v vseh šestnajstih okrožjih več kot štirideset tisoč glasov, tako da jih ostane za osem kandidatov manjšine (ki dobijo mesta po proporcionalnem sistemu) manj kot štirideset tisoč. In če računamo na povezanost gori navedenih slovenskih volivcev, menim/} da je mesto slovenskega zastopnika v pokrajinskem svetu gotovo dejstvo!
stop Saragatovih socialistov iz De Gasperijeve vlade, kar je tudi dosegel.
Z izstopom saragatovcev iz vlade je izgubila De Gasperijeva koalicijska politična formula z dne 18. aprila 1948 vso svojo vsebino. Liberalci so vlado zapustili že lani, tako da ostajajo z demokrščani v vladi samo še republikanci, ki pa v italijanskem političnem življenju prav malo pomenijo.
De Gasperi je bil na izstop Saragatovih socialistov pripravljen, čeprav javnost sama ni bila prepričana v skorajšnji uspeh stremljenj po zedinjenju Saragatovih in Romi-tovih socialistov. De Gasperi je vse tri odstopivše socialistične ministre takoj nadomestil s člani vlade, ki so kot njeni dosedanji ministri brez listnice popolnoma na tekočem o njenem delu.
Nova socialistična stranka si ;e tudi že izbrala svoj emblem: vzhajajoče sonce na rdečem polju. S tem so hoteli njeni voditelji povedati, da se v celoti ne odrekajo marksističnim načelom, vendar da pa hočejo na podlagi socialističnega reformizma vztrajati na poti demokratične zakonitosti.
To novo italijansko socialdemo-kratično razpoloženje pa že precej moti vest, da je nekje v severni Italiji skupina Romitovih socialistov sklenila	volivni »sorod ni-
ški« sporazum z Nennijevimi social-komunisti. To se je pa zgodilo v dobi, ko nima nova stranka še pravega vodstva, zaradi česar moremo smatrati ta krajevni volivni dogovor le za nerodno kretnjo neodgovornih Romitovih pristašev.
Ameriška letala na reakcijski pogon, ki dosegajo na Koreji velike zmage nad ruskimi letali
le 38. vzporednik severno od C.un-čona.
Zračne bitke so tudi iz dneva v dan silovitejše in se jih udeležujejo že izredno številne lovske letalske skupine na reakcijski pogon.
Zrakoplovna obveščevalna služba sporoča, da so letalci sil OZN zbili 3 letala vrste ruskih »MIG 15« na reakcijski pogon, 3 pa poškodovali.
Sprememba v jugoslovanski vladi
Dne 6. aprila so uradno razglasili napovedane spremembe v Titovi vladi. Odstavljenih je 12 ministrov in 4 ravnatelji glavnih direkcij. Devet dosedanjih ministrov je šlo sploh iz vlade. Vanjo je spet prišel minister brez listnice Simič, bivši zunanji minister. Ministra brez listnice sta tudi dr. Pavle Gregorič in Sava Kosanovič. Število ministrov so znižali od 36 na 22. Razpustili so komisijo za petletko, predsednika planske komisije Borisa Kidriča pa so imenovali za predsednika državnega gospodarskega sveta. O spremembah je izjavil Kidrič, da prehaja socialni razvoj jugoslovanskega komunizma zdaj na stopnjo socialne lastnine, kjer bo delovno ljudstvo in ne birokratska država lastnik zemlje in proizvajalnih sredstev; napovedal je popolnoma nov .in drugačen izdelovalni sistem kot po sedanjem planu, ki je sovjetska zamisel... V vladi sta ostala Kardelj in Ranko-vič. Jugoslovanski uradni krogi sodijo, da ne gre za čistko, ampak za notranjo gospodarsko preureditev, ker so pristojnost razpuščenih gospodarskih ministrstev prenesli na vlade posameznih republik.
ameriški senat je odobril odpošiljanje štirih nadaljnjih divizij v Evropo
Ameriški senat je 4. aprila odobril resolucijo, ki podpira dodelitev štirih nadaljnjih divizij v Evropo dodatno k dvema, ki sta že nastanjeni v Evropi. Istočasno je senat izrazil mnenje, da bo morul predsednik Truman v primeru, da bi hotel poslati v Evropo poleg teh
štirih divizij še nadaljnje čete, zahtevati posebno odobritev kongresa.
Omenjeno resolucijo je senat sprejel z 69 glasovi proti 21. Resolucija je samo izraz mnenja senata in nima zakonske veljave, je torej samo svetovalnega značaja.
Trumanov atentator obsojen na smrt
Portoričana Oskarja Collaza, ki je dne 1. novembra 1950 v Blaii; House ubil enega izmed stražnikov predsednika Trumana pri poskusu, da ubije samega predsednika, so obsodili na smrt. Smrtno kazen bodo izvršili 26. oktobra.
Collazovi zagovorniki so izjavili, da bodo napravili priziv na vrhovno sodišče.
Proslava tretje obletnice ECA
V	Washington.u so 2. aprila svečano proslavljali tretjo obletnico Uprave za gospodarsko sodelovanje (ECA). Predsednik slavnostnega odbora je bil ravnatelj ECA William Foster.
Proslave so se udeležili med drugimi ameriški zunanji minister A-cheson, francoski zunanji minister Schuman in prejšnji ravnatelj U-prave za gospodarsko sodelovanje Hoffman. Predsednikov pomočnik Harriman je prečital pozdravni govor predsednika Trumana ob priliki tretje obletnice ECA. V tem govoru priporoča predsednik Truman, da bi ECA tudi po letu 1952 nadaljevala s svojim delom in tudi v bodoče pripomogla s svojim delom reševati naloge, ki so bistvene važnosti za varnost svobodnih narodov.
Desti s tržaškega
Občni zbor Slovenskega dobrodelnega društva
Dne 8. aprila je bil III. redni letni občni zbor Slovenskega dobrodelnega društva v Trstu pod vodstvom društvenega predsednika dr. Marca. Številne zborovalce je v i-menu mestnega odbora Slovenske demokratske zveze pozdravil dr. Branko Agneletto in želel SDD o-bilo uspeha pri nadaljnem delu.
Sledilo je izčrpno predsedniško poročilo. Dr. Rudolf Marc je orisal vsestransko delovanje Slovenskega dobrodelnega društva od uspelega Slovanskega plesa in drugih številnih kulturnih prireditev do razdeljevanja zvezkov in šolskih potrebščin revnim otrokom ob začetku šolskega leta, uspelega Miklavže-vanja in počitniškega šolskega letovanja na Repentabru. Namen društvenega delovanja izven ožjega dobrodelnega okvira pa je bil le v tem, da pridobi društvu potrebna denarna sredstva za njigo-vo delovanje v korist naše revne šolske mladine. Repentabrsko počitniško letovanje je največji društveni uspeh, na kar je društveno vodstvo upravičeno ponosno!
Predsednik dr. Marc je nato v tajnikovi odsotnosti prečital tudi izčrpno tajniško poročilo, ki je : primernimi podatki spopolnilo predsedniško poročilo.
Iz blagajniškega poročila, ki iz-
kazuje 1,595.996 -lir prejemkov in 1,421.585 lir izdatkov, je razvidno prizadevanje društvenega odbora, da si s prostovoljnimi prispevki društvenih članov in imovitejših Tržačanov in okoličanov, zlasti trgovcev, ustvari potrebno denarno podlago za izvedeno dobrodelno delovanje. Nemala zasluga za ugodno stanje blagajne pa gre vestnemu in marljivemu društvenemu blagajniku g. Ignacu Marcu.
Zborovalci so z zanimanjem sledili vsem poročilom in na predlog predsednika nadzornega odbora g. Alojza Boleta soglasno dali razre-šnico vsemu odboru.
Nato se je oglasil k besedi še dr. Josip Agneletto, predsednik glavnega odbora SDZ. Dr. J. Agneletto je poudaril velik pomen društvenega delovanja v korist naše šolske mladine ob izključni podpori našega delovnega ljudstva. Pri tem je naglasil, da se nam tržaškim Slovencem godi velika krivica, ko nimamo svojih zastopnikov v odboru, ki v okviru področnega pred-sedništva razdeljuje in upravlja fonde za počitniška šolska letovanja. SDZ je ukrenila vse potrebno, da se nam ta krivica popravi! Kot imamo svoje šole, tako zahtevamo tudi lastna slovenska počitniška šolska letovanja z državnimi pri-
spevki, ker le tako bo podano jamstvo, da nam tujerodne dobrodelne ustanove ne bodo pod krinko do7 brodelnosti raznarodovala naših o-trok! Tople besede dr. J. Agneletta so navzoči pozdravili z navdušenim odobravanjem.
Pri volitvah je bil izvoljen naslednji odbor:
predsednik: dr. Rudolf Marc, podpredsednica: ga. Karmen Ro-lih,
tajnik: Sergej Mihelčič, blagajnik: Ignac Marc, odbornice: Pavla Srebotnjakova, Ivanka Agnelettova, Elvira Udovi-čeva, Josipina Pertotova, Marta Puhaljeva, Anica Delakova in Zorka Bolojčeva.
V	nadzorni odbor so bili izvoljeni: g. Alojzij Bole, predsednik; I-van Sancin, dr. Franjo Delak in Ferdinand Ferluga, odborniki.
Ponovno izvoljeni agilni predsednik dr. Rudolf Marc se je v imenu vsega odbora zahvalil za zaupanje članstva, katerega je pozval, naj stoji ob strani društvenemu vodstvu tudi v novem poslovnem letu, v katerem hoče SDD svoje delovanje še poglobiti in se tako še bolj uveljaviti v tržaškem javnem življenju kot občekoristna slovenska ustanova.
Posojila za srednja in mala industr. podjetja
V	smislu sporazuma, ki je bil sklenjen 3. aprila 1951 med predstavniki italijanske vlade in Zavezniške vojaške uprave, sporoča Za7 vezniška vojaška uprava, da so oii le določene posebne olajšave za podeljevanje posojil srednjim in malim industrijskim podjetjem na an-gloameriškem področju Svobodnega tržaškega ozemlja.
Poseben odsek za podeljevanje posojil malim in srednjim industrijskim podjetjem, ki je bil ustanovljen pri denarnem zavodu »Banca Nazionale del Lavoro«, je pooblaščen, da daje potrebna pojasnila.
Ta odsek je podoben tistim, kj delujejo v italijanski republiki.
Zavezniška vojaška uprava je položila v ta namen znesek 100 milijonov lir in enak znesek je položil denarni zavod »Banca Nazionale del Lavoro«. Ta vsota bo po potrebi lahko še zvišana.
Zavezniška vojaška uprava jamči odseku do 70 odst. pri vsakem posojilu.
Posojila posameznim podjetjem ne smejo znašati več kot 10 milijonov lir in jih bo treba vrniti najpozneje čez tri leta.
Vse prošnje za posojila je treba nasloviti na poseben Odsek za posojila malim in srednjim industrijam pri denarnem zavodu »Banca Nazionale del Lavoro« v Trstu.
Seja glavnega odbora SDZ
V	nedeljo dne 15. t. m. ob 9.30 bo seja glavnega odbora SDZ v društVenih prostorih v ulici Machiavelli 22-11. Zaradi predstoječe-ga občnega zbora računamo na polnoštevilno udeležbo!
Tajništvo
Občni zbor SPM
Na predajni seji dne 9. aprila je bil konstituiran novi odbor Slovenske prosvetne matice v Trstu, izvoljen na zadnjem marčnem občnem zboru.
Glavni odbor:
Predsednik: Karlo Sancin, ravnatelj glasbene šole SPM;
podpredsednik:	univ.	prof.	An-
tun Dabinovič;
tajnik: Fran Plečko;
blagajnik: Franjo Srebotnjak;
odborniki: Ana Delakova, Ljubi-voj Slamič, Franjo Delak, J. Jež.
Nadzorni odbor:	Boris	Sancin,
Elvira Udovičeva, Irena Srebotnjakova.
Razsodišče:	Branko Agneletto,
Ignac Marc, Pavla Srebotnjakova.
G. W.J. Sullivan premeščen v Romunijo
G. W. J. Sullivan, ki je bil pet let britanski politični svetovalec pri Zavezniški vojaški upravi v Trstu in ki je pred nekaj mesci zapustil naše mesto, je imenovan za opolnomočenega ministra v Romuniji.
Tudi blok na Gropadi je odprt za promet
Jugoslovanska obmejna oblastva so odprla za promet s tržaškim o-zemljem tudi blok št. 10 pri Gropadi.
Dvojno obdavčenje avstrij-sko-tržaške imovine
Poročajo, da se je med Zavezniško vojaško upravo angloameriške-ga področja in avstrijsko vlado dosegel sporazum glede ureditve vprašanj, ki zadevajo dvojno obdavčenje in glede drugih vprašanj, ki so v zvezi z neposrednim obdavčenjem na obeh ozemljih. Sporazum je bil sklenjen na temelju ita-lijansko-nemške pogodbe z dne 31. oktobra 1925 in odobrene z zakonom štev. 2161 z dne 13. decembra, 1025, ki se jo s tem izrecno omenja.
Razstava B. Groma v Galeriji „Scorpione“
Se ves ta teden do vključno nedelje dopoldne bo razstavljal v galeriji »Scorpione« v ulici San Spi-ridione (nasproti pravoslavne cerkve) naš priznani akademski slikar Bogdan Grom.
Poleg izbranih olj iz zadnjih let razstavlja še posrečene grafične slikanice. Zanimiv je kotiček domače opreme v narodnem slogu.
času zavezniško imenovanje za področnega predsednika in se raje samovoljno naziva za tržaškega prefekta. Tudi ni res, da bi italijanska vlada Gina Palutana imenovala za tržaškega prefekta, pač ps je res, da ga je samo vstavila v spi-, sek italijanskih prefektov »honoris causa«, s čimer ni G.ino Palutan v ničemer nehal biti področni predsednik angloameriškega področja Svobodnega tržaškega ozemlja.
Vidali je prepričan, da bo pri volitvah v Trstu zmagal
Po časniku »Giornale di Trieste« z dne 8. aprila posnemamo, da je v rimskem gledališču »Adriano« v teku kongres italijanske komunistične partije. Zborovalce je.v i-menu komunistične partije Svobodnega tržaškega ozemlja pozdravil njen prvak Viktor Vidali. Vidali je izjavil, da je prepričan v zmago svoje stranke pri prihodnjih volitvah v Trstu. Italijanski KP je sporočil pozdrav italijanskih, slovenskih in hrvaških komunistov s STO-ja, to je »onih, ki se borijo proti okupatorjem STO-ja in ki zahtevajo izvajanje mirovne pogodbe in imenovanje guvernerja«.
Sindikalno gibanje v Trstu
V	tržaški tvornici testenin ne bo odpustov delavcev, kot je to prvot-
SLOVENSKI ODER V TRSTU
vprizori veseloigro iz šolskega življenja ;
MATURA
Napisal Ladislav FODOR, prevedla Nada KONJEDIC
Režira Jože PETERLIN, scena: Vilko ČEKUTA
Predstava bo v nedeljo, dne 15. aprila ob 20,30 v koncertni dvorani Ljudskega doma (ZVU) v Trstu. — Vstop je dovoljen le z vabili, ki jih lahko dobite:
v Trstu - trgovina Lupše na Opčinah - trgovina Podobnik v Barkovljah - drogerija Scheimer
Ce se hočete zares od srca nasmejati in razvedriti ter imeti prijeten užitek, potem si takoj oskrbite vabilo, ki velja kot vstopnica!
Še koliko časa bo naš področni predsednik italijanski prefekt?
»Giornale del Lunedi«, ki je med tržaškim občinstvom precej znan zaradi svojih ponedeljskih burk in šaljivih domislic, je v svoji številki z dne 2. aprila priobčil na prvi strani članek o »Potrebi po raztegnitvi na Trst vseh italijanskih votivnih zakonov«, ki ga je podpisal Gi.no Palutan, »Prefetto di Trieste«.
Zakaj bi hoteli imeli naši derno-krščani tudi na tržaškem ozemlju novi italijanski volivni zakon, je vsakomur znano! Ne moremo pa razumeti, čemu se Gi.no Palutan podpisuje z nazivom »prefekt«, ko ga je vendar Zavezniška vojaška uprava imenovala za področnega predsednika svojega zasedbenega področja. Prav tako ne moremo razumeti, zakaj Zavezniška vojaška uprava trpi .takšno zlorabo uradne oblasti po svojem podrejenem funkcionarju, ki odklanja v zadnjem
no izgledalo. V tovarni bodo preuredili nekatere oddelke, zlasti sušilnico, kjer so bili delavci doslej izpostavljeni nehigienskim delovnim prilikam.
V	tovarni čokolade »Lejet« pa je bilo odpuščenih iz službe deset delavcev, kljub posegu sindikalnih organov, katerim pa je uspelo doseči, da so odpuščenim delavcem zvišali za 25 odstotkov pripadajočo jim odškodnino.
Zares čudna birokracija
Anagrafski urad v Trstu prakticira med drugim tole: V seznam začasnega prebivalstva vpiše sicer moža, ki ima tako imenovan »sog-giorno«, izdanega od policije, ne pa njegove žene, ki ima kot begunka izkaznico »Urada za begunce« in ki seveda živi skupno z možem izven taborišča. Na anagrafskem u-radu velja mož na ta način »uradno« za samca in mu tako tudi ni mogoče dobiti potrdila, potrebnega
za družinske doklade pri plačn (Pripomniti je, da sta se v našem primeru oba poročila v Trstu in je poroka redno prijavljena na ana-grafskem uradu.)
Oba pošiljajo od urada do urada, a seveda ne opravita nič. Povsod se sklicujejo na neko odredbo Z. V.U., ki prepoveduje vpis beguncev na anagrafskem uradu, tudi če ne stanujejo v begunskem taborišču. Pač pa j,ih na anagrafskem u-radu takoj vpišejo, če so optirali za Italijo, ne glede na to, da imajo izkaznico »Urada za begunce«.
Dvomimo, da ima Z.V.U. poseben interes na takšnem binokratičnem zafrkavanju (saj nam tudi ni znan noben ukaz Z.V.U. v tem smislu), temveč se nam vse tako zdi, da se je vse to skuhalo med italijanskimi birokrati, ki sede po uradih. Dokaz za to je dejstvo, da ta dolo-; čila za »optante« ne veljajo. Tako so moralno silili begunce, da so optirali za Italijo, ki je ne smatrajo za svojo domovinsko državo, kar je očitno rušenje človečanskih pravic.
2e prej je ista birokracija odvzela vsem prebivalcem Trsta, ki nimajo pravice stalnega bivanja (rezidence), pravico, da bi se v polni meri posluževali poštnega prometa. Tako jim namreč ni dovoljeno pošiljati paketov v inozemstvo. Ta določila so neka edinstvenega v demokratičnih državah. Ce so bila izdana uradno, zakaj niso bila objavljena?
»Sveti plamen" in še kaj...
Z velikim zanimanjem sledijo tržaški Slovenci pripravam za vpri-zoritev drame »SVETI PLAMEN«, ki bo dne 8. maja v Avditoriumu ZVU. Posebno še zato, ker je problem, ki tvori jedro te drame, vzbudil prav v Trstu veliko zanimanje in dvignil tudi marsikaj prahu.
V	»Demokraciji« smo že spregovorili par besed o drami sami ip o problemu, ki ga drama obravnava: namreč o evtanaziji. Skoda, da površni čitatelji naših vrst domnevajo, da mi »skoro odobravamo« evtanazijo. Nič bolj zgrešenega kot to! Iz praktičnega in etičnega stališča mi jo prav tako odklanjamo kot skoro ves svet. Smatramo pa, da razpravljati o njej, osvetliti problem in vzbuditi zanimanje, io ni proti nobeni morali.
Ce se dobro spominjamo, ta problem je obravnaval film »Pravici je zadoščeno« in drama »Sveti plamen« je bila vprizorjena od Eme Grammatiche pred tedni v gledališču Verdi v prisotnosti najvišjih tržaških demokrščanskih predstavnikov.
Splošno je znano, da obstoja v Rimu centralna komisija za cenzuro filmov in vseh gledaliških predstav sploh. Komisiji predseduje de-mokrščan Andreotti, tajnik predsednika vlade Ge Gasperija, in med ostalimi je njen član tudi pater jezuit-profesor teologije vatikanske univerze kot predstavnik Katoliške cerkve. Ta komisija ie odobrila predvajanje filma in vpri-zoritev drame »Sveti plamen«. Mislimo, da je to zadostno jamstvo za vsakega dobrega katoličana, da si zato brez nobene nevarnosti lahko ogleda dramo, ne da bi s tem kršil verske in cerkvene zapovedi!
Dostavimo še, da je dramo dvakrat vprizoril tudi radijski oder pri slovenski Radio postaji v Trstu. Mišljenja smo, da če je celo radi jski oder vprizoril dramo »Sveti plamen« in jo prenašal po radiu, jo lahko tudi vprizori »Slov. dobrodelno društvo«, ne da bi s tem kogar koli ... pohujšalo.
Zato nasvidenje vsem, brez izjeme, dne 8. maja v Avditoriumu, da bo lahko vsak brez predsodkov ocenil dramsko in moralno vrednost Somerset-Maughamove drame »Sveti plamen«.
Jugoslavija na tržaškem velesejmu
Jugoslavija se bo tudi letos udeležila tržaškega velesejma, čeprav so pred časom krožile po Trstu precej podprte vesti, da je jugoslovanska udeležba na naši letošnji vele-sejmski prireditvi odpovedana.
Iz lista »Gospodarstvo« z dne 31. marca t. 1. posnemamo o tej zadevi izjavo, ki jo je podal na tiskovni konferenci šef jugoslovanskega gospodarskega odposlanstva Rihard Knez:
» Vlada FLRJ je bila zaradi letošnje suše, ki je težko prizadela jugoslovansko gospodarstvo, prisiljena zmanjšati svoj program razstav na mednarodnih sejmih. Razstavljanje na teh sejmih je namreč vedno združeno s precejšnjimi stroški v tuji valuti, medlem ko sedanji gospodarski položaj Jugoslavije narekuje štednjo tudi na tem področju.
Verjetno so se zaradi tega v tržaškem tisku pojavljali prej ome-
njeni glasovi in komentarji, da Jugoslavija na tržaškem velesejmu letos ne bo sodelovala. Toda v resnici je stališče Jugoslavije do tržaškega velesejma drugačno.
Odgovorni jugoslovanski funkcionarji so že večkrat in ob raznih priložnostih poudarjali, da je Jugoslavija na Trstu zelo zainteresirana, kar je naravno in logično. Trst s svojimi možnostmi predstavlja za Jugoslavijo okno v svet. Trst 'je vedno služil prirodnemu zaledju in je nastal iz gospodarskih potreb, ki jih to zaledje ima. Ta vloga je Trstu vedno pripadala in mu pripada še danes kljub poizkusom, da se jo s pomočjo raznih carinskih in drugih ukrepov na nepriroden način okrni. V interesu nadaljnjega razvoja mesta Trsta pa je, da to svojo vlogo še nadalje poglablja in razvija.
V	sedanjem času je Trst za jugoslovansko gospodarstvo še posebno važen, kajti države Informbiro-ja store vse, da bi Jugoslavijo bojkotirale in po možnosti popolnoma izolirale od ostalega sveta.
Upoštevajoč gori omenjena dejstva pa tudi težnje in potrebe samih tržaških gospodarskih krogov in številnih obiskovalcev lanskoletnega tržaškega velesejma, ki so pokazali posebno zanimanje za razvoj socialistične Jugoslavije, je vlada FLRJ odločila, da bo Jugoslavija tudi letos sodelovala na tržaškem velesejmu in razstavljala karakteristične artikle svoje proizvodnje in izvoza. «
Poverjena in suplentska mesta na srednjih šolah
Uredbo o prednostnih lestvicah in podelitvi učnih mest na srednjih in strokovnih šolah in tečajih izide v kratkem. Prošnje treba vložiti do 24. aprila. Kdor namerava zaprositi za kako učno mesto, naj si preskrbi' čimprej vse one prilooe, ki so bile predpisane lani.
Seja občinskega sveta v Nabrežini
Pretekli četrtek dne 5. t. m. se je nadaljevalo z zasedanjem občinskega sveta v Nabrežini.
Takoj po prečitanju zapisnika je župan prečital zahvalo generala Aireya za pozdrave, ki mu jih je poslal občinski svet. Nato je župan predlagal, naj bi še pred prehodom na dnevni red rešili še nekatere nujne zadeve. Tu je svetovalec Ma-rizza vprašal, kako je zadeva občinskega lovišča in pokopališča v Sesljanu. Zupan in tajnik sta mu pojasnila, da glede lova še ni nobenih novic, ker je bila odpoved pravočasno poslana, a odgovora še ni. Glede pokopališča se je zadeva med prizadetimi prebivalci in občino rešila s tem, da se je našlo novo zemljišče za pokopališče, vendar mora to še pristojna oblast o-dobriti.
Nato je župan poročal, da je prejel od predsedništva področja o krožnico, s katero se naproša občinski svet, naj določi čas, v katerem bi se vršile nove volitve. Po daljši razpravi se je odločilo, da bodo volitve v nabrežinski občini po trgatvi, to je mesca oktobra.
Nato je župan predlagal, naj bi še razpravljali o treh prošnjah za odstop občinskih zemljišč. Odbornik Skerk, v katerega delokrog spadajo zemljišča, se je temu pro-tivil z izgovorom, da on teh prošenj še ni proučil, ter da te prošnje še niso bile predhodno odobrene od ožjega odbora. Občinski svet pa ni bil tega mnenja in je z večino glasov odobril predlog odbornika Slavca, da se reši tudi te prošnje. Zaradi tega se je odstopilo Ani Stai-ner iz Trsta 543 m zemljišča v Nabrežini po 120 lir za kv. m, in Sergiju Bartoliju iz Trsta in inž. Ginu Selenatiju tudi iz Trsta dva kosa zemljišča v Sesljanu, vsakemu' približno po 1000 m a 200 Ur z kv. m.
Nato je odbornik Terčon podal občinskemu svetu v odobritev nov predlog za zavarovanje vsega občinskega premoženja. Dosedaj so bile vse občinske stavbe in premičnine zavarovane za 24 milijonov lir in se je za to vsoto plačevala zavarovalnina 14.000 lir letno. Se7 daj je predlagal, naj se zavarovano vsoto zviša na 108 milijonov lir, za kar bi se plačevalo 33.000 lir letno. Občinski svet je predlog o-dobril.
Nato je odbornik Terčon prešel na občinski proračun za tekoče leto. V uvoclu je pojasnil vzroke, zaradi katerih je bil proračun tako pozno predložen občinskemu svetu, in je v kratkih besedah pojasnil, kako je bil proračun sestavljen, s posebnim ozirom na dohodke in stroške. Pojasnil je tudi, kako nesmotrno je ZVU črtala več zelo nujnih in važnih postavk. Pojasnil je nato vse dohodke, ki so predvideni za 25,043.262 lir, in vse izdatke, predvidevane za vsoto 35.063.071 lir, tako da ostane primanjkljaj v znesku 10.019.809 lir; la primanjkljaj bo, če že ne v celoti, pa vsaj do višine 7 milijonov, krila ZVU.
Na koncu seje je župan izrazil čestitke svetovalcu Marizzi k njegovemu 74-rojstnemu dnevu.
Od srede  do srede.
4. APRILA: Iz Rima javljajo, da bo 1. maja proglašena združitev med Saragatovimi in Romitovimi socialisti. — Angleški zunanji minister Morrison poudarja nujnost mednarodnega sodelovanja. — Nemške ladjedelnice gradijo 300.000 ton ladjevja. — Glede pariške konference stoji ameriško zunanje ministrstvo na stališču, da ni mogoče pristati na nobeno rešitev, ki bi iz* padla v korist SZ in na škodo Zahoda.
5. APRILA: Truman je na tiskovni konferenci odklonil vsako izjavo o možnosti bombardiranja Mandžurije. — Države šterlinskega bloka so v zadnjem času precej povečale svoje zlate in dolarske rezerve. — Angleška vlada preučuje svoje odnošaje z Egiptom. — V Parizu so se štirje namestniki namesto na redni seji sestali na kosilu pri sovjetskem zastopniku Gro-miku. — V Rimu zaseda kongres svetovnega gibanja za ustanovitev svetovne konfederacije za mir. — Anglija bo močno omejila svoj izvoz kavčuka in drugih strateških surovin v države sovjetskega in kitajskega bloka. — Francoski državni prredsednik Auriol je prispel v Kanado. — Anglija in ZDA so začele z razgovori o zaščiti skupnih petrolejskih koristi na Srednjem vzhodu. — Francoska skupščina je sprejela načrt volivne reforme.
6. APRILA: V Jugoslaviji je pre-zidij ljudske skupščine odobril u-kaze o reorganizaciji zvezne vlade: vse glavne panoge gospodarstva bodo prenesene v pristojnost posameznih republik. — Sovjetski odposlanec na pariški konferenci Gro-miko vztraja na vprašanju Trsta in Atlantske zveze. — V ZDA je ustanovljen posvetovalni odbor za mobilizacijsko politiko, v katerem bodo sodelovali tudi sindikalni predstavniki. — Ameriška spodnja zbornica ni zadovoljna s političnimi izjavami Mac Arthurja. — Na Koreji prodirajo sile OZN s previdnostjo v pričakovanju kitajske protiofenzive.
7. APRILA: Glavni tajnik Organizacije združenih narodov Trygve L ie pride na uradni obisk v Jugoslavijo. — Indija zahteva od zunanjega ministrstva ZDA pojasnilo o vojaških in političnih pooblastilih generala Mac Arthurja. — Na Koreji se kitajski in severnokorejski komunisti še vedno umikajo. Angleški podtajnik za zunanje zadeve Younger obžaluje, da ni bila Kitajska še sprejeta v OZN; dodal je, da Anglija želi, da bi se korejsko vprašanje rešilo na miren način; Anglija je mnenja, da je sedaj najprimernejši trenutek za pogajanja s Kitajci. — V glavnih središčih severne Italije bodo upravne volitve 27. maja.
8. APRILA:	V zahodnih krogih napovedujejo težko gospodarsko krizo v Sovjetski zvezi. — Sile OZN na Koreji uspešno prodiralo severno od 38. vzporednika. — A-meriška senatna komisija za atomsko silo javlja, da so atomski vohuni Fuchs, Pontecorvo, May in Greenglass dali Sovjetski zvezi za primer nove vojne prednost najmanj 18 mescev. — Kljub negodovanju velikega dela ameriške in angleške javnosti zaradi samovoljnega postopanja generala Mac Arthurja smatrajo pristojni ivashing-tonski krogi, da ni verjeten njegov odpoklic. — Perzija je zavrnila angleški protest zaradi podržavljenja petrolejskih vrelcev.
9. APRILA: Ameriški vojni minister Pace se je v Tokiu v Trumanovem imenu sestal z generalom Mac Arthurjem. — Kitajski komunisti so skušali zavreti napredovanje sil OZN z umetnim poplavlje-njem bojišča pri Hwačonu, kjer so odprli zatvornice hidroelektričnih central. — General Eisenhomer je na obisku v Nemčiji. — V Milanu je dobila italijanska policija velika skladišča orožja. — ECA ustanova je ukinila po moč Belgiji zaradi u-pravnih nerednosti. — Anglija in ZDA pripravljajo skupno izjavo o političnih in vojnih namenijh na Koreji. — Tretjina angleškega državnega preračuna je namenjena o-borožitvenim svrham.
10. APRILA: Za kritje angleškega proračuna je predvidenih ISO milijonov funtov šterlingov novih davkov. — Truman prepušča odločitev glede generala Mac Arthurja vojaškim krogom. — Francoska vlada je zašla v nove težave. — A-meriško zunanje ministrstvo se nagiblje k misli, da bi zaključili šest-tedenska brezplodna pogajanja štirih namestnikov v Parizu. — Sile OZN previdno napredujejo v lii-droelektričnem področju pri Kum-čonu. — Italijanska komunistična disidenta Cucchi in Magnani sta bila napadena in ranjena v Ferrari. — Jugoslavija preklicuje vest, da bi kdaj zaprosila Zahod za pomoč v orožju.
VELIKI PETEK 1941
Letos je minilo deset let, odkar so na veliki petek, dne 11. aprila 1941, vkorakale italijanske čete v Ljubljano. Pomemben in simboličen dan. Na veliki petek leta 1941 je v Jugoslaviji umrlo nekaj velikega. Umrla je svoboda. Jugoslovanske armade, njene braniteljice, so o-slabljene po notranjih nasprotnikih v neenakem boju na vse strani, klonile pred nadmočnim sovražnikom.
Pričela je trnjeva pot jugoslovanskih narodov. Trume njihovih sinov so romale v razna ujetništva, na Hrvatskem je sledil ogaben in sramoten lov na človeka-brata. Kopanja v lastni krvi in mesarjenja po lastnem mesu ni 'bilo konca. Ni dela Jugoslavije, ki bi ostal neprizadet. Jugoslovani so spoznali vsa italijanska in nemška koncentracijska taborišča. Vse mogoče ideologije in naziranja so podpihovala strasti razgretih množic.
Okupatorju, ki se je moral bati enotnosti podjarmljenih narodov, je bilo mnogo ležeče na tem, da z vsemi sredstvi poveča notranje razprtije. Zunanji svet, čigar interesi so se križali na jugoslovanskem o-zemlju, pa je tudi s svoje strani stremel, da bi na tem področju zmagali pristaši njegove miselnosti. Vsak je podpiral svoje.
Usoda je bila neusmiljena. Hoteli ali ne, so morali jugoslovanski narodi hoditi svojo krvavo pot in fanatiki so pridno skrbeli, da je bil na vseh straneh prekrižan in zadušen vsak glas, ki je pozival k treznosti in prvenstvenemu upoštevanju lastnih narodnih interesov.
Talci, porušeni domovi, razbite družine, umori in atentati so podžigali razburkane duhove. Izginila je meja med borbo proti okupatorju in borbo proti političnemu nasprotniku. Namesto demokratičnega spoštovanja različnih naziranj je prevladala pravica sile. Upor proti sovražniku se je polagoma izpreme-nil v državljansko vojno.
Komunistična partija Jugoslavije nosi žalostno zgodovinsko odgovornost, da je prva vrgla na dan geslo:
Solnograški tečaji o amer. gospodarsiDn
Tržačane, ki se zanimajo za gospodarstvo, vljudno vabimo, naj se vpišejo v posebni tečaj »o sodobnem ameriškem gospodarstvu v znanstvu in vsakdanjem življenju«, ki bo mesca maja pri ameriški akademiji v Solnogradu (Salzburg, Seminar in American Studies) v Avstriji.
Tečaj se bo začel 1. in končal SO. maja. Prosilcem, ki jih bodo izbra-
li,	bodo plačali za časa udeležbe na tem tečaju: hrano, stanovanje, vpisnino itd. 'Poleg tega bodo za časq tega tečaja predavali znani amedi ški univerzitetni profesorji o sodobnih gospodarskih vprašanjih.
Kdor se želi udeležiti tega tečaja, naj se izvoli zglasiti v Zavezniški čitalnici v ulici Trento št. telelon 57-09, najkasneje do 15. te-ga mesca.
V	tem roku bo treba tudi predložiti listine, ki jih zahtevajo v namen.
»Kdor ni z nami, ta je proti nam!« Zvesta tem besedam je pri svojem delovanju dala prednost iztrebljanju svojih političnih tekmecev. Borba proti okupatorju ji je bila samo krinka, da je na poti do o-blasti lahko neovirano brodila po krvi svojih sorojakov. Tako je postala posredno in neposredno odgovorna za večino življenj, ki so jih jugoslovanski narodi na svoji strašni Golgoti izgubili.
Edini, ki so se veselili te krvave kopeli, svetlobe požarov in neizmernih uničenj, so bili komunisti. Vedeli so, da so taki trenutki redka prilika, ko lahko odvrnejo ljudi od zasidranih načel in jih zasanjane povedejo v neznano bodočnost. Sredi strahot so slikali idealna nebesa, lepša od stvarne preteklosti. Uspeli so. Iz prepričanja ali prisiljeni so mnogi sledili njihovi poti, tolažeč se, da je vse trpljenje samo odkupna cena za tisto veličastno, še nikdar doživeto popolno svobodo, ki mora priti.
Zapeljani so ljudje verjeli v nekaj, česar še niso videli, česar še niso preizkusili. In prišlo je! Prišlo in ostalo. Vojna je končala, komunistična partija je prevzela o-
blast, toda svoboda še vedno ni c-živela. Začetnemu neprijetnemu spoznanju je sledilo vedno večje razočaranje. Na sam dan »svobode« so se zopet pričele polniti ječe, v državi so se razcvela koncentracijska taborišča, prevladal je totalitarizem najhujše vrste. Država, ki je pred vojno hrano izvažala, prosjači po svetu za drobtinice!
Grešili bi, ako bi ob obletnici u-ničenja jugoslovanske svobode zamolčali ta dejstva.
Smrti na veliki petek leta 1941 v Jugoslaviji ni sledilo Vstajenje. Toda vera v naše Vstajenje je močna! Vzpostavitev demokratičnih svoboščin ob upoštevanju ljudske volje in pravice širokih množic na blagostanje postaja vsak dan nujnejša. Brez teh pridobitev je nemogoče misliti na trajno konsolidacijo Jugoslavije in balkanskih razmer.
Deset let je dolga doba in čas bi bil, da tudi pri Jugoslovanih zopet zagori luč svobode in prežene temo, ki je na usodni veliki petek razgrnila nad njimi svoje zlovešče peroti.
Občni zbor SDZ
Občni zbor Slovenske demokratske zveze za Svobodno tržaško o-zemlje bo 29. aprila 1951 ob 9.30 uri v društvenih prostorih v Trstu, v ulici Machiavelli 22-11.
Dnevni red:
1. - Overovljenje mandatov delega-
tov in izvolitev zapisnikarja,
2. - Poročilo predsednika, tajnika
in blagajnika,
3. - Razprava o poročilih in raz-
rešnica odboru po nadzornem odboru,
4. - Predlogi,
5. - Volitve predsednika in odbora;
nadzornega odbora in članov razsodišča,
6. - Slučajnosti.
Po členu 11. pravil SDZ imajo dostop na občni zbor delegati SDZ z vabilom.
Tajništvo
Konec avtonomije beneških Slovencev
Nehaj spominov na pohojnega dr. Antona liopačana
Pesnika, pisatelja in dramatika dr. Antona Novačana sem osebno spoznal šele v 'Trstu. Prvič sva se srečala v tiskarni, kjer sem imel opravka s tiskom svojega literarne-; ga dela, on je pa prinesel rokopis svojega »Petega evangelija«. Segla sva si v roke in kmalu se je med nama Štajercema razvil živahen razgovor. Povabil me je, naj ga kaj obiščem, ko sva se že znašla dva štajerska rojaka. Res sem ga poslej nekajkrat obiskal na njegovem stanovanju, v kavarni Fabris in po proslavi Prešernove stoletnice sem se v njegovi družbi delj časa. zadržal.
Ob teh srečanjih sem v dr. Novačanu spoznal svojevrstnega moža. Kakor njegova močna postava je tudi njegov duh bil velik in krepak, široko .razgledan, prodoren, svež in poln duhovitih domislic. V dr. Novačanu sem cenil velikega, premočrtnega, značajnega Slovenca, ki mu je srce bilo za slovensko zemljo in vso slovensko kri. Ob vsakem obisku sem občutil, kako ta svobodoljubni, demokratični Slovenec ljubi svojo domovino in zanjo naravnost v duši trpi.
S svojo štajersko zemljo je bil ves povezan. Celje s slavo nekdanjih mogočnih grofov ga je še vedno mikalo. Svoji močni drami Herman Celjski je želel pridružiti vsaj še zadnjega Celjana Ulrika. Delo je že snoval in nekoč mi je iz u-voda že citiral nekaj lepih verzov, v katerih je Ulrika nakazal kot velikega slovenskega vladarja. Ali je dr. Novačan delo nadaljeval in dokončal, mi ni znano.
Govoreč o dramatskem ustvarjanju, za katero je dr. Novačan imel izboren čut in rutino, mi je pripovedoval, kako sta z Oton Zupančičem istočasno ustvarjala dramo: Zupančič svojo Veroniko Deseni-ško, on pa Hermana in kako je Zupančič preveč zašel v lirizem, dasi ga je on pred tem opozarjal.
Razbral sem, da sta si nekoč Zupančič in Novačan bila zelo ‘blizu.
Na svoj »Peti evangelij« je dr. Novačan bil zelo ponosen. Izdal je sicer v Trstu le prvi del, Kristusovo mladosit do svatbe v Kani Galilejski, imel je pa že zasnovan dru-j gi in tretji del o Kristusovem javnem delovanju, smrti in vstajenju in vnebohodu. Ideja za to veliko religiozno stvaritev se mu je porodila med vojno v Palestini, v času, ko je domovina ječala pod okupatorji, sam pa je bil krivično interniran 240 dni. Zato je tudi v spomin na teh 240 dni zložil 240 sonetov. Te sonete je povezal v 12 spevov po 20 pesmi. Kako je sam sodil o svojem delu, je lepo, kratko in stvarno izpričal v posvetilu, ki mi ga je na dan Prešernove stoletnice zapisal v poklonjeni izvod. Tako se je izrazil:
»Posvečam Vam to knjigo, ki brez cerkvenega formalizma povzdiguje veličasten lik našega Gospoda v njegovi mladosti. Anton Novačan. V Trstu 4. 2. 49.«
Zares je to svojevrstna religiozna stvaritev, ki ni prepesnitev po besedilu cerkvenih evangelijev, marveč je ob svetopisemskih dejstvih nadih iz starih apokrifov in palestinske zemlje. Vrhu tega je pesniku premnogokrat lebdela pred očmi lastna trpeča domovina z njeno usodo. 'Saj si je v enajstem spevu o čalarnem geniju z ironijo in sarkazmom privoščil osebnosti ia razmere sedanjih dni.
Ob neki priliki sem mu glede »Petega evangelija«, ki ga je treba umeti kot »prepevani«, od pesnika zapeti evangelij, izrazil pomislek glede oblikovne strani, ko je sonetno formo večkrat tako samovoljno skrivil, enajsterec podvojil ali skrčil. Izgovoril se je, da je moderni sonet pač takšen.
V	to delo je dr. Novačan vnesel veliko ljubezni, prisrčne toplote in lepo, izbrano besedo. V njem je ho-
tel izpovedati .svoj povratek h krščanstvu. Imel se je za pravega konventita. Zato ge tudi knjigi izbral motto Arthurja Rimbauda: »Crist! Christ, eternel voleur des energies!« (»Kristus! Kristus, večni tat energij!«).
'Dr Novačana označuje slovstvena zgodovina (Slodnjak) kot eno najtipičnejših osebnosti našega polpreteklega slovstvenega življenja z globokim poetičnim čustvom in nevsakdanjo ustvarjalno silo. Od no-velističnega zbornika Naša vas preko drame Veleja, zbirke desetih povesti Samosilnik, drame Herman Celjski do Petega evangelija je z verzi in prozo bogatil naše slovstvo. S svojskim, klenim izrazom je slikal slovenskega človeka, slovensko vas in slovensko zgodovino kot je na vse to pač gledal. Njegova borbena narava ga je pogosto gnala v uporen antidogmatizem ali v polemiko in jedko zafrkljivost, zlasti poslednji čas. Pikro besedo pa mu je narekovala le ljubezen do domovine, njene svobode in njene časti.
Iz Trsta in od rodne zemlje se je dr. Novačan s težkim srcem poslovil. Upal je, veselil se je, da bo morda dobil kakšno mesto na slovenskih šolah, pa mu to ni bilo dano. Drugam pa se on, literat, pravnik, diplomat, ni maral iti poniževat. Rajši je odšel v tujino, kjer se je. nadejal, da si bo ustvaril skromen lasten dom in v njem slovenski domovini in slovenskemu narodu ustvaril in podaril slovstvena dela, ki jih je že zasnovana nosil v svoji duši. Njegovo poslednje obvestilo iz tujine o slovstvenem delu je bilo zelo razveseljivo.
V	dr. Antonu Novačanu je slovenski narod izgubil veliko umetniško in človečansko osebnost.- Se več, izgubil je morda največjega besednega borca za resnično svobodo.	Dr.	T.
S padcem Beneške republike je odklenkalo tudi Landarski in Mjer-ski banki in tisočletni avtonomiji. Ko je 'Napoleon 1. 1797 podjarmil vso gorenjo Italijo in zasedel Videm, so se Italijani navduševali za izmagovitega Napoleona, a beneški Slovenci so njegovega generala Marmonta pogumno izvižgali pri Petjaku.
Po Kampoformijskem miru je tudi beneška Slovenija prišla pod Avstrijo, in sicer 19. oktobra 1797.
Beneški Slovenci niso držali križem rok. Hiteli so k francoskim oblastem s starimi patenti in papirji ter zahtevali potrditev starih pravic. Francozi so jim v odgovor odpravili tisočletne »sosednje«. Pri Sv. Kvirinu, kjer se je zbiral parlament, so posekali lipe in potegnili čez kraj, kjer se je shajal parlament, cesto. Odstranili so lastre ali kamenite mize pri Sv. Kvirinu, Bijačah, Tarčetu in Mjersi.
Dne 12. novembra 1797. se je zbral slovenski parlament pri Sv. Kvirinu. Izvoljena sta bila dva odposlanca, ki naj bi šla pred samega cesarja ali pred kakega drugega odgovornega poglavarja in zahtevala potrditev starih pravic Dne 27. marca 1803 se je spet sestal parlament in izbral landarskega velikega župana Jožefa Venturina in mjerskega velikega župana Mihaela Droli-ja, naj gresta pred cesarskega opolnomočenca, grofa Bissinge-na v Benetke, da beneškim Slovencem potrdi njih pravice.
Vsa prizadevanja, prošnje, zahteve so bile zaman. Avstrija je ostala gluha. Francozi in pozneje Avstrijci so zbrisali vse sledove slovenske avtonomije in vse, kar je spominjalo na Beneško republiko. Zato so si takoj v začetku nakopali veliko sovraštvo med beneškimi Slovenci.
Zadnji parlament pri Sv. Kvirinu se je zbral dne 2. maja 1804. a sklepal je le o navadnih zadevah. Potem je še to bilo prepovedano. Tako je izginila zadnja sled demokratske vlade beneških Slovencev.
Pod Avstrijo
Beneški Slovenci se niso hoteli udaiti usodi in niso marali pozabiti na srečne čase samovlade. Skušali so prezirati avstrijsko oblast in na svojo roko nadaljevali z zborovanji na svojih »sosednjah«, četudi jim vlada ni hotela dati pravne veljave. To je trajalo do leta 1833, ko je vlada s posebnim odlokom prepovedala tudi »sosednje«.
Ze leta 1816 je Avstrija z odlokom z dne 4. aprila odpravila vseh 36, tisoč let starih županstev in iz njih napravila samo 8 občin. Sovod-njiško, Sempetrsko, Sentlenarško, Grmsko, Dreško, Sredenjsko, Tar-četsko in Ronsko. Odpravila je sodišča in jih vse podvrgla Čedadu.
V	Šempetru je ustanovila nov okraj za teh 8 občin s cesarsko kraljevim komisarjem na čelu. Najbolj so beneški Slovenci občutili avstrijski jarem in postali dostopni za propagando za Tešitev izpod avstrijske kraljevine ter za združitev z Italijo, ker so upali, da se bodo povrnili spet v srečne čase Beneške republike. Pri plebiscitu leta 1866. je bilo vse pripravljeno in organizirano tako, kakor so še nedavno pripovedovali beneški dedje, da je vsakdo dobil v roke listek s »SI« (da) in ga vrgel v skrinjico za Italijo. O tem, kako so pa Italijani držali svoje obljube beneškim Slovencem, je' pa nam vsem prav dobro znano in je dovolj sramotno.
Danes domačini niti govoriti ne smejo o svoji slavni zgodovini. Banka z dvema ključema, ki so se t njej hranili izvirni dokumenti starih pravic, je izginila neznanokam. Vse listine bogatega arhiva slavnih »bank« so prodali mesarjem v Kr-minu in Gorici. Kar je ostalo, so naložili na voziček in odpeljali v Čedad in spravili na kaščo uradne palače v jed mišim. (Rutar, Ben. Sl.) Sedaj ni na^i več sledu o njih. 2e leta 1867 so spremenili uradno ime: »S. Pietro degli Slavi« v S. Pietro al 'Natisone. Po prihodu Italije ni bilo več imena »Slovenia Veneta«, ampak »SlaVia Italiana« vse do fašizma. Po fašistovski dobi pa se niti ime Slavia ne sme omeniti. Beneška Slovenija se sedaj imenuje »Valle del Natisone«, da svet »mora« misliti, da ni in ni nikoli bilo ljudi slovenske krvi.
NAŠE RASTLINE
KOPRIVA
Kopriva ali velika kopriva, latinski na receptih: Folia urticae ali herba urticae. Kdo bi si mislil, da ima ta osovraženi plevel v zdravstvu toliko veljave?
Velika kopriva ima močno, daleč razpredeno in vztrajno korenino, iz katere poganjajo do meter in čez visoko zelena ali rdečkasta stebla. Mislim, da je ne bo treba natančneje opisovati, saj jo je že vsakdo videl in tudi sigurno občutil njeno pekočo snov, ako se je je neprevidno dotaknil. Najdemo jo skoro povsod, bodisi za plotom, ob ograjah ali pa tudi na obdelani zemlji. Nabiramo liste ali pa tudi celo rastlino s korenino vred.
Kopriva vsebuje neko pekočo snov, ki še ni popolnoma raziskana, nadalje mravljinčevo kislino in še mnogo drugih snovi, ki ji dajejo tako dober glas. Najbrž so to vitamini in razne rudninske snovi.
Zanimivo je, kaj piše »Slovenska lekarniška knjiga« iz 1. 1720 o koprivi. Pisec pravi takole: »Seme in liste koprive kuhati na vinu in piti: to prežene kašelj. Piti trikrat na dan po dve žlici vode suhih kopriv, prežene bolečine iz črevesja in bož-jast. Pa tudi kašelj in težko sapo. Prav tako je dobra za jetiko. Na bolne zobe deni zmečkano korenino sivih kopriv. Za vetrove, modron in klanje — to je zavijanje v črevesju — je kuhati koprive na vinu. Za potenje je kuhati koprive na laškem olju in se mazati s tem po hrbtu. Za trganje pomaga mnogim na dobrem vinu kuhana korenina sivih kopriv.« Za božjast pa priporoča: »...kuhati korenine sivih kopriv na vinu in polagati na telo...«
K temu pristavlja Franc Mihelčič: »Ne moremo tajiti, da so imeli »stari« prav, ko so priporočali koprivo pri krvavenju, kamnu ter prehladu dihal. Tudi dandanes moremo povsem upravičeno priporočati čaj, bodisi iz posušenih listov, vse rastline, semena ali korenine (3 do 5 gramov na skodelico vbde) kot zdravilo pri bolnih ledvicah in mehurju, tudi pri kamnu, vodenici in kožnih spuščajih, revmi, in protinu, dalje pri krvavljenju v pljučih, krvavi seči, driski, krčih v želodcu, rumenici, pri naduhi in bron-hijalnem katarju, da celd po neredni periodi.« Tako Franc Mihelčič. Mi bi pa še pristavili, da je tudi zunanja uporaba velike koprive povsod enako uspešno.
27
Jtonrad Zelenko:
(Pvi slovenski časti
Stefan se je previdno bližal rodnemu domu. Bal se je sosedov, od nekdaj sovražne in nagajive Janževke in bahavega ter zavistnega Joševca. Ta je tik pred vojno bil v dobrih zvezah z nacističnim vrvarjem v mestu. Na srečo je bila pot domov za hrami sovražnih sosedov. Le Murkovim se je približal tudi na sprednjo stran. Pa z Murkovimi so si Korenjakovi skoraj vsekdar bili dobri, le tu pa tam jih je zoper 'nje nahujskala Janževka, ki je Korenjakovim bila zavidna za sleherni uspeh in napredek v gospodarjenju in vsepovsod iskala zdražbo. Iz materinega pisma je Stefan vedel, kako sosede žre, da se je »Korenjači«, kot so zaničljivo nazivali revno vdovo, Stefanovo mater Veroniko, posrečilo dobiti iz ujetništva zeta Andraža in da jo je sin, ki študira v Ljubljani na vseučilišču, tako dobro odnesel pred Nemci. Kako bi si sosedje meli roke, če bi Korenjakovega visokošolca, »zagrizenega narodnjaka«, ujeli in malo pretipali nacisti. Iz same zavisti, da revni, želarski sin študira in bo nekoč kaj postal, bi mu to privoščili.
Stefan je dobro poznal svoje sosede in se je prav previdno tipal k domu. Od zadnje, najbolj samotne strani je prihajal. Tudi doma na dvorišču je po prstih stopal, da bi mu prod in pesek pod okovanimi čevlji preveč ne hrstal. Z neko tesnobo se je približal k oknu zadnje »hiške« (sobe), kjer je navadno spala mati. Dogodek pri Si-menkovih ga je dobro izmodril. V strahu je bil, če tudi doma nimajo no stanovanju kakšnega vojaka. Pirevažne stvari sta imela z Anico in še na misel mu ni prišlo, da bi poizvedel pri dekletu kaj več o domačih. Gotovo so še doma, sicer hi mu Anica brž povedala o nezgodi. Toda, če imajo tudi doma nemške vojake? Stefan nekaj hipov ni vedel, kaj bi storil. Potem si je del dlan nad oči in se previdno in pozorno zazrl v temačno materino sobo. Pridržaval je dih in počasi razpoznaval predmete po sobi. Zdelo se mu je, da je vse po starem, da na postelji spi ženska, obrnjena v steno.
»Sveti križ božji!« si je v mislih dejal Stefan in rahlo potrkal jxj priprti šipi.
Oseba na postelji se je stresla in splašila. Kriknila je polglasno:
»Kristus Nazarenski, geštapo, geštapo! Jezus usmiljeni! Ubogi, nesrečni mi!«
»Jaz sem, mati! Stefan!« je Korenjakov nočni popotnik šepnil polglasno skoz priprto okno in hotel materi prihraniti razburjenje in strah.
»Ti si, Stefan, sin moj? Zahvaljen Bog!« je mati sklenila roke. Oči so ji naglo hvaležno objele Kristusovo podobo na steni, potem je mati brž zlezla s postelje na tla.
»Nič ne prižigajte luči, mati! Tudi Lunke	in Andraža	in	njunih
otrok ne budite, da ne bo hrupa!« je naročal	Stefan.
»Vem, razumem, Stefan! Zaradi sosedov pa Ciporja in	Rahuka,«
je	govorila mati in si iskala obleko. »Se pred	polnočjo sta	se	klatila
tod okrog, Bog jima prekrižaj vse zle načrte!«
Potem je mati, le napol oblečena, pohitela v priklet. da odpre vežna vrata. Kar zunaj na pragu je z obema rokama objela sina in ga poljubila.
»Samo da si še živ, otrok moj, samo da te še enkrat vidim, sin moj!« je mati	skoraj jokala.
Stefan bi	bil presrečen ob	tem	snidenju, če 'bi ob sebi	imel	še
oteto Anico.	Tako pa ga je prav	materin objem	spomnil	spet	na
dekle in mu	je bilo težko pri	srcu. Vendar je le	z vso iskrenostjo
materi vrnil poljub.
Lunka je v sobi na postelji ujela neki šumot v prikletu (veži). Ustrašila se je in zbudila moža ob sebi. Andraž je pozorno prisluhnil, potem pa je, ko je tudi sam nekaj ujel, jezno siknil:
»Za vraga! Nekdo je v prikletu! Mar sta Cipor in Rahuk z ge-štapom?« Skočil je naglo s postelje in ob steni za omaro pograbil veliko sekiro drvnico, ki jo je imel že pripravljeno. Dvignil jo je in urno odprl sobna vrata, da kresne z njo nepoklicane nočne goste. Pa se je sila začudil, ko je v prikletu poleg matere opazil Stefana.
»O, Stefan! Oprosti, da imam v rokah drvnico! Zdaj je pri nas tako, veš! Na zdravice!« Odložil je drvnico v kot in krepko stisnil roko svaku. »Vesel sem te, ali na slabo si naletel, Stefan!«
»Vem, vem, pa srce mi ni dalo drugače, kot 'da sem prišel domov!«
Medtem je tudi Lunka bila že v prikletu pri bratu. Ljubeče mu je podala roko in dejala:
»Oh, ljubi brat, ko bi ti vedel^kakšno življenje je sedaj pri nas! Vsa sem se stresla, če nista morda pridrla k nam Cipor in Rahuk z gestapovci. Veš, vsi razburjeni smo legli spat, ker so čez dan odpeljali Jožekove. Kristus nebeški, kaj nas še morda čaka! Pojdi v hišo, da se pogovorimo!«
V	temi so sedeli Korenjakovi domači	m se	pogovarjali.	Beseda
je	dajala besedo. Stefan je pripovedoval	svoje	nevarnosti,	Andraž
in Lunka in mati pa svoje. Vse je bilo polno groze.
»Preselitve se bojimo,« sta zajokali sestra in mati. »Misli si, preselitve z malimi otroki! Vse je treba zapustiti, le nekaj cunj smeš vzeti in kos kruha, če je pri hiši, in denar, ki ga nimamo! Zato so se mučili mati vse življenje, da bodo sedaj umrli na tujem v siro-ščini!« Hlipaje je govorila sestra. Mati pa je tudi zajokala:
»Zakaj me Bog ni že vzel s sveta! Pa kaj jaz? Otroci nedolžni, ki bodo brez doma!«
»Preseliti se ne dam in ne dam!« je v ženino in materino tožbo odločno usekal Andraž. »Sekiro drvnico imam za omaro že pripravljeno. Prvemu, ki mi bo prišel javljat izselitev, bom pri priči razklal Čelan jo!«
»Si znorel, Andraž?« je mirila Lunka	moža.	»Potem bodo pobili
pa	tebe in vse nas. Kaj boš imel od svoje	jeze?«
»Naj imam, kar hočem, svojega hrama ne dam!« je Andraž bil neizprosen.
»Zdrži se, Andraž, zdrži!« je sestri priskočil na pomoč Stefan. »Res bi ti zlodeji bili vredni še kaj hujšega kot sekire, ali življenje je, dragi mi, samo eno. Nisi tudi sam! Saj se bo sprevrglo! Stisni rajši zobe in se premagaj!« Stefan je svetoval Andražu tako, dasi je tudi njemu vrela kri po žilah.
»Najrajši bi z zobmi raztrgal vse pritepence, tudi če bi potem z menoj bilo konec! Cernu bi jaz, ki sem s svojo družino živel in živim pošteno, ne smel bivati v lastnem domu? Vrag nesi Hitlerja in vse njegove! Ne, izseliti se ne dam!«
Ob burnem razgovoru so se otroci v posteljicah prebudili in zajokali. Lunka jih je pomirila. Poslej so vsi štirje, ob peči na klopi sede, govorili tiše. Vsem je bilo bridko pri srcu. Stefan je želel, da bi, če ne more oteti že Anice, rešil vsaj mater ali kakšnega otroka. Kako srečen, presrečen bi bil, če bi z Anico mogel oteti še domače! Toda besede o begu, ali da bi rešil vsaj kakšnega otroka, nista marali čuti ne Andra, in Lunka in ne mati. Kako bi v teh časih mogla mati pustiti lastno hčer z malimi otroki samo! Kaj bi tudi rekli sosedje, da se je »Korenjača« na stara leta šla umikat zdoma, koza stara! Ne, nikamor ne pojde mati! Kar bo, pa bo. Tudi če jo izselijo zdoma, več kot umrla ne bo! Bog ji daj le Srečno zadnjo uro, čeprav bo morala ugasniti v tujini! Mater so ob teh besedah oblivale grenke solze.
(Se nadaljuje)
D e s t i z Soriškega
111 ■ w—'i i—ttotti *' Trni(¥iini!,wnm*nBmnB&m+d4amH±jjj*&TwmiiakaMaaawHfw»'vw\VMumn*MPm
GORIŠKO UREDNIŠTVO: GORICA, R I V A PIAZZUTTA 18
Ostanki fašističnih podrepnikov in komunističnega strahu na vasi
2e dolgo odlašamo s priobčenjem dopisov z dežele, ki nam tožijo, da živijo na naši vasi še vedno razni fašistični podrepniki iz minulih časov. Naš narod in naš človek 1 ju-, bita odkritosrčnost in poštenost, kremenite slovenske značaje, ki ne klonijo . svoje hrbtenice za košček kruha, za kako obrtniško »licenco«, za kako prijazno besedo tujca, ali celo za novčič v plačilo izdajstva v narodnem oziru. Da smo si na jasnem: izdajstvo v narodnem oziru ni samo izdajstvo kakega tajnega narodnega zadržanja Slovencev in Slovenk, ki danes ne obstoja, ampak izdajstvo je že samo izpričanje o večji ali manjši narodni zavesti nekoga. Saj dobro vemo, da vodijo naši narodni nasprotniki tudi .take sezname. Izdajstvo je tudi hinavsko oviranje rednega in mirnega združevanja naših vaščanov in zahrbtno zaviranje njihovega političnega in demokratičnega prepričanja ter gojitve narodne zavesti.
Pred nami leži zelo važen in žal po vsebini težek dopis z neke slovenske vasi. Iz njega posnemamo, kar je bistvenega in najbolj važnega. Težko nam je, ker vidimo, kako naš narod trpi še danes prav zaradi nekaterih bivših fašističnih pod-
repnikov, ki so za svoje umazano početje dobili tudi danes ugodna tla in lepo priliko... Imajo obrt, imajo samo tuje časopise, so vedno v prijazni družbi tujcev, zahtevajo od naših kmetov, da se ne brigajo za politiko in za slovenske stranke, hočejo biti sami gospodarji vsega mišljenja in prepričanja našega kmeta in kmetice. In radi prevzemajo skrb za vse, kar se tiče vsega gori navedenega, samo zato, da nosijo na ušesa naših narodnih nasprotnikov vse, kar se na vasi godi in misli! Zaradi teh poturic, pristnih izkoreninjencev, ki samo škodijo, ker je njihovo početje po določilih obstoječega zakona, ki dovoljuje prosto združevanje, kreta-nje in mišljenje, resnično odveč in ... nepotrebno!
Zato proč od njih!
Poleg teh narodnih izvržkov pa vlada na slovenski vasi še vedno velik strah, ki ga je sem zanesla komunistična revolucija. Ta teži še vedno težko na srce našega kmečkega človeka in mu mori dušo. Ta naš ubogi trpin vidi jasno, kaj je prav in kje je zločin; kje je meja med resnico in krivico; kdo je zločinec in kdo poštenjak. Pa vendar se njegova odločnost ne upa na dan. Hotel bi zakričati glasno, na vse grlo, da trpi in da
ne more več prenašati strašnega ponižanja, ki ga je nad njim komunizem zakrivil. In vendar se tega ne upa! Boji se zločina in groze, boji se, da se .povrnejo tisti strahotni dnevi in noči, ko je njegovo srce bilo nemirno in v strahu. Ko so njegove oči upirale pogled v temo in opazovale, od kod pride vedno novo in vedno hujše gorje, ki mu je že razjedlo dušo in telo, in vendar reže še globoko v njega. Ne išče samo njegovega življenja. Zahteva, da prej mučeniško trpi, da trpi in umira ter glasno kriči: hvala vam mučitelji... Hvala vam, ker me mučite! Tako imam vsaj priliko spoznati vso resnico... Do sedaj .sem živel v zmoti... Vi ste moji odrešeniki!... Ker me morite ... in rešite trpljenja!
Grozote fašizma, vojne in komunistične revolucije so danes mimo nas. Ostal je še vedno strah, živ spomenik na vasi. Telo je sicer rešeno in telesno življenje tudi! Duša je mrtva... Nevšečna dediščina, ki bi se je naš kmet rad iznebil, pa ne more tako zlahka! Zajela je njegovo dušo!
Treba je močne volje in krepke odločnosti, da se iztrebi iz živega telesa našega kmečkega rodu. Saj je ta strah danes le prazen strah!
v
Umrl je kaplan Čedermac
V 82. letu starosti je v svojem rojstnem kraju v Ažli v dolini Nadiže 29. marca t. 1. umrl upokojeni župnik g. Anton DOMENIŠ.
Pokojnik se je rodil v Ažli leta 1869 in je bil posvečen v duhovnika leta 1895. Služboval je najprej kot kaplan v Oblici, nato pa kot župnik skozi 31 let v Drenklji. Ob veliki udeležbi svojih sobratov duhovnikov in slovenskih vernikov je bil pokopan v Ažli dne 30. marca t. 1.
Slovenci smo z g. župnikom Do-menisem izgubili ne samo nadvse ljubeznivega dušnega pastirja, ampak tudi moža kremenitega značaja, ki ni klonil pred nikomer in pred nobeno grožnjo in silo, ko je šlo za obrambo pravic našega naroda in jezika in sploh vsake pravice. Zaman so se fašistični oblastniki zaletavali vanj s krivičnimi zahtevami in grožnjami. Stal ,ie kot močan steber na svojem mestu, ko hrast orjak v burji, in kljuboval...
Pisatelj France Bevk je ovekovečil njegov spomin in njegov kremenit značaj v zgodovinskem romanu »Kaplan Čedermac«, ki ga je
napisal sredi najhujšega trpljenja, našega naroda pod fašističnim nasiljem in ostrega boja, ki ga je naš človek častno prestajal in bil za obrambo naših pravic in za obstoj našega naroda. Tembolj pomemben in važen je ta zgodovinski roman, ker se nanaša na življenje naših bratov v dolini Nadiže in na njihovo upiranje nasilnemu raznarodovanju in potujčevanju. In naši rodovi ga bodo še bolj cenili in razumeli, če pomislijo, da se prav sedaj in prav zaradi teh kremenitih značajev prebuja narodno življenje naših bratov ob Nadiži in ob Teru.
Pa naj vedo razni .laški šovinistični pisuni, da zahteve teh naših bratov po priznanju in spoštovanju naših jezikovnih in sploh narodnih pravic niso nikoli ugasnile in nikoli ne ugasnejo! Demokrščanske voditelje republike pa bodi sram, da odrekajo našim bratom to, kar jim pritiče tudi po Kristusovi zapovedi!
Prav vsi Slovenci se ponosni klanjamo spominu g. župnika Antona Domenisa, hvaležni za njegovo delo med nami!
ZAPISKI OB ROBU KNJIGE PROF. VIGEVANIJA:
„Friulani fuori di casa Croazia e Slavonia"
je. Kar se imen tiče pa avtor sam priznava, da smatra mnogo priimkov, ki jih je iprej imel za furlanske, po podrobnejšem preučevanju za slovenske.
Po naslovu knjižice sodeč, bi bila raziskovanja omejena na Hrvaško in Slovenijo, vendar zasledimo v knjižici tudi beleške iz drugih jugoslovanskih pokrajin in — celo polovico knjige zavzemajo emigranti v Rumuniji.
Ugotavljamo, da bo knjižico g. Vigevanija marsikateri Slovenec s pridom vzel v roke in jo bo odložil z občutkom priznanja in morda hvaležnosti za tako velik napor iti pa za objektivnost.
Druga razpravica istega avtorja in istega izdajatelja: »Le sorti del Friulano nella Regione Giulia« Do zanimala predvsem jezikoslovce in morda zgodovinarje.
Avtor prof. Vigevani je lektor italijanščine v Carigradu, kjer mu želimo novih znanstvenih uspehov.
Volitve na Goriškem
Ni še točno določeno, kdaj bodo volitve na Goriškem. Po vsej verjetnosti bo ta dan, ali 3. ali 10. junij, ker so za 27. maja že razpisane volitve v drugih severnih pokrajinah države.
Ker bodo ob tej priliki volitve tudi za izvolitev občinskih svetov v Steverjanu, Sovodnjah in Doberdobu, in ker vemo, da je med našim ljudstvom v teh občinah veliko zanimanje in prizadevanje za postavitev volivnih list, poizivamo vse demokratične in narodno zavedne Slovence in Slovenke, naj vestno in ljubeznivo sodelujejo pri izbiranju kandidatov in predložitvi liste.
in
Zadoščeno Je slovenskim vernikom
GOSPODARSTVO
Koloradski hrošč
Kakor smo že pisali, je tudi na-ia dežela okužena po koloradskem hrošču in zato moramo vsi kmetovalci posvetiti vso pažnjo in skrb za pravočasno in uspešno pobijanje. Predvsem moramo omeniti, da je pobijanje tega škodljivca po zakonu obvezno. Zato naj vsakdo, kakor hitro ugotovi prisotnost hrošča, takoj obvesti pristojni Kmetijski urad, kjer dobi obenem, brezplačno, potrebno sredstvo za škropljenje.
Koloradski hrošč se je prvič pojavil leta 1944 v Piemontu in je sedaj razširjen po vsej severni Italiji.
Boj proti hrošču je precej enostaven in tudi gotovo učinkovit, potrebno je le takoj in dosledno nastopiti. — Le kdor bi to zanemaril, mora računati, da mu popolnoma uniči pridelek.
Odrasel hrošč je velik dober centimeter, je »kroglaste, izbočene o-blike in rumene barve, ima na perutih 10 podolgestih črnih črt in nekaj temnih peg na prsih.
Hroščeva ličinka je videti kot nekak stisnjen čokast črv, in tenek na koncih; je svetlo pomarančaste barve in ima ob straneh po eno vrsto črnih pik.
Hrošč prezimuje v zemlji, izleze spomladi in se preživlja z listjem in tudi stebli krompirja, melancan, paprike in paradižnikov. Samice izležejo nad 1000 jajčk v kupčkih po 20 - 30 na spodnji strani lista. Ličinke žrejo zelo požrešno liste in mehkejše dele stebla; v 3-4 tednih dorastejo, nakar se spustijo v zemljo, kjer se zabubijo. Cez 2-3 tedne se pojavi druga generacija, ki nadaljuje uničevalno delo. Ima
torej dve in včasih tudi tri generacije, a tretja ne utegne več delati mnogo škode.
Kakor hitro bomo opazili tega škodljivca, moramo takoj podvzeti boj proti njemu, ker le tako lahko računamo na uspeh, ker moramo vedeti, da nam lahko v par tednih popolnoma uniči pridelek.
Uničevalna sredstva so: Tiogam-ma 1 odst. (100 1 vode 1 kg Tiogam-ma), Emuldit 0,3 odst. (100 1 vode 300 gr Emuldita), apneni ali svinčeni arsenat 1 odst. Ker moramo rastlinam škropiti tudi z brozgo modre galice in apna proti perono-speri, lahko omenjena sredstva zmešamo s to brozgo in si tako prihranimo delo. Škropili bomo z navadnimi škropilnicami.
Kmetje, zapomnimo si, da je boj proti hrošču obvezen in da nam nemarnost lahko prinese uničenje vsega pridelka.
Za gospodinje
Race nočejo biti niti koklje niti matere, zato valijo njihova jajca ali kokoši ali pure. — Jajca rac po 10. dneh niso več dobra za valenje. Za izvalitev potrebujejo 28 dni. Raca spada k vodnim pticam, zato naj se valijo v vlažnem prostoru in gnezdo z jajci naj se enkrat na dan oprši z mlačno vodo. Ko se račke zvalijo, jih pustimo 48 ur brez hrane, nakar jim damo testo kruha, rumene moke in otrobov. V prvih 10. dneh držimo račke v zaprtem prostoru in šele potem jih pustimo na prostem.
Odgovorni urednik: dr. Janko Jet Tiska: tiskarna »ADRIAs, d. d. v Tratu
»G. Aleksandru Vigevaniju, ki tako ljubi in brani našo in svojo Furlanijo, gre priznanje in srčna zahvala Furlanskega filološkega društva.«
Tako je v uvodu k A. Vigevani-jevi knjigi »Friulani fuori di casa in Croazia e Slavonia« (Videm 1950) napisala »Societa Filologica Friulana«. Tej zahvali se pridružujemo tudi mi, že zaradi namena knjige, ki je, kot pravi avtor: «... Odio e disdegno che ci augu-riamo possano un giorno diventare mero ricordo del passato. E possano nuovi, piii stretti rapporti, a co-mune vantaggio delle due econo-mie, instanzarsi tra il Friuli e la Croazia... Essi servirebbero ad ap-profondire una migliore reciproca conoscenza e comprensione...« K tej želji pripominjamo mi, da žive danes med Furlani in Hrva-ti — Slovenci, ki morajo logično biti deležni istih želja.
Vigevanijevo delo je zahtevalo velikega truda, napora in vztrajnosti. Mi mu iskreno čestitamo, če je le delno uspel v svoji nameri, da pokaže svojim rojakom in Italijanom vprašanje furlanske emigracije, ki se je častno uveljavila povsod, kamor je prišla, bodisi na pogodbeno delo, bodisi, da se je v (novih krajih stalno naselila in se stopila z domačim prebivalstvom. Tudi med nami Slovenci pričajo o tem mnoga čestita furlanska imena, ki so se skozi stoletje ohranila v svoji prvotni obliki celo v slovenski prestolnici. To dejstvo in pa dej-stvo, da so 'imena še vedno pii sana v furlanskem pravopisu, mu je njegovo delo na Hrvaškem nemalo olajšalo. Kako nasprotje s kulturonositeljico Italijo, ki celo furlanska imena poitalijančuje, o-ziroma »toskanizira«! Bolest zaradi tega nasilnega postopanja čutimo predvsem mi Slovenci. Zato je naše čustvovanje s Furlani resnično, tembolj ker občutimo predvsem mi vse zapostavljanje obrobnih državljanov od strani Rima. Kakor Furlanom je tudi nam zaprta pot v višje uradniške vrste, kljub onim neznatnim izjemam, ki pravilo le potrjujejo.
Vigevanijevi »Friulani fuori di casa...« se predstavljajo v čedni o-bliki, tisk je lep, le pri pripombah je majhen 'in zgoščen, da utruja. Razporeditev poglavij je smotrna in vsakemu poglavju slede pripombe. Citatelju ni prijetno, da mora med čitanjem stalno brskati med temi pripombami, ker ga že to samo in tudi razlika v tisku utruja. Toda običaj je tak in čitatelj se mora z njim sprijazniti. Pripombe deloma tolmačijo besedilo, deloma pa navajajo bibliografske vire, ki so obilni.	i
Tudi imeniku furlanskih izseljencev, med katerimi so navedene marsikate^ slovenske družine (Be lina, Beligoj, Bajt, Oset itd.), sledijo pripombe, ki so mestoma zelo zanimive in kažejo, kako so si Furlani med južnimi Slovani s svojim vztrajnim in poštenim delom znali ustvariti odlične življenjske pogo-
Volivne obljube?
Italijanski časopisi so prinesli vest, da je v načrtu napeljava vode za namakanje polja v Gorici, Standrežu in Sovodmjah. Zamisel kot taka sicer ni slaba, toda pomi-j sliti moramo, da je vlada že trikrat napovedala nakazilo zneskov za izvedbo naprav za namakanje gradiščansko-kr,minske ravnine in še ni dala v ta namen niti vinarja. Kako naj bi torej dala denar za naše Standrežce in Sovodenjce? Po vsej verjetnosti gre za navadno predvolivno obljubo, ki se po volitvah ne izpolni... Lov na slovenske glasove pač!
Preč. g. Ivan Remec - umrl
Dne 27. marca 1951 je umrl na Marofu pri Idriji preč. g. Ivan Remec, župnik in dekan biljanski v pokoju.
Pokojnik se je rodil v Šempasu 1. 1864 in je imel tako 87 let. Služboval je v Podbrdu, na Stržišču, v Škrbini, na Vogrskem in končno v Slovrencu v Brdih, kjer je več let opravljal tudi posle biljanskega dekana. Leta 1934 se je umaknil v pokoj.
Pokojnik je bil splošno priljubljen duhovnik in narodno zaveden.
Nov župni upravitelj
C. g. Stanko Pontar je s 1. aprilom 1951 imenovan za župnega u-pravitelja v Zdravščinah. Upravljal bo tudi župnijo Sv. Martina na Krasu.
Cerkvena imenovanja
Dne 26. marca je preteklo deset let, odkar se je vršila v goriški stolnici prva goriška nadškofijska sinoda, ki je uzakonila naše krajevno cerkveno pravo. In ker so s tem dnem zapadla razna imenovanja, kot je določeno v cerkvenem zakoniku, so bili istega dne imenovani ■s posebnimi nadškofijskimi odloki:
1) Za prosinodalne župnike svetovalce: preč. g. Anton Rutar, župnik v Pevmi, ter preč. g. Ciril Sedej, župnik v Steverjanu.
2) Za prosinodalne sodnike: preč, msgr. dr. Božo Kjačič, preč. msgr, dr. France Močnik, preč. g. dr. Kazimir Humar, preč. g. dr. Rudolf Klinec.
3) Za člane nadškofijskega upravnega sveta: preč. msgr. dr. France Močnik in preč. msgr. Alojzij Novak.
UNRRA blago
Od 25. aprila dalje bo volneno UNRRA blago na prodaj samo v trgovinah v Gorici in v Tržiču.
Ker v bodoče ne bo več takega blaga na prodaj, bodo že razdeljene izkaznice izgubile veljavo ob zaključku sedanje razprodaje.
Šlovrenc v Brdih
V Slovrencu v zahodnih Brdih (Slovenija) je umrla gospa Amalija Muzulin vd. Mavrič, in sicer v starosti 72 let. Sorodnikom, ki živijo tudi v Italiji in v Trstu, naše sožalje.
Ko smo lani spomladi ponatisnili zahtevo slovenskih vernikov, da se slika svetogorske M. B. začasno prenese na slovensko ozemlje tostran državne meje, dokler se ne vrne na Sveto goro, nismo niti od daleč upa-ld, da bo že danes v njenem svetišču.
Izvedeli smo, da se je cerkvene slavnosti na Sveti gori v nedeljo 8. t. m., ko so sliko prenesli iz Solkana, udeležilo več tisoč vernikov, ki so bili kajpak sami Slovenci in Slovenke. To dejstvo poudarjamo ne zaradi kakega nacionalističnega duha, ampak zato, ker vemo, da slike M. B. niso poleti 1947. leta ukradle slovenske roke, ampak italijanske, in celo tudi roke prav italijanskega duhovnika.
Ti elementi so isliko M. B. ukradli, ker so hoteli zanesti mržnjo in spor med dvema tu živečima plemenoma, iz političnega tudi na versko polje. Hoteli so nekako prevzeti monopol češčenja čudežne slike M. B. v italijanske roke, kakor da bi slovenski verniki ne bili vredni češčenja svoje M. B., čeravno se je ona prikazala slovenski pastirici in prosila slovensko dekle, naj ji verniki postavijo »dom« na gori, ki jo odtlej Slovenci imenujemo »Sveto«. In zopet poudarjamo, da ne pišemo teh vrstic iz mržnje do drugega naroda. Toda zaradi resnice moramo povedati, da kličejo furlanski verniki svetogorsko M. B. »La Madona dal Sclafs«. To dejstvo seveda ne prija goriškim italijanskim republikancem, ki so vest kot tako zanikali, ko smo jo lani javili v našem listu.
Ko je goriški škof leta 1947. izrekel znano izobčenje ob priliki kraje, in torej bogoskrunstva, je izobčenje veljalo za tiste, ki so tedaj bili v »posesti« slike M. B. Toda danes vemo, da v tistem času ni bila slika v »posesti« nobenega človeškega bitja, ampak da je bila: v neki cerkvi v Rimu. Izobčenje ni torej zadelo nikogar!...
Kraja cerkvenih predmetov in še, posebej svetinj, umetnin, svetih podob, ki so predmet češčenja itd., se tudi .po državnem zakonu kaznuje, in krivci sodno preganjajo. Kako to, da se krivci kraje slike M. B. iSvetogorske sodno ne preganjajo? Saj so njihova imena vendat; dobro znana! Odgovor je jasen in zelo pomemben: zato, ker niso Slovenci !
Mi ne kličemo maščevanja, samo ugotavljamo živa dejstva in očitno pristransko razliko v ravnanju in obnašanju pristojnih činiteljev, kadar gre za Slovenca ali ne-SIo-venca.
Veseli nas, da je slovenskim vernikom vendar zadoščeno tako zaradi povratka slike M. B. na Sveto
goro, kakor zaradi dejstva, da je slika tam, kamor spada, to je na slovenskih tleh in v slovenskem varstvu. Mi smo prvi sprožili v »Demokraciji« misel, da se vrne na slovenska tla, med Slovence, zato tudi beležimo vest, da je želja slovenskih vernikov uslišana.
Sam »Giornale di Trieste« poroča o slavnostnem prenosu M. B. in o velikanski udeležbi Slovencev na Sveti gori v nedeljo 8. t. m. in tako daje dokaz, kako Slovenci častimo ■svojo Mater božjo, .kljub vsem o-viram (današnjega časa!
Tihotapstvo s tobakom
Kazenski oddelek goriškega tribunala se je v torek 10. t. m. bavil z dvema primeroma tihotapstva tobaka in cigaret s Svobodnega trža7 škega ozemlja v Italijo. V enem primeru je prišlo tudi do obsodbe tihotapcev. Pa pravijo, da suverenost Italije nad Trstom ni nikoli prenehala...
Glasbena bala SPIS
Na glasbeni šoli SPM prevzame pouk solopetja naša priznana koncertna in operna pevka
ONDINA OTTA,
katero pozna naša javnost še po-sebn|o s koncertov v Radiu Trst II.
Prijave gojencev za solopetje sprejema ravnateljstvo Glasbene šole SPM v ul. Machiavelli 22-11., kjer se dobijo vse potrebne informacije.
Proglasitev mrtvim
Kdor koli kaj ve o Emili (Miliču) Ivanu Edvardu, rojenem v Zagradcu (Zgonik) 1. junija 1900, ki so ga Nemci z doma odpeljali 1. decembra 1944, naj to javi pisarni Tribunala v Trstu v teku 6. mesecev od druge objave.
Dr. Josip Agneletto, odvetnik
ZOBOZDRAVNIK
Dr. STANISLAV PAVLICA
sprejema od 9—12 in od 17—19 TRST, VIA COMMERdALE 10-11., TEL. 25597
ZA ČEBELARSTVO IN MEDAR-STVO (že vpeljano) se išče pomočnik ali družabnik s kapitalom. Informacije v odvetniški pisarni dr. Ferfolje - Trst, ulica F. Filzi 17.
Projektiranje in montaža centralnih kurjav, vodovodnih instalacij ter kleparstva izvršuje
ŠVAB MILAN
Kličite tel. vodne naprave kovne nasvete.
Trst, Via S. Giusto 16
št. 93609, da Vas poseti naš strokovnjak za toplo-in centralne kurjave, da Vam da brezplačne stro-
SPOROČILO
Obveščamo cenjeno občinstvo, da smo na novo odprli gostilno
NANOS
v Trstu, ulica Zanetti 6.
Točijo se pristna domača vina. Izborna kuhinja. Cene nizke! Priporočamo se prijateljem dobre kapljice!
ANTON GULIČ
VSE NA OBROKE
Radio-aparate, harmonike, šivalne stroje proti plačilu
na račun lir 1000.-
Soudeležba na uellhi loteriji HUBBEHO lir 2000.-
ostanek v mesečnih obrokih po
RUGGERO ROSSONI
Corso Garibaldi 8
Bavci, pozor J
RUNE BELICE - KUNE ZLATICE
za direkten eksport v Ameriko PLAČA NAJBOLJŠE po dnevnih cenah
Q7Z. ^Fischer
TRST, VIA P l K T A’ 24
(Telefon »3JW
. »t,-* .. .■■sr«"■
Deske smrekove, macesnove in trdih lesov, trame in par-kete nudi najugodneje
jHizarji g kmetovalci T podjetniki •
TEL.
90441
CALEA
Vlala
R S T
Sonnlno, 2 4