3 
 
Kako skrbimo za gibljivost 
 
Katarina Bizjak Slanič
1
 in prof. dr. Marjeta Kovač
2
 
1
 OŠ Janka Glazerja, Ruše 
2
 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport 
 
Dojenčki so izjemno gibljivi, v starosti pa moramo načrtno ohranjati gibljivost, da lahko 
opravljamo določena vsakdanja opravila samostojno. Dekleta so bolj gibljiva kot fantje, 
prikazujemo pa tudi, kako se je spreminjala gibljivost naših sedemletnikov v zadnjih 
tridesetih letih. Katarina Bizjak Slanič za mlade bralce revije Ciciban s pomočjo preprostih 
opisov in slik pojasnjuje, kaj je gibljivost. 
 
Gibljivost nam omogoča izvajanje velikih razponov gibanja v naših sklepih. Za vsakdanje 
življenje je predvsem pomembna gibljivost ramenskega obroča in trupa, v določenih športih 
(npr. pri ritmiki, gimnastiki, drsanju, karateju, metu kopja ali teku čez ovire), pri cirkuških 
akrobacijah ali jogi pa potrebujemo posebno, celo izjemno gibljivost različnih delov telesa.  
Ustrezna gibljivost nam pomaga pri učinkovitem razvoju drugih gibalnih sposobnosti, npr. 
moči, koordinacije gibanja, hitrosti.
1
 Če smo primerno gibljivi, se lažje in učinkoviteje naučimo 
tehnike različnih gibalnih spretnosti, naše gibanje pa je lepše in lahkotnejše. Današnji človek je 
homo sedens, sedeči človek.
2
 V šoli ali  pisarni presedimo tudi več ur dnevno, prav tako pa 
sedimo tudi v prostem času pred različnimi zasloni Sedeči položaj telesa  povzroči skrajšanje 
prsnih mišic in mišic upogibalk kolka, zato lahko z vadbo gibljivosti pomembno vplivamo na 
ohranjanje lepe telesne drže.
1 
V vseh življenjskih obdobjih se ob ustrezni gibljivosti dobro počutimo, saj je naše gibanje 
gospodarno (izvedeno brez večje porabe energije) in varno (možnost, da se poškodujemo, je 
majhna)
1-4
. Raziskovalci poročajo, da je ustrezna gibljivost eden od pomembnih dejavnikov 
preprečevanja poškodb.
5
 
Majhni otroci so izjemno gibljivi, saj so njihove sklepne ovojnice in mišice zelo prožne, s 
starostjo pa postajajo naše sklepne ovojnice in mišice čedalje manj elastične, gibljivost pa hitro 
upada. Zato je izjemno pomembno, da poskrbimo za razvoj in ohranjanje gibljivosti, da nas 
upad te sposobnosti ne ovira pri vsakdanjih opravilih, npr. pri predklonu, ko si želimo zavezati 
čevlje, ali pri vzponu na prste, ko se stegujemo za skodelico na najvišji polici omare. Ne glede 
na starost si zato zjutraj dobro pretegnite celotno telo z nekaterimi razteznimi vajami. Če imate 
v stanovanju žrd med podboji vrat, se vsak dan obesite nanjo, a tako, da se na tla opirate s 
pokrčenimi nogami in raztegnete zgornji del telesa in trup. 
Gibljivost je gibalna sposobnost, ki jo je treba zelo načrtno razvijati.
3
 Vaje raztezanja, ki jih 
izvajamo pri vsakem ogrevanju pred kakršno koli vadbo, sicer povečujejo našo gibljivost, a je 
njihov namen predvsem pripraviti telo na povečan napor; z ogrevanjem se povečata pretok krvi 
skozi mišice in sklepne ovojnice in hitrost prevajanja mišičnih signalov, mišice pa postanejo 
manj viskozne.
4
 Posebna vadba za razvoj gibljivosti zahteva rednost, postopnost in veliko 

4 
 
število ponovitev statičnega (postopno raztezanje mišic in sklepov ter zadržanje v položaju 
največjega razpona, čemur s tujko rečemo tudi »strečing«) ter dinamičnega raztezanja 
(dosežemo ga z zamahi, zibi, kroženji). Pri takšni vadbi bodite pozorni na predhodno ogrevanje, 
stabilen položaj telesa in tudi na pravilno dihanje, ki naj bo globlje in umirjeno ter naj  sledi 
raztezanju posamezne mišice ali mišične skupine. Prav tako ne pozabite na raztezne vaje po 
končani bolj intenzivni vadbi, saj z njimi mišice sprostimo. Tako se po večjem naporu hitreje 
povrnejo v običajno fiziološko stanje.
1
 
V Sloveniji redno spremljamo gibljivost otrok in mladine v sklopu vsakoletnih meritvah za 
športno-vzgojni karton z mersko nalogo predklon stoje. Predklon izvajamo na klopci, 
ocenjujemo pa gibljivost spodnjega dela hrbta in nog. Ugotavljamo, da so sedemletna dekleta 
bolj gibljiva od fantov (njihovi rezultati so približno 3 cm boljši od rezultatov fantov), v zadnjih 
triintridesetih letih pa se je gibljivost pri fantih nekoliko poslabšala (med letoma 1989 in 2021 
za približno pol cm), pri dekletih pa izboljšala (v istem časovnem obdobju za 0,8 cm).
6  
Posebej 
je opazen upad gibljivosti pri dekletih v obdobju korone, saj so njihovi rezultati v povprečju 
slabši za en cm. To samo dokazuje, kako pomembna je redna vadba, ki jo zagotavlja vsem 
otrokom šolski sistem.  
 
Rezultati predklona na klopci sedemletnih dečkov in deklic v obdobju 1989-2021 (vir: Laboratorij za 
telesni in gibalni razvoj, 2022; vir sličic: https://www.vecteezy.com/free-vector/vector)  

5 
 
 

6 
 
 
 
Viri: 
1
 Enoka, R. M. (2002). Neuromechanics of Human Movement. Champaign, IL: Human 
Kinetics. 
2
 Mandal, A. C. (1981). The seated man (Homo Sedens) the seated work position. Theory and 
practice. Applied Ergonomics, 12(1), 19-26.  

7 
 
3
 Strojnik, V. (2015). Vadba za moč in gibljivost, senzomotorična vadba (interno gradivo). 
Ljubljana: Fakulteta za šport.