M
i j!

Lá T
jto-yiíkxxil
ROS
GLASILO SLOVENSKE NAROQfjE PODPORNE JEDNOTE
m up fu v nié k i i"i'n!tii{i
«•ar S. UwmM« a™.
Off*» •/ Publication: y SMI^A JC^asiíwáAÍa A WO« T*l*i>hQU4, JteafcwaU 4*04
ttabacripUon
mu.
Chicago
STEV
torek,
julUa
(July
ao
30)
NUMBER
1929
177
im.
■peeial
uf
fv
•t
prm idrd
in
1103,
of
rati
AU
Oct.
Ifl7
• UlholUMi
14
111
on
un
Zakaj ni ¿el Hoover
I korak dalje? |
Delavstvo kritizira Hoover j^ ker je ukinil gradnjo križart le v vladnih ladjsdalnlceh.
vsash.ngton, D. C. — (F. P.) Dasi je vsa miroljubna Amerika pozdravila "Hoovčrjev korak, ko je ukinil gradnjo treh trtfark in s tem pokazal, da je Zktično naklonjen razorožitvi n da je v tej smeri pripravljen sodelovati z angleško delavsko vlado, ni ps s tem korakom u-stregel vsem elementom.
Javna tajnost je, da je s tem odlokom Hoover padel v nemi-loet jeklarskega trusta, DuPon-tovih interesdv ln taste. Nj zgradi vo. bi bila " katero je četrt mili, popolnoma
ihje| 1 ektrike na!
ss določil skoraj je padel skoraj
Milijoni, ki poleg trusta e-nejša lobija v zgodovini Amerike, da» gotove kongresnike ln senatorje prisili za načrt jeklarskih magnetov in municijskih tovarnarjev, so bili do malega proč vrženi.
Drugi element, ki kritizira Hooverja radi tega koraka, so miroljubni Amerikanci in gotovi delavski voditelji. Prvi ga krit-zirajo radi tega, ker ni suspendiral gradnje vseh petih križark, za katere je bila pred mesecem oddana pogpdba. Delavski voditelji ga kritizirajo največ radi lega, ker je zuspendirsl gradnjo treh bojnih ladij, ki so jih imele zgraditi vladne ladjedelnice in
za
Komisija
Washington. — Meddržavna trgovska komisija je odredila, ds morajo žefoanio« prenehati i »»rezplačnttn prevažanjem pri vatnih puiim*«j«*fcr.
»edaj »o
magnatje
Mjih prijatelji prevažali P«
deželi zastonj. Družbe so plača-l( «hI Kvojih privštnih voeov le v »lučaju, ¿ko so se prevsžali po «jih lastnih progah, na "tujih" Progah jim ni bilo treba plačati noiH-ne pristojbine. In železnici magnatje se se naj raj še pre-»•žali po tujih progah. N. pr. jem privatnih vozov Nickel Plate /oloznlee je tekom treh let mvozlio le 2a,m milj na do-in 24314 milj na "tujih" Pr,*»H. Komisija pravi v svojem odlokuj de prenehati mora » Privil«gij# za katerega plača Uudutvo.	•
Obra vaa va nroti stavkarji« v Bastoaiji
Petnajst komunistov obtoženih umora policijakega šefa; drugih oaem pred sodiščem.
Gaatenia N. C. — Dne 29. ju-lija je bila tu otvorjena aodnij • ska obravnava proti triindvajsetimi stavkarjem in stavkari-cam iz tukajšnjih tekstilnih to vsren. Petnajst stavkarjev — 12 moških in tri ženake — je obtoženih umora policijakega še-O. F. Aderholta, osem drugih pa obtoženih napada z orofc em na policaja Toma Gilberta A. J. itoacha, ki sta bila ranjena v spopadu v stavka rak' šotorni koloniji dne 7. junija b. 1. Večiha obtožencev se prišteva h komunistom. BranitelJUob tožencev napovedujejo sen^ačna odkritja v teku razprave.
__
Fard zgradi avtno to-
V Jugoslaviji
Moskva, 29. juL — Sto ameri Ških milijonarjev, buržujev in žurnallatov, ki so obiskali sovjetsko Rusijo, zdaj potuje po Volgi na posebnem parniku. A-meričani ao med potjo navlekli nase tolstojanske platnene srej ce in žiroke platnene hlače in ženske v skupini so se tudi oblekle v rusko kmetako nošo s rutami na glavah in lesenimi sandali na nogah. S to "transformacijo" so se Uko prikupili bolj-Ševikom, da zdaj nazlvajo ameriške kapitaliste in buržuje "to-varišči" (sodrugi).
Zadnji teden so se visoki a-meriški gostje pritožili, da jih hotelski uradniki odirajo. Sovjetska oblast je brž intervenirala in posledica je bila, da so aretirali večje število hotelskih nameščencev, ki so Američanom preveč računali in zahtevali poleg tega še bogato napitnino.
Ameriški avtnl magnat se usidra v Dalmaciji.
JÛ.
Belgrad, 29. jul. — Tukajšnji listi poroča jq, ds smeriški svt-ni magnet Hepry Ford namerava zgraditi avtno tovarno v Dal* maciji ob morju v bližnji bpdoč-sti.
rad lopo« ta j o.
Washington. —- Senator Nye ne bo dovolil,: da W *****
ker nista uključeni tudi dve kri- Senator Nye aktiven za zvezno žarki, ki j^ zgrade v privatnih ladjedelnicah. E. C. Davison, Ujnik Medna-
da je bila Hooverjeva dolžnost suspendirati gradnjo vseh petih križark; ker, ako Ima moč preklicati pogodbo, nanašajočo se na vladne ladjedelnice, je imel ravno tisto moč suspendirati ali razveljaviti kontrakt tudi s privatnimi ladjedsbfcemi. On smatra ta Hooverjev korak sa pristranski radi tega, ker je prizadeto delavstvo v vladnih ladjedelnicah, ki j« organizirano, ne pa neorganialranl dŠlavd v privatnih podjetjih.
Davidson je dMjubH, da bo stvar prišla pred kongres. Unije bodo zahteval«, ako se gradnjo ostalih dveh ladij ne suspendira, ds se mora delo rasdeliti med vladne in privatne ladjedelnice.
Ma v
ral je medditavho trgovsko komisijo, da bo vprašal senat takoj, ko se otvpri dne 19. svg., za senatno sasli|enje o predlogi. Namen zvezne radlopostaje je, da bi vladi služila v informativne svrhe, v političnih kampanjah bi blia pa na razpolago vsem političnim strankam. Senator Nye je proti temu, da bi vlada poverila zračni monopol privatnim interesom, ki so ge že dosegli. Zvezna radiepoetajs bi sedsnji monopol razkrojila.
Hočejo preprečili povrnitev ¿a-ciflatlnje.
New York. — Razne "patrl-otlčne" organizacije so pričele r sledjo, da s« znani ogrski pad-fistinji Roziki Schwimmer, kateri je j>red več tedni zvezno vrhovno sodišče zavrnilo aplikacijo za državljanske pravice, prepreči povrnitev v Združbe države. One se nhhaja na obisku jf* Evropi. Forest Bslly od A-pö ,morican CivU Liberties Union |e to prizadevanje stoprocentnaiev obsodil in izrekel mnenje, ds e-meriška vlada nima legalne pravice žabranlti povratka osebi, kateri je izdala potni list.
Anglslkl podjetniki m- <nri
Milwaukee Wie. — Stenje V. L Bergerja, bivšega «oeiallstlč-n*ga kongraea&e, se Je čez ne-»Pet obrnilo na bolje. Zdra-Pravijo, da bo vzelo še t* d*n dni, predno bo nožno kon-•tatirati, da H Berger okreva ali l*°dlele težkim poškodba», kater* mu J« prisad Jal
16. juHJa. Državna v Wlaeonainu je pred ao-2} «prejela reaoiadjo ao-prid Bergerja in njegovi
Weehington. — Tudi Anglija počaai zametuje med staro šaro zaatarele produkcijake metode. Nekateri fx>djrtniki premogoro-vov so pričeli ekaperimentirati s strojno produkcijo in resultst Je poln novih vprašanj. V gotovem premogorovu se je dvignila dnevna produkdja na moža od 1J na štiri tone premoga. Od 2,400 delavcev ssdej dele že 1,890 rudarjev, ker pomeni, de so stroji Izpodrinili nad en tisoč rudarjev v enem rovu. Znemenje. de se Anglije nahaja pred novo Industrialne revolucijo in socialno krizo.
Zabava apariikih milijonarjev v Rusiji
Oblekli so ae po proietarako in poštah "tovariščl" Hotelirji jih odirajo, toda vlada je hitro posegla vmes.
PoM sovjetskih
v Amariko
Pot be šla čez Sibirijo, preko Aieatljeklh otokov «n Tihega oceana do San Franciaca.
New York. — Štirje izvežba-nl sovjetski letalci bodo v par dneh zapustili Moskvo s letalom "Sovjetska zemlja" In ae podali proti Ameriki. Njihova pot bo šla čez Sibirijo, Aleutijekih otokov, Pacifičnega oceana in bodo
preleteli Združene države do mesta New Yorka. Letalo "Sovjet-eka zemlja" predstavlja delo najnovejše tehnike v avijaclj-cijskih konstrukcijah.
"Prijatelji sovjetake unije" organizacija " liberalnih oaeb v New Torku, Je še na delu s pripravami, da se dostojno sprejme prihod sovjetskih letalcev, ako bo njihov polet končal z uspehom. Dal jeva, ki jo bodo morali letalci prelesti, je dvenaJst tisoč milj. Trije letald — Ae-stakov, Sterlingov. in Fufajev — so še mladi, noben nI star še trideset let, tode vsak Ima sa seboj briljsntno letalsko karljero. Lansko lato so nspravMl več raziskovalnih ekspedlcij preko Šibi-rij% Turkestane in polarnih pokrajin.
Letalo je bilo sgrsjeno s prostovoljnimi prispevki od ljudi, ki es zanimajo za razvoj sovjetskega letalstva. Motorja na svi-jonu imata 600 konjskih moči vsak in val dali letala so bHi zgrajeni v Rusiji.
Pisfseae dražbe ne velikih Js« rM ee «dražijo.
Toronto, Ont. — Na vidiku j« zopet nov monopol, ki bo kontroliral transportadjo na velikih jezerih. V procesu js akcija za mI ru ten je IS tranaportadjskih kom pan i j v eno korporadjo, ki bo imela prvo in zadnjo besedo pri določanju prevoznih «en, delavskih plač In že marsikaj dru gegs. Akdjo za združitev vodi Otis kom penija iz Clevsianda. Nova korporadje bo predstavljala 10 milijonov kapitala in bo raspoiagala s okrog 116 parnik i, katerih mrtva teža je milijon ton.
Chicago. — Silna vročina, ki je pritiekala brez malega žs dva todne in dosegla višek zadnjo aoboto, ko je termometer v Chl-
--kazal 96 stopinj, je v no-
ponoči malo odnehala. V nedeljo je ése 400,060 oeeb na-Hnilo čikaške kopališča.
Nov upor \
Auburn. N. Y. — 1700 jetni kov v tukajšnji državni kaanU nkl ja 26. t m. uprizorilo upor in bitko s pazniki ki j« trajale žaat ur. 12 jetnikov je p*dao je prišla policija in premagala upornike. Dva Jetnika sta bila ubita le večje število ranjenih; pet stražnikov ja bilo tudi ranjenih, eden težko. U-pomi kaznjenci so sažgaii jetai-ška.postopjs In škoda znaša o krog |S60,000.
D0HESY SE JE SPRAWL NAD PMJATELJA
Prijateljstva med natom in čano; ii
nyjevo izpoved
kot
ni
ma k
je
kon
ki
(F. P.) famosni potdomako njegovo, B. Fallom no, je bil lidgevem jih kon-roparske-korupcije.
Alamajfordo. Oljni magnet korupcionist is zgodbe, je sklenil, prijateljstvo s Al prenehs. Fall, notranji tajnik v režimu in eden apiratorjev v pogla ga romana povoj Doheney je dne 22. Julija uložil sodno postopanje aroti Fallu. Sedaj zahteva povrnitev 100 tisoč dolsrjsv, ki jih Je izročil v torbici" Albert B. Fallu.
V svojem zagovoru pred zvez-• . nim sodiščem je Mteney trdil, M] da je dal Fallu stotMočak, ker je hotel "pomagati'staremu prijatelju Is zadaege". Njegov prijatelj Fall je s to vsoto kupil vo-liko posestvo v Novi Mehiki. In ker ra je Doheney ipdsj premislil — radi poenžH"" kupčije — bo Fallov ranč [^prodan na javni dražbi,
Ta naj novejžl korak je zelo značilen, ker pr«K potrjuje splošno mišljenje, da atotiso^ak. ki ga je dal oljni megnat prej-šnjemu notranjemu tajniku Fal
Pal milijona Mavoav
Lastniki tekstilne Industrije sni-žali mesdo. Delavska vlada po-sreduje.
r London, 29. Jul. — Tekstilni baroni v Mancheatru ao danen Izprli približno pol milijona de* lavcev, ki so odklonili znižanj» mezde za 12 in pol odstotka. Zni« žen je je imelo danes postati e> fektlvno, toda organizacija tek* stilnih delavcev je Že pred pa** tedni nasnanila, da ne sprejmn redukcije. To je izzvalo izpor.
MacDonaldova delavsks vlada je že parkrat poskuslls lsravneti spor, toda brez uepeha. Mag» natje nočejo nič slišati o umak-nltvi avojega sklepa glede zniša* nja mezde. Miss Margaret Bondflsld, ministerka dela, Js ves sadnjl teden preiskavala zadevo ln vlada bo še danes nasto' pila v novem poeredovanju.
lu, nI pre<mpvljel podkupnino. Dru" lja pričevanje tag laž. Doheaey je in poroto namreč njèna vsota nI vpHv^jd
igega kot ps postev-lecena" na sodiščem 1, da oms-najmanj-IJi tea-polja. Pa-
verje-
n Doheneyja oprostila.
Poljaka vae revoltlra proti papežu.
Berlin, 2*. jid. — Ostrops je majhna katoliška vss blizu Glet-wltza v Gornji ftlezijl. Te ves zdaj postaja elavna radi svojs revolucije proti papežu. Župnik v tej vael je bil obtožen, de se zelo zanima «a lepa dekleta v fa-ri in škof ge je odstevil. To js pe razkečMo ferane, ki so radi imeli župnika. Ko je prišel avto, de odpelje župnika, so ga kmetje prekucnili v graben. Kljub temu je bfl župnik odpeljan v neki samostan v Pllohovicsh, nakar so važčeni navalili na klo-šter, osvobodili fajmoštra in ga odpeljeli domov, kjer Je nadelje-val duhovniške posls. Neto se je škof pritožil v Rim in papež Je odredil, de se mors župnik pokoriti žkofu. Zsdnjl teden je poljska oblaet poslala 60 žandar-Jev v Ostropo, kjer so arstlrell župnika in ga odpeljali teko da-leč, da kmetje zdaj ne vedo, kjs je.	<*•?<'
proti
drvihi v St. Loalaa
Poskus velekrakov, de ee snove zajedo v prebivalstvo, ae nI obneeet Boj ee vržl že 80 lett dražba akaža utrditi naplh-njeni kapital.
St. IiOuia, Mo. — (F. P.) — Tridesetletna vojns, ki H vržl med utilično družin» uličnih železnic In njenimi nasprotniki v St. Loulsu, Je dobila m koliko oddiha. ko je bil govemer prisiljen vstlreti predlogo, ketero so lo-bistl porinili skoal- leglslaturo. Dasiravno je kontrakt (franeh-ise), ki ge je družbe dobile od mestne vlede, ko je leta 1696 razdelila med kobdlmene 71 tisoč dol
Hamompr ¿«žkega artlaU.
Chicago, — Jamoe W. Ponde-liček,, češki fotografski srtiat, se je zednjo soboto ustrelil v svojem ateljeju v dowafownu. Pa-stll js pismo, t katerem piše, ds sta ga njegovi dve blvži ženi, ki ata druga za drugo Iztožili loči tov od njega, popolnoma bankrotirali Z aljknenti
Svoboda Igranja za deaar v Ce-healovskljL Praga, 29. Jul. — Minister Javnega blagostanja ja dovolil štirim hotelom v Cehoslovskijl, da lahko InsUliraJo električni rulet ss igranje se denar poj vzgledu v Monte Carlu In sUve ne smejo Imeti not»sae meje. Časopisi v Pragi ae jaes, ker nI vlada dala U komisije kaki dobrodelni organlsarijil
zastrupil 27
Chicago. — Mestni zdravstveni urad Je v nedeljo zapri Ber-govo pokorijo, 2617 Lincoln ave., v kateri je pet družin kupilo kak In 27 oseb v teh druži-nah Je zdaj bolnih na zastrupi Ijenju. -
DELAVSKA IN TERNANONALA
MOTI CARINI
Carinski plotovi so sap reka normalnemu rasvoj» Industrije In trgovine. Zahteva, da ae Indu-atrija upravlja v Interesu dela vat va.
Amsterdam, Holandaka. — (F.
— Mednarodna federacija strokovnih unij je proti vsaki carini. V svagi a tem vprašanjem je ekiekutiva strokovne internaclonal« Izdala po«!v na unij«, da (klujejo za zrušitev vseh carinaklh plotov, s katerimi sta obd^l Evropa in Ame-
Prvi pogoj sa večji razvoj mednarodna trgovine In industrije je, pN^vl izjava akaakuti-vs, da se odpravijo obstoječe zapreke v obliki carinaklh sldov, ker Isti ne 4jHHJo ekonomsksmu napredku narodov, Glede ma»-hs produkcije in Iskanja novih trgov posiva ekaekutlva vse strokovne organisaelje, da stoje vodno ns straži ln da dslavstvo postane večji politični faktor v posameznih državah. Z ozlrom aa raivoj maŠin«rU in uvajanja novih Uhnlčnlh metod v produkciji J« eksekuti-va lsd«lala program,, v ksterem j« nečrt ss večje sodelovanj« delavstva v upravi Industrijs. Delavska kontrola tnduetrij« J« absolutno potrebna, ker brez nj« bo Ista flušlla v prvi vrsti Is po-sedujočemu razredu.
l'KNSDH O BMZPOSKLNO-7 STL
Sovjoti umaknili čato •b kitajski s«jI
Kitajska vlada sprejme pripo. . ročilo Amerike aa povrnitev Železnice aevjetom. 8 tem bo nevarnost ' konflikta odstrs* njena.
SangaJ, 29. jul. — Tukaj poročajo, da so se sovjetske četo v Sibiriji umaknile deset milj od Mandžullje. Ta vest je seio dobro vplivela na kltajake vladne kroge, ki adaj trdno upajo, da a« bo spor poravnal mirna
Obenem je general Li Cun-ieng, poveljnik kiUjakih čet v Mandžuriji, poročal, da ao bilo vse vesti o spopadih na meji ne* resnične.	f
Nanking, 29. Jul. — Sugestija ameriškega državnega tajnika Stimsona, da Kltajake vzpostavi statue «uo v Mandžuriji» to j«, da vrne sovjetom polovico kep- J t role nad Železnico kot «e glasi pogodba, bo sprsjete. Ki vlada je včeraj formalno1 ftlla, de j« zastopnik v ingtonu prejel navodil^ sprejme vsako ponudbo Združenih držav, ki se tlAa posredovanja v kltajako-ruakem sporu, čeprav pogodbe uključuje tudi vspostevltev statusa quo ante.
AnarliUMapaaJaraaJ
71 let stara dekvka^žla v pokoj
N«w Bedford. M«ea. - Julle Hanlon, stara 71 1st, j« delala 64 let pri enem goepoderju. Ta gospodar Je Wamsutta Teatile kompanlja, od keter« J« pretekli teden «veste Jiilla prsjels zadnjo plačo 616,50 za teden dni de-l«, V predilnici js prUlela delati ko Je blls stara ko-
Isti,
J*
stlti sViovim, takozvawtrn pre-klicnlm kontraktom, ki s« Je ps končno izkazal «a trajnega.
Na telu boja proti kompeniji Je dnevnik "8t. Louie Poet-Dispatch." Nasprotniki novege kon trakta so prisilili Isgislaturo, da je prlžlo do javnega «esllšsnjs, tekom keterege je bile družbs' prislljens pokesetl svoje karte.
Zgodovina ts utlilčns družbe Je sgodovlns grafts, tatvine, korupcije in napihavanje kapiteli-saclje. Blagajna kompenlje Je odprta vsem grsftarjem In ko-rupcionistom, od katerih družba potrebuje In prejeme "usluge." Mestni odbor J« Ista lftl* dOvo lil družbi, da Js določile pršvosno ceno ne podlegi zvodenene kapitalizacije 60 milijonov dolarjev. NeJmanJ 60 milijonov od te vso-te predstavlje fuvadno tatvino, katero Je družba "legelisirala" s pomočjo korumpirene msstn -vlade/ Sedaj jo letela, Jie bi na ta koruptni "daal" tudi /Iržava pritisnila svoj pečat. Ker je pa kompanlja nekoliko predeleč po segla in ker so naaprotalki raztrgali njene hlpokritlčae ergu gumen ta, Je bil governer prlsi Ijen, de Je kompanijl naklonjeni zakon vetiral.
-Družba ss Js žs tudi poalužlls čikaških "yeggmenov," katere Je pred desetimi leti nejela, da so razbili mestno hranilno Aram-bo, kjer se js nahajale peticija s dolgo llato podpisov, de se o-vrže sklep mastns vlade potom referenduma. Peticije je bila u-kradena In uničsna. Sodišče Je pozneje odločilo, da ta rop' ni kaznjlvo dejanje, ber nI peticija vsebovsls "intristlčne" (faktič-ne) vrednosti I Oprostilo Je ere-Uran« vU*mllcs, katorim.je bilo dajanja dokaeano In epesnalo družbo se nekrivo!
Leta 1926 je bila castaoželez-nlška družba prak upi Jena po tvrdki Newman za mm mili-jenov dolarjev. Nove druži* Je tudi prevzela odgovornost sa Iz-plačevanje dolga, ki je znešal 41 milijonov dolarjev v bondih, Del teh bondov j« družba pokupila >nazaj, u katera Js plačala od 40 do 60 centov na dolar. Te dolg se sevsde Izplačuje Is tekočih dohodkov. Poleg oamlh mJJIJonm ao novi posestniki Investiral I ša okrog Miri milijone dolar^v v
retekll
ral s predstojniki Industrij, de» levstve ln «konomov glede vpre» šsnja brezposelnosti. Zvssnl pen-sus (ljudsko štstjs), ki se bo vr-lil prihodnje leto, bo uključevel tudi vprašanje o bresposslnosti, ozirome bo pokesel obsežnost U ste. Nsjtršl oreh ss vladne oblas stl Js bajs vprašanje, kaj pome* ni besede brezposelnost. Alt se naj mladina» ki si išče svojs prvo delo, klaeiflolrs msd brezposelne? Načelnik cfnsuse Willlem M. siewart, pravi, da ns. Ali ss nsj omoženo ž«no, ki išče delo. pnAiev« med brezposelne? Ste-wsH pravi, da ne; Mary Andsr-son, načelnioa šenskoga oddelke v dslavakem departmentu, pravi, da. Nov census bo prvi poskus v zgodovini Amerike, da «e ugotovi števllo brssposelnih.
Nova vrsta
Ixmdon, Ont. — Znsnstvsni-ki agrlkulturnega departmenta kanadske vlade so nasnenlll, da se jim js posrsčlio rasvltl noVo vrsto jišsnloe, ki nedkrlljuje zrnja najboljših vrst. Pos«tma karakteristika nove pšenice Je, de bo resistirás rjo, ki večkrat naredi ogromno ftkodo fsrmsrjem.
zakonu.
New Orleans. — Dve sto s-merišklh deisvcev, ki daUJo v obmejnem mestu Masirali. Je . ..redilo "Islet" v Mehiko, da ss i egistrirajo v smislu novega zakona. Zakon sahteva, da mora vsak delavec, ki dela v Mehiki, tudi živeti v Mehiki.
riodjetje, kar pomeni, da faktM ss vloženi kapital ae vaste dvanajst mllljsnov
Družba pa vlača obresti In dl-vidende od 60 milijonov Jev, katere kapitalizacijo je do-volila drževna utilična komisija. Ta služej pokasujs prvič, na kak način prihajajo korumplrs-nI In nsakrup«iU>«ni ljudje do ari-lijonov in drugič, kako pretirane con« mora ljudstvo plsšsvet! ss avojo treasportacljo. Vožnja atane na Ulični žslssnicl v St l/Hjlau oaem centov. Družbe «a-hteva povfldnfš vosnlne aa deset centov;
kaj J« prejela «a svoje dol-gsrsnjs? Od bogst« tsk-stllns tovarn« — niči R«v« potrebuje psnsijo, ketero si Je kr-vevo zaslužila - In do katera Je upravičena po vseh človeških ln stičnih principih. Bogata družba bi ji lahko to tudi dala, Dobila je le neksj pohvslnlh besedi Nj« se Je spomnila pe lokalna trgovaka zbornica, ki Je Juliji podelile -«lato iglo . ..
Julija, ti si hlapec Jemej.brez-srčne industrlaiiM Amerike. NeJ te ob m tonu tvolege trudnega življenj« spremljajo naš« prole-tarske simpatije! *
Trija komaaisti šaha-IjaalaaHrvaikssi
Hpopad s policijo v bHž^Jp-
graha«
Belgrad. ¿TjuUr Kiin Ubitih komuni«tvv, kater« so ustr«-lili ta s d ar j i v, Kam boru pri Zagrebu, j< bil Mišič, ki j« bil se-pleten v umor ministra notranjih zadev Dreškovlže v letu 1921. Včeraj in danes so aretirali veliko Število komunistov po vssj Jugoslaviji,
Is Sofije poročajo, da je bilo tudi tem «retirahih 68 najaktivnejših komunistov.
Belgrad. 29, Jul. — Trije hrvaški komunisti so bili ustrojeni v sobot« v boju « policijo ^ Sa-moboru pri Zsgrebu. Zabarika dirall so se v hiši In odbijali žen-darje toliko čaaa, dokler Jim nI požlo strelivo. Zandarmerije pravi, da so Izvršili samomor.
(Včerajšnja vest is Zagreba se glasi, da je bOo v Ism spopadu deset drugih oseb — msd temi tudi žandarji -r ranjenih).
Sovjetski
London. 29. jul. — Sovjetski poslanik VaJeriJeo DovgaleveklJ v Parizu je prišel v London In Je denes konferlral s zunanjim ml* nlstrom llendersonom. Dogovo-rila as bosta glede nove trgovska pogodbe in pogojev obnove dir« plomatičnih odnošajev med Ve-Uko Britanijo in Sovjetako U~
—>
PROgVETA me BNiwiiwwwT	
CLASH* IN 1	asthina suivsmsss MAmomrn roeros-us i asuste
OrcM mt mm4 p	riftrr-f ir ta* numm SiHimI SmmMi Mte
ém se'u'b TrfiiHir Cima urmrfvo 9S.SS.	m rinilirt érimrt (lav«» Cfcl«aea) Is Kaae* u. MSS «• ¡toi \mm. fiM m Mvt UU; m wm 97-M uobUto, SS.7» m pal Ma; m tarn.
M4 t£2r#T (Mil «MMtMt	ntmi tur +m VmiUmA Stal« (tmmmpi (Mmm—) M p* wmm,. Chi—>ii mud CUf flM pm fmmt. m S S pmr ¡nmr-
Cm* «SM	m pm «o*»«**.-aSNsM w a* wnèmio
v ■ AétirtimUm	r«lm Mt »i"-^ -MmiiiiSIi wW mat to
mm tssf-ss	b, m m, ur iw 4s i SüMBt ' prosvfta ImS UrtaU an. ChUmtm, iwtaita
mrmszs or «1« rwwsatsd PSSSS	
1**
volilu. PpsafOS Js SSeWtSSia
pi 1m* dm* IS ISIS I, ta fM » I M
a m m m m
Kdo bo pazil na vojno?
Kelloggov pakt j« bil slovesno proklamiran
in uveljevljen. Ptkt določa, d« vojna ne sme več biti instrument državne politike. Vsi spori med narodi se imajo poravnati z razsodiščem, nikdar več ft orožjem. ivv
'Ves dežele, ki sfrloh ktj šteJejji, so podpi-sala Kelloggov pakt. Vse so se slovesno odrekle Vojni. Sovjetska unija je podpisala; Ve* lika Britanija, Francija, Japonska, Združene drli ve,' vse takozvpne velesile so slovesno prisegle ns Kelloggov pskt.
Teoretično je zdsj konec vojna. Ves evet se mors oddshniti. Ksko pa J* v praksi 7
Vee delale, velike in male, so oborožene. Armade ea niso nič zmanjšale. TdVarne za iz* delovanje topov, granat, strupenega plina in drugih morilnih naprav obrstujejo s polnejšo psro kot katera druga Industrij s. V vseh deželah se nadaljujejo vojaški manevri, bojne ladje križarijo In v vsaki vladi Je vojni minister.
Zakaj se vse tO pripravlja? Za romanje v Lurd ali k svetemu očetu v Rim? Logično bi bilo pričakovati, da ee zdaj začne sistematično razoroževanje po veeh deželah. Ce so se vlsde odpovedala vojni, kaj jim bodo armade in mornarice, ki požrejo največ dohodkov?
Nihče pa ne misli ns rszoroženje. Nihče noče prvi zsčetl. Delsvska vlsds v Angliji js ustavils gradnjo križark in Amerika, je takoj črtala tri križarke s programa. To *značl, da zaenkrat ne bo nadsljnegs tekmovanja s flotami med Ameriko in Anglijo. AH right. Kaj bodo obstoječe momsriee in armade? AH ostanejo za parsdo in zs oblrsnje češpelj?
Ameriški politični filozofi menijo, da Kelloggov pakt Je bres pomena — krpica suhega psplrjs — če ne bo za njim sile, ki ga enfor-slrs. Klin ee Izbljs s klinom, hudič s hudičem in orožje s orožjem. ONatl
In ker je Kelloggov pakt — nadaljujejo filozofi — ameriška klobass, je dolžnoet Amerike z Anglijo in drugimi veleellami vred, da igra vlogo svetovnega redarja ali žandarja, ki bo pasli, da bo mir med narodi božjimi. Ca se kje pokavsajo - kakor zdaj Kitajo! In boljše-viki — stop! Amerika tja, pokaže zvezdo na suknji in na bojne ladje v ozadju pa reče: Stojte, v imenu Kelloggov« postave komandiram mir! — In psglkvcl pddsjo pipce ter pojdejo domov.
,jVqjns js torej končsns samo za male narod*, ta psglsvce, ki so že Itsk bankrotirani in Vi «g, morejo privoščit! tegs Uiksuss. Veliki možaki ps obdrže kanone v kotu In "pazili bodo na nitrt med pritlikavci. Dokler Amerika, Anglije, Francije In Japonska ostanejo skupaj v tej vlogi, lahko preprečijo vojno med vsemi drugimi nsrodl. To bo zapovedan mir. To ne bo mir is principa ln po volji večine, pač ps po volji najmočnejše pepti ln Iz strshu pred to peetjo.

■ H ' pillllll
BLASO VIJZRASELBIN
Sklpni izlet.
Coilinwood. Ohio. — Vsakovrstna društva, klubi itd., ims-jO tvojo nsvsdo, prirediti izlete v sesani poletje, ds se človeštvo tako rekoč okrepča in naužlj« čistega in lepo dišečega zraka zunaj v prosti narsvi. Seveda veliko jih, ki niti ne mislijo nato, ampak si želijo lepe ln dobre ptbave, naj si bo že v eni aH drugI stvari. Društva kot taka si pa želijo nekoliko boljše finance v društveni blagajni. Tudi društvo "Mir" in "Loyalltss" SNPJ se dobro priprsvljsta že zadnja dva meseca za svoj prvi skupni izlet kateri se vrši 11. avgusta na Spslkotovi farmi. Ker dr. "Mir" ni imelo svojtg» druš. ižleta že več minulih let» i» ker društvi "Mir" in "LoyaUtas" ne posnsmats drugih društev zs pošiljanja 50c vrednosti piv» sitih tiketov na vsakega člana, se torej pričakuje od strani članov velika udeležba. Torej, bratje in sestre, štejmo si, ds smo vsi sinovi naše matere 8NP Jed-note, zato naša sveta dottnost da skupaj nastopimo v delovanju na naš tkupni izlet, kateri se vrši 11, avgusta. Ravnotako se priporočamo našemu . občinstvu1 izven naših članov, da nat posetljo na našem skupnem izletov In ker bode ta tkupni izlet druš. "Mir" in "LOyalltes" kot proelava 25 letnlče SNPJ, sta ta dva tkupna odbora sklenila, da se vsakemu novemu kandidatu za prietop v društvi "Mir" In "Loyalites" da prosta pristopnina in zdravniška preiskave. Več kot lepo (nedemokratično teh dvsh društev je, keree pokažejo tako idealno napram svoji SNPJ, Vtem tistim, kateri želijo prittopitl k tema dvema društvoma, ta jim nudi lepa prilika tiriiij te tglasijo pri tajniku, 780 London road sH pa vprašajte po meni na pikniku, kateri te vrši 11. avgutta.
Torej rojaki na dan, da bo naše društvo eno največjih pri £NPJ in enako te tudi priporočam članom t pristopnimi listi, kateri se želijo naseliti v Collin-vvoodu, da te tglatljo pri tacAtl Louls Mrmoljs, tajnik.


Kritik* mm mm v «al «Sh*t ta la ptmwlm
few- ileiw Sraéivaee
Kritih mm mm »ímM mU—mr. Ur M kr»<l« krUm* M»r»telfc la frid»
___Ml* krl«lMlae (
UWI aw a*) «a kar m w »tat • mm u^u Itim** S. M. t. 3. V
Me»
Kaj pa, če ee molaki sami poksvssjo med seboj I Kdo bo njih miril in komsndlral mir? Amerika sicer kupuje Evropo, toda vsega sveta še ne bo pokupite tako hitro. Med veleeilami se noč in dan križajo privstnl ekonomski Interesi In dokler obstoja ti interesi, so. nešteti spori neizogibni. Medtem se ratvija nova vj-lesils Sovjetska unija, ki bo prejnilatej Ameriki nsjvečjs tekmovslks.	^
Garancij ta mir, pravi mir, nI le nikjer. Garancije to v novem družabnem sietemu, ki ga še nI.
• . * , * Sedanja prehodna doba Je polna eksperimentov. Kelloggov pakt je eksperiment Pri-dejo še drugi. Začasno bodo pomagali, toda dragi bodo. Delavski ras red jim ns sme preveč ta upati. Keuoggovci bodo paslll ns vojno — delavstvo vseh dežel pa mora pasiti ns kelloggovce.
V Kloridi Js propadlo blizu M hank v ne-kaj tedni*. Bankirji pravijo, da Je slaba letina •edja kriva. Torej farmarmks» ratmere. Parm-ald odbor, ki ima pomagati farmarjem, bo gotovo tako dober, da pomaga najprej bankir-Jstn, ki se bankrotirali valed slabih rasmer na fsrmah. Potem ps prekupeem, k! bodo tudi v kleščah valed slabih farmarsklh rasmer. 'In potem —
Piknik soc. kluba.
, Waukegan, IH — Za piknik, ki ga priredi soc. klub 4. avgusta, js precej zanimanja, da bi le vreme ne nagajalo.
Takole od ttranl tem slišal, da ú bo na tem pikniku peklo meso v pepelu in žerjavici. Radoveden sem vseeno, kaj bo. PrsMjo, da je to indijanska pečenka la da je nekaj telo okusnega. Jat seveda ne morem reči, kako je dobra, ker na tak način pečenega mess šs nisem jedel. Ampak moj prijatelj mi je mnril, da Je \idel, ko so ga drugI jedli ln dejal Je, da Je Imenitno. Jas mu verjamem, je zelo učen človek in odprte glave skotintkot, ta moj prijatelj.
m Torej na svidenje na Hender-sonovi fsrmi, blitu Green Bay Rd., na litem prostoru ko$ js bil piknik "Čitalnice IDO In goepo-dlnjskfga odseka SND, ki te je vršil 21. julija.
* X.
Spala.
Rojak M a vete It Elyja, Mlnn., Je pred kratkim poročal v Pro-sveti o medvedih, ki eo prišli na oktek v Zgončevo gozdno hišo. (Ta hiša stoji približno 18 milj od meeta Elyja in je prijetno letovišča.) Morda ee je tdela veet o medvedih , neverjetna, ampak meni ee tdl resnična Iransko leto sam ee Jas sam mudil na omenjenem prostoru (v bližini imam koe zemlje), ko eo delavci gradili hiše. Prepričal sem ee, da Je tam le veliko medvedov, ker so se vldeN sledovi na več krajih. PrlšM so tudi bližino stanovanj, v katerih so živeli delavci, in vee prevohall In obrnili. Ce eo našli sladkor ali mleko, eo ga hitro požrli, drugo kar nI prijsto njihovim želod čem. so pa pustili na miru.
Delavci niso Imeli miru pred temi mrcinaml ne ponoči In podnevu. V omenjenem kraju je prepovedan lov na medvede sate se hitro m noše in nadlegujejo ljudi. Okrog jeeera ja goščava ia gosd. kjer mrgoli ras» nlh divjih Živali.
Matije
LJUDSKI GLAS
SJUU.
št. či-iz da
■hdJtor
Pííf "O,
Cesto se trdi, da se bo bodoča vojna odloČila v zraku, da so razdejalne možnosti modernega letala v vojni tako neomejene, da nasproti njim izgube vse druge vrste orožja na kopnem ia na morju vsakršni obrambni po-
ru.
Odgovor bratu Snoju. Cariinville, 111. — V 158 Posvete z dne 1. Julija sem tam dopis od br. Snoja Brldgeporta, O., kjer pravi, smo bil! vsi delegati kakor tudi g]. odborniki v blokih na deveti konvenciji SNPJ. Ta njegova trditev je neresnična. Za svojo osebo vem, da nisem bil v nobenem bloku. Mislim, da sem bil zadnji, ki sem prišel na konvencijo, in blok Je bil takrat že usta-novljen, namreč socialistični.
Članstvo me ni poslalo na konvencijo, da bi zastopal samega sčbe aH strankarstvs, pač pa sem bil poslsn, da delam v dobrobit organizacije. Torej, kdo j* bil prvi: socialisti ali komunisti, da je prišlo do vzrujanja? Jaz sem samo opazoval, kako te je meletarilo, ko je bila podana prva lista od socialistov, katero je pred zbornico prečital brat M. J. Turk, ki je možak na svo-em mestu, čeprav j* Nace 2lem-»erger zagovarjal brata Garde-na, da je bilo prffv, kar je on (Garden) izvršil. Jaz zagovar-am br. Turka, da je bilo prav, icar je on izvršil, akpprav ne pripadam k nobeni teh organizacij. Reči moram, da sem bil toclalitt, ko tem prišel iz etare domovine, odkoder tem bil pri-nesel Is knjižico, da mi ni bilo treba plačati $10 za vstop v organizacije UMWA. Bil tem član organizacije do sedgie konvencije, ki je bila v Springfieldu, 111. Ta te je vršila v vojnem Času ln spominjam ~še še, kako je t. E. Kristan nam polagal na trca: "Fantje, le korajlo, le pojdite te pretepat" Kje je bil tocializet? tisti čat? Ni ga bilo, nihče se ga ni dotaknil, vse je splavalo po votti. Edini Eugene Debs» ki ga še dtnes proslavljamo, Je bil ostal. On je šel rajši v zapor, kakor pa da bi bil opustil tsktiko napram soclslizniti.
Tukaj naj ee pokaže br. Snoj, kaj js nsredil za soc. stranko. Kaj je naredil na konvenciji ta dobrobit organitadje in članstva v splošnem? Biti socialist v bes» dah ln plačati 25c članarine mesečno je lahko. Trditev, da je članica soc. stranke že trinajst lst In da js ni srsm povedati — taks bssede naj bi ohranils samo tass, ksr niso spsdale ns konvencijo.'
Br. Snoj omenja, da je trs-mota ta Sepicha, ker je bil edini, ki je nssprotovsl Jožetu Za-vertnlku radi penzije. Jaz pravim, da je tramota ta tistega delegata, ki je stavil predlog, da ■j, Zavdrtniku plača $26 pentlje meeečno. Kadar bo ns£rt starostnega zavarovanja itde-lan, gs bomo prejemsli takrat, če bo predlog sprejet na splošnem glasovanju in ako ga bo kateri dočakal.
Br. 8noj zagovarja br. Zajca. To Je naravno, ker vraaa vrani oči ne lakljuje. Ko je br. Kožar stavil predlog, da bi jodnota izdaja tvoj Družlntkl koledar po nitki ceni, je br. Zaje nasprotoval in ee itratil za žqpni koledar, Čeravno mu je Jednota pri srcu. Za dve stranki se ne more delati in ne služiti dvema gospodarjema. Stališče br. Zajca je bilo po mojem mnenju napačno.
To pišem vslsd tega, da bo članstvo vedelo, kakšne delegate naj pošilja na konvencijo. Br. Snoj naj tudi ve/ da sem se jaa prej oglasil kot Sepich, Kimsc in Kucinich. čeprav so ti bolj «možni kot drugI delegatje v govoru in pltavi. NI moj namen kritltirati. a v to sem bil prM-IJen. ker br. Snoj hoče nekatere oblatiti, druge po olepšati. O tem več o priliki.
Poadrav vsem -ds lege lom t. konvencije, potebno pa K lopi i-ču, Mlklicu, Medvedu In Kta«»-nieu, s katerim sem bil skupaj v bloku.
člen društvs
It
■aa
Letalo se je med svetovno vojno .razvijalo z veliko hitrostjo. Zoper njega smo imeli dvoje obrambnih sredstev: druga letala ln pa topove. Iz službenih poročil se da posneti, da je v vojni odpadlo na pet po letalu uničenih aeroplanov eno s topi sestreljeno letalo. Po vojni pa je tehnika obrambnih topov silno napredovala.
Vloga topa je v^tem, da sestreli letalo ali pa ga prisili, ds se umakne v tako višino, kjer ne more več opravljati svoje nalogo, t. j. opazovati sovražnikovih postopanjk, ali jih bombardirati. Malo jih je, ki dvomijo, da ne bi mogel top s 7.7 cm ali 10.5 cm, ki izstreljuje krogle z ogromno razstrelivno močjo, u-ničiti vseh aeroplanov, ki te nahajajo v območju njegovega do-ssgs. Letalo ima vendar celo občutljivo konstrukcijo in se ne bo moglo najbrž nikdar očdatl z jeklenim oklopom, ki bi uspešno kljuboval opasnim drobcem topovskega projektila, ki se od trenutka detonacije razprše v prostor z neverjetno hitrostjo nad 1200 m v sekundi. Tak zaščitni olelop bi bil za letalo veliko pretežek.
Ce hočemo letalo uničiti« ni treba, da bi krogla eksplodirala ravno pri letalu, zakaj razstrelivu! drobci te širijo od točke detonacije v prostor kot relativno čvrsta masa, nalik gobi, pri čemer je kapica obrnjena navzgor v prostor. Petdeset metrov des-ijo sli levo ali 100 m naprej od eksplozijskega središča se nahaja vsako letalo v dosegu po* gubonosnih drobcev razstreliva
V svetovni vojni so topovi redkeje'zadeli svoj cilj. Ker se je cilj gibal s hitrostjo 50m v sekundi ali Še več, so se silno ns-glo Izpreminjali tudi vsi elementi ciljanja. Poizkusili so določiti prihodnjo pozicijo letala z rasnimi pomožnimi sredstvi in tako pridobljene številke so potem telefonirali topničarjem. Le ti so izstrelili kolikor moči hitro, to-da Če je imelo letslo količkaj t reče, je med tem že prekoračilo doteg, s katerim so topničarjl trdno računali.
Po svetovni vojni pa se je določevanje cilja ali kontrola strs-ljsnjs silno izpopolnilo. Po novi metodi je najprej treba določiti, v kaki višini je letalo. To ss lahko danet dožene zelo natanko s HtereoHkopnim višinomerom. O-htale številke, ki so potrebne za natančno ciljinje, se doženejo avtomatično z računskim strojem, ksteregs namerimo z dvema teleskopoma na cilj in nam takoj pokale oddaljenoet, hitrost in krivuljo, v ksteri te giblje letalo; ds, sibsolutno natančno pokaže tudi višino in smer, kamor je treba zameriti naš top, da bo v vsakem hipu v pravilni rasdalji p res t reza ni cilj nsšegs strele. Top se ravna natančno po tem in skušs prestreči letalo, ker projektu potrebuje nekaj tekund, preden doeeže določeno točko. Računski ttroj je teko izpopolnjen, ds avtomatično upošteva celo tmer in hitrost vetre, hitrost projektila pri izhodu cevi in gostoto stmosfere v trenutku, ko se js top sproti!.
Ce bi se mogel top nenehoms — denimo t električnim kontak-tom — ravnati natanko, torej bret najmanjše tamude (in tu je že sekunda znatna časovna adinica!) po Itevilkah, ki jih kale računaki stroj, tedaj bi mogel slsditi letalo tako rekoč korak sa korakom. No, to smo ravno nedavno dosegli. Topov! s e-lektričnim pogonem so spoeobri ta to nalogo. DrugI element — namreč reguliranje vžiga, tako da projekti! natanko v določenem trenutku eksplodira — os takisto že t elektriko uravnavs do plčlce po računih tega stroja. Danes se isdelujejo le mnogo zanesljivejši vftigalci.
Onim. ki dvomijo, da bi topovi vendarle dovolj natanko ta-
ievali v določeni cilj, je treba
S^^BKS
»e bo projektil razletertia mestu, ki Jt -še- vedno zadati blizu le-talu, ds ga poškoduje. C* j« top pravilno uravnan, znaša verjetnost učinkovitega strela približno 38% pri daljavi 4 km in 25 odstotkov pri daljavi 6Vi km. Te povprečne številka veljajo za topove 7.7 cm, pri topovih z 10.6 cm pa so še večje. Ker do sedaj doseženi odstotki predstavljajo približno četrtino, je to znak, da bo nadaljni napredek v kontroli strela vodil k vedno večji natančnosti, ne oziraje se niti na to, da ali so bodo topovi sami in pa munlcija kaj izpopolnjevali ali ne. Seveda se pri dosedanjih poizkusih ni moglo ustvariti pravo vojno stanje, zato dejanski uspeh v vojnem času ne'bo tako velik, kakor bi bil kdo mi-sUl. Letalci se bodo skušali varovati z oblaki dima ali z letanjem sem pa tja.
Z druge strani pa velja pripomniti, da bo v vojni letalcu težko odkriti topničarsko baterijo; ko bo že v njenem območju, Še ne bo vedel, da kje obstoji! Baterija s štirimi topovi 7.7 cm lahko izstreli v eni mi puti sto strelov. Ko se letalec zave prve detonacije in če se nahaja v oddaljenosti 4 km od bateri je, je že na poti k letalu več ko 18 projektllov. Keugodne vremenske razmere po navadi koristijo topu, ker se mora letslec gibsti pod oblaki, če hoče napasti kak cilj na zemlji.
Ponoči se lahko odkrije letalo po ropotu motorja in po zračnih tokih okoli njega. Posebni apa^ rati lahko sledijo njegovo pot kakih 25 km daleč. La ti stalno beležijo njegovo približno pozicijo. Veliki, električno regulirani žarometi iščejo letalo na o-nem mestu, k! ga je označil aparat. Ce ga je žaromet enkrat izsledil, se mu ne more več izmuzniti z nikakim manevriranjem. Ko pa je cilj z reflektorji zadostno osvetljen, je posta-, psnje isto kot podnevi. |
Lahki in lahko premični topo-vi so važno obrambno sredstvo pred letali pri rasdalji 2.5 km. Štirje topovi, so montirani skupaj na Istem podstavku in oddajo v minuti skupaj 500 strelov, lahko obsipljejo letalo s prsvo točo topovskih krogelj Ravnajo se po podobnem instrumentu kakor topovi 7.7 cm.
Pisec noče trditi, da bo arti ljerijski ogenj kdaj branil letalom, da te tploh ne bi dvigaH| zrak. Poudarja tamo, da ne velja mnenje, da bo letalo v bodoči vojni triumfiralo nad vtem o-stalim orožjem. Letalu gre v sa-pleteni, neprestanim izpremem bam podvrženi vojni mehaniki važno mesto poleg podmornice, tanka in topa.
Krojači v PhUsdelphiji so
Philadelphia, Pa. — Stavka krojaških delavcev pri Progressive Clothing kompaniji je končala t uspehom v za stavkarje. Družba js priznala untfo, pristala na povišanje plač in znižanje* delavnika na 44 ur v tednu. Pri-zsdetlh je 400 delavoev, ki so bili na ttavki en teden. To je že tretje podjetje, ki se je v zadnjih par tednih podalo Amalgamated Clothing Workers uniji, predsednik Hillmsn je naznanil, da ss bo kampanja vršHa toliko Časa, da bo organizirana vsa industrija moških oblek v Phila-delphiji.
Skušaj« Ignorirati delavski
Albany, N. Y. — Delavski odškodninski zskon je podjetnikom države New York trn v peti. Is» med 20 tisoč tovaren in trgovin, ki eo jih inšpektorji državnega delavskega departments oblekel v štirih tednih, je Itlri tisoč podjetnikov — ena petina — ignoriralo odlkodnhtaki zakon. Krši-tožil zakona se bodo morali ta-govsrjsti pred departmeatom, ker niso imeli svojih delavcev zavarovanih.
.TORBK, 80. JULIJA
Delavsko gibanje na Angleškem
(Kratek zgodovinski pregled. ) Priredil Prsaje Aie* Dni).
Marxovi vplivi so zaenkrat izgubili na svoji moči, ker je gospodarska kriza premočno neorientlranosti, med angleškim proletariatom darskem življenju, zlatti pa povzročila toliko neorientiranosti, iped angleškim proletariatom samim. Toda, Marxova misel ni zamrla in K. v času, ko se je gospodarstvo popravilo in je kapitalizem dobil nov tok in trgovijia nov. neizrabljene trge, znova dvignila visoko por. Glavne pa je bilo, da je entuziazem angleškega prolétariat* izginij, a mesto njega nastal Uvideven in reelno usmerjen pravec no-vih stremljenj delavskega razreda.
Izrazita socialistična in anarhistična gibanja.
Sodelovanje in ideja sodelovanja delavstva z radikalnimi meščani je zamrla in mesto nje so se po prvih večjih udarcih kapitalizma uve-1 javile nove smeri, s popolnoma socialističnimi, da tudi komunistično-anarhističnimi tendenca! ml, ki pa so imela sprva le bolj lokalen in pa individualen pomen ter značaj.
Tako je opaziti, da je pod vplivom Karta Marxa Žurnalist Henry Mayea Hyndman ustanovil posebno demokratično federacijo (Démocratie Fédération). Z njo je hotel Hyndman oživiti že popolnoma zamrlo chartistično gibanje. Ena izmed glavnih zahtev njegovega programa je bila 'nacionalizacija zemlje z energié-no isvedbo agrarne réforme. Gibanje je dobivalo vedno večji pult'in sehr pa tja so se pričeli za demokratično federacijo ¿anltnati tudi delavci. S tem pa je naraščalo tttffl po idejni moči. S pritokom novih ljudi v federacijo «e je tudi program delno izpremenii ih' dobil jasnejše oblika v svojih zahtevah. Po parih letih se je gibanje usmerilo popolnoma v marxistid-nemu pravcu.	*
Kmalu pa se- je v federaciji sami opazilo zanimivo notranje gibanje, ki je federaciji mnogo škodilo. Pod vodstvom Williams Mor-risa je nastopila nova grupa s popolnoma no-I vimi idejami. Najjasnejši grupi sta bili ona | Hyndmana in ta pisatelja Morriss. Obe sta se prepirali v političnih vprašanjih. Ker se niita mogli zediniti, sta se ločili. William Morris je s svojmi pristaši izstopil iz Federacije in osno-val posebno "socialistično ligo" (Socialist League).
Politična vprašanja, ki so razbila demokra-^ tično federacijo, ki se je medtem prekrstila v socijalno-demokratično federacijo, so se v glav-nem nanašala na problem, kako je smatrati parlamentarnoMdejstvovanje federacije in kak način poti -naj vodi socijalno-demokratično federacijo v dosego njenih ciljev. Hyndman je zastopal pprlamentarno-demokratično bazo, do-Čim je Morris in njegova skupina imela v tem pogledu revolucionarnejše nazore in je smatrn-la parlamentarno-demokratičen način boja za nepotreben.
Razbitje obeh socialističnih kril je seveda razvoju marxizms mnogo škodoval, ker radi maloštevilnoeti obed ve organizaciji nista mogli beležiti kakih vidnih uspehov, bodisi med delovnim ljudstvom Anglije, bodisi na onih po-zornicah, kjer so se uspehi te ali one skupine v javnem življenju mogli meriti. Sodjalno-de-mokratična federacija je sicer izrabila brezposelnost v svoj prid, vendar tvoje potici je v parlamentu nikakor še nI mogla uravnovesiti in osvojiti. Socijallttična liga pa je v glavnem osredotočila tvoj delokrog na tever države. Toda, tu jo je doletela usods, da so jo zsvzeii anarhistu Sam n4en ustsnovitelj, Willism Mor-rit, je t tvojimi pristsši izstopil iz nje. S tem ps te Je bližsl tudi konec tej ligi. Postala je brezpomembna. Anarhisti to te potem uveljavljali le bolj kot invividualittična skupina, ki Je razširjala svojo delovanje bodisi z duševnim delovanjem, bodisi s terorističnimi akcijami.	t itrm
Z razpadom socijslittične lige.pt je za m-cijalnp-demojcratično ligo'nsstsla bolj šs doba. Agilni Hyndjpan in tovariši to razvili tudi v področju socialistične lige avojo agitacijo, ki ni ostala brez uspeha.' Položaj v gospodarstvu se je med tem zboljšal in konjukturs je zato gibanje kazala povsod razveseljive znske.
Delavske strokovne orgsnizscije to znov» rssvile svojo delavnoet in svojo moč. Pridale so ns člsnstvu in otrssle to te pogubnega vpliva liberalizma radikalnega meKanstva. > kratkem času so se ustanovile strokovne or-gaoizacije rudarjev, mornarjev in železni^ jov. Pa tudi v drugih panogah se Je pričel intenziven razvoj. Mhogi člani socijslno-demo. kretske federscije to vttopili v ttrokovne or-ganizacije z namenom v njih pojačati vpliv. Poereftilo te jim je dati gibanju izrs£ tejšo soeijsltstično in delsvsko rstredno obliw in značaj.	I
(Dalje prihodnjič.) '
u

v provinci
Je preteklo leto 17« milijonov 400 tisoč dolarjev. Zadružništvo je razvito na rasne panoge trgbvine ia potted**-sta« ia izmed vseh slojev je na j bolj rssšlrjeno med fsrmsrji.
V pisateljevanj« je bf tek) plodovU A£ ksander Dumas starejši. Ko je nekega dne vstopil Dumas mlaj« v sobo, Js našsl evojega oC^
zdravil ni. "Kaj pa I Dumas te jo dejalt	I
."Veš. to t! je smešna etvar. Ko sem ^ skal po kajIžmri, sem našel knjigo, ki vse priklenila r.sse. HKro jo moram pr ,,r do kraja, da izvem, kaj ee jo tgedRo t glevnn-
v knjigo, da mu epk>h oi-je vprašal sin:
očer	.
"Kdo pa je laplsal to knjtgor "Jas. Ne mttf me."
PROSVETX
,;|»KT ATBNTAT!
SKJffl KOMITAaEV?
!V (Urimo.! ^ Beograd, 16. julija 1929 Odnošsji med Bolgarsko in Jugoslavijo »e kažojo v svoji pravi luci /. incidenti, ki se dogajajo Iia jutfoslovaruiko-boljfarski mej in ki so prav zagohetni. tyadar pride do kake napetosti med t mu tivcma državama, te$j »e skol(, vsak dan dogajajo vpadi
bolgarsko ali jugoslovansko
ozemlje s te ali oni strani. In potem se vedno dogaja, da naša u-radna poročila vedo vse polno novic o vpadih bolgarskih komi-ta.sev na naše ozemlje v cilju izvrševanja atentatov na naše u gledne osebnosti, govori se < bombah bolgarskega izvora, < miniranju prog in cest in mostov itd. Bolgarski tisk pa spet po svoje poroča o enakih dejanjih, ki pa jih izvršujejo naše komit-ske organizacije z vpadi na bolgarsko ozemlje. In berlinski žur
Studijska in druge
knjižnice.
Ljubljana, 12. julija 1929.
Ljubljana ima več dobrih, bogatih knjižnic, ki vrše svojo nalogo, zavedujoč se izrekov, da je knjiga najboljši prijatelj človeka in da je v izobrazbi mor. Prve knjižnice so bile menda demokratske, to je knjižnice, ki so jih organizirali demokrati v svojih izobraževalnih organizacijah, Tako sta bli svoj cas zelo obiskovani Knjižnica za dvorsk okraj, in pa tako zvana Šentjakobska knjižnica. Odkar ljudje ne kupujejo več tako knjig ka kor svoje čase, pač pa jih 6e berejo v precejšnji meri in si jih torej v pretežni večini izposojajo iz knjižnic, je bilo razumljvo, da se morale knjižnice tudi skrbeti, da so zadovoljevale svoje bralcfe, ki se rekrutirajo tako iz inteligentov kakor Iz v knjigah neorientiranih meščanov, tako iz poznavalcev nove literature ka
nalist dr. Berkea je napfral sa fa* fe ljudi, ki nimajo pojma o svoj berlinski častna članek, kjer priobčujstholgaffske podatke za resniči*,, 4očim s tem naša uročila o iff^entih na meji za-nikujs. In, j«aša vlada ga je dala izgnati iz »djiafve.
Včeraj j* *pet prišlo iz Stipa v južni Srbiji (Macedoniji) po-rocilo o novem vpadu dveh bolgarskih koraitašev na naše o-zemlje. Uradno poročilo se glasi: "Stip, 15. julij». — Sinoči krog 20. sta se dva neznana moška plazila po stranskih ulicah v Štipu ter se neprestano ogledovala, kakor da bi se hotela obvarovati pred zalezovale!. Kmalu sta ju opazila dva policijska a-genta in ju na nekem voglu u stavila, zahtevajoč, da se legiti mirata. Neznanca sta v tem trenotku potegnila iz žepov revolverje in začela streljati na policijska agenta, ki sta bila po prvih strelih ranjena. Napadalca sta se nato podala v beg. A-genta, dasi ranjena, sta oddal* za beguncema več strelov. En strel je zadel enega neznancev, ki se je smrtno ranjen zgrudil mrtev na zemljo. Drugi neznanec, za katerim je hitel neki žandar, se je okrenit in streljal na žandarja ter ga tudi ranil. Uro kasneje so videli tega neznanca orožniki ob Bregalnici, kjer je ponovno pričal streljati, a je končno v temi pobegnil. Pri ubitem razbojniku so našli revolver tipa "Parabellum" z dvema polnima magazinoma in 4 bombe. Pri pregledu bomb so dognali, da sta dve bombi sistema "Odrin," kakor se rabijo v bolgarski vojski, ostali dve pa «ta nemškega izvora. Na perilu ubitega so našli značko neke sofijske trgovine, po čemer sklepajo, da sta atentatorja prišla iz Sofije v nameri, da izvršita atentste na ugledHe javile funkcionarje. *il a > • ,
Za ubeglrm napadalcem so ba-> kmetje sami organizirali po-
• savih pisateljih, marveč grabijo še po klasikih in po pustolovnih delih. Knjižničar mora biti torej zelo spreten in uveden v litera turo, zasledovati mora poročila novih izdajah nemških knjig,: ki imajb pri nas še največ odjemalcev. Nekaterim se je to posrečilo, nekateri pa so svoje knjižnice zanemarili in te so po-Čaai hirale. , Ena glavnih javnih knjižnic, ki je razumela svojo nalogo in svoje dolžnosti do vseh svojih odjemlacev je bila Šentjakobska knjižnica, ki je narastla v prometu in knjigah tako, da se jc prvotnih malih prostorov v Zvonarski ulici morala preseliti bolj V-cent rum in v večje pro-store, na Stari trg. Ta knjižnic« e za enkrat menda prva v Ljub-jani. Dvorska nasprotno ni u-spela, ohraniti si člane, ker n* znala voditi knjižnico. Novih de) ne najdeš v njej. Naši inteligen ti, posebno djaki, ki si težko nabavljajo tako 'drage knjige, bero v časopisih o tej in tej knjigi, ki e izšla v Nemčiji in čez teder dni že žele, da si jo lahko izposo dl j o iz knjižnice. Šentjakobski ti, posebno dijski, ki si težko ns streže z jedva teden dni stare knjigo.
Par let sem pa ji nevarm sovražnica knjižnica Dslsvskc zbornice v Ljubljani, ki je otvo-rila v novi palači svoje lepe pro store, združene s čitalnico, in ki ; e uspela, pritegniti veliko šte vilo članov. Tudi ta knjižnic« naroča vse znamenitejše knjige kakor hitro izidejo ter Je vsak član lahko prav zadovoljen z iz biro knjig. Važna pa je U knjiž niča tudi radi bogate znanstve ne literature, na katero polagr mnogo pažnje knjižničar, kadai naroča knjige. Tako ima ta knjižnica na razpolago silne množino socialističnih knjig knjig, ki se bsvijo z msrksU mom, vojno, naravo, o nacional-
en. Slutili so/' da bo. napadalec ih revolucijah, o zgodovini itd. "kuAal preiti1'mejo v bližini KO- ^ oddelek te knjižnice ps go-*an, pa so tamkaj zastražHi vse ^pretcgs »lični oddelek Sent
1*kobske knjižnice. Poleg tegs Ima Delavska zbornica čitalnico v istem prostoru, čigar stene sc okrašene z originalnimi slikami naših domačih slikarjev, ki st* vijo svoje sHke na razpolago, ds se čitalnico obiskujoči delavci lahka seznanijo z umetnoetje vsaj nekoliko. Saj v Jakopičev paviljon menda sploh ne prid« nikoli.
Nsjvsčjs in najbogatejša ps je v Ljubljsni fttudijsks knjižnica, prej Licejaka knjižnica imenovana. Že njen naslov priča, da je namenjena v študijske «vrhe. Tudi je to knjižnics. ki Ji je dolžns vsaka tiskarna v drža vi, še posebej v Sloveniji, pošiljati vse knjige, ki se tiskajo pri nas. Inozemskih knjig pa ima največ žnanstvenlh. ker Je pač namenjena knjižnics študiju študentov In znanstvenikov Knjižnica ima mnogo raritet, vsebuje nad 1*M*0 knjig ter predeta vi je ogromno premoženje. 2c raritet« same so vredne milijone.	-
Ts knjižnica Je prav zs prsv državna, vendar Je menda revnejša mimo vaeh javnih knjiž nic v Ljubljani, ki Jih vzdržujejo prav za prav ljudje — odje-Ts knjižnica pa Je na državne
prehode. Pomagali so seveda o-roiniki. V gorovju blizu Kočan *> napadalca obkolili ter ga podali, naj se uda. Ker napadalec n> Poslušal ter je hotel ubežati, *> ga naši orožniki na Begu u-«trdili.
1'rvi napadalec se piše Mihaj->" Silka, drugI pa Khimbanov, <*» Kta komitaša."
Tako ae glasi uradno poročilo " mdnjem incidentu, ki ee ni •°wdll na meji ampak sredi "*»ta Stipa, kamor sta dospela a bolgarska komitaša bržkone 17 Sofije. Oborožena eta bila oba 1 revolverji in bombami. r«mu sta prišlaT — Kako pi-o tem bolgarski listi? In k*J ie ' <-«nfeaf Resnica Js. ds dotoka* na Balkanu ni prgv i^jeneg» inMa prav to poraja •• balkanske incidente," *>tr govorita puška in bomba.
spw»na>.ni proeee proti trem ^'alijanidcim špionom pro* dr-^nim H^>diščam je bil odložen JJ "«Močen čm. Obtoženega "'ijpviit pa so sklenili predati < i"'»/ovalnico v umobolnici, «ta nJW oče in ded bila "■■«nolika in se je obtoženec že nahajal v blaznkri. To Je "h«*yala »bramba in sodišče Je "U»acat pa preložilo
tscije, ki so pa prokleto ptfle. tako da ne morejo kupovati vae nanovo izšle knjige znanetvene-ga značaja. Dotacija je tako majhna, da se knjižnica menda komaj rine naprej. V letošnjem proračunu je dobila za knjige in vezavo vsega skuhaj 50,000 Din S to dotacijo — tako misli dobrodušni knjižničar — se bo že ie dalo dihati. Slabše je bilo proračunih leta 1928-2» in 192T-28, ko je dobila knjižnica pičlih 10,000 dinarjev. Največja dotacija je bila še leta 1926-26, ko je znašala 180,000. s takim denarjem ae da aeveda mnogo več storiti, takrat si je knjižnica tudi nabavila največ stvari.
Knjižnica ima raritet do 1600 nad 500 prvotiskov, ki jih je dobila iz samostanbv in knjižnic raznih bibliofilov, Cojza, Kopitarja in Gutsmantalove. Latinski, glagolskl in cirileki rokopi si, ki jih hranijo pod ključem, so velika-redkost. Talko ima tudi mnogo protestantske literature ter končno najstarejše slovenske knjige in rokopise. • Tako ima mnogo biblij, ki so jih razni menihi pisali na per gament, vloženega v te rokopee. [zdelane ao tako natančno, da filovek res ne ve, ali eo pisarie ali so tiskane.
Naša študijska knjižnica je togata. Ima pa dve težavi, ki jih le težko preboleva: majhna iotaclja in majhni prostori. Nastanjena je že dolgo let "začas no" v pritličju gimnazije na Poljanah, kjer so prostori tako majhni, da je nemogoče brez tramu peljati vanje kakega tuj ca in mu reči: "Evo naša študij ika knjižnica, naša državna injižnica, kjer hranimo svoje najdragocenejše književne spomenike." Niti za knjige nI dovolj prostora, tako da lmkjo že 12 klatnlh magaainov polnjih cnjig, ki jih ne morejo držati v predalnikih in regallh. Časopise, po katerih je precejšnje poizve-iovanje, eo morali ahraniti kleti.
In danes se je v "Slovencu" iglasil Pran Suklje s pozivom 'Narod na plan." V tem članku love, v kakih prostorih je knjiž niča, kako nas je lahko sram tace študijske knjišnice, in kako majo drugod. Saj radi verjamemo. In potem Suklje poživijo: ?oprim!mo se sami, nsberimo lenarja, da zgradimo svoje pro-itore zs knjižnico, svoje poslopje, v katedem bo naša pisana cultura našla kot, ki ji pristoja.
In Suklje ve že vnaprej za u-rovor, ki ga bodo atajillljudje: •Čemu ps drŽava ne poteki te-(a?" Tem očitkom odgovarja Suklje: "Zavedajmo ee vendar, ta država nima denarja, da je pogostoma v stiski..." Sami naj tberemo težke tisočake, da zgra-limo dom in napišemo nanj nad vhodom: "Narod sebi!"
Ob tej priliki ne bomo ugovarjali, da je knjižnici niijno potrebno najti drugih prostorov, ne temo pa, če bi naj kar lepo mirno brez jeze šli preko dejstva, da bi bila država res dolžna, postaviti sama poslopje za knjižnico. Ne veljajo ksr enostavno zgovori, da države nima de-aarja.
Ima ga za vojaštvo, ima ga za oficirje, ima ga za marsikaj, česar ne bi bilo treba. Naša univerza ps vseh teh deset let bo-eha na slabi denarni prehrani, v Beogradu pravijo našemu slovenskemu jeziku "dlalekat" In dajo beograjski univerzi 100, jubljanski — recimo — 20. Ta ka Je razlika. Država bi morala imeti tudi za naše kulturne ustanove kaj podpora in ne le praznih besed, s katerimi nas skuša vssk čas pitati. Tega se treba zavedati.
Je pa tudi čisto prsvilno, naj narod sam postavi svojo kul-turne hrsme. Toda če Jih postavi, naj se zsveda, da Jih Je postavil sam ln naj se ne ds vara ti od lasksvih beeed bližnjih. S samostojnim delom, ki gs mo-pamo Slovenci vršiti prej kot ee-daj, naj postanejo Slovenci tudi malo manj hlepčavskl, bodimo ponosni na svoje žulje In ne dajmo si Jih božati laskavo od dni
rili.
Z vsemi stičnimi skcijam! ps ¿ukazujemo, da saso. Tega ne po-
afkdar»
Subotica, 11. julija 192» To Je dlje časa obstoja spor med zastopniki pogrebnih društev in med pogrebnim društvom
"F.uneralom," ki je bilo osnovano šele pred kratkim. V tem društvu je udeležena tudi rimeko-katoliška župnija sv. Terezije v
I ven Podrta j:
Btttjaaov Toat
Mala dolga spanje. V Mp*vi
ja I. 1922 neka 10 letna deklica zaspala v letargknem spanju.
Ni je bilo mogoče vzbuditi, W zdravnikov je naprestaso skrbelo zanjo ia jo umetno hrañllo. V
Subotici. Katoliškf duhovniki a-it"™11 d**vl, 10 ^vjale revoluci-gitirajo med svojimi verniki, da vse pogrebne potrebščine kupujejo pri njihovem društvu "Fu-neral." Ostaja pogrebna društva so seveds nastopila proti temu, ker so se Čutila nafcadfna. obrniti so se morali oelo na oblaati in tako je morula pri nekem pogrebu posredovati celo policija, da se je pogreb isvrtll v miru. Zlssti se ljudje upirajo zahtevi rimsko-tyatolišklh. duhovnikov, da vse pogrebne potrebščine kupujejo pri "Funeralu," sicer pa da morajo plačati ^000 Din, če hočejo, da bodo pdltojni cerkveno pokopani. Je tu spor za kšeft.
Prvi hujši slučaj je bil pri pogrebu vdove Bergles. Katoliška Župnij* je prepovedala, pokopati vdovo v družinsko jpobnico, ker niso bile pogrebne potrebščine kupljene pri domačem podjetju, pri "Funeralu." Orobar enostavno ni pustil odpreti grobnice na pokopališču, ter je moral sin pokojne poklicati policijo, da je posredovala. Mestni policijski direktor je poslsl dvs detektlvs, ki se jim je vendarle posrečilo odpreti grobnico ln vdovo za-grebstl. ^
Drugi slučaj se je pripetil s pokojnim Dszlderljem Kadarom. Tudi v tem slučsju je cerkev prepovedala Izvršitev pokopa, ker niso kupili potrebščin pri "Fuperslu." Zahtevali so, da pls-Čajo najprej' 1000 Din kazni, ker niso kupili stvsri pri njihovem podjetju. Tudi tu Je morsls intervenirati policija. Pred par dnevi seje dogodil tretji »lični slučaj In spet je morsla policija pošiljati svoje detektive in po-icaje, da so mogli pfikojniks-po-kopatl v grobnico. ,
Spor sam,prsvijo%bo težko rešiti, ker poliif ja prav za prav nima pravice mešati >e v interne atvari cerkve. -Zastopnilti pogrebnih podjetij ao,naprosili oblasti za pomoč, cerkev vztrajs jri pogrebih na svojih zshtevsh. In če se ob kdkem mrtvecu spor ne reši kmalu, pridejo Ishko v težko in nerodno nituacijo, ds mrtvega človeka ne bodo mogli pokopati v določenem ¿asu.
Vsekakor ss Jim bo treba obr-niti na ministrstvo pravde, da reši vsaj v pravnem oslru ta in allčne spore, n^ksr tele bodo ob-asti Ishko nsstopile ali proti tem ali proti onim. t j
Vsakemu laiku pa bo razum-jlvo, da je to navaden kšeft, da gre cerkvenim občanom le za proflt. Jfcsno, ds se ljudem take vrste nasilje nsd verniki studi. Bogve*. ksko si potem šs lahko tako začudeno sprsšujsjo verni očaki, čemu da verz peša.
Vohuni pred sodiščem. — Kadar gre za kake vohuna, s kste-rimi se ime pečsti naša sodstvo, potem so to gotovo sli Italijanski ali madžarski vohuni. Madžarski vohuni so «tali že per-krat v zadnjih mesecih pred dr-žavnim sodiščem v Beogradu, a niso bNI to ntkaki pomembni pro-cest, marveč so bile majhne rss-pravlce brez posebnih rezultatov. Tudi topet menda ne bo kaj hudo resnega. Pred sodiščem se >odo zagovarjali trije iz Dalmacije, osumljeni ln obtoženi špio-i v priti Italije. TI trije so Franjo Sol Jan, Filip Lamak! in Peter MUJsvič, ki *a jih pred dnevi prepeljali iz splitskih zaporov v Beograd, kjer Jih bodo danes sodili. Vsi so s dalmatinskih otokov doms, a «ta dva ita-ijanska državljana, eden pa Js naš državljan. Vsi trija so obtoženi, da bo zbirali podatka o stanju In položaju nsša vojske v Islmaciji, o naših trdnjavah, o topništvu, o vojni mornarici, o skladiščih smodnika In kje nabavljajo oz. Izdelujejo Istega — da so torej zbirali fidatk* ki bi morali ostati v Intereeu naše dr-šsvs tajnost. Zbirali pa so Jih da Jih sporaše Italiji. — Danes 15. julija) se praces proti rt jim začne Kakšni dokazi Jih teža, ne
/r< ^"S
prejme naša država od Mam*!«-ačun reparacij. Hno bedo postavili v Drnišu v Dalmaciji ter bo služila edino ladja«, drugo pa v Skopi Ju. - Na račun repa-racij bi si mi šs marsikaj oazi-slUi.
Je, meščanske vojne in lakote — dekle nI o vsem tem vedele nI Česar. Spala je in spala, celih sedem dolgih let. Sele v letošnjem januarju je pokazala prve znake, dn bi se rada vabudlla. Toda do tega je trajalo še pol nih šest mesecev. Končne jo od« prla oči in samrmraia bolničarki, ki Jo j« oskrbovala: "Prinesite mi malo krampirja." In so jI g» prinesli.
Zoološke atatlatlke. V gnezda leži pet mladičev. Vsak izmed teh mladičev poje na dan do 50 gosenic, vseh pet mladičev d ne v* no torej 250 goeenic. Recimo, da jih stara dva pitata 89 dni; v tem čaau ao mladiči požrli 7500 kosov golazni.
. Vsaka gosenica pošre vsak dsn sa celotno svojo težo listov in cvetov. Vzemimo, da ji je treba vsak dan samo enega cveta, ki bi lahko dal sad, in da se hrani s temi cveti tudi 30 dni. V 30 dneh je nsredlls Škode ss 30 sadov, a 7500 gosenic je v teku enega meseca onemogočilo dozorel jc 285,000 ssdov. Morala iz tegs računs js evidentnal
Spor sa grb. V Avstraliji so prepirajo le dalj časa o tem, kakšen naj bi bil državni grb Vlada je predlagala trlstolpen grad, krono, žezlo In meč — predlog je gladko propadel. Isto tako tudi predlog sa orla — po* sameane avstralske države vidijo v te» ptiču pridevek neke utilitaristične tradicije, dočim bi hotele povdariti svoja pacifistična stremljenja. Zato ima še največ šane črni labud. Drugi pa so spet sa emuja ali kenguruja, ki sta avetraleka spsclali-tets.
Raaae vladavtas aa evetu. Da*
nee imamo na zemlji 41 republik: 14 v Evropi, 5 v Asi ji, 1 v Afriki (Liberija)i 31 v Ameriki, Nadalje lg monarhiji 11 v Evropi, 6 v Aziji, 1 v Afriki. Dve.hasiaviai in 1 veliko kneša-v i no v Evropi. Bno nesavlsno državo: Ogrsko, Dva cesarstvi; A-nam in Etiopijo. Štiri sultsnate: 1 v Aziji, 2 v Afriki, 1 v Oceaniji. Edon boj: Tunizija. Statistike pred vojno pa so ksssle: 25 republik, 21 kraljsvin, 11 kne-Ževln, 7 velikih vojvod J n, 6 cesarstev. 6 voj vodin, 7 sultsns-tov, 1 bej.
Vegelalljanstvo Ia vegptari-janstvo. Pri prvi prehrani Ja ves živež edlnoie Iz rastlinstva. Vsebuje prsv malo strupov toda ss-vžltl Js treba velike količine, kar otežkoča prebavo. DrugI način je msnj izključen; dovoljuje vsako hrsno rastlinskega Isvora, poleg t« ga pa tudi doloflena živila živalskega porekla t mleko, maslo, jajca. Ta hranltba Js poasnl« malo strupna, lahka. Vsodar si jo je tešje usvojiti ns* običajni Ž i veš, vsebujoč šlvalshg albumi ne,
lasvMn is etasšaftst Kakor
poročajo s Dunaja» sa ja pesre-čilo znanemu živiposlovcu prof. dr, Grafe ju velevašao odkritje, da bi sa dala rasna zdrevUn* snovi, ki so Jih doslsj pridobi vali samo Iz živalskih teles, izolirati tudi is rastlin. Mad te snovi spada Hudi insulin. Do danes so ga pridobivali samo iz trebušnih slinavk In Je bil šaveds primerno drsg, odslej nam bodo kot slrovlna na rsspolago tudi rastline, kar bi količino konč nega produkta lahko neverjetno pomnožilo In tudi njegovo ceno znižalo.
Znano ps Js, kakšno ulogo Jgrs Insulin v moderni medicini zs sdrzvljenje sladkorna Mer.ni Za mnoge bolnike ta vrste ie Insulin edine možuoet, ki Jim o-h ran j a življenje. Kolikor Ja raz vidno Iz poročil dunajskih lUtov. bodo za pridobivanje raetNnak» ga ineallna prihajala v pofttev v prvi stpstaiss, ki ga vesbajejo največ. Gre samo sa to, da «m; najde metoda pridOMvaaJa, ki ne bo d naga. Dr. Gande Je storil
/i rnj«r»lk«ko veliko odkritje m/i
polju smiselne prehrane, njegova «pedal i te ta so vitamini, a zadaje njegovo o med
* Tone je (hitel po blatni cesti, ne da hi se ozrl po .očetovem do-mu, Mislil je nanj. mislil n* brsta ln sestri, mislil na očeta, na vse, kar je bilo In ne more več biti. Toda vae te misli so bile prav sa prav le prisluškovanje vesti, čije glas se Je vedno bolj, prepletal s spominom na pokorno mater,
Bil je že duktf od doma* ko so je za hip ustavil pred samotnim JaguedoiTv ki je strašil napis ob cesti.
—	Ne morem, ja pogledal ua napis, ki ga je pravkar razsvetlil vijoličasto bled odsev bliska v daljavi.
—	Ne morem! je ponovil, stopil nazaj na cesto in sunil z roko v temno noč:	^
—	In noiera. Nikoli l
—	Ni-kp4i I so odmevali njegovi koraki z debelo posuts cesto *ez gluho» preplavljeno polje.
—	No in nel Je udarjal s roko predse, spremljajoč prehitevajoče korake, ki so se odbijali od trdega kamenja.
Skušal ssvje otresti vseh mi-sli na svojo* ki Jih ni maral sa-radi njih i hinavščina. Rasen brata Tinela in sestrš Lojze so vsi sledili očetovemu svetohlln-stvu. Tine in Loju sta bila edl-na, s katerima je mogel aprego. voritl poštno bessde. Pa proti njima Je bil previden. Bolj ko sa Je isogibal mislim
"Sijajna 1 Kako U veiikaaski •troji letel"
"No ,not Kaj pa Ja na tam? Moj stric je celo z veo tovarno v zrak."
na šive, tembolj se je oglašal nJem spomin na pokojno mater in na njsiio prerokovanje, ki se Je Izpolnilo v vssj strahoti ln prav tako, kakor ss Js vedno bal, kadar Je pomislil na njene bo-•ede, ki so raaodevale materinsko skrb In pretnjo obenem. Se v fronto mu ja pisals, naj Jo u-boga ln naj pusti Katro, ki ga nI vrsdna. In potem se Je vrnil domov, posabil ns vss storjene sklepe ln na materine prošnje — samo da Je kljuboval očetu. Po materini smrti js nagovarjal Katro, naj bi si polskals službo kje drugod, pa jc podlsgsl njsni volji. Hotel Je sapuatlU dom. toda oče Boštjan so Ja protivil Izplačilu njegovega deleša, čeprav ga Je odganjal od hiše. Tako Je ostal doma Is sams kljub«. vaJnoetl do starega.
Katre same ni ljubil tako, da bi Jo mogel ** šono. Po tisti zimski noči, ko Je čisto ras-Jočno slišal ni*n an*h v očetovi izbi, še celo ne. Ljubil Jo Ja, kakor se Je bJJ, navadil ljubiti šon-ske na fronti, Kmshi js sposnal ds se počuti njene šenska narava selo dobro med obema. Za-gnosila ss mu je, zagnusll pa se mu Je tudi stari, toda njsmu Ja nI hotel prepustiti, ker Ja vedal, ds bi Jo popaljal pred oltar.
Cesta Js zavlls v gozd. Tona se je ustavil, odrinil klobuk na* zsj in posluhnll. Zdelo se mu Js, kskor da bil slišal brnaoje svtomoblla u seboj. In ras Js zsglsdal na ovinku dvoje velikih bleščečih se luči, ki so ša naslednji trenutek obsijals rasmo* Ons Htebls debelih Jelk ln hrastov. Stopil je v Stran, kar nI hotel, da bi ga kdo videl v tam fasu v samotnem gosdu. In ha Je odsev svtomobilovih luči svetili okolico sa nJim, Ja še dalje v gozd In stopil v vo, Iri Je bita vsa makra od naliva.
Tsm Js čakal, da bi avtomobil švignil po cesti, Toda avta«*» bil sa Ja ustavil prsd gudsen Tona Je peskihnll in gledal skozi goščavo na cesto» ki Ja ras-m veti Jena pa avtomobilu «ličila raskopanemu tlaku. Vosa sama. gs ni mogsi videti, peč pa Je ali-tal ve« moških glasov. Ko Jo »košal ujeti, kaj govore, ee je zdajci domislil očetovega maščevanje. Prerll se Je skosl gošša ve ln naglo stopil v nasprotno «mer. Tfpajoš s obema rokama pred seboj se Ja navališ temi preeej oddaljil od ccele. Kar eo bila tla vašna po dolgem dešju in ga ni oviralo nizke vejevje, ni povsasšll nlfcskega šuma. Počepali Je med grmovjem ln vla.
Slišal Je, kako ee Je avtomobil preme kali ia kmalu Je vidd, da vasi počasi naprej v gozd. 'NI se bal, saj Ja biia|
visoka, da bi no mogel videti na cesto niti stoje. Zsto Jé tembolj napenjal uho. Sprva je slišal še
' J no nerariočno ramolklo gov©-ru-o. ko pa se je dvignil, je ujsl, rnssmsfcoo beeede: nisem slap • • . prav v . . je bil ... Ta je. glaa domačega orožnika, se ja preveril Ton« NI slep, ne. In prav jaz sem bili je pomUovsi orošnika in sopet počepnil. VI* del je odsev močne luči. ki je bila obrnjena baš v njegovo smar, pa ni mogla prodreti tako globoko skusi goščavo. Cea nekaj
aa se je innova dvignil in ali-*al< kako ata ae zahvalila orožnika gospodu v avtomobilu, ker Je ustragd njuni zahtevi in ju vzel a seboj. Motor je mo&au za brnel In odbrzel daljo «kozi gtad proti mostu.
Tono J* zrl tja proti cesti, kjer je malo prej stal avtomobil.! Bflo je vae temno in tiho. Prvi trenutek Je menil, da ata se tUdI orožnika odpeljala naprej, ko pn je bil videl doli na levo slab u-tri nek, si ni mogel misliti drugega, kakor da sta si orošnika prižgala cigareto na poti proti vaai. Njunih korakov nI slišal, kajti oeeta skosl goad nI bila po-«uta, ko sta pa bHa š# blizu, soi še izgubili njuni koraki v mo-torjfvam ropotu. Na valle temu ss ni premaknil, ampak jrioetah še dolgo nepramišno med gr-nwvjeg*!
— Kako smešno Ja vss ti) 1 Kako neumno in nespamataal si je mislil. Stari vs dobro, videl J*, kal ss Ja zgodilo, pa gre, da b| osramotil avojo laatno kril Norec stari t Sicer pa to ni vsč no» tac« Osramotil ja sebe in hiš«* kar pa Je storil, to Je sktfln. spoznali ga bodo. Tudi Joše in Tine, ki eta ga ve^no zagovarjala.
Tone se Je previdno prestopil. Vse Je bilo tiho naokoli, le težke deževne kaplja, ki so se nabirale po vejevju, so padale ln se zadevale ob grmovje.
Ne meneč se več sa orožnika Js prišel Tone do cesta, Stopil Js nanjo a trdim korakom in Šs! naprej po poti, ki si Jo Ja bil Is-brsl šs takrat, ko so odnssli mater čes prag njegov« rodna hiše.
TMMga ša vodna medraje.
Washington. — Oni Cootidge Je postal politični moralist. Plšo članke sa rasne kapitalistična!*, bi I kači Je -- proti dobri nagradi — o politični ekonomiji. Zadnja roža s njegavegn vrta Ja naperjena proti organizirani manjši* m V kongresu, pred katero po> i Cal svari delalo. Zakoni,
ki Jih ta skupina forslra vladi*-' naj vsč v senetu—aUoejo deželo dosti dsnsrja, pravi Coolldge, in predsednik mara imeti dovolj poguma, da to skupino disciplinira s vetiranJenK njih predlog. Coolidge ima v mišlih delavstvu naklonjeno zskonodajo, katsri ss Js pod njegovim režimom selo «labo godilo.
v pokoj Ja Asi v
PKtsburgh, Pa. — Bannatt B* vsns, strojevodja na Penutflva-nie železnici, Je imel narediti sadnjl dan dela, ali kat telesni-čarjl Imenujejo "tke last 'tMp," prodno bi šel v pokoj. Bil Ja v reanioi zadnji dan njegovega da> Ia In šivijenja» Nameato, da bi «šel v pokoj drugi dan, je bil ubit v kolisljl. ___
Tskmujoči letalec ubit.
w mvaian^ «ve ■¡■■mgSVMPVBp«
MinneapolU, Minn. — Am* pían "Minnesota," ki Ja bil v zraku 154 ur v trajnostnl ti Je v pondeljek zjutraj ns tis. Pilot P. J. Griahtoa ss Js ubil in njegov tovariš Haughland Je težko ranjen.
NAZNANILO.
W.I ti.
nj
Katrine
smrti, toda da bi imel sUri povrh vsega še veselje, tega pa na.
Avtoambli eo Je ueUvll. Teae ni megel vedeti nikogar, kal
grmovje in goščava med nJim In ceeto sta bila gosta, pa tudi tako
dana
Ia« v arhiva ki JMi ae dob! TUreJ Je m

zenberg Sl Gaede, Cleveland, O-hio. k ~ .. . T...:
To dodatno poslopje haTnerife 100,000 kvadratnih čevljev pro. štora več v naši tovarni in bo izdeiovalnice, rezilnica in mo-čilnica oblek v tem oddelku.
Ta družba je v tem letu otvo-rila nove prodajalne oblek v Daytomi, O., Scrantonu, Pa., K», lamazoo, Mich., in v Chicagu lil Zgodaj to jesen bodo odprii fc eno prodajalno v* Altoona, Pa., in prvo verižnično prodajalno na Broadway—-E. 55th atreet, kraju v Clevelandu, Ohio.
Ta družba sedaj obratuje 38 prodfualen na drobno v 87 glav. nih'mes&h povrhu velikega tr-
govskega obrata potom pošte «_
AH at, i« MNtttt ProneU «It MUW|JW nojema pri. jtfel* U «Brodniku v domovi, na? . Te je edini dar trajne Jffi—«t, W «a sa mal denar IShk* pcAljete evojeem v do»»
TOVARNO.
kri mi sili k aren. Udarec je odpirate ročno torbico, že sega-trd. Ali ne maram pokazati tej te vanjo z radodarno roko, go-Slovanki, ki me zaamehljiuo o- spa, velikodušna goepa! Joj, aH paztge, svojih srčnih muk. Vr- bo kovine, Meftčoče, zvonko po-nem ji papiit Zeamejem ae glas- joče kovine — ubogi, ubogi bo:	cvetličarki iz predmestjs . . . !
"Ha! Ha! . Ena več . . . "Koliko . . .r Ko pridem dp sto, postanem tre- 'Tri dinarje," je plaho in pro-pist!" ■TT,	seče cenila mlajša.
Goepa Baadkina ae mi priJMi- "Dva dinarja," je ocenila ža:	MZfctäM svojo robo starejša.
"Ali bi vas ne mikalo upora- "Kaaaaj . . .7! je oaupnila in biti pravica osvete, preden sto- stekleno zavila oči goepa, ele-pite v ta red?"	gsntna goapa. Pet dinarjev—?!
Teman pogled moja sosede jc Neeramnici! Se enem ne dam poljub iz daljave. Njeno drža- za to travo." V svetem ogorčenje mi hkratu izbriše žalost. Oh! nju je zalučala bele. nedolžne Večno — moška slafeost Ko- šmarnice po tleh in odbrzela da-ketetvo te lene mi ufpava bole- lje — goepa, bogatega bankir-čino ranjenega srca. Piavi^ ja goapa . . , osvete? Zakaj bi navsezadnje Solze ponižanja in dopolnjene ne? Zakaj bi grešnlce ne kazno- bridkosti so se zakristalile v o-val pri tej priči? Ena je. Kma- čeh sirot Mehanično sta se lu se vrne. fcavzela se bo, kp me sklonili nad oskrunjenim cvetne dobi v sobi sedečega pri oknu. jem in ga pričeli z nemo brez-In jaz, Mvarani ljubek, se upnottfo pobirati s tal. In so bom skrivaj radoval, pljoč oeve- bili gibi njunih okoetenelih, joto samo nekaj metrov oddaljen tičnih teleaec ena sama velika, od nezveete.	neopredeljiva, ves svet obsega-
Gospa Seadkina je ugaidla joča žaloat Raka človeških te-malo svetiljko pod modro- in les ja kakor prej brezdušno va-zlatotvilenp zaveto.	lovila mimo in od neba je lilo,
— — — — — — — lilo, lilo.. .
Ob devetih zjutraj. Bilo bi Pomlad? ti Potopil sem obraz prav, da dobrohoteče sodružice v dlani in se grenko zamislil. y
svoje otvtte dalje ne kompro-	-
mitiram. Poslovil se Jbom. Nje, v goetilni: "Zakaj pa ne greš na vitka rpka počiva na odeji, domov, prijatelj?"	, ^
Galantno jo poljubim. Gospa «Ker je žena »slabe volje." Beadkina se začne smejati, iro- fgfa pa je žena slabe vo-nično, kakor kdaj poprej. ye?"
"Sicer dragi moj, vam moram «Ker me ni domov." sedaj nekaj priznati."	---
"S^smeMu »bcu. kv SEST ONI PREKO OCEANA
kor te smgjem jaz, prepričana sem ... Pismo Daniele, tisto pismo, k! sem vam o njem rekla, da sem ga našla slučajno na pragu vaše sobe . .
"Nof
" .. . sap jaz sama snočl napisala ... Dolgočasila sem se,.. In rada se jfe takih prilikah malo razvedrim, kaj, hi prav ta- » ko? .. . Prajm vit, dnwl aro- 5 spod, ne MPfjtekakor solnat steber .. . Pozvonila bpm hišni, in ta vas ne sme tuk^j dobiti. Na svidenje, prijatelj v . . In ne za- J merite!"	*
Odšel sm v park Palace-hote-la. Hodil sem okrog velike li- 3 vade. Niše* se up||.,k Nini... Uboga moja Nina < Očitanje, ta jastreb s trdim kljunom, Mju-je rebra obupanega kršilca zve- £ stobe.	m
Pet nadstropji se bo dodalo oziroma povečale takoj, in 800 več delavcev bode dobilo delo.*
Program povečanja Richmana Bros. tovsme v Clevelandu, O-hio, izdelovatelji moških oUek, bo dalo delo 800 delavcem, tako se bo število delavcev zvišalo skoro 3000 jih je že sedaj upo-slenih, tako so naznanili prošli petek. Nadel j nih pet nadstropji se bo prizidalo. Povečanje te tovarne "K^ovzrečilo stanavljanje in odfkranje celo vrsto novih prodajafc in zalaganje štirih že sedaj na novo odprtil prodajaln v tem letu, tako izjavlja N. G. Richman, predsednik direktorjev.
Z delom se prične takoj in dodatno poslopje bo končano že 1. oktobra t. 1. The Lundoff-Bick-nell Co., generalni kontraktor iz Clevelandu, O., je dobil kontrakt za to delo. Christian, Schwsr-
IZ GLAVNEGA USADA &N.P.J.
Po sklepu 9. redne konyendjeAl°ve takih članov is družini zborujoče meseca maja 1929 v Vselej kakor hitro kateri teh Chicagu, 111., se lahko od 1. ju- članov preneha biti član SNPJ, iija 1929 naprej prištet» TRI ali čet» pvaaeH jul sd družim člane is ene družine In it enega in bo zahteval tam moj list te. naalova k eni NAROČNINI na dnflc, bodo moraHMti člani ii dnevnik Proeveta. List Prosva- dotične družina, kfla tako skup. ta (dnevnik) stane za vse enako, no naročena na ddfmik Prosve-ta člane ali nečlana, ta enoletno ta, to takoj naznaniti upravni-naročnino 88,00.	štvu lista, in obenem doplačati
Vsak član plača pri atesmen- dotično svoto listu Prosveta tu vsoto 81.20 letno tli 10 cen- Ako tega ne store, tedaj mora tov meeečno ta tvoj list glasilo upravnlštvo mižati datum u to <tednik) Prosvete in ja upravi- svoto naročniku. iT čen istega prejemati. Sme pa Dolžnost članov vtelej je, na-prostovoljno svoj list odstopiti znaniti tajniku društva in taj. komur hoče, dokler plačuje tanj. nik upravniŠtvu vae spremembi Do tedaj ae Ja prištela aamo v članskih naslovih, novopri-EN tednik k naročnini na dnev- stople člane, črtana, Izobčene ii nik, od sedSfl naprej aa bo pa umrle, ter njih nttlove, ds m lahko prištelo enega, dva aH tri uradi imenik, naslovnik za pošt Člane it ena družine te enega na- ljanje lista Prosveta. slova, k naročnini nn dnevnik , ' s ,,,,,-,
proeveta in ne vaš kol tri. ft___■______.
Torej, kjer bo prištet en MVH USU rVVtveia Sam član, bo doplačal kot M j j^jg 1929 je: tedaj 84 80, kjer bosta pri- JVJT^ ¡teta dva člana iz ene družine, ^te KanadoVM
bodo doplačali še 88.60, in kjer J^S^T""------
bodo prišteti trtffc Oani ia ene 2 J**» »----------------1*2
družine, bodo doplačali Ia	l Ud"IU ...........**
In bodo sate lahk» prejemali .. r. -n ^. ^ . 17Rf dnevnik Proeveta eno leto. Ta "f^*™****
Sklep ni veljaven za samca J •JJ* « "—j—........J"
temveč samo za družine it ene- J	™----------------
ga naalova. Vsak tak slučaj pa, 8	----------^
Tgr Tednik tam atena................Hil
prištetih k naročnini zf dnev- T^S ^oJTtteie......1.7C
nik, te bo upoštevalo v tporatu-	J	,fl
mu t upravništvom Proeveta le Poštnina»MnikvEvropo .50
^akobodo naročili dnevnik ^^ ^...........^
ta ceio leto.	STG.^^ .	.,y
Društveni tajniki bodo morali *L ^ vlfvropo skrbeti za točnost vseh takjh 0,91	P° dogovoru.
slučajev in navesti imena in n*-	Upravitelj.
P, S^V nobenem tlnčajn ae vnž kgt tri tednike.
PARIS, 2, »tisti- 27.111.
' (J P.M.) (Obpohneu
FRANCE, 15. ivf. - 2. sspt.
(Obpotaoö) (« p. MJ
iii di fni88f 20. av(. - 8. Mpf.
"Samo tako — radoveden ssm bil. Oprostite. Toda proaim vat," se je povrnil k prejšnjemu predmetu, "ssj jih ne katnujtjo vedno; nasprotno, nekateri ...
"Slavijo zmago te za živih dni? Res je, da smagajo nekateri te v življenju, in takrat ..."
"Sami kaznujejo druge?"
"Ako je treba, veste, in večinoma je temu tako. Vate opatkt je bittroumna."
"Hvala lapa. A povejte mi še to: Kato je mogočo ratllkovttl te neobičajne ljudi od običajnih? Ali to te pri rojttvu kakšna «namenja? Po mojem mnenju bi bilo treba tukaj več točnoeti več sunanje opredeljenosti Ukore* koč; oprostite mi naravno tkrb praktičnega in dobromlslsčega človeka, toda — ali se ne bi dala vpeljati na primer kakšna poeebna oblaka, ali da bi noalll kake pešate ali kaj podobnega? — Saj to ml priznate, ako bi naetala zmešnjeva in bi al človek Iz tega razreda vtepel v glavo, da spada v drugega, ter začel "odstranjevati vse sapreke", kakor ste se jako srečko is-ratill, potem bi. . ."
"O to sa dogaja prav pogosto! Ta vate (jpaska je te bistroumnejte od prejšnje .. *
"Zahvaljujem vas . . ."
"Nimate ta kaj; toda pomislite, proeim, ds js mogoča zmote la s strani prvega razreda. to js "običajnih ljudi", kakor sem jih na-zval — morda jako nepripravno. Navzlic prirojenemu nagonu do pokorščine ae valed hudo-mušnoati prlrode, kl ne priznneae niti kravi, mnogokaterl Izmed njih radi amatrajo za vodilne duhove, sa "razruševalce" in blagoveatnlka "nove bessds", ln to povsem odkritosrčna Pravih "novih" ti ljudje istočasno kaj mnogokrat nefeMpatijo In jih celo pretirajo kot ljudi zaostalega In poniževalnega mižljenja. Po mrv jem'tirtienju pa v tem ne mora biti poeebne ne-vafrtdtti in vi nimate nlkakega vzroka, da sa vzn«alrjate, aakaj oni po navadi ne pridejo daltš« o V ispedbudo bi jtti bilo všaaih dobro prebičatl. da ne bi pntajilll svojega mette, a to Je tudi vse in sa to nI trebs posebnega Itvr-ševalca; sami se bičajo, sato ker so preveč dobrosrčni. Nekateri delajo drug drugemu to ualugo, drugi pa sa laatnoročno . . . Vrhutega delo si nalagajo, da je saključek lepši ia poučnejšl, različne Javne pokdre;.s eno besedo, nlčeaar se vem ni treba hatiV,. Zakon narave Je tek.M	K
"Kar se tiče tega. Sta me res nekoliko pomirili ; toda še nekaj drugega ml ne gre v glava Po\ < jtc mi. proeim, ali je mnogo takih "ne-običajnih" ljudi, kl smejo moriti drugs. Pripravljen sam, da sa vdam, a to boste gotovo priznali, ds bi bilo sla če bi število teh ljudi prn-več naraslo. Ksj ne?"
"O, ne vznemirajte se," Je nadaljeval Rat-kolnikov v istem tonu. "Ljudi aovega mišljenja. ki ao la količkaj zmožni povedati aakaj novega, sa rodi jako mala čudno malo cela Ja>no Je la ta da je red porajanja ljudi v vseh teh razredih in pod razredih j&ke zanesljivo In točno opredeljen pa. prlrodnlh zakonih. TI sa-konl so nam seveda neenani. toda jas verujem, da so, in verujem, da utegnejo postati kdaj te «tfltnl. Ogromna maaa ljudi, gradivo —. je itak la sato na sveta, da nazadnje, nekako prisiljena In po akrtvnoataam proceau. kl ga do-sihdob te ne poeaamo, potem napraaUnega kri-tenja rodov ia zarodkov porodi na svet izmed tiaočev vsaj eoaga nekolik«, samoatojnega človeka. Sa a Mrla aamoatoj nosijo se rodi — pri-me roma rešena — eden ismed daaHtiaočih In te t Mrlo ismed etetteačih Geaialai ljudje aa porajajo izmed milijonov, vzvišeni duhovi p*, izpopolnltetjl človeštva, te spočeajaje morda
Vrnilo mm je mimo in akrepčujoče gpanjn..
V zadimljfno kavarno so me zanesle bretfjGijne romarske, stopinja/ Curkoma ja lilo od neba in pesem poodadi je bila od mene, dalte od teh vlažnih, puttih mestajn zidov. Sedel tem k oknu in ta zazrl na blatno u-lico odzunaj z motnimi očmi človeka, ki mu jf vse sveto zamrlo in ga ne zanima, nič več na sve-tu. Do ogahnoatl plitva blodno in nssmiselnp se mi Je zazdelo vet . . .
Tedaj std z, neodoljivo silo vsbudili in osredotočili mojo pozornost ntflti Brez dežnll^s, premočeni do kože sta se. stiskali v kot visoke^ v gotskem slogu zgrajenega pgalopia na nasprotni strani ullajt In ponujali šopke šmarnic , mimoidočim. Kretnja njunih rok eo bile mehanično u-merjene, tMH$, monotone . . . Smernice so sa živo belUe, a ne-premostljiv jpepad Ja sijal med njimi in us—plilii malodušnost-jo njiju obrnšov. Spreletelo me Je čudno bolno ob misli, kako svetle so bile morda zasnove tega pridobitvenaga dala — prodaje rož v maju zdaj pa ... t Ritem živlJMt jI je s blazno bralno prehitel, rasočaral. Od zgodnje jutranja ure te koloba-rite ob sidu. Ljudje te prerivajo /nlmo kakor valovi deroče reke — a komaj da ji ošine kdo s brezbrižni m pogledom. Poldne se bliže; treba bo domov t pralnih žepom In gtadnlm želodcem. O. aH ho žalostna mati! Vsaj sa hlabiek belega kruha da bi Iskupili, moj Bog...
Goapa s zalitimi tlel in nemarno otolstelim telesen» oblečena elegantno, po sadni! modi, Je zdajci mitoafco obetala pred njima, odbleek velikega upanja je saigrat v CH-ah sirot.
Vshičen nad nepričakovano srečo, kl je batte dtlašni, sam se razžarjal v globino in čuvstoval s verno prissineatja:
loj. kolika šopkov, najlepših Šopkov ste si blagovolili itbraftt,
r .	I :o>. u O ]
SPREJEMA VSA V « TISKARSKO OBRT SPADAJOČA DELA
Tlaka vabila aa vaaaHoa ta ahode, vizitnice, fiaaaDu, knjige, koledarje, letaka Itd. r aknranakem, hrvatakem, ilorafkem, Mkem, nem-ikem, angleškem jeziku ia drogik
vodstvo nskaaaa apzuka m Članstvo slnj»j, da nscovms
NAROČA V SVOJI TISKARNI
il	»	s»-
Cene smerna, nnijtko delo prva vrata Vsa pojasnila daje toistvo tiakarae
S. N. P. J. PRINTERY
ÄS74S So. Lswniate Avmm
TAM SE DOBE NA 2BUO TUDI VSA USTMINA POJASNILA