Ob koncu tedna bo večinoma suho In nekoliko toplejše vreme. V Južnih krajih pa bo nekoliko oblačno, občasno so možne tudi rahle padavine.
I1*
Jjj
Panasonic
ATESTIRANI
TELEFONI TELEFAKSI CENTRALE
Dobava in montaža na ključ!
FIMEX
Prodajno razstavni salon pri hotelu Paka v Velenju, tel.852-465, fax.856-913.
številka 42 četrtek, 20. oktobra 1994 100 tolarjev
w
Si
e cttertt!
Gorenjčani s Slovaki
Na Dunaju so v torek izžrebali pare osmine finala tekmovanja za pokal Evropske rokometne zveze. Rokometaši velenjskega Gorenja, ki so v 1 .krogu izločili islandsko ekipo Selfoss, so za novega nasprotnika dobili slovaško ekipo Tatran iz Prešova. Ta ekipa je lani nastopala v pokalu državnih prvakov, v predkolu izločila gruzijskega prvaka Dinamo iz Tbilisija, v
prvem krogu pa izpadla po dveh porazih s francoskim prvakom Nimesom.
Prvo srečanje bo 12.novembra v Velenju, povratno pa teden dni kasneje v Prešovu, prvo mnenje paje, da slovaška ekipa ni nepremagljiva ovira. Več na 16. strani.
■ (vos)
Šoštanjske Karaoke
Turistično društvo Šoštanj si je za svoj kraj "priborilo" še eno večjih prireditev v Sloveniji. Televizija Koper bo na Trgu bratov Mravljakov v Šoštanju, v soboto, 12. novembra, ob 18. uri, snemala priljubljeno oddajo Karaoke. Prireditev, pravijo v Šoštanju, bo v vsekem vremenu in v vsakem primeru, če bo treba tudi pod dežniki. Avdicija za nastop v Karao-kah bo potekala v torek, 8. novembra, ob 19. uri, v Kulturnem domu Šoštanj.
H mkp
(| mfmi
Vodovod
Prejšnja sobota je bila za krajane Velikega Vrha in zgornjega dela Lokovice radosten dan. Po letu dni garanja so namreč predali svojemu delu zahtevno naložbo - vodovod Stran 10.
■ tp
Sodelovanje
Veliki napori domačinov in vseh, ki jim pomagajo pri oživljanju in krepitvi ponudbe, vsem dvomljivcem navkljub rojevajo lepe sadove. Svoje dosežke zadnjih let so prikazali v petek, na okrogli mizi spregovorili o možnostih in načinih zaščite krajinskega parka, velika spodbuda za vse pa je bil podpis listine o dolgoročnem sodelovanju med podjetjem Logarska d.o.o.in Zavarovalnico Triglav. Več o tem na strani 20.
■ (foto:jp)
Teden zavijanja gasilskih siren
Aktivnosti, s katerimi bo Gasilska zveza Velenje in vseh 12 delujočih gasilskih društev v njej, obeležila mesec požarne varnosti, so v polnem teku. Vse glavne se bodo zvrstile v tednu, ki prihaja, prav gotovo pa bo zavijanje gasilskih siren v dneh od ponedeljka do nedelje zelo pogosto, saj bodo svoje demonstrativne vaje pripravljali tudi v posameznih društvih.
Ena glavnih demonstrativnih vaj, v kateri se bo zgodilo vse; tu bo prometna nesreča, iz goreče stavbe bo treba rešiti nekaj ljudi, gasiti,...bo v petek, 28. oktobra, v in pred prostori Ljubljanske banke na Rudarski 3 v Velenju. Podobni večji reševalni akciji bosta tudi v Šoštanju in v hotelu Terme Topolšica.
V naslednjem tednu bodo široko odprta vrata vseh gasilskih domov v občini Velenje; organizirano jih bodo obiskali osnovnošolci, vabljeni pa ste tudi vsi ostali.
■ (bi)
Osnovnošolci na prometni preizkušnji
Šoštanj - To soboto pripravlja Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Velenje občinsko tekmovanje "Kaj veš o prometu". Tekmovanje bo na osnovni šoli Karla Destovnlka • Kajuha v Šoštanju.
■ (bi)
Gasilsko društvo Gaberke za Krenkerjeve iz Plešivca
i I R S i X II
Ul


I i i
m
■9
Smo Slovenci solidarni, radi pomagamo sočloveku v nesreči? V večini primerov ja. Vsaj tako trdijo organizatorji raznih dobrodelnih prireditev.
Prav takšno bodo v nedeljo, 23. oktobra, organizirali člani gasilskega društva Gaberke, in sicer bodo denar od prireditve namenili družini Krenker iz Plešivca Kot smo v našem tedniku že poročali, je na omenjeni domačiji sredi prejšnjega meseca izbruhnil požar. Ognjena ujma je uničila celo gospodarsko poslopje z večino tamkaj shranjene mehanizacije in kmetijske pridelke.
Ob tej priložnosti so gaberški gasilci povabili v goste priznaneansam-ble: Slovenija, Vesna, Podkrajski fantje, pevko Ireno Vrčkovnik, kvartet Svit in mešani pevski zbor KUD Ivana Cankarja iz Plešivca. Koncert bodo v dvorani gasilskega doma v Gaberkah začeli ob 15. uri.
Takole so zapisali ob koncu vabila: vse, ki veste, kako dobrodošla je pomoč v stiski, vabimo, da se koncerta udeležite, preSvite prijetno popoldne ob zvokih priznanih ansamblov in s tem pripomorete k izgradnji nadomestnega gospodarskega poslopja še pred letošnjo


•'t/
2 NAŠ ČAS
20. oktobra 1994
■ i

SKLADNO Z ZAKONOM O VOLILNI I PANJ I OBJAVLJAMO PRAVILA
IE KAMPANJE V TEDNIKU NAŠ ČAS, »IU VELENJE IN NA TV KANALU 08
V	tedniku Naš čas s 4. novembrom ukinjamo vsa pisma bralcev povezana s strankarsko vsebino. Do konca volilne kampanje tudi ne bomo poročali o drugih strankarskih aktivnostih. Enako vetja za Radio Velenje in za TV kanal 08.
V	času volilne kampanje se bomo udeležili ene (prve, na katero bomo vabljeni) tiskovne konference posamezne stranke in tistim, ki so zastopane v občinskih svetih ali državnem zboru namenili poročilo dolgo do 60 vrstic (60 znakov v vrsti), tistim, ki še niso zastopane v občinskem svetu ali državnem zboru pa do 40 vrstic. Na radiu bomo tej tiskovni konferenci namenili do 5 oz. do 3 minutno poročilo. Predstavili bomo tudi kandidate za župane.
Da bomo predvolilno kompanjo lahko enakomerneje porazdelili bomo prvo novembrsko številko Našega časa izdali v petek, 4. novembra.
Poskusno bomo skušali zagotoviti oddaje na TV kanalu 08, in sicer dva dni v tednu od 19. do 1930 ure.
Stranke in kandidati imajo možnost objav skladno z našim cenikom. Na obstoječe cene jim v vseh medijih dajemo 20 % popust.
Stranke in kandidati, ki niso poravnali dolgov, lahko dobijo oglaševalski prostor le s potrdilom o plačani obveznosti in ob vnaprejšnjem plačilu naročenih objav.
Pri strankah, ki niso poravnale svoje obveznosti, se tudi ne bomc udeležili tiskovnih konferenc.
Za predstavitve na Radiu Velenje se je potrebno dogovoriti vsaj deset dni pred objavo, za propagandne spote dva dni pred objavo, za navadna sporočila pa dan pred objavo.
Za objave v tedniku Naš čas se je potrebno dogovoriti deset dni pred objavo, za morebitne predstavitve na TV kanalu 08 seje potrebno prav tako dogovoriti 10 dni pred objavo, za video spote tri dni pred objavo, za videostrani pa dan pred objavo.
Prednost im^jo stranke in kandidati, ki bodo prvi predstavili svoje želje.
Vse predstavitve so časovno in prostorsko omejene s koncepti medyev.
Skupščina občine Mozirje
Danes nadaljevanje zasedanja
Minuli četrtek zaradi nesklepčnosti prekinjeno (prvo jesensko) zasedanje mozirske občinske skupščine bodo nadaljevali danes, v četrtek, ob 13.uri v nazarskem delavskem domu. Nadaljevanje je vsekakor nujno, saj do prekinitve niso obravnavali nekaj nujnih točk. Med drugim to
velja za investicije v šolski prostor, prav med razpravo o tem se je "zgodila" nesklepčnost, prav tako za poročilo o lanskem delu in letošnjih načrtih Sklada stavbnih zemljišč, na vrsto pa ni prišla tudi vroča razprava o bodoči lokalni samoupravi.
■/P
ljubljanska banka
Splošna banka Velenje d.d. Velenje
K0NCN0 MAGNA!
Pravijo, kdor čaka, dočaka!
Vsi, ki imate tekoči račun pri naši banki, lahko od petka 14.10.1994 dalje, zaprosite za izdajo plačilne kartice MAGNA.
Kartice vam ne bomo posebej predstavljali, saj jo je njen lastnik, podjetje Petrol, že pred časom.
Na njihovih prodajnih mestih ali v enotah naše banke boste dobili obrazec Pogodba o izdaji plačilne kartice MAGNA, ki ga izpolnite, potrdite v svoji organizaciji (upokojenci samo pokažete odrezek od pokojnine) in vrnete pogodbo na enoto, ki vodi vaštekoči račun.
Kartico prejmete po pošti in je veljavna leto dni. Podaljšanje veljavnosti je avtomatsko, razen, če je ne želite več in to podjetju Petrol sporočite 30 dni pred potekom veljavnosti. Članarino boste poravnali v dveh polletnih obrokih. Poslovanje s kartico MAGNA je samo brezgotovinsko, na pooblaščenih mestih, označenih z nalepko MAGNA. Vaše obveznosti iz tega naslova bo banka poravnala s trajnim nalogom iz vašega tekočega računa 18. in 28. v mesecu.
Prepričani smo, da bo tudi ta kartica našla širok krog uporabnikov in pri vas, naši varčevalci, naletela na enak odziv kot sta kartici ACTIVA in EUR0CARD.
JP Komunala Mozirje
•(■(»■••»»•»■»»■■■■■»■■•V**
V soboto spet za lepo okolje
Ne glede na vse peripetije, kijih v zadnjem času povzročajo novosti na področju skupne komunalne rabe v Zgornji Savinjski dolini, bo Javno podjetje Komunala Mozirje v to soboto (22.oktobra) znova izvedlo akcijo zbiranja in brezplačnega odvoza večjih kosovnih odpadkov. Takšne akcije so komunalci doslej na področju vse mozirske občine izvedli že večkrat in so jih krajani razmeroma dobro sprejeli. Velike količine pripravljenih in odpeljanih velikih odpadkov pričajo, da krajanom vendarle ni vseeno kakšno je njihovo okolje, potijujejo pa tudi upravičenost dobrega namena organizatorjev in izvajalcev akcije.
Jesensko akcijo bodo torej najprej izvedli v soboto na področjih krajevnih skupnosti Nazarje, Šmartno ob Dreti in delu krajevne skupnosti Rečica ob Savinji. Za krajane Nazarij, Kokarij, Pustega polja, Spodnjih in Zgornjih Kraš, Šmartnega ob Dreti in Vologa velja, da naj do 7.ure na primernem in vidnem mestu pripravijo odpadke, odvažali pa jih bodo od 7.do lO.ure. Do lO.ure naj odpadke pripravijo krajani Zgornjih in Spodnjih Pobrežij, Gorice, Trnovca, Spodnje Rečice, Homca in Brda. Še oktobra in v začetku novembra bodo akcije izvedli še v vseh ostalih krajih Zadrečke in Zgornje Savinjske doline.
■ JP
a p i i
Z VSEH VETROV
V Sloveniji največ starostnih pokojnin
Ljubljana - Podatki o številu uživalcev pravic v devetih mesecih letošnjega leta kažejo, da v Sloveniji prejema pokojnine 248.954 uživalcev starostnih, 87.684 uživalcev invalidskih, 74385 uživalcev družinskih in 19.739 uživalcev kmečkih pokojnin po starostnem zavarovanju kmetov.
Koliko nas je?
Ljubljana - V Sloveniji je bilo 30. junija letos 1.988.850 prebivalcev, od tega 964.113 moških in 1.024.737 žensk, so na podlagi podatkov iz centralnega registra prebivalstva sporočili iz državnega zavoda za statistiko. Največ prebivalcev je imela Ljubljana (327.589), sledijo Maribor (152317), Kranj (73.674), Ptuj (69.622), Celje (64371), Murska Sobota (63.500)...
Ročk koncert v Sarajevu
Sarajevo - Unprofor in Unesco bosta 10. in 11. novembra v Sarajevu priredila ročk koncert, so na tiskovni konferenci v Sarajevu povedali predstavniki Združenih narodov. Na obeh koncertih naj bi sodelovale skupine Black Sabath, Spandau Bal-let, Whitesnake in The Pretenders, koncerta pa naj bi bila v Bosanskem kulturnem centru v Sarajevu.
■ (bš)
Izvršni svet SO Mozirje
Naložbam v šolstvo le načelna podpora
V sredo (12.oktobra) so se na redni seji sestali člani Izvršnega sveta Skupščine občine Mozirje. Precej zanimivo je bilo že pri pregledu zapisnika prejšnje seje, na kateri so obravnavali tudi investicije v šolski prostor za izboljšanje prostorskega standarda osnovnih šol. Mozirska občina je na natečaj Ministrstva za šolstvo in šport prijavila tri projekte: popolno osemletko na Rečici ob Savinji, večnamensko športno dvorano v Mozirju in nadgradnjo osemletke na Ljubnem. Dodatno so ugotovili, da bi lahko prijavili tudi telovadnico pri podružnični šoli v Nazarjah, ki je skupaj z vsem šolskim okolišem na področju Rečice ob Savinji, Nazarij in Mozirja, trenutno ena izmed najbolj vročih tem v spodnjem delu mozirske občine. Člani izvršnega sveta so tudi na tej seji vztrajali na stališču, da tako velikih obveznosti vnaprej ne morejo sprejeti (brez telovadnice v Nazaijah je to 388 milijonov tolarjev), tudi zaradi bodoče lokalne samouprave in novih občin. Načelno se seveda s takšnimi naložbami strinjajo, razpravo in odločanje pa so prepustili poslancem občinske skupščine, ki pa so že naslednji dan, 13.oktobra, prav med razpravo o tej problematiki zasedanje zaradi nesklepčnosti prekinili.
V nadaljevanju seje so obravnali predlog poročila Sklada stavbnih zemljišč za leto 1993 in predlog plana za leto 1994. Ugotovili so, da se poročilo od prejšnjega (zavrnjenega) vsebinsko ne razlikuje preveč, v zvezi s tem pa sprejeli dva sklepa - da naj sklad takoj prične z izgradnjo obrtno-industrijskih con in da za (že sicer finančno sporno) avtobusno postajo v Mozirju ne sme nameniti nobenih sredstev več.
Glede imenovanja novega direktorja Javnega podjetja Komunala Mozirje so ugotovili, da je prispela le ena popolna vloga in da Jože Kumer sicer izpolnjuje vse pogoje, na predlog posameznih članov pa so sprejeli sklep, da z imenovanjem direktorja počakajo do oblikovanja novih občin.
Med drugim so obravnavali še vloge za dodelitev sredstev za pospeševanje razvoja malega podjetništva v občini Mozirje in dodatnih 18 milijonov tolarjev razdelili med tiste podjetnike, ki so prvič izpadli in se ukvarjajo s proizvodno dejavnostjo. Dali so tudi soglasje k ponovnemu imenovanju Irene Štumberger za kmetijsko inšpektorico in sprejeli predlog volilnih enot.
Srečanje starejših krajanov in krvodajalska akcija
Ravne pri Šoštanju - Vrli člani krajevne organizacije Rdečega križa Ravne bodo v naslednjih dveh pripravili kar dve akciji. Prvo - srečanje starejših krajanov, starih več kot 70 let - bodo organizirali jutri (v petek) ob 1430 uri v prostorih tamkajšnje podružnične šole. Krajši kulturni program bodo ob tej priložnosti pripravili učenci ravenske šole.
Danes teden (v oktobra) pa bo v gostišča Pod klane Ravnah potekala jalska akcija za potr« celjske bolnišnice. Odvzer mesta bodo odprta od 7. do
Vse bo bolj sijalo
Poslancem so šteti dnevi. Le še malo in njihove klopi bodo zasedli svetniki. Ponekod se na to že pridno pripravljajo, saj so poslanske klopi vse redkeje zasedene. Drugod bo morda prehod bolj boleč, saj so tudi taki, ki menijo, da brez njih in njihove besede ne gre. Tem ostane le upanje, da jih ljudje ne bodo spregledali in jim bodo dali mesto tudi v novih občinskih svetih. Ali pa jih v te organe ne bodo izvolili prav zato, ker so jih že dodobra spregledali.
Ja, po novem bomo v občinah imeli svetnike. Doslej smo ljudi s takimi nazivi srečevali le po podjetjih in ustanovah. Običajno so za taka "opravila" nastavili pomem-bneže, ko so odšli v penzijo, pa bi lahko še kaj koristnega svetovali, ali pa naj bi si na tak način le še služili dodatne de-narce. Mnogi so ironično
vedeli povedati, da mnogi svetniki še zdaleč niso svetniki. Pri občinskih svetnikih pa je seveda zdaj naloga volilcev, da med množico ljudje res najdejo neke vrste "svetnika", kise doslej še niso omadeževali in bodo znali voditi naše nove in zato še tudi neomadeževane občine. Morda bo sicer nekaj izjem, kjer so se odločili za občine v enakih obsegih, kot so sedanje, ali se za to še borijo.
Nekateri ob tem sicer zastavljajo - tudi malo ironično -vprašanje, če je po naših krajih še res toliko neomadeževanih, da bodo lahko izpopolnili mesta občinskih svetnikov. Pač ne bo tako hudo. Število svetnikov bo namreč kljub razdrobljenosti manjše kot je bilo sedaj število poslancev. V vseh treh občinah na območju sedanje velenjske občine bo 51 svetnikov, v treh celjskih skupaj 66 (še vedno sicer upajo,
da bodo uspeli in bo tu le ena občina), v žalski 36. Uradno pravijo, da se število svetnikov določili po številu prebivalcev, nekateri pa pravijo, da so pri tem verjetno upoštevali to, koliko poslancev je dejansko hodilo na seje občinske skupščine. Ampak če bi res upoštevali to, bi imeli ponekod še manj svetnikov.
Manjše število svetnikov naj bi tudi pocenilo našo lokalno samoupravo. Prav bi tudi bilo, da bi jo bolj poenotilo. Mislim na to, kak "standard' so imele dosedaj občinske skupščine, predvsem na zasedanjih. Ponekod so poslanci redno razen kave dobivali še vsaj sendviče, ponekod kar hrenovko ali kranjsko. Drugod so se morali zadovoljiti s kakšno kavico, ponekodjim še odmora niso dali, da bi si lahko kavico ali malico kupili vsaj sami. Pa naj bi bil tudi to
razlog za slabšo udeležbo na sejah in ne le prepričanje, da je bilo vsaj zadnji čas tako "sejanje" nepotrebno, saj je tudi brez takega občinskega razpravljanja in odločanja vse teklo, kot je lepo in prav. In ob takih primerih so celo ponekod z veseljem kazali na Ljubljano, da bodo tam na vladi vseeno stvari uredili, če že v občini poslancev niso spravili skupaj.
Z novimi občinami in novimi svetniki naj bi na tem področju pri nas zaorali nove brazde in se tudi tu približali Evropi Upajmo, da res in da bodo svetniki osvetlili dogajanja pri nas in v občinskih klopeh - kakorkoli se že bodo imenovale - ne bo več toliko turobnosti, kot je je bilo marsikje doslej. Saj vendarle gremo v nove svetlejše čase!
■ (kr)
oktobra 1994
rs T
aitij
mmmmmrnmmmmmmmmmmmm L___
Lokalne volitve za občinski svet in župane so v 147 novih občinah v Sloveniji pred vrati. Najzanimivejši del prihaja zdaj, ko bomo javnost in volilci prvič slišali imena in adute posameznih strank in skupin občanov. Približuje se rok (9. november), do katerega morajo stranke in skupine občanov vložiti kandidatne liste za občinske svete in kandidate za župane.
Kako razmišljajo politične stranke Bojana Kontiča dobili Šmartno ob Paki pa nekateri
omenjajo Borisa Krevzla.
Za Zelene Velenja je predsednik Vane Gošnik najprej povedal, da bo njihova volilna kampanija za lokalne volitve
stranke v Velenju? Je katera tako pogumna, da nam brez ovinkarjenja že lahko zaupa kakšno ime, na katerega stavi? Bodo z imeni raje "taktizirali" (ni dobro prehitro izdati "konja" na katerega staviš)? Takšna in podobna vprašanja so med volilci krožila prejšnji teden. Rekli smo bobu bob in predstavnike velenjskih parlamentarnih strank poklicali.
V	večini so razmišljanja zelo podobna. Imen še niso pripravljeni izdati nikjer, pa tudi ne morejo jih, ker v nekaterih za kandidiranje obstajajo pravila, torej si imen ne more "zmišljevati" vodstvo samo, zato se bodo sestanki šele zvrstili. Pozna pa seveda, kot je to pogosto, imena kandidatov že "ulica". In tudi tej velja prisluhniti. Če zaradi drugega ne, zato, da bomo videli, koliko je "zadela" in koliko res ve.
V	LDS - Liberalni demokraciji Slovenije, občinskem odboru Velenje smo se pogovarjali s predsednikom Draganom Martinškom, rekel
približno enak odgovor: "Seveda že razmišljamo o imenih, ampak naša stranka ima za ta postopek natanko določena pravila, ki se jih bomo
Bodo župani profesionalci ali ne?
V vseh slovenskih občinah prav gotovo ne. Bodo pa profesionalci najbrž v večjih občinah, še zlasti v mestnih. Marsikje bodo na čelu občinski tajniki, ki bodo poklicno in strokovno usposobljeni, da vodijo občino, župan pa bo protokolarna osebnost. O tem, ali bo funkcija profesionalna ali ne, pa bo odločal svet občine.
držali. Imena bodo jasna po konvenciji stranke in nič prej. Nastopili bomo s kandidati za župane v vseh treh občinah in v dveh večjih tudi s polnimi listami za svet." In neuradno, kaj pravi ulica? Kandidati za župana: v Velenju ali Srečko Meh ali dr. Jože Zupančič, v Šoštanju Matjaž Natek, za
Kaj bo krajevnimi
Kakšna usoda v novi lokalni samoupravi s 147 novimi občinami v Sloveniji čaka krajevne skupnosti? Teh je danes širom po Sloveniji 1203, na območju sedanje občine Velenje pa 27.
V zakonu o lokalni samoupravi so predvidene vaške ali četrtne skupnosti kot ožji deli občine, njihov položaj in pristojnosti pa bo opredelil občinski statut. Vprašanje, ki se ob tem poraja, pa je, aH bodo sedanje krajevne skupnosti v bodoče sploh še obstajale. Če bodo obstajale, bodo najbrž znotraj četrtnih skupnosti.
Te četrtne skupnosti naj bi imele dva namena: bile nsy bi ožji del občine, s katero seje treba posvetovati, kadar mestni svet sprejema odločitev, ki zajema interese teh ljudi. Mestni svet pa lahko na četrt prenese tudi del nalog.
Prva dolžnost novega župana bo gotovo tudi ta, da bo sklical krajane in se z njimi pogovoril, kje bi želeli krajevno skupnost, kje mestno četrt ali vaško skupnost. Dogovoriti pa se bodo treba tudi o tem, kakšne bodo te krajevne skupnosti in kakšne pristojnosti bodo imele.
Najbrž pa bo z ustanovitvijo novih občin večina krajevnih skupnosti v Sloveniji prenehala delovati.
je: "Imen še ne moremo povedati, ker še ni nič dokončnega. Kandidatov je dovolj, predvidevamo pa, da bo 4. novembra zbor članov stranke, Kjer bomo o kandidatih demokratično odločali. Lahko pa seveda povem, da bomo imeli za župana svoje kandidate v vseh treh občinah in da gremo tudi na volitve za svet povsem samostojno."
Ljudje pa pravijo, da bodo v tej stranki za župana občine Velenje kandidirali Maijana Gaberška, direktoija M-cluba. V Šmartnem ob Paki omenjajo Ivana Atelška. Bomo videli, če so zadeli.
V Združeni listi socialnih demokratov, območni organizaciji Velenje, smo od tajnika
tokrat skromna, predvsem pa taka, da z njo ne bodo onasneževali okolja. Sicer pa pravi: "Zeleni bomo sodelovali
Vinska gora v Velenju
Zakon o ustanovitvi občin ter o določitvi njihovih območij, ki ga je sprejel Državni zbor, je Vinsko goro izločil iz občine Žalec in jo priključil občini Velenje. Zaradi tega je bilo kar nekaj vprašanj izrečenih v začetku prejšnjega tedna v žalski občinski skupščini. Kakšno mnenje imajo o tej priključitvi v krajevni skupnosti Vinska gora, ki jo o tem uradno nihče ni nič spraševal (na referendumu pa se ni odločila za to, da bi želela biti samostojna občina), smo skušali v ponedeljek zvedeti od predsednika sveta krajevne skupnosti Bernarda Dreva. Zvedeli pa smo le to, da bo še istega dne (v ponedeljek zvečer) v Vinski gori za zaprtimi vrati sestanek sveta krajevne skupnosti, društev in krajanov, kjer bodo spregovorili tudi o tem.
Naslednji dan pa nam predsednika sveta, kljub obljubi, da
nam bo povedal, kakšno je njihovo stališče, ni uspelo dobiti.
ii*
nismo nikoli prepirali. Konkretno o imenih ne morem še čisto nič reči". Z gotovostjo pa je trdil, da Gošnik in Rezman nista edina kandidata, o katerih bodo govorili.
Anton Lovrec, predsednik
O tem kako se v SDSS pripravljajo na lokalne volitve, pa smo se pogovarjali z Antonom de Costo, ki nam je povedal, da se v stranki ta hip ukvarjajo ob volitvah, tudi z ustanavljanjem občinskih od-
Volilne enote
Volilne komisije so se na predlog izvršnega sveta občine Velenje odločile, da bosta Velenje in Šoštanj ena volilna enota za volitve članov sveta (v obeh proporcionalni sistem, 31 oziroma 20 članov) in župana (večinski sistem), v Šmartem ob Paki, ki ima za volitve članov sveta večinski sistem, pa bodo 4 volilne enote, volili bodo 10 članov sveta, v dveh volilnih enotah po tri in v dveh po dva.
na volitvah v vseh treh bodočih občinah, v Velenju in Šoštanju s polno kandidatno listo za občinski svet, se pravi z 31 oziroma 20 imeni. O kandidatih za župana pa se bomo pogovarjali s strankami slovenske pomladi- podpisnicami sporazuma za usklajen nastop na lokalnih volitvah (SLS, SDSS, Zeleni, SND, LS, NDS, op. avtotja) in poskušali za vse
tri izbrati najboljše, najbolj ugledno ime."
Ulica ve povedati, da bo to za Velenje Vane Gošnik, za Šoštanj Peter Rezman, za Šmartno ob Paki pa je še vprašanje.
Dr. Borut Korun, predsednik SLS, pa nam je povedal, da bo Slovenska ljudska stranka prisotna s svojo listo za svet v obeh občinah, torej v Šoštanju in Velenju, in da bo v obeh tudi popolna, seveda pa se bodo s
Občinskega odbora Slovenskih krščanskih demokratov Velenje nam je potrdil, da ni nobenega dvoma o tem, da se bodo v SKD pojavili v vseh treh občinah za občinski svet s svojimi kandidati. Tako v Velenju kot v Šoštanju s polnima listama, v Šmartnem ob Paki pa v vseh štirih volilnih enotah s svojimi kandidati. "O županu pa se še pogovarjamo. Možno je še vedno oboje, torej da s strankami slovenske pomladi v vseh treh bodočih občinah predlagamo skupnega kandidata. Ni pa seveda to nujno. Mi svoja imena imamo, vendar o njih še ne bi govoril."
Neuradno pa se sliši, da naj
Kanidature najkasneje 9. novembra
4. decembra bodo v vseh 147 novih slovenskih občinah potekale volitve za občinske svete in župane. Volilne komisije, zadolžene za volitve, so že sprejele rokovnik za izvedbo volilnih opravil za redne volitve članov občinskih svetov in županov.
Zadnji rok za vložitev kandidatur za župane in občinski svete je 9. november do 19. ure zvečer. Kandidature se vlagajo neposredno volilnim komisijam bodočih občin.
svojimi kandidati pojavili tudi na skupni listi v Šmartnem ob Paki. "O županih se bomo še pogovarjali s strankami slovenske pomladi in tudi z SKD, s katerimi se v Dolini
bi v Velenju za župana kandidiral Anton Lovrec (dosedanji podpredsednik skupščine občine Velenje), za Šmartno ob Paki pa naj bi bil to kmetovalec Franc Drofelnik iz Paške vasi.
borov. Le-ta bo odslej tudi v Šmartnem ob Paki, več krajevnih odborov pa bo stranka imela tudi v Velenju. "V vseh treh občinah bomo sodelovali na volitvah. Za občinski svet v Velenju in Šoštanju tudi s polnimi listami in s kandidati za občinski svet v Šmartnem ob Paki. Ta hip ša ne morem povedati, kako se bomo odločili glede kandidatov za župane. Počakali bomo na skupni sestanek strank Slovenske pomladi in bomo videli, koliko bodo kandidati ustrezali. Povedati pa moram, da bomo v tej kandidaturi med predlogi strank Slovenske pomladi izbirali najboljša imena, ne glede na to, iz katere stranke bodo prišla."
Ker pa ljudje včasih kar precej vedo, če pa že ne vedo, se pa vsaj pogovarjajo, zdaj govorijo, da bi znala SDSS imeti v Velenju za župana kandidata Antona de Costo, v Šoštanju pa dr. Bogdana Meniha. Nismo pa uspeli priklicati vseh predstavnikov strank in tudi ne zabeležiti vseh ljudskih govorjenj in ugibanj. Med parlamentarnimi strankami, ki delujejo v Velenju, smo recimo "zgrešili" Slovensko nacionalno stranko, nismo pa tokrat spraševali o volitvah tudi drugih, neparla-mentarnih strank.
■ Milena Krstič - Planine
Kako se parlamentarne stranke v Velenju pripravljajo na volitve?
Kandidati, kandidati... kandidati za župana in svet?
■
i
O
..................

■k.
O. oktobra 1994
POSLOVNE NOVICE
Vse, ki trgujejo z Rusko federacijo, obveščamo, da smo prejeli sezname blaga, ki se izvažajo iz Ruske federacije v skladu z mednarodnimi obveznostmi, seznam blaga, ki ostaja na posebnem izvoznem režimu in seznam blaga, ki se izvaža na podlagi obvezne registracije pogodbe.
Prejeli smo osnutke UREDB za uvoz v letu 1995, in sicer:
-	o davščini za carinsko evidentiranje
-	o blagu, za katero se
plačuje posebna davščina za izravnavo davčne obremenitve
-	o plačilu posebne takse za uvoženo blago in
-	o merilih za znižanje carinske stopnje oziroma prost uvoz v letu 1995
Iz Italije smo prejeli spisek komercialnih ponudb malih in srednje velikih podjetij iz centralne Italije.
Štirindvajsetega in petindvajsetega oktobra 1994 bo v Ljubljani POLJSKO -SLOVENSKA poslovna konferenca. Na razpolago
imamo seznam gostujočih podjetij in obrazec za prijavo.
Slovensko podjetje, kije ekskluzivni zastopnik proizvajalcev CLARK in DECA, ponuja čelne viličarje CLARK na električni, plinski in dieselski pogon, prav tako pa ponuja širok asortiman ročnih, električnih paletnih in regalnih viličaijev omenjenih proizvajalcev.
Vse podrobnejše informacije lahko dobite na Območni gospodarski zbornici velenje, Trg mladosti 2, telefon 063/856-920.
Nova akcija Krone
Krona, družba za upravljanje investicijskih skladov in družb, je na tiskovni konferenci predstavila akcijo v okviru dejavnosti ob zamenjavi lastninskih certifikatov državljanov Republike Slovence za delnice pooblaščenih investicijskih družb.
Krona bo v novi akciji, ki bo predvidoma trajala do konca tega meseca, neposredno obdarovala vlagatelje v njene pooblaščene investicijske družbe. Vsak vlagatelj bo lahko sam izbiral med darili, lahko pa se bo darilu tudi odpovedal v korist otroških bolnic ali akcije čiščenja slovenskih rek in obale. "Odločili smo se,
da del denarja, namenjenega za reklamo, porabimo za stvari, za katere mislimo, da jih Slovenci potrebujejo," je povedala direktorica Krone Nevenka Kržan.
Vodstvo Krone je predstavilo še eno aktivnost, ki poteka v sklopu odpovedovanja dela denarnih sredstev v dobrodelne namene, to je donacija pediatrični kliniki v Ljubljani v višini 20.000 DEM.
Potek akcije bosta nadzorovala nadzorna sveta obeh Kroninih pooblaščenih investicijskih družb. Vsi vlagatelji, ki bodo prispevali delež za humanitarne ali ekološke namene, bodo o tem dobili ustrezno potrdilo.
Kam z odsluženimi hladilnimi napravami?
Letos jih bo 8.000, leta 2002 pa že več kot 20.000
V okviru letošnje ministrske konference Eureka v Lillehammerju na Norveškem se je zvrstilo 18 tehnoloških konferenc Vision Eureka 94. Na tehnoloških konferencah so bili predstavljeni raziskovalni projekti z različnih področij; tretje najpomembnejše področje so bile možnosti industrije pri ravnanju z odpadki.
Med 11 zastopniki Slovence na Vision Eureka 94, ki so predstavili razvojno raziskovalne dosežke o možnostih slovenske industrije pri ravnanju z odpadki, je bila tudi Vilma Fece iz Gorenja Gospodinjski aparati. Skupaj z Janjo Lebar iz Gospodarske zbornice Slovenije je predstavila model ravnanja z odsluženimi hladilnimi napra-vami v Sloveniji.
Omenjeni model je bil skupaj z drugimi slovenskimi prispevki o ravnanju z industrijskimi odpadki objavljen v "Rumeni knjigi", kije bila osnova za delo v Lillehammerju. V "Rumeni knjigi" so bile objavljene primerjalne študije, zakonska določila, stanje tehnike, načini ravnanja in napovedi trendov ravnanja za 19 vrst industrijskih odpadkov v 15 evropskih državah, tudi v Sloveniji. Ugotovitve bodo osnova za razvojne in naložbene odločitve v posameznih državah. Kakšen je slovenski model ravnanja z odsluženimi hladilnimi napravami?
Strokovnjaki ocenjujejo, da ima 650.000 slovenskih gospodinjstev v povprečju poldrugo hladilno
napravo, njena življenjska doba pa je 20 let. Lani smo v Sloveniji kupili 53.000 novih hladilno-zamrzoval-nih aparatov, od tega so jih 43.000 izdelali v Gorenju Gospodinjski aparati in v LITI Škofja Loka. Upoštevaje število prodanih hladilno-zamrzovalnih aparatov, njihovo povprečno življenjsko dobo in značilnosti Slovenije ocenjujejo, da bi bilo potrebno letos odstraniti okrog 8.000 odsluženih hladilnih naprav, leta 1998 okrog 10.000, leta 2002 pa že več kot 20.000 itd. Stroški njihovega odstranjevanja pa bi znašali po zdajšnjih izračunih od 5 % do 20 % neto prodajne cene oziroma okrog 90 DEM pri 1.000 oziroma 40 DEM pri 4.000 odstranjenih odsluženih hladilnih napravah letno. Stroški odstranjevanja so visoki in že na samem začetku se poraja vprašanje, kako jih kriti. Bo dala država denar iz ekoloških spodbud ali pa predpisala posebne takse ali davke?
Slovenski model zbiranja odsluženih hladilnih naprav temelji na že vzpostavljeni mreži Gorenja Servis, za odstranjevanje pa naj bi
slabela Eko Les s Ptuja in njegov tuji poslovni partner Rumpold. Gorenje Servis bi zbiral odslužene hladilne naprave v 10 servisnih centrih, ki jih ima po vseh večjih slovenskih mestih, omogočal pa bi hkrati tudi zamenjavo odsluženih hladilno-zamrzovalnih aparatov, in to v okviru kataloške prodaje. Ptujski Eko Les in podjetje Rumpold pa bi zagotovila odstranjevanje kompresorjev in predelavo kovinskih ter polimernih materialov v Sloveniji, na tujem pa bi odstranjevali hladiva in kompresorsko olje.
Model ravnanja z odsluženimi hladilnimi napravami imamo torej tudi v Sloveniji. Nimamo pa še zakonodaje, ki bi predpisovala obvezno zbiranje odsluženih hladilnih naprav, kot je to primer v vse večjem številu evropskih držav. Ministrstvo za okolje in prostor mora pripraviti potrebne zakonske predpise in izvedbene akte. Določiti je treba tudi uresničevalce modela ravnanja z odsluženimi hladilnimi napravami v Sloveniji in način financiranja.
■ (ek)
Pomoč starim na domu
"To je nekaj najboljšega!"
Pomoč starim na domu oziroma gospodinjska pomoč po dveh letih delovanja povsem izpolnjuje pričakovanja - Potreb več, kot jih glede na število gospodinj lahko zadovoljujejo -Ali je bojazen pri izvajalkah in starejših občanih o prenehanju tovrstne pomoči upravičena?
Najbrž ga ni med nami, ki bi trdil drugače, kot trdi zlato življenjsko pravilo: Povsod je lepo, a doma najlepše. Tudi takrat, ko ostane človek na svojo jesen življenja ob toplem domačem ognjišču bodisi sam, obnemogel, bolehen, ko zaradi starostnih ali drugih težav težko skrbi za človeka vredno življenje. Težko se odloči, da bo dom, v katerem je rasel, preživel večino življenja, zamenjal za drugo okolje.
Potrebe so narekovale, mi smo jim sledili!
Minevata dve leti, ko so na Centru za socialno delo Velenje med svoje dejavnosti zapisali tudi pomoč starim na domu oziroma gospodinjska pomoč na domu. "Izjemne potrebe starih ljudi, ki ne želijo jeseni življenja preživeti v domu za varstvo odraslih, sami pa težko skrbijo zase, so nas vodile pri odločitvi. Možnost, ki se je izkazala, smo izkoristili in po dveh letih ugotavljamo, da so se pričakovanja nas organizatoijev pomoči ter naših strank povsem izpolnila," pravi specialistka za delo s starimi na prej omenjenem centru Slavka Mijoč.
Kdo je lahko deležen te pomoči?
Vsi stari ljudje, ki si jo želijo. Pot do uresničitve te njihove želje je enostavna: sami, svojci ali kdo drug se oglasi na Centru za socialno delo Velenje pri Slavki Mijoč ali Eriki Novak in pove svoje potrebe. Na obisku omenjenih strokovnih delavk pri stranki na domu pa se dogovorijo o pogostosti obiskov gospodinje, njenem delu ter o drugih pogojih. Tudi o pris-pevku stranke za to storitev. 150 tolaijev na uro znaša, sto-	Slavka Mijoč
ritev pa plačajo le tisti, pri ' katerih povprečje na družinskega člana presega 40 tisočakov in tisti, ki za te namene že prejemajo priznan dodatek za tujo nego in pomoč.
9 gospodinj za trenutno 35 strank
Pomoč starim na domu za zdaj opravlja devet gospodinj, v pripravi pa imajo na centru še tri. Čeprav je njihovo delo enostavno, je vse prej kot lahko: čiščenje, pranje, likanje, nakupi, kuhanje po potrebi, prinašanje hrane - skratka gospodinjska dela,
kijih star človek ni sposoben opravljati več sam. "V precejšnji meri lahko s temi storitvami razbremenimo tudi svojce. Posebno pozornost namenjajo naše gospodinje družabništvu, kar jih na nek način ločuje od navadnih gospodinjskih pomočnic. Občutek za sočloveka, sploh starejšega, je tisto, kar tovrstna skupina pogreša. In nimamo malo takih primerov, kjer stiki med stranko in izvajalko pomoči na domu prerastejo v pristne, prijateljske vezi. Te se nadaljujejo tudi takrat, ki prekinejo delo pri uporabniku, ko ta odide za določen čas v bolnišnico ali morebiti v dom za varstvo odraslih," pojasnjuje socialna delavka Erika Novak.
To je nekaj najboljšega!
Teh besed si nista izmislili naši sogovornici niti avtorica tega zapisa. Izrekli sta jih Rezi in Greta, ki to pomoč prejemata. Rezije slepa že 29 let, živi pa z Otom, kije invalid na vozičku. Brez Nadine pomoči bi težko premagovala svoje težave. "Tako pa mi opere, pospravi, gre z mano po nakupih. Ja, res je enkratno. Lepo vas prosim, ne vzemite mi Nade," je moledovala, ko smo zapuščali njeno stanovanje. "Nimam besed za to, tako dobrodošla in cenjena je ta pomoč," nas je pozdravila Greta. "Ne znam si predstavljati, kako bi bilo z mano, če hi mi jo vzeli. Saj imam hčerko in vnukinjo, vendar ju ob njunih obveznostih ne morem nenehno obremenjevati še s svojimi težavami. Vesela sem, da mi Nada pospravi, pravzaprav še bolj vesela pa, če z mano "vasuje". Pogovor o vsakdanjih stvareh, težavah odtehta marsikaj. Boljšega se ne bi mogli
spomniti." Solzne oči so govorile o iskrenosti, o tem, koliko odtehtajo topla beseda, topel stisk roke, drobne pozornosti, ki so za nekatere velike, za druge majhne. Zato sploh ne preseneča že prej zapisano dejstvo, da je marsikatera gospodinja postala družinski član svojega varovanca(ke). Med njimi so se spletle tesne vezi, vezi zaupanja, prijateljstva in medsebojnega spoštovanja.
Vsaka prijava bo dobrodošla
Trenutno prejema pomoč na domu v občini Velenje 35 občanov. Največjih živi v Velenju, 9 v Šoštanju, 4 pa v Šmartnem
Erina Novak
Nekateri so srečni v domskem varstvu, drugi želijo jesen življenja preživeti v okolju, v katerem so rasli
ob Paki. 7 starejših občanov pa nanjo še čaka. "Dobrodošla bo vsaka prijava," sta v en glas povedali Erika in Slavka. Za vključitev v delo je potrebna IV. ali V. stopnja izobrazbe, nekaj izkušenj in dobra volja. "O načinu in vsebini dela se dogovorimo na prvih srečanjih, na sestankih vseh izvajalk, ki so dvakrat na mesec. Tam dobijo tudi največ informacij, odgovorov na težave oziroma vprašanja, kijih prinaša praksa. Morebitne stiske gospodinje in stranke sproti rešujemo. Enkrat na leto pa zanje skupaj z Zavodom za zaposlovanje Velenje organiziramo še seminar iz splošnega in strokovnega področja, potrebnega za tovrstno delo. Samo pohvaliva lahko dosedanje delo naših gospodinj."
Delo z ljudmi ni nikoli enostavno. Vsi imamo takšne in drugačne napake, slabe ali dobre dneve. Pri starostnikih pa je, vsaj na začetku, še ta težava, da težko sprejmejo pod svoj krov za uro, dve, tri (kakor se pač dogovorijo) tujega človeka.
Dobre izkušnje, vsemu navkljub negotova prihodnost
Kaj in kako s pomočjo starim na domu v prihodnje? Ob tem vprašanju sta Erika in Slavka samo skomignili z rameni, njuna mimika na obrazu pa ni napovedovala v zvezi s to dejavnostjo spodbudne prihodnosti. "Odgovora na zastavljeno vprašanje ne poznava. Ta dejavnost Centra za socialno delo Velenje poteka v okviru javnih del. Torej le določen čas. Veva pa, če vsa stvar preneha, bo treba poiskati rešitev bodisi v organizaciji zasebne dejavnosti ali znotraj centra. Sedaj je v gospodinjsko pomoč vključenih že toliko starih, da jih na cedilu enostavno ne moremo pustiti."
Čeprav dvom, negotova prihodnost črviči, jo za zdaj potiskajo v ozadje načrti. Ena od prvih zadev, ki jo nameravajo urediti na omenjenem centru v okviru dejavnosti pomoč starim na domu, bo dostava kosil na dom.
Kaj zapisati ob koncu? Le upanje, da družba starih občanov ne bo pustila na cedilu, ampak jim s to obliko pomoči pomagala pri lažjem preživljanju jeseni življenja.
■ (tp)
20. oktobra 1994
1* li
KM ČM 5
Izvirno velenjsko predstavitev so pohvalili tudi predsednik turistične zveze Slovenije Marjan Rožič in predsednik mariborskega izvršnega sveta Anton Rous
Velenje na "Gost Tur" v Mariboru
V gostišču pri Barbari je bilo domače in prijetno. Za to je poskrbela znana velenjska barmanka Anica Oblak
Turistični razcvet
Šaleške doline
' — ■■■--■■■ ■ :■■.. •:■■■ ' - - ■,-•■■■■ \ ■_■ ''■■i'' - ' ■ ____
M A ARi BOR - Na letošnjem uspešnem mednarodnem sejmu Gost Tur se je uspešno predstavila tudi občina Velenje. Njena predstavitev je bila izvirna, saj so na sejmišču postavili staro gostilno "Barbara" iz zbirke velenjskega gradu.
V gostilni se je nenehno nekaj dogajalo. Tu so svojo ponudbo predstavljali turistični in gostinski delavci iz občine Velenje. Izvršni svet pa je na novinarski konferenci predstavil turistično ponudbo Šaleške doline, še zlasti pa bogato začrtan razvoj.
Šaleška dolina naj bi se namreč spremenila v dolino turizma.
"Za to bo imela kmalu vse možnosti. Šoštanjska termoelektrarna je ob občinskem prazniku predala namenu zaprti krogotok tehnoloških voda in s tem prenehala onesnaževati jezera in reko Pako. Že konec leta bo začela poskusno obratovati odžve-pljevalna naprava četrtega bloka, dane pa so tudi že vse garancije, da bo stekla gradnja podobne naprave tudi na petem bloku." je med drugim dejal predsednik velenjske vlade Srečko Meh in dodal, da so s tem zagotovljeni tudi vsi pogoji za razcvet turizma v Šaleški dolini.
Velenjska vlada je že pripravila celo
vrsto projektov, mnogi so tudi že investicijsko podkrepljeni.
Donedavna neurejena degradirana področja, naj bi se spremenila v sodoben turistični center, ki bi se vlekel vse od jezer do graščine Turn, ki bi jo posodobili in spremenili v turistični objekt. Na tem področju je predvidena tudi izgradnja avtokampa, bungalovov, zaprto kopališče za 5000 kopalcev.....Pomembno vlogo bo imel v bodoči turistični ponudbi jahalni šport. Sedanjo čredo konjeniškega kluba Velenja naj bi s petnajstih povečali na petdeset konj. Dogovarjajo pa se tudi o možnosti izgradnje igrišča za golf. Sedanji jašek Škale bodo spremenili v rudarski muzej v naravni velikosti, predvidena pa je seveda tudi gradnja dodatnih športnih igriščih in turističnih objektov.
"Zmogljivosti turistične ponudbe, ki smo jo zastavili", je še poudaril Srečko Meh, "bi bile že v nekaj letih tolikšne, da bi lahko Velenje z okolico
sprejelo dnevno tudi deset tisoč gostov." Vsemu temu naj bi prilagodili tudi ostalo ponudbo Velenja, ki bi ga resnično spremenili v mesto priložnosti, to je tudi slogan, ki ga uporabljajo na promocijskem materialu, ki so ga izdali te dni.
In kako vidi Srečko Meh, predsednik velenjskega izvršnega sveta možnost finančne uresničitve tako bogato zastavljenega razvojnega programa?
"Oblikovali bi podjetja, v katere bi dali svoj vložek rudnik (zemljišče), občina (odpovedala bi se plačilu prispevkov), razpisali pa bi tudi delnice, tako da bi lahko v to dejavnost vlagali vsi, ki bi to želeli.
Na novinarski konferenci so predstavili tudi prve promocijske materiale, ki so plod dela Projektnega sveta, ki ga je imenoval izvršni svet velenjske občinske skupščine lani, vodi pa ga Alojz
Hudarin. "Že lani smo pristopili k izdelavi dolgoročnega razvojnega mar-ketinškega plana turizma v občini Velenje, ki je osnova trženju turističnega produkta občine Velenje. Prvi korak na tej poti je priprava in izdelava novih promocijskih materialov. To so med drugim turistična mapa, zgibanka, karta mesta Velenja, plakati, razglednice. Izvedli pa smo tudi več javnih razpisov, med drugim za foto posnetke in turistični slogan. Pripravljamo še projekt o turistično informativni in prometni signalizaciji mesta in turistično zanimivih krajev v Šaleški dolini." je opisal dosedanje delo projektnega sveta Alojz Hudarin.
Projektni svet pripravlja še marsikaj, med drugim program prireditev in pro-
gram sodelovanja na sejemskih prireditvah doma in na tujem. V mesecu septembru pa so se vključili tudi v prvo fazo postavitve računalniško podprtega turističnega informacijskega sistema Slovenije. V prihodnjih mesecih bodo pripravili še model organiziranosti turistične dejavnosti v občini, saj po besedah Alojza Hudarina, danes turistični proizvod še ni dokončno oblikovan. Seveda pa bodo pri vsem tem sodelovali z vsemi institucijami, ki so se že doslej vključevale v turistično in gostinsko ponudbo občine.
Načrtov je resnično veliko, vsi skupaj pa upamo, da bodo čim prej uresničeni.
Mira Zakošek, fotografije Stane UVovk
- '
Uspel večer ljudskih pevcev in godcev
ŠMARTNO OB PAKI - Nadvse uspel lanski večer ljudskih pevcev in godcev je tudi letos spodbudil člane folklorne skupine Oljka iz Šmartnega ob Paki za organizacijo drugega tovrstnega večera. Pripravili so ga minulo soboto v dvorani šmarškega kulturnega hrama.
Tudi tokrat niso "usekali" mimo. Nasprotno! Ljubitelji tovrstnega kulturnega snovanja so vnovič dodobra napolnili dvorano in si kar krepko ogreli dlani ob nastopih mladih talentov, izkušenih godcev in pevcev. Znova so toplo zaploskali kar mnogim nastopajočim, ki v življenju prej še niso stopili na oder. V 13 točkah so -sploh starejši obiskovalci -podoživljali dogodke iz koščka družabnega življenja na vasi, ki danes sameva še v kakšni zaprašeni stari skrinji. Po uri in pol petja, igranja ter plesanja se je v pravi zbor povsem ob koncu programa prelevila kar cela dvorana, in sicer v pesmi Mi Slovenci vinca ne prodamo.
Za vse tiste, ki si prireditve prejšnjo soboto niso ogledali, naj zapišemo, da priložnosti za prijeten večer še niso zamudili. Večer ljudskih pevcev in godcev bodo namreč šmarški folkloristi ponovili v nedeljo, 23. oktobra ob 16. uri, tudi tokrat na odru dvorane kulturnega doma v Šmartnem ob Paki.	m(tp)
Med tistimi, ki so bili na mariborskem sejmu Gost Tur še posebej opazni, je bila tudi Era iz Velenja. Kot je povedal njihov direktor Gvido Omladič, so predstavili predvsem svoje nove zastopniške programe; to je program pijač in mnoge živilske proizvode.
Erina predstavitev pa ni bila klasična. Pijače je na razstavnem prostoru mešal barman in jih mimoidočim ponujal v izvrstnih kombinacijah okusov in barv.
Seveda se je Era na mariborskem gostinsko turističnem sejmu nekajkrat predstavila tudi z degustacijami svoje letošnje zlate med-
Velenje ima turistično informacijski sistem
Projektni svet za razvoj turizma pri izvršnem svetu velenjske občinske skupščine gradi razvoj turizma tudi na računalniško podprtem informacijskem sistemu.
Prvi del postavitve tega sistema so uresničili konec prejšnjega meseca. Ta je sestavni del računalniško informacijskega slovenskega turističnega sistema, omogoča pa pretok vseh turističnih informacij. a
^ "Podarimo jim srečor
ŽALEC - Tako so naslovili solidarnostni koncert, ki ga je organiziralo tukajšnje društvo za pomoč duševno prizadetim. Koncert je bil v dvorani II. slovenskega tabora, na njem pa so pred polno dvorano sodelovali ansambli Robija Zupanca (na sliki), Cmok in Mira Klinca, Vinko Šimek, Irena Vrčkovnik, Duo Banana, citrar Karli Gradišnik, Savina Vybihal, Andreja Zakonšek, Miran Zad-nikar in Jože Grobler.
Koncert je zelo dobro uspel, in zadovoljni so bili poslušalci ter nastopajoči. V imenu društva se jim je zahvalil predsednik Rihard Kopušar. Zahvalil se je tudi občinstvu, ki se je vabilu številno odzvalo. Vsi nastopajoči so se odpovedali honorarju v korist duševno prizadetim v žalski občini.
6 NMČM	20. oktobra 1994
Kaj hoče Združena lista?
Ker smo v predvolilnem času, hoče napraviti na volilce dober vtis. Prav zato je velenjska vlada razrila pol Velenja, podrla vrsto dreves in uničila precej zelenic. Veijetno se nam obeta nova as-faltiranost našega mesta, saj se Združena lista nikakor ne namerava obnašati "zeleno", ampak še vedno "rdeče". Vso to škodo povzroča z našim skupnim denarjem in za svoje volilne potrebe! Ampak vrnimo se k "dopisovanju" med Slovensko ljudsko stranko in ZL.
V Slovenski ljudski stranki ne razumemo, da ZL zavrača dodatno razdeljevanje lastninskih certifikatov samo zato, ker ga sedaj predlaga Ljudska stranka. Zakaj se obnaša kot užaljeni otrok? Vsem bi nam moralo biti do tega, da bi družbeni kapital ostal v rokah slovenskih ljudi, da ga ne bi pokradli niti domači niti tuji tatovi. Ali je prav, da tako koristna pobuda propade samo zato, ker jo je predlagala Slovenska ljudska - torej konkurenčna - stranka?
Trditev, da ZL podpira denacionalizacijo, seveda ne drži. ZL dela vse, da bi vračanje nekoč odvzetega premoženja preprečila. Sicer pa bi bilo na-jpametneje vprašati same razlaščence. Ti bi bralcem Našega časa lahko razložili, kako vračajo premoženje v "rdečih" občinah, kot je velenjska.
Nadalje piše neznani član Združene liste, da so tudi oni za to, da se podržavi premoženje njihove nekoč privilegirane in edino dovoljene družbenopolitične organizacije. Ampak dodajajo - ne tisto premoženje, ki je bilo pridobljeno s članarino!
Sedaj bo treba članom ZLSD samo še "dokazati", da so si vse premoženje pridobili s članarino. V naši "pravni" državi jim to seveda ne bo težko.
Trditev, da je bila Zveza komunistov	Slovenije
prazaprav prav "uboga" in da od države ni dobivala nobenih sredstev, pa je seveda eden najboljših "hecov", kar jih je bilo slišati zadnje čase. Vsi vemo, da sta bili partija in država v komunizmu eno in isto. Naslednja trditev pa ni samo smešna. Mislim na tisti stavek, ko neznani pisec govori o zaslugah ZL za osamosvojitev. Ja, kaj pa je ta organizacija storila za našo osamosvojitev? Mogoče to, da so v svoji deklaraciji Temeljna listina, ki sojo napisali kot protiutež Demosovi Majniški deklaraciji, nedvoumno povedali, da želijo ostati v Jugoslaviji? Mogoče to, da so njihovi šefi tik pred začetkom vojne podpisovali nekake mirovne izjave, zadrževali ukaz, da se JLA ne sme izročiti orožja Teritorialne obrambe. Mogoče pa so svojo "slovenskost" pokazali takrat, ko so se enoglasno postavili na stran generala Aksentijeviča, poznejšega vojnega zločinca, in zahtevali odstop ministra Rajka Pirnata, ki je generalu Aksenti-jeviču v slovenski skupščini povedal, kar mu je šlo?
Edino, kar je ZKS resnično storila za Slovenijo, je bil odhod iz jugoslovanskega partijskega kongresa, pa še takrat so se nekateri člani slovenske partijske delegacije ob tem jokali.
ZLSD je bila cela desetletja stranka avantgarde in oblastnih,
direktorskih in tehnokratskih plasti (saj so ti MORALI biti člani partije), sedaj pa bi ji ustrezalo, da bi postala stranka delavcev. Rada bo nastopala kot zaščitnica brezposelnih, kljub temu da je vladna stranka in torej odgovorna za vse, kar ta vlada počenja z nami.
Nadvse samozavestno sprašuje potem neznani pisec iz vrste ZLSD, če vemo za kakšno afero, kjer naj bi prišlo do družbene škode in v katero bi bil vpleten kak viden član ZLSD.
Seveda vemo! Spomnimo se samo na Jožico Puhar! Pa menda ja ne mislite, da je morala iz vlade oditi zato, ker Drnovšku niso bile všeč njene noge? Seveda pa ji ne bodo ničesar dokazali. Prav nasprotno. Že kar takoj je bila nagrajena z mestom veleposlanice v Makedoniji.
Ampak tudi to je dokaz, da ne živimo v pravni državi. Po zaslugi vladnih strank Slovenija vse bolj tone v brezpravje, v nasilništvo, korupcijo, v obračunavanje z drugače mislečimi. Za vse to so odgovorni tovariši iz LDS in ZLSD, ki sestavljajo vlado in imajo večino v Državnem zboru.
Ampak mogoče še ni vse izgubljeno. V Slovenski ljudski stranki smo prepričani, da smo na pravi poti. In na tej bomo vztrajali. Nekoč bomo Slovenci vendarle zreli za demokracijo in pravo državo.
■ BortuKorun Slovenska ljydska stranka podružnica Šaleška dolina
Vsak ne more krojiti mesta Šoštanj
Gospodje iz Velenja, ki sedite na šoštanjski imovini, zavedajte se, da je Šoštanj od Šoštanjčanov. G. Meh kot predsednik izvršnega sveta, vprašam vas, kako ste mogli dati denar davkoplačevalcev v Šoštanj za glavni trg, ne da bi prej poklicali vse gradbene strukture, kot so: vodovod, elektrika, ptt, kabelska, kanalizacija in z enim zamahom naredili vse, kar se mora narediti, in to za polovico manj denarja. Seveda, tako so delali komunisti, od katerih ste se verjetno učili tudi vi. Ljudje, ki si s svojimi rokami služijo denar, tega verjetno ne počnejo. Po mojih ocenah je zaradi neor-ganziranega dela res pravi naslov v Našem času - Velenje je samo gradbišče. Govori se, da ureditveni načrt mesta Šoštanj, kije visel na občini Velenje in na samem trgu v Šoštanju, sedaj ne velja več.
Veljaki so to takoj spremenili, češ da tovarna usnja ne podre stare drvarnice, tovarna hoče verjetno zato kakšno odškodnino, občina se zgovaija, da nima denarja, da bi to drvarnico plačala in stvari se sučejo iz repa nazaj v rep. Velenje se verjetno smeje naši naivnosti, ker nismo dovolj odločni, in zavlačuje, kolikor časa se pač zavlačevati da. Mislim, da gospod Meh s svojimi pajdaši spada samo v občino Velenje, v Šoštanj zagotovo ne. Tudi ne morem verjeti, da je gospod Matjaž Natek kot predsednik KS Šoštanj dovolil in dal soglasje za razkopavanje trga, ne da se je prepričal o organiziranosti same izvedbe. Mislim, da tisti, ki delate načrtne napake za škodo šoštanjskega naroda,
dolgujete javno opravičilo, kakor sta se opravičila tudi sam Ribičič in Peterle in tiho odstopila. Ker dobivam od krajanov očitke zaradi zaprtja mestnega jedra, moram povedati, da nisem bil za zaprtje trga niti nisem predstavnik nikjer v KS Šoštanj, da bi lahko odločal, zato se narobe misleči krajani obrnite na prave ljudi, če jih sploh imamo.
■ Marjan Vrtačnik - Cigler
Adolfu
Štormanu,
predsedniku
Najprej se moram zahvaliti za izredno domiselno čestitko za rojstni dan, ki ste mi jo podali v tedniku Naš čas dne 13.10. Dovoljujem si podati le nekaj odgovorov na vaše velecenjene trditve, ki jih boste zagovarjali pred sodiščem, saj je moj odvetnik že vložil kazensko in odškodninsko tožbo, pa naj bo to kar famozni seštevek 300.000 plus 800.000 SIT.
Meni osebno se zdi, da imate vi kar dobro zaslombo pri t. i. režimu, saj vas niso pobarali glede groženj, ki ste jih izrekli meni in moji družini, pa tudi nikogar v Sloveniji ne poznam, ki bi imel tako malo opravka s sodišči, kot jih imate vi sami. Ob tem ne smemo pozabiti, da mnoge zadeve, ki vas bremenijo s strani organov za notranje zadeve, sodišče enostavno zavrže oziroma poskrbi, da jim zastara "rok trajanja".
Pa bodimo neposredni in konkretni, kot ste bili vi. Tudi v RZS (kakor druge politične stranke pred zadnjmi parlamentarnimi volitvami leta 92) ste dobili mojo ponudbo za poslovno sodelovanje. Vi, kot pismena stranka, niste odgovorili, tri stranke so se zahvalile, petim pa sem pomagal. Navkljub temu da mi dolgujejo 32.000 DEM, pa jih ne bom imenoval, čeprav so zadeve na sodišču.
Glede Rusinj pa tole. Nekaj časa so krožile govorice po Velenju, da sem homoseksualec, sedaj pa tole. Hvala vam, g. Štorman. Tudi če bi bile Rusinje, vas to ne bi čisto nič brigalo. Na vašo žalost zgodbica ne drži.
Tudi glede pijače je stvar drugačna. Za prodajanje imamo firmo Mega, ki smo jo mi ustanovili, zato ne potrebujemo takšnih poslov, kot jih navajate. NSZS je vzela pijačo in jo plačala, tisti gospod, ki pa je želel dvakrat dobiti 1.400.000,00 SIT (enkrat v gotovini, ker otroci nimajo kaj jesti - pustimo to, da ima avto za 50.000 DEM - drugič pa preko akcepta) namesto samo 1.400.000,00 SIT, kolikor je bil račun, se je pač uštel, navkljub silnim policijskim vezam in vežicam.
Podpisani nikoli nisem bil manager jugozvezdnikov^ kot navaja g. Štorman, je pa g. Štorman opravljal službo na teh prireditvah, saj je kot redar delal za g. Rajka D., znanega velenjskega poslovneža in tudi ustanovitelja RZS, ker pač g. Štorman ni tisti lider, ki bi znal ustanoviti stranko.
Četudi me bo. g. Zupan fizično napadel ali želel povoziti ali pa boste to morda kar vi, bi vam za konec želel zapisati tudi tole. Vljudno vam predlagam, da ne mešate mene v vaše posle, kot ste že želeli storiti, vsekakor
pa upam, da v bodoče ne bomo potrebovali plačevati žigov vnaprej, ker jih je neki Štorman iz Velenja pozabil plačati, kakor je neka RZS iz Velenja pozabila plačati prostor v stolpnici ene izmed medijskih hiš, pa je moral kar Gerlanc sam na svoji novinarski konferenci dokazovati, da RZS ni NSZS.
Slučajno vem, da ste mojster prepričevanja ljudi - tudi z grožnjami - pa tudi mojster ponarejanja (vsaj fotokopiranja), zato bom zadevo prepustil sodišču, vendar tokrat preko odvetnika in do konca. Po potrebi tudi na sodišču izven Velenja!
Mimogrede, čeprav nismo želeli takšnih alibijev, pokličite na OŠ Gustava Šiliha v Maribor, kjer se šolajo prizadeti otroci, pa vam bodo tudi oni pojasnili, kakor Gelanc in NSZS skrbita za svojo rit!
Vi pa raje plačajte posojila za zadnjo kampanjo.
■ Matjaž Gerlanc, predsednik NSZS -Nacional socialne zveze Slovenije
Učna ura Štormanu
Štorman, sram te naj bo, ko tolikokrat uporabljaš besedo Neslovenci ali prišleki, ne poveš pa, koliko znoja so ti Neslovenci pustili tvoji deželici, v kateri se ti počutiš tako močan in nam razkrivaš svoje lastnosti. Pojasni meni in Velenjčanom, v kateri osovraženi skupini sem jaz kot Neslovenec - Hrvat, pripadam kulturnemu in razgledanemu narodu! Kot Neslovenec sem za to slovensko državo naredil veliko dobrega. Vendar pa ne morem v nedogled prenašati tvoje nizkotnosti. Ti nosiš dvojno državljanstvo (nisi se odrekel onega drugega!?), jaz pa samo slovensko, samo zato, da ne bom izzival tvoje politične in splošne (ne)lastnosti. Moje domovine ni obiskoval klovn Žiri-novski, tvojo ali najino pa je. To nas mora bolj skrbeti kot pa delavci prišleki. Kaj še ne veš, da
gospodarska požrešnost prinaša socialne probleme? Sicer pa, koliko svojega prostega časa sem posvetil tvoji domovini, zapomni si, NAJINI. To je merilo lojalnosti in pripadnost civilizaciji ali sredini. Statistika pa naj pove, kateri sloji jim delajo največ težav. Štorman, povej, kam grem jaz na grob staršev ob dnevu mrtvih, kam pa bodo šli moj otroci obiskoval moj grob? Kaj ti še ni znano, da se otroci iz mešanih zakonov imajo za Slovence, po genih pa ni tako. Neorganiziranost prišlekov pa je dobrodošla za sivo asimilacijo. kako to, da tebe ali Slovencev ne moti, da se v javnosti in politiki prišleki ne oglašajo toliko, kot jim pripada po storilnosti v slovenskem gospodarstvu? Je to kaj v zvezi z demokracijo? Razočaranje nad tvojo politiko poznam, nerazumljivi pa so mi drugi možje, žal jih ne morem imenovati kulturni politiki. Kolikšen ustvaijalni ali ekonomski delež so temu mestu dali prišleki, pozanimaj se. Smo sposobni, smo delovni, smo pošten narod. Mnoge športne kolajne so temu mestu priborili prišleki, v boju proti svojemu narodu. Komu smo torej lojalni? V političnih strankah pa nas ne najdeš! Avtobusi so prihajali v moj rojstni kraj, nabirali delavce in jih odvažali v svoja podjetja v Slovenijo na delo. Vsak delavec
ustvarja višek dela, ki ga obdrži delodajalec in ga obrača. Tvoja razgledanost in tvoja politika ti ne dovolita vpogleda v to skrivnostno formulo. Si kdaj slišal, da sem kot delavec v lastni firmi, v Sloveniji (!), samo za prenočišče, v udarniško grajenem samskem domu, plačeval cca 60 % mesečne KV plače!? Štorman, to je politika! Mi (?) po tvoje dobimo vse v Sloveniji. Podjetniki že vedo, zakaj delajo tako, koga bolj potrebujejo, tebe ali nas. Ti pa pridi k meni na učno uro, ker si je presneto potreben, pa boš spoznal, koliko te bom lahko naučil. Učil te bom tvojo zgodovino, morda političnost, tvojo kulturo, razkazal ti bom tvoj domovino. Predvolilne točke pa ne dobiš pri meni. Pred volitvami pa, pokažite, politiki več znanja. Šaleški simbol, ostanki gradu Šalek, tehnično in delovno obnavljajo delavci, morda kar 80%. Kot delovni ljudje Velenja tudi mi prispevamo ta sredstva. Šalek pa bo ostal, ko Štormana in mene več ne bo. Sedaj me še lahko najdeš v sosednjem bloku B, kjer sem že polnih osem let in tam pridno garam. Saj veš, kje je to.
■ Velenjski KEOPS, Dragutin Saparič
Spominska slovesnost na Creti
Združenji borcev NOV žalske in mozirske občine sta v soboto pripravili srečanje borcev in občanov na Creti na Do-brovljah. Srečanje, ki je tradicionalno, je posvečeno spominu prve frontalne bitke slovenskih partizanov z okupatoijem oktobra 1941. Na Čreti se je v sobotp zbralo več sto borcev, aktivistov in krajanov, tudi mladih je bilo veliko, ki jih je pozdravil predsednik žalske borčevske organizacije Janko Cvikl, osrednji govor pa je imel dr. Janez Zupanec, poslanec v državnem zboru. Med drugim je poudaril pomen te bitke ter pomen ohranjanja spomina na dogodke iz NOB, čeprav bi nekateri radi ta spomin izbrisali. Navzoče je pozdravil tudi Ivo Zupane, prvoborec in udeleženec bitke na Čreti. Kulturni program so pripravili učenci OŠ Braslovče in braslovški pevci.
Klub staršev in učiteljev OŠ Mozirje
»»»»•»»»»•»»•»»»»»»••»■»•»••»"»»»»»■»»»»••»•»o«««
Čudovito jesensko srečanje družin
MOZIRJE, 15.oktobra - Ob Savinjskem gaju v Mozirju in daleč naokrog v čudovito obarvani in s soncem obsijani naravi je bilo v soboto resnično lepo. Za posebno doživetje so poskrbeli učenci, starši in učitelji 7.in 8.razredov mozirske osemletke. Starše in učitelje sicer združuje klub, v soboto pa so jih presenetili še otroci in obenem seveda učenci. Pobudo so dali učitelji, starši z obema rokama sprejeli, svoj delež so prispevali nadebudneži in družinski pohod, posvečen tudi letu družine, je uspel kot bi si lahko samo želeli.
Dobre volje so se zbrali ob lO.uri in v treh smereh krenili na pohod v lepo naravo. Veseli predvsem dejstvo, da so na tokratno druženje prišle družine, ki običajno nimajo časa ali si ga preprosto ne znajo odščipniti od prenapetega vsakdanjika. In to pomeni veliko, največ
pravzaprav. Učitek v naravi seveda ni bil kar tako. Na vsaki od treh poti so bile skrite po tri hiške in v njih shranjene zlate misli o družini. Živahnosti in srčnosti učencev pri iskanju hišk ni treba posebej opisovati, misli pa so ob srečanju na koncu pohoda prebrali starši -in vsi so bili navdušeni, srečni, veseli...
Veseli, ker se tako redko srečajo, zadovoljni, ker so jih presenetili učenci z zvrhano mero iznajdljivosti in sposobnosti. Poskrbeli so za pijačo in jedačo, za športne in družabne igre, za vedre zvoke, k igranju so pritegnili tudi bivše učence mozirske šole, skratka bilo je lepo in naj bo še večkrat.
Imelo pa je to srečanje posebno draž in širši pomen. Osnovna šola Moziije je namreč vključena v mednarodno sodelovanje v okviru projekta Alpe - Jadran in njeni predstavniki so lani že obiskali avstrijsko mesto Empersdorf v
bližini Gradca. V soboto so jim družine iz tega mesta vrnile obisk in to je bila enkratna prilika za navezavo tesnejših stikov med učitelji, starši in učenci, med šolama in med obema krajema. Zelo sorodna sta si oba kraja, zelo sorodni njuni prebivalci, kar so "dokazali" s številnimi novimi prijateljskimi vezmi, z "učenjem" nemškega in slovenskega jezika; gostje so bili navdušeni nad prireditvijo, navdušeni nad dolino, ki so jo večinoma prvič spoznali, kolikor jo je pač bilo mogoče v kratkem času bivanja. Ob tem sta predsednik mozirskega izvršnega sveta in župan Empersdorfa družno sklenila, da bosta oba kraja navezala tudi drugačne vezi, kar bo z novo in manjšo občino Moziije toliko lažje, od tega pa si lahko precej obeta tudi vsa Zgornja Savinjska dolina.
■ JP
Šmartno ob Dreti
Lepi dosežki za praznik
Šaleška planinska pot
Prebivalci Šmartnega ob Dreti so se lani edini med desetimi krajevnimi skupnostmi v Zgornji Savinjski dolini izrekli za krajevni samoprispevek. Pravilnost te odločitve se v obdobju po referendumu vidi na mnogih krajih, saj referendumski program pridno uresničujejo v skladu s sprejetim načrtom, pa tudi z vstopom v novo lokalno samoupravo, priključili so se bodoči občini Nazarje, bodo imeli nekoliko manj začetnih težav. Sredstev seveda ni na pretek,
jih pa pametno vlagajo in seveda plemenitijo s svojim delom.
Največji lanski uspeh, že kar podvig, je bila posodobljena cesta od Šmartnega do Lipe, to pomeni lažjo povezavo z Vranskim, letos pa so se lotili nekaj na prvi pogled manjših, pa vendarle pomembnih nalog, ki vsaka po svoje prispeva k lepšemu vsakdanjiku. Tako so obnovili preko 300 metrov vodovoda, uredili pokopališče in mu dodali tlakovano pot, postavili nov most preko potoka Voložnica
in uredili precej vodotokov. V tem obdobju prenavljajo notranjost gasilskega doma, v katerem bo dobila svoje prostore tudi krajevna skupnost. S preobrazbo lokalne samouprave je z delitvijo naselja Homec - Brdo "nastal" zaselek Brdo, ki je ostal v Šmartnem ob Dreti (Homec sodi k Rečici ob Savinji); krajani sicer še nimajo novih hišnih številk, a jih to ne moti preveč, bolj pomembno je, da so izpolnili svoje želje in načrte.
Svoje uspehe bodo obeležili v soboto, 22.oktobra, ko bodo slavili praznik svoje krajevne skupnosti. Razlog za praznovanje bo letos še nekoliko večji, saj mineva okroglih 50 let od požiga Šmartnega in sosednjega Vo-loga. V večnamenskem prostoru tamkajšnje osnovne šole bodo slavje pričeli ob 15.uri, ga nadaljevali z veselim in prazničnim druženjem, vse skupaj pa združili s srečanjem in pogostitvijo ostarelih krajanov.	■ Jp
i Delali smo z veseljem
Pozdrav tetki jeseni
V Letušu je Društvo prijateljev mladine počastilo 30-letnico svojega delovanja tudi s kostanjevim piknikom za najmlajše. Na igrišču pri Kulturnem domu so se zbrali otroci s starši. Lepo sobotno popoldne so preživeli ob pečenem kostanju, slastnih palačinkah (na sliki pri peki le-teh) in drugih dobrotah, ki so jih zalivali s sladkim jabolčnikom. Ob tem so se šli sku-
paj s starši razne igrice, tekmovanja - skratka, bilo je zabavno, tako da je popoldan kar prehitro minil in se prevesil v večer. Da je bilo popoldne tako prijetno, sta imeli veliko zaslug tudi Zora Dobnik, ki je že vseh trideset let tajnica društva, in Zdenka Žer-doner, ki je predsednica društva. Treba pa je pohvaliti tudi vzgojiteljice in učiteljice ter starše.
Peka palačink na kostanjevem pikniku v Letušu
l Ivan Arzenšek:	■
; "Brez kulture je i i življenje prazno"
Tako menijo tišti, ki se s kulturno dejavnostjo ukvarjajo . ■ poklicno ali amatersko, številni drugi pa, ki se na tak način ne
■	udejstvujejo, pa'to praznino začutijo šele takrat, ko kulturna J dejavnost zamre. Ivan Arzenšek, sicer kaplan v Petrovčah, je
■	predsednik tukajšnjega kulturnega društva. Njemu smo zastavili
■	vprašanje, kaj je kultura. Svoj pogled je opisal takole:
"Kultura nasploh je sre-	'
■	čanje človeka s prirodo, je ne-
■	kaj, kar oblikuje življenjski
i prostor. Poznamo pa kulturo v ^EF
■	ožjem smislu. Sem spadajo vse ^H	___ fS
■	vede, ki se neposredno ukvar-
\ jajo s človekom. To so tehnika, ^H ""	JM;
■	ekonomija, etika, religija, poli- ^^ft ^
■	tika, posebno pa vse vrste a umetnosti, ki jim je smisel in
■	cilj človek. Ob lepi pesmi, sliki	^^L^fK^^B
■	ali melodiji se prebudi v člo-
[ veku tisto, kar je v njem naj-	*	'
■	žlahtnejšega. Zato lahko re-
■	čem, da je kultura vse tisto, kar " človeka osvešča, plemeniti in m mu pomaga, da obvladuje svo-
■	je naravne nagone. Kultura ima
J tudi družbeno vlogo. Od razvoja kulture je odvisen naš narodni
■	obstoj. V njem se naš narod afirmira in dokazuje. Zato mislim,
■	da je treba razvijati tako profesionalno kot amatersko kulturo. J V primeru ljubiteljske ali amaterske kulture gre za čas in
■	odrekanje zaradi duhovne obogatitve človeka. Iz amaterske
■	kulture prihajajo poklicni kulturniki. Amaterska kultura spodbuja J prijateljstvo in pristne odnose med ljudmi ter goji čut za lepoto
■	v. človeku. Vodilo ljubiteljske kulture je: iskati lepo, dobro,
■	.resnično in plemenito. Del tega odkrivamo ob lepem petju, ob J branju dobre knjige ali ob spremljanju gledališke predstave."
■	O kulturi v Petrovčah paje dejal: "Pred dvema letoma, ko sem
■	prevzel to dolžnost, sta delovali dve sekciji, in sicer moški pevski | zbor in krajevna knjižnica. Od lani deluje še mešani pevski zbor,
■	obuditi pa nameravamo gledališko dejavnost. Naše društvo dobro
■	sodeluje z Osnovno šolo Petrovče. Seveda pa tudi nas tarejo J finančne težave, tak8 da na področju kulture ne moremo storiti
■	toliko, kot bi radi. Dvorana v Zadružnem domu je slabo oprem-
■	ljena, lani nam je uspelo kupiti dvesto stolov. Sredstva za ta J nakup smo zbrali na več koncertih obeh zborov, pripravili smo
■	kulturni večer s prof. Orožnovo na temo Novo Celje in Fani
■	Hausmann, večer z Milošem Mikelnom in prof. Ljerko Godicilj. j Pri nas so nastopili kulturniki iz Tabora z vdovo Rošplinko in
■	Radiom Slovenija s kvizom Quo vadiš. Več koncertov je bilo
■	tudi v cerkvi, in sicer je pel mešani pevski zbor Pro musica iz Jj Maribora, mešani pevski zbor Mavrica iz Srednje vasi pri
■	Kamniku in koncert domačega mešanega pevskega zbora-in
■	zbora Kovinotehne. Pri nas so gostovali tudi Kamniški koledniki, j pa še druge prireditve smo imeli. Glede na možnosti mislim, da
■	je bilo kulturno življenje v Petrovčah v zadnjem letu pestro in " dovolj bogato. Seveda pa si želimo še več."
Kdaj pravi most?
i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i
"r
Poletja ujma je, kot so takrat poročali časopisi, med drugim porušila več kot deset mostov v KS Tabor in Vransko. Med njjmi je bil tudi most čez Konjščico v Taboru - na cesti proti Miklavžu. Nekatere so doslej že obnovili, ta paje še vedno usposobljen samo zasilno, tako da komaj služi svojemu namenu. Ker je v strugi ostalo precej od prejšnjega porušenega mostu, se ob vsakem nalivu voda razlije čez rob struge in vedno poplavlja. Bolj kot to pa bode v oči "varnost", ki jo most nudi uporabnikom. Narejen je iz nekaj plohov in je brez ograje, kar je posebno, kadar je mokro in ko bo spolzko, zelo nevarno. Na srečo doslej še nihče ni zdrknil v potok, toda čakati na to je nesmiselno. Kot pravi bližnja soseda, Cilka Bukavec, si krajani želijo, da bi se tudi za njihov most našel denar, tako da potok ne bi več poplavljal in da bi varno hodili in se vozili čezenj.
Pozor luknja" v Škalskem jezeru
Vzrok za nastanek "luknje" je izlov kapitalnejšega primerka belega amurja. Pred nedavnim je članu naše ribiške družine iz Velenja T.I.-ju "zagrizel" beli amur. Na Ignacevo veliko veselje in veselje poznavalcev te ribje vrste (predvsem tistih, ki si že lep čas prizadevamo izloviti čim več primerkov belega
h<inH on in ribic.	gJj^fl ^^^ fp^^jjl^^^ >
Amur se je ponašal s	^
Naj omenimo, da je	1
beli amor poredko,	M^T	-.1V	|
in travo (pravi vegetarijanec), to pa so pred leti v škalsko jezero vloženi amuiji, že davno "pokosili". Krapom sedaj trave primanjkuje, jo pa nujno potrebujejo za svoj naravni razvoj. Vsled pomanjkanja trave se sedaj njihova "intimna srečanja" v času drstenja zelo klaverno končajo. Zato smo ob vsakem izlovu "te mašine" zelo veseli, posebej seveda ribič, ki mu uspe prevarati sicer velikega izbirčneža pri hrani (ta je bil navdušen nad koruzo...) Koruzniki, pozor, bodite previdni, če ste vegetarijanci. Koruze nikar, da vas ne spravijo na suho...!	■ Za ribiško družino PUBI
Nedolgo nazaj so se v Mehovi gostilni v Završah - pri "Le-genski bajti", kakor se domačije drži starodavno ime, zbrali planinci in s krajšim kulturnim programom počastili 20-letnico Šaleške planinske poti, speljane po obronkih Šaleške doline. Do danes jo je prehodilo skoraj 2000 planincev in ljubiteljev narave. Med gostije bil tudi predsednik IS SO Velenje Srečko Meh. Tudi dolgoletni član komisije za vzgojo in izobraževanje in član komisije za poti pri PZS in dolgoletni vzgojitelj markacistov in naravovarstvenikov Božo Jordan si je vzel čas in prišel na proslavo, poleg njega pa tudi Martin Avbreht, predsednik MDO, in Franc Ježovnik, dolgoletni planinski funkcionar pri PD Zbukovica. Daje proslava dobila svečan pečat, so se zelo potrudili pevci kvarteta "Mavrica", glasbeniki in mladi recitatorji iz Osnovne šole Mihe Pintaija Toleda, vsi pod taktirko prizadevnih mentoric Magde Žisti in Anice Podlesnik. Predsednica velenjskih planincev Irena Brložnik seje v pozdravnem govoru med drugim zahvalila vsem tistim planincem, ki so vsak trenutek pripravljeni pomagati. Sicer pa prisluhnimo, kaj so ob tej priložnosti povedali tisti, ki so to pot pred več kot dvajsteimi leti pripravili.
Stane Jamnikar: "Poleg slovenske planinske poti, ki še danes velja za najtežjo in tudi najlepšo, je bilo proti koncu šestdesetih let po Sloveniji razpredenih že precej podobnih. Tako sojo na primer imeli že Zasavci, pa Korošci in Savinjčani in še bi lahko našteval. Verjetno nas je prav to vzpodbudilo, da smo tudi v Velenju oziroma v Šaleški dolini pričeli razmišljati v tej smeri. Posebno veliko pobud je prišlo iz osnovnih šol. Mislim, da je 1972. leta padla odločitev, da okrog Šaleške doline speljemo planinsko pot. Ker sem precej dobro poznal okolico naše doline, sem
nekako prevzel to nalogo. Okrog sebe sem zbral nekaj planincev, ki so bili pripravljeni na to zahtevno nalogo. Tistemu, ki se ni nikdar ukvaijal s podobnim delom, je težko povedati, koliko časa in truda, da o stroških sploh ne govorimo, je potrebno za pripravo takšne poti. Posebno če hočeš, da to ni navadna sprehajalna steza, ki jo je moč premeriti v enem dnevu. Ko se danes ozrem nazaj, mi ni žal, da smo toliko truda vložili v to delo in da sva z mojo življenjsko spremljevalko Julijano toliko let skrbela za njeno vzdrževanje. Skoraj ne morem veijeti, daje minilo že dvajset let."
Franček Ojsteršek: "Kot je že Stane povedal, so nas planinske poti, ki so nastajale širom po Sloveniji, pripeljale do odločitve, da tudi velenjski planinci poskušamo narediti podobno pot, ki bo speljana okrog Šaleške doline. Pri tem delu nas je vodila misel, speljati traso poti tako, da bo kar najbolj približala kraje in njihove zanimivosti predvsem šolski mladini, pa tudi vsem tistim, ki bodo želeli spoznati svet okrog Šaleške doline. Menim, da so bili takrat najlepši časi za planince, čeprav smo se morali velikokrat opreti na lastno iznajdljivost in se pošteno potruditi, če smo hoteli posamezno stvar izpeljati do konca. Spominjam se, da sva imela s Stanetom tisto dopoldne pred otvoritvijo naše poti samo kladivo in pest žebljev, pa sva vseeno do svečanosti zbila skupaj lep oder. Bili smo dvajset let mlajši in delali smo z veseljem. Pa tudi časa je bilo nekako več kot danes."
Andrej Kuzman: "Če povem po pravici, sem med ustvarjalce šaleške poti zašel povsem slučajno oziroma na svojo željo. Kot svežemu priseljencu so mi bili ti kraji popolnoma tuji. Da bi jih kar najbolje spoznal, sem se z veseljem pridružil Danici
Ževart, ki je takrat na terenu	^g^MHBt
pripravljala gradivo za vodnik.
Pozneje pa sem sodeloval pri	fli ^mm^^^J
vseh delih. Table, ki so na vseh	*
kontrolnih točkah, sva z ženo ^ M C-iv*1	^
na zelo preprost način naredila ** % : j^flHp kar doma, pa je večina od teh g m^^gMt vzdržala do danes. Kolikokrat U	J*
sem pot prehodil, ne vem,
vendar se vsakič, ko stopam po ^jj^M^-JafV^^t^ njej, rad spomnim tistih dni, ko	^flB *
smo jo snovali. Danes vem, da ki	T | jjji
so bili takrat zares lepi časi." __ Tako" so o nastanku te planinske poti povedali naši sogovorniki. Zaradi prostorske stiske je to samo delček njihovih spominov. Še veliko tega je ostalo zapisanega v beležnici in posnetega na filmskem traku. Tukaj so tudi vsi tisti, ki so kakorkoli sodelovali pri tem, mirne duše rečeno plemenitem delu. Med njimi sta prav gotovo Danica Ževart avtorica vodnika, kije veijetno od vseh sodelujočih vložila največ truda in časa, pa Maijan Vodušek, ki je s svojo umetniško roko ustvaril čudovite perorisbe, ki bogatijo vodnik "Šaleška planinska pot.
I I I I I
L
M. H
t


I
L
Prireditve Kulturnega centra "Ivan Napotnik" Velenje
PRVI KONCERT ZA ZLATI ABONMA
V	četrtek, 20. oktobra bodo udeleženci karavane Zlatega abonmaja odpotovali v Ljubljano na prvi koncert iz serije Zlatega abonmaja. Program:
-	ob 16.30 odhod avtobusa izpred avtobusne postaje v Velenju
-	po prihodu v Ljubljano ogled prenovljene zbirke v Slovenskem narodnem muzeju: Zgodovina slovenskega naroda - od pa-leolitika do Marije Terezije
-	ob 20.30 koncert KRONOS KVARTET, ZDA
Cena prevoza z malico 1.000 SIT. Dodatne prijave so še možne, vendar je cena aranžmana 3.000 SIT.
GOSPODIČNA JULIJA ZA MLADINO
V	torek, 25. oktobra ob 17.00, bo v dvorani doma kulture v Velenju predstava Mladinskega gledališča iz Ljubljane: GOSPODIČNA JULIJA.
"Če moja žaloigra napravi na marsikoga žalosten vtis, so si ti sami krivi. Če bi bili močni kakor prvi francoski revolucionarji bi prav gotovo napravilo nanje dober in prijeten vtis, kot če bi videli v državnem gozdu jaso, rešeno trhlih prestarih dreves, ki so bila predolgo napoti drugim, saj imajo ta ravno tako pravico, da rastejo svojo dobo, nekakšen občutek olajšanja, kakor ga ima človek, ki vidi, da je umrl kdo, ki je bil neozdravljivo bolan."
(August Strindberg: Uvod h Gospodični Juliji)
V	tej Strindbergovi naturalistični tragediji igrajo: Nataša Barbara Gračner, Pavle Ravnohrib in Maruša Oblak. Režija: Eduard Miler.
Predstava je za mladinski abonma, kije v celoti razprodan!
I I I I I I I I I I I I I
J
Število abonentov preseglo vsa pričakovanja!
Velenje - V petek zvečer je bila v Domu kulture Velenje prva gledališka predstava v letošnji sezoni. Gostovalo je SMG iz Ljubljane z dramo SUSN. Pripravili so dve predstavi, saj so morali v KC Ivana Napotnika, zaradi velikega zanimanja za gledališke abonmaje razpisati kar dva; belega in rumenega. Nič manjše pa ni bilo zanimanje za druge razpisane abonmaje.
Tako veliko zanimanje za nakup abonmajev je razveseljiva novost, saj v KC Ivana Napotnika tega do sedaj ne pomnijo. Vzrokov je verjetno več, med njimi paje prav gotovo zanimiva lanska gledališka sezona. Tako so letos prodali kar 307 belih in 292 rumenih gledaliških abonmajev. Razprodana sta tudi mladinski in zlati abonma. Do prve predstave za Pi-kin abonma, ko bo 26. novembra otroke razveselila Žogica Marogica, te še vpisujejo. Do sedaj so jih prodali že 118, kar je prav tako rekordno število.	■ bš
5. družinski večer z družino Stuhec
• IIIIKKItlKtliiKliKaili
Kristijan ima klavir rajši kot čokolado
Zgodilo se je... 20. vinotoka
LETA 1898
Med številnimi "koristnimi" nasveti, ki so jih radi objavljali v Slovenskem narodu, smo našli tudi naslednjega z naslovom "Kolesarjenje kvari noge".
"Neki strokovni čevljarski časopis konstatuje, da postanejo stopala vsled kolesarjenja daljša in širša. Tekom jedne sezone se razširi noga tako, da so čevlji premajhni. Izdelovatelji damskih čevljev opažajo, da je treba čim dalje več čevljev višjih številk. Kolesarke dobivajo torej grde noge, ako se vozijo preveč."
Torej, drage "kolesarice", pazite, da ne boste preveč kolesarile, saj se vam lahko zgodi, da bodo vaše noge postale preširoke in s tem morda celo grde. To pa je lahko za marsikatero žensko prava katastrofa.
LETA 1958
"Neurje v Šaleški dolini" je naslov članka v mariborskem Večeru: "V četrtek zvečer je tudi v Šaleški dolini divjala nevihta s poletnim bliskanjem in grmenjem. Strela je vžgala gospodarsko poslopje pod Kožljem pri Velenju. Živino so rešili. Gasilci so bili kmalu na kraju požara. Naslednje jutro je padla prva rahla slana, ker se je ozračje močno ohladilo."
V dneh, ko pišem ta prispevek, je okoliške hribe že pobelil prvi sneg, gozd se je čudovito jesensko obarval in tudi precej ohladilo se je. Bliža se torej zima in z njo dolgi zimski večeri, ki znajo včasih biti tako dolgi, a hkrati tudi tako prijetno topli in zanimivi. Le v pravi družbi je treba biti, pa je zagotovo tako!
LETA 1961
"Skupina frankfurtske televizije v Velenju. - Velenje je obiskala skupina radiotelevizije iz Frankfurta iz Zapadne Nemčije. Najprej je snemala zasedanje delavskega sveta v rudniku Velenje, naslednji dan pa Novo Velenje. Skupina pripravlja več kratkih filmov o Jugoslaviji in njenem razvoju za zahodnonemško televizijo." /Večer, št. 245, Maribor 20. 10. 1961/
Včasih so naše mesto obiskovale razne domače in tuje televizijske, radijske in časopisne ekipe. Danes je žal nekoliko drugače, saj se mora zgoditi kaj prav neverjetnega (ampak zares neverjetnega), da nas obišče naša slovenska televizija, kaj šele katera druga!
Vsem bralcem Našega časa, ki v teh dneh praznujejo osebni, družinski ali morda celo občinski ali krajevni praznik, pa želim vse najlepše.	■ Damijan Kljajič
Tugomir Šušnik je svoje delo predstavil sam

^ ^ ^ ^
Likovne in verbalne izpovedi atipičnega slikarja
Velenje - V petek zvečer so v Galeriji Kulturnega Centra Ivana Napotnika odprli razstavo slik slikarja mlajše, moderne generacije, rojene v dobi abstraktnega. Tugo Šušnik iz nje ves čas vleče nove forme izražanja. Razstavo, ki sojo postavili v sodelovanju z Gorenjskim muzejem iz Kranja, si lahko ogledate do 9. novembra.
Vabilu na otvoritev, ki je bila res svojstveno doživetje, seje odzvala tudi velika množica mladih ljubiteljev umetnosti. Svojstveno doživetje je bila zato, ker je po kratkem uvodu Milene Koren -Božiček svoje delo predstavil slikar sam in zato, ker so tovrstne razstave v Velenju bolj redke, zato pa toliko bolj pohvalne.
Tugo Šušnik je diplomiral na ALU v Ljubljani, svoje znanje pa je dopolnjeval na postiplomskem študiju v New Yorku. Letno izdela od 30 do 50 slik, za njim je ogromno samostojnih razstav po vsem svetu, sodeloval je tudi s skupino Irvvin, s serijo "Štirje letni časi", v Velenju pa se predstavlja
Tugo Šušnik med razlago svojega dela, življenja In življenjskih nazorov.
z opusom, ki je nastal v zadnjih dveh letih.
Svoje delo, v preteklosti in sedanjosti, nam je med kratkim klepetom takole predstavil: "Delal sem že vse sorte stvari. Nisem slikar, ki bi v nekem slogu enotno hotel opisati 25 let dela. Zelo sem se trudil biti drugačen, si
postaviti nove naloge, da se vedno postavim v novo krizno situacijo in iz njih se moram vedno najti. Sem atipičen slikar, imam projekte, ki trajajo po dve, tri leta, potem to zavestno opustim.
Zato, ker se mi zdi, da se stvar desublimira, zgubi svojo potencialno moč, če se preveč ponavlja. Moja dela so predvsem boj z repeticijo, z nekim nepremišljenim ponavljanjem dejanja iz leta v leto. Vse sorte stvari sem že poskusil; barve, nebarve, reliefe, pravokotne slike, uporabljati okvirje, plastike. Kar koli je bilo novega, karkoli mi je padlo v glavo, sem vedno poskusil.
Formati nekaterih slik na tej razstavi so veliki, ker so nastajali v času moje osebne krize, skoraj s fizično silo. V zadnjem obdobju sem zavestno šel v sistematično zmanjševanje formata. Nebogljenost, ki sem jo čutil pred velikim formatom, sem skušal čim bolj strniti, skoncentrirati. Sedaj imam celo seeijo, v kateri je vsak format manjši, drugo leto bodo že čisto miniaturni. V sebi tako doživljam nasprotja."
■ bš
Večer z družino Štuhec Je bil drugačen že zaradi malega junaka,
nadarjenega pianista Kristijana
Še en iz niza družinskih večerov, ki jih v Kulturnem centru Ivana Napotnika Velenje prirejajo ob letu družine, je mimo. Morda je bil večer z družino Štuhec nekaj posebnega zato, ker je bil glavni junak komaj 8 letni Kristijan. Spet seje pokazalo, kako pristni in resnicoljubni so otroci, pa naj bodo še tako nadarjeni, kar Kristijan prav gotovo je. S svojimi na trenutke čisto otročjimi, na trenutke zelo resnimi izjavami, ki jih ne bi pripisali osemletniku, je prav zabaval in izvabljal smeh in navdušenje med obiskovalci.
'Pri Štuhcovih v Ljubljani je klavir del opreme vsake sobe. Je potem kaj Čudnega, da je Kristijan zaljubljen vanj? Celo raje ga ima kot lešnikovo čokolado, le včasih ne vadi preveč rad. To in še marsikaj je povedal v klepetu z Zlatko Jambrovič-Koprivec, svoje znanje pa je dokazal tudi z ubranim igranjem klavirja, večinoma dedkovih stvaritev, ki jih ima najraje. Če se je zdelo, da je pripovedovanje njegove mame Barbare napihnjeno, ko je pripovedovala o Kristjanovem absolutnem posluhu, ki ga je pokazal že pri treh letih, so se dvomi razblinili pri majhnem preizkusu. Uganil je prav vse zaigrane tone. Kristijan je pripovedoval o šoli, prijateljih, babici in dedku, mama o njem, dedek Igor pa o celi družini in njihovi povezanosti z glasbo. Skupaj so ustvarili prijeten večer, ki ga je Kristijanovo igranje klavirja lepo popestrilo.
■ Bojana Špegei
Slovenj Gradec
Linhartovo srečanje podeželskih gledališč
Z KO Slovenj Gradec bo 22. in 29. oktobra gostitelj VII. Linhartovega srečanja podeželskih gledališč. V zadnjih dveh oktobrskih sobotah se bo v kulturnih domovih Slovenj Gradca, Mislinje in Podgoija predstavilo šestnajst gledaliških skupin, od teh kar tri iz koroških občin. To so gledališke skupine iz Mislinje, Kotelj in Leš. Srečanje na državni ravni v Slovenj Gradcu je prav gotovo priznanje kulturnim delavcem na amaterskih odrih v koroških občinah in prijetna poživitev na pragu kulturne sezone 1994/1995.
Marsikje gledališkemu amaterizmu pojema sapa ob skromni finančni podpori, slabih in neurejenih materialnih pogojih ter večji angažiranosti vsakega posameznika za vsakdanji kruh. Ob nekritičnem oblikovanju in sprejemanju vrednosti tržne družbe kar prehitro pozabljamo, da je prav kultura tista katalitična sol slovenskega naroda, ki je ohranjala prvobitnost duše slovenstva skozi stoletja.
S ponosom lahko trdimo, da v kulturi in umetnosti slovenska država ne živi šele od leta 1990, ampak stoletja, tisočletja prej, zahvaljujoč tudi, če ne že kar predvsem, žlahtnemu amaterizmu. Bog daj, da bi temu tako bilo tudi za naprej. Ekonomija trga ima svoje zakonitosti menjalne vrednosti, v kulturi številčno malega naroda se ta račun na kratek rok ne izide. Kultura mora dajati več. In prav zato se naložba v kulturo splača, če že ni finančnih učinkov, moralni so prav gotovo.
Linhartovo srečanje se vključuje v obeležitev spomina pisatelja Franca Ksaverja Meška. Na dan otvoritve njegovega spomenika v soboto, 29. oktobra, je del programa srečanja posvečen njemu. Pisateljica Erna Meško bo pripovedovala o njem, amatersko gledališče iz Mislinje pa bo uprizorilo njegovo igro "Pri Hrastovih". Ta skromni selanski župnik iz Slovenskih Goric, mehak po duši, a neupogljiv v boju za Slovenstvo na Koroškem, nam je zapustil visoko konvertibilni moralni kapital v srcih Slovencev, ki daje in raste tedaj, če ga vzamemo in z njim gradimo.
Ali smo osveščeni bogastva njegove dediščine? Čas teče.
■ Peter Tovšak
Likovna kolonija Polzela 94
Zveza kulturnih organizacij Žalec in DPD Svoboda Polzela - likovna sekcija sta v soboto pripravila na Polzeli četrto likovno kolonijo. Kar 18 se jih je zbralo iz Šaleške in Savinjske doline, ki so v soboto ves dan ustvarjali v okolice Polzele. Skupaj so ustvarili kakih sto del, najboljše pa so nato pripravili za razstavo, ki sojo zvečer odprli v mali dvorani doma Svobode na Polzeli. Dela za razstavo je zbral akademski slikar Januš Miklavc iz Ljubljane, odprta pa bo 14 dni. Po besedah strokovne tajnice Zveze kulturnih organizacij Žalec Jožice Ocvirk in predsednice likovne sekcije pri polzelski Svobodi Irene Pevnik je ta prijateljska likovna kolonija Šaleško-Savinjskih likovnikov uspela. Pravijo, da bodo s takimi prijateljskimi kolonijami nadaljevali.
Likovniki, ki so sodelovali na likovni koloniji Polzela '94
Ustanovitev Muzejskega društva za Šaleško dolino
V Muzeju Velenje že nekaj časa razmišljamo o ustanovitvi društva, ki bi povezovalo vse prijatelje našega muzeja, ljubitelje zgodovinske znanosti ter preteklosti in sedanjosti Šaleške doline, torej vseh ljudi, ki jim ni vseeno, kaj se z Dolino dogaja. Zdaj je verjetno dokončno napočil čas, da ta naša hotenja tudi udejanjimo. Odločili smo se, da bo ustanovni sestanek tega društva v petek, 21. oktobra 1994, ob 18. uri v prostorih muzeja na Velenjskem gradu. Na tem ustanovnem zboru bomo društvo formalno ustanovili, mu dali ime, določili organe društva, se dogovorili o njegovem delu in rekli še marsikaj zanimivega. Na ta sestanek zato vabimo vse ljubitelje zgodovine in prijatelje našega muzeja, ne glede na poklic, starost ali spol. Iskreno vabljeni vsi, ki želite sodelovati pri delovanju našega društva!
■ Za iniciantivni odbor Damijan Kljajič
RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK
Radijske postaje Slovenije imajo svoj Festival
V Celju bo od 26. do 28. oktobra, v organizaciji NT-&RC d.o.o. Radia Celje, potekal 5. Festival radijskih postaj Slovenije. Festival, na katerem imajo pravico do sodelovanja vse lokalne in regionalne radijske postaje, članice Radijskih postaj v Sloveniji, je namenjen prikazu najboljših stvaritev radijskih postaj in ima tekmovalni značaj.
Osrednje prizorišče letošnjega festivala bo Hotel Evropa v Celju. Udeleženci Festivala pa si bodo med drugim ogledali Rimsko nekropolo, jamo Pekel in pivovarski muzej v Laškem. Festival se
bo 26. oktobra pričel z uradno otvoritvijo in skupščino Združenja radijskih postaj, 27. oktobra bo pogovor s predsednikom države Milanom Kučanom, zaključna prireditev s podelitvijo nagrad pa bo 28. oktobra.
Radijske postaje so se lahko prijavile za tekmovanje v osmih kategorijah: humoristično - satirični oddaji, komentarju, glasbeni oddaji, kontaktni oddaji, radijski reportaži, samore-klamnem spotu, lastni epp produkciji in dnevnoinfor-mativni oddaji. Vse stvaritve, ki so jih radijske po-
Včasih pa Milena tudi rekreira
staje prijavile v tekmovalni del, pa so morale biti objavljene v programu v natančno določenem času.
Izdelke ocenjujeta na festivalu dve tričlanski komisiji, poslušanje vseh poslanih stvaritev pa je javno. Radio Velenje bo v tekmovalnem delu festivala sodeloval s tremi sva-ritvami: kontaktno oddajo Da-reta Hriberška z naslovom "2x12", glasbeno oddajo Bojane Špegel z naslovom "Od Črnih angelov do Stvari brez lastnika" in reportažo Bojane Špegel in Milene Krstič - Planine z naslovom "Kaj vse lahko izgubite".
METALLICA
Znana ameriška težkometalana skupina Metallica si želi ločitve od njihove matične založniške hiše Elektra. Vzrok temu je nerazumljiva togost te ameriške disko-
	A	Humi
r i	■ rj^	
K • cV		
		F "»' ..Jff
	
1 " Jll	
	m
	■
	f
lestvic s skladbo Love sign. Kot kaže pa se mali genij in Nona nista dobro ujela le v omenjeni pesmi. Vse več ju je namreč mogoče videti skupaj tudi zunaj sne-
grafske založbe, ko gre za tantieme od prodanih plošč. V desetih letih, kolikor namreč že traja pogodba med Metallico in založbo Elektra, le ta ni niti enkrat povišala izplačanih avtorskih pravic skupini, kljub temu, da je ta samo v ZDA v tem času prodala več kot 22 milionov plošč.
MEAT LOAF
Stari rocker Meat Loaf, ki je v preteklem letu doživel pravi preporod z uspešnico I'd do any-
thing for love in albumom Bat out of hell II, bo kot kaže moral začeti razmišljati o spremembi imena, med turnejo, na kateri je promoviral zadnji album, je namreč shujšal kar za dvanajst kilogramov. Sedaj tehta že manj kot sto kilogramov in če bo šlo tako naprej, ime Meat Loaf (mesna štruca) kmalu ne bo več ustrezno.
SYMBOL
Roger Nelson alias Prince, alias Symbol, alias Victor, skupaj s hčerko slavnega soul pevca Mar-vina Gayea, Nono, uspešno pleza proti vrhovom številnih dance
malnih studiev, še ena Princova žrtev?
30 LET ANTENE
V počastitev tridesete obletnice izhajanja revije Antena, edine slovenske revije za pop glasbo, film, razvedrilo in zabavo, ki ji je uspelo dalj časa obstati na slovenskem časopisnem trgu, bo jutri, v petek, 21. oktobra, v velenjski Rdeči dvorani velik žur. Na tej mega prireditvi bodo nastopili skoraj vsi, ki kaj pomeni-
jo na domači pop in ročk sceni: Sank ročk, Chateau, Pop design, Jan Plestenjak, Califor-nia, Neron, Orleki, The Drink-ers, Bombe, Rožletove sanje, Avtomobili in Avia band. Poleg ostalega (velika Antenina torta, nagrade tistemu, ki bo prinesel največ izvodov starih Anten...) torej dvanajst pomembnih razlogov, da te prireditve ne zamudite.
MTV EUROPEAN MUSIC AVVARD
24. novembra bo v Berlinu, točneje pri znamenitih Branden-burških vratih, prva podelitev MTV-jeve evropske glasbne nagrade (MTV European music award).
Nominiranci se bodo za nagrade potegovali v treh kategorijah: Za najboljšo skupino, za najboljšo ročk skupino in za najboljšo skladbo. Za zdaj so največji favoriti za dodelitev prve evropske MTV-jeve glasbene nagrade ameriški Aerosmith, druga imena, ki so se znašla med nominiranci pa so še: Take That, Bjork, Blur, Jam & Spoon in drugi.
■ Mitja Čretnik
Na festivalu Vesela jesen '94
Lep uspeh Sanje Mlinar
Don Juan v novi preobleki
mk m m
^	M
Radio Maribor je letos že sedemindvajsetič pripravil festival narečne popevke. V dvorani Tabor so lahko obiskovalci prisluhnili 16 izvajalcem iz prav vseh koncev Slovenije, med novimi narečnimi skladbami pa je strokovna žirija nagradila Primorske fante za skladbo Primorska fešta. Žirijo občinstva je sestavljalo 15 lokalnih radijskih postaj (med njimi tudi Radio Velenje) in občinstvo v dvorani. Lokalne postaje smo letos prvič glasovale po sistemu Evrovizije, z javljanjem v živo. Zlati klopotec
je odšel v Celje, prejela ga je skupina Cmok, za pesem Pje, si loj. Drugo nagrado občinstva je dobila Velenjčanka Sanja Mlinar za pesem Štajerski frajerji, delo Edvina Fliserja, Darje Mlinar in Deča Žgurja. (Prvo in drugo mesto je tako razvrstila tudi žirija radia Velenje.) Tretje mesto sta si delila Aleksander Jež, kije zapel Moj mucek in skladba Moj dom v izvedbi Rudija Miložiča. Ta skladba je dobila tudi nagrado za besedilo. Prireditev si boste lahko ogledali ob koncu tedna tudi na RTV Slovenija.
■ bš
fr

LESTVICA DOMAČE GLASBE
Vsako nedeljo ob 17.3o na Radiu velenje in TV Kanalu 8 ter vsa|( četrtek v tedniku Naš čas.
Izid glasovanja v nedeljo, 16. oktobra:
1.	FANTJE IZPOD URŠLJE: "Moj očka ima...".. 8 glasov
2.	POLJANŠEK: "Mehke steze"............................4 glasovi
3.	SLOVENIJA: "Gosli, citre, orglice".................2 glasova
4.	PLUT: "Preko plota"........................................... 1 glas
5.	MIHELIČ: "Na svidenje"...................................0 glasov
Predlogi za nedeljo, 23. oktobra:
1.	FANTJE TREH DOLIN: "Vaški casanova"
2.	KOVAČI: "Tri stvari"
3.	PETRIČ: "Moja žena"
4.	ŠIBOVNIK: "Alko polka"
5.	ZUPAN: "Pregovori"	■ VIII Grabner
^	S
Ostanite še naprej z nami
Skupina Don Juan osvaja že osem let, ne samo z glasbo, šarmeije imajo tudi v ansamblu. Sedaj so malo spremenili zasedbo. Brendija že kakšno leto ni več v skupini, odločil seje za samostojno pot, še vedno pa so ostali skupaj trije osvajalci. Vili Bertok na basu, Damir Jurak na bobnih, Vojko Sfiligoj na klaviaturah, ki piše tudi glasbo, je aranžer, skrbi za organizacijo nastopov, kompletno soorganizacijo in promocijo ansambla, vsi trije pa se trudijo z vokali. Novi član je Miran Fakin, tu in tam pa jim pomaga tudi Sandra Zupane - Sendi.
Skupina pripravlja novo kaseto in CD, ki naj bi izšla do konca oktobra. Delovni naslov je Pesmi preprostih ljudi, obljubljajo pa kar nekaj presenečenj. Naredili so priredbo stare pesmice ansambla Bratov Avsenik iz leta 56 Šoferska polka, Don Juanovci pa so jo priredili v tehno dance varianto in ji nadeli naslov Šoferska.
Skupina Don Juan pripravlja tudi skladbo, ki se je ni spomnil še nihče v Sloveniji, ni pa nič revolucionarnega. Vili je napisal Odo hvalnico vinski trti, v kateri bodo povabili k sodelovanju Lojzeta Slaka in Miho Dovžana. Tako bodo združili med sabo zvok frajtonarice in citer in tudi Don Juani še ne vedo točno, kaj bo nastalo iz tega, upajo pa, da zanimiva zadeva, saj sta to dva velikana naše narodnozabavne glasbe.
Ponekod po Sloveniji je veliko prahu sprožila skladba Boter. Gre za nekakšno ročk koračnico, ki so jo naredili nekje v aprilu, ko so odstavili Janeza Janšo. Tekst je marsikdo razumel tudi kot parodijo na aktualno politično dogajanje, kar je bil prikriti pomen. Don Juanovci so rekli, da se oni zabavajo in hočejo ponazoriti to, kakšno mafijo si predstavljajo.
Skupina Don Juan vam obljublja še veliko zabave, saj je njihov poglavitni moto zabavati Slovence, pripravili bodo tudi eno skladbico za Evrosong, najprej pa seveda, konec oktobra kaseta in CD. Prenašajo vam tudi sporočilo v stilu Janeza Čučka: "Ostanite še naprej z nami."
■ Simona Brglez
PRINCE 1958 ■ 1993
Ko bo, če kdaj bo, izšlo Sveto pismo najnovejše zaveze, bo v njem prav gotovo pisalo, da je Bog deveti dan ustvaril Princa. Le kaj bi lahko drugega zapisali, ko govorimo o geniju tako neizmerljivega talenta, kakršen je (izmerljivo) 162 centimetrov visoki, temnopolti Roger Nelson, multi-instrumentalist in veleum, katerega glasbeno poslanstvo že za časa njegovega življenja postaja nesmrtno. S spreminjanjem svojega imena je na nek način obeleževal obdobja svojega ustvarjanja, vse od Princa, pod katerega imenom je ustvaril neverjetno obsežen in kvaliteten glasbeni opus, ki mu je dal legitimnost za prelevitev v Svmbol, razčlovečeno in brezimno oznako vsega, kar je z njim povezano in nenazadnje najavo preimenovanja v Vic-torja, nespornega zmagovalca, po opravljenem glasbenem poslanstvu na Zemlji. S svojim zadnjim albumom PRINCE 1958 - 1993 najavija smrt svoje glasbene kariere pod tem imenom. Na albumu je pravljično številčnih deset skladb z nenavadnimi enobesednimi naslovi mističnega prizvoka (Space, Pheromone, Dark, Solo...). V eno besedo je združil tudi frazo Let it go (Prince: Letitgo) in s tem v maniri črnskega pojmovanja angleške slovnice podrl še eno pravilo. Rušenje pravil pa je tako ali tako osnovna karakteristika tega, s spolnostjo obsedenega 35-letnika, ki se svoji priljubljeni temi ni odrekel tudi na zadnjem albumu (skladba Orgasro).
In glasba? Tipično prineovska. Njeno mesto bi v zloženki vseh njegovih albumov našel vsakdo, ki je kdaj v življenju sestavljal mozaik. Vrhunec vsega pride na koncu. Upajmo le, da bo ta konec le del celote, ki ga bo Roger Nelson, kakorkoli že se bo takrat imenoval, še dolgo vrsto let tudi nadgrajeval. Tako kot smo vajeni, ozirajoč se na eno samo pravilo - zanj pravil ni!	■ Mitja Čretnik
•••••••••••••••••••••••••••••a
	.f/. 't . . v ■ 1 •;
P t ti	
1 'Š >. : ,S S |	■ tm&\
tate	tmmi • Kfe auinu
	ffP^
: PO SLOVENIJI (2)
Tako bomo imenovali novo rubriko (prejšnji teden nam jo je zagodel tiskarski škrat in je izpadla), v kateri bomo vsak četrtek v tedniku Naš čas s sliko, vsako nedeljo v oddaji Minute z domačimi ansambli pa s pesmijo potovali po Sloveniji in spoznavali njene lepote. Tokrat jo bomo mahnili v Kravanke, na njihov najvišji vrh - Stol. Saj poznate tisto Avsenikovo "Stol je najvišji vrh v Karavankah"? Kar 2236 metrov meri v višino ta orjak. Pod vrhom na višini 1171 metrov stoji Valvazorjev dom (se pravi, da tam že ni več greha, saj ga ni že nad tisoč metrov). Še bliže vrhu, 2174 metrov visoko pa stoji... O tem pa že v nedeljski oddaji Minutez domačimi ansambli, kjer boste slišali tudi Avsenikovo pesem, nagradno vprašanje in še kaj...	■ Vili Grabner
Wmmm
MiMimmšm
"iS^JM

»s . ■' . ii
.s • .
. ; / "S- '	'
<4 -	,	T
*	'S .
. . ■ ' ................
Na sliki vidite Bled s Stolom v ozadju -levo zgoraj

■ ' g
r LESTVICA SLOVENSKIH PET~!
Predlogi za Lestvico slovenskih 5, ki bo na sporedu v torek,	|
i 25. OKTOBRA, ob 17.30, na Radiu Velenje (107.8 in 88.9	i J MHz).
I 1.POP DESIGN_______________Pusti sanje mi
2.BLACK	JACK_____________Miss ljubka Klara	|
3.HOT	DOG_____________________Vsaka baba
4.AMADEU	S___________________Petek je
5.MAGNIFIC	O...............Da pa čanynu sednu dow
Prekaljeni mački, POP DESIGN, se v tem krogu potegujejo	|
■ za naslov zmagovalca in s tem za pravico do rednega vsakodnev-	,
' nega predvajanja na Radiu Velenje ob 14.30, z že nekoliko sta-	'
| rejšo uspešnico Pusti sanje mi. j________^________j
j ifli Nagradni kupon	j
| Ta teden glasujem za: -—	|
| Ime in priimek: __—	|
| Naslov: ______I
I ,	I
Naš Cas, Foitova 10, 63320 Velenje
20.oktobra 1994
10 NAS OS

OD VSEPOVSOD

Krajani Velikega Vrha in Lokovice
90 iet Cilke Kumer iz Ravn
Obljubam so sledila dejanja
Iznajdljivost, marljivost in velika delovna vnema so botrovali sobotnemu veselju krajanov Velikega Vrha v KS Šmartno ob Paki in zgornjem delu Lokovice - Vodovod, ki naj bi ga zgradili v treh, štirih letih "pod streho" v enem letu - S to naložbo so v bodoči občini sklenili 35-letna vlaganja v izgradnjo vodovodnega sistema
Po bogati jeseni diši, po ja-bolkah, kostanju, po bogatem življenju. S temi besedami je začela slavje ob zaključku del pri izgradnji vodovodnega omrežja v Velikem Vrhu v KS Šmartno ob Paki in zgornjem delu Lokovice povezovalka programa. Vse skupaj se je dogajalo minulo soboto popoldne v prijetnem zavetju gozdov na obromkih paškega kota.
Njene besede niso bile naključno izbrane. Prav "pisane so na kožo" krajanov omenjenih zaselkov, saj so po mnenju nekaterih v zadnjem letu naredili čudež pri izgradnji več kot 8300 metrov dolgega glavnega voda vodovodnega omrežja. Naložbo naj bi namreč dokončali v treh, štirih letih, krajani pa so jo "spravili pod streho" v enem letu. S tem so poskrbeli, da vodovodne pipe v gospodinjstvih ne bodo več suhe, pa naj traja sušno obdobje še toliko dni. Voda -vir življenja je torej tisto bogastvo za sedanje in prihodnje tamkaj živeče rodove.
Koliko marljivosti, iznajdljivosti, delovne vneme je bilo po-
Prejšnja sobota Je bila za krajane Velikega Vrha In zgornjega dela Lokovice radosten dan. Po letu dni garanja so namreč predali svojemu delu zahtevno naložbo - vodovod. Po mnenju nekaterih bi si ga zaslužili že prej. Skupaj z njimi so dosežek proslavili tudi številni gostje. Otvoritev vodovodnega omrežja paje sodila v splet prireditev ob letošnjem prazniku občine Velenje
trebnih za izgradnjo tako tehnično kot finančno zahtevne naložbe, vedo najbolje krajani sami. Sam po sebi pa je zgovoren tudi naslednji podatek: po predračunski vrednosti naj bi zanjo odšteli več kot 110 milijonov tolarjev. Ko pa so potegnili račune skupaj, seje vsota ustavila pri nekaj več kot 26 milijonih SIT. Vzroki za opravljena dela v rekordnem času so znani: naj je bilo hladno, deževno vreme, krajani so poznali le delo in spet delo. Upravičeno so lahko ponosni na rezultate svojih prizadevanj. Pa ne le oni, ampak kar vsi v krajevnih skupnostih Šmartno ob Paki,
Gorenje in Lokovica.
85.000 tolarjev v 17 obrokih in 100 prostovoljnih ur obveznosti vsakega gospodinjstva - to je bila vloga, s katero so krajani Velikega Vrha, Lokovice, tudi sosednjega Andraža napisali na vlogo za svet KS Šmartno ob Paki. Ta jih je v potrebah podprl in jim stal ob strani toliko bolj, ko je videl, da so obljubam resnično sledila dejanja. Ob takšni pripravljenosti in zagnanosti krajanov niso mogli ostati ravnodušni tudi tisti, ki so jih prosili bodisi za finančno ali kakšno drugo pomoč. Dela pri izgradnji vodovoda so sicer končali, ostalo pa
jim je še za približno 4 milijone nepokritih računov. Ivo Rakun, predsednik sveta KS Šmartno ob Paki, je ob tem izrazil upanje, da bo velenjski izvršni svet ob ločitvi dal novi občini oziroma krajevni skupnosti Šmartno ob Paki primemo doto. Če že zaradi pridnih krajanov in obljub ne, pa zaradi razlogov, kot so onesnaženost, demografsko ogroženo področje...
Z izgradnjo vodovoda v Podgori in na Velikem Vrhu so v krajevni skupnosti Šmartno ob Paki ter Gorenje sklenili 35-letna vlaganja v oskrbo z zdravo pitno vodo.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Velenje Srečko Meh je ob tej priložnosti (tako kot vsi predhodni govorniki) pohvalil prizadevanja krajanov in gradbenega odbora. V svojem govoru je nato opisal dosežke občine Velenje na področju ekologije, izobraževanja, kulture, podjetništva, komunalne nadgradnje, na izziv pa se je odzval z besedami: "Povsod tam, kjer so bile dane pobude, smo poskušali pomagati."
Po krajšem kulturnem programu, ki so ga pripravili učenci osnovne šole iz Šmartnega ob Paki in člani moškega pevskega zbora šmarškega kulturnega društva, so gostje in krajani nadaljevali slavje na družabnem srečanju na domačiji Klančnikovih v Velikem Vrhu.
(•tp)
Članice GD Salek
Vitrino obogatile že s 150 pokali
O imenitnem uspehu velenjskih gasilk na minulem državnem prvenstvu v Kranju smo že pisali v prejšnji številki. Vseeno naj še enkrat ponovimo: članice Šaleka, mladinke Topolšice in veteranke Šmartnega ob Paki so se domov vrnile z zlatimi odličji okrog vratu.
V Šmartnem ob Paki so se uspeha veterank zelo razveseli in to pokazali z lepim sprejemom ob vrnitvi njihovih gasilk. Prav nasprotno je bilo v Šaleku. Tam takšne pozornosti ni bilo. Nekaj dni za tem pa je bilo pri domu v Šaleku le veselo. Gasilke so se zbrale, da bi jih fotografirali. "Zaslužimo si vsaj spominski posnetek," so dejale ob našem prihodu. Pokazale so še eno vrlino - da niso pozabljive. Ker je imel tiste dni njihov mentor Rafko Goršek 55-letnico, so ga obdarile s torto in spominskim darilom in Rafka je bil dvakrat zadovoljen - bil je zadovoljen zaradi velikega uspeha svojih deklet in hkrati izkazane
pozortnosti. Gotovo bi bil še bolj, če bi se jih bil kdo spomnil.
"To je tudi uspeh krajevne skupnosti. Če drugega ne, je sedaj spet nekaj več tistih, ki vedo, da imamo Šalek in Ša-leško dolino in ne Šalek ter Šaleško dolino," je med smehom dejala ena izmed njih, Cilka Gro-belnik, ki je po trajanju najstarejša gasilka med njimi, saj je gasilka postala že leta 1952, ko je imela prvi nastop v Velenju, paje dodala: "Vsa zasluga, za ta uspeh gre Rafku, ki je resnično pravi mentor."
Rafko jih je dva meseca vsak dan priganjal na vajah po uro do uro in pol, pilile so in pilile posamezne sestavine vaje, pridobivale na hitrosti, znanju... "skratka, vsak dan so bile boljše in v zraku je visela dobra uvrstitev. Če-prav so vse matere, nekatere tudi z dvema otrokoma, s prihodom na vaje ni bilo nikoli težav, "jih je pohvalil Rafko.
Šalečanke so tekmovale v sku-
pini članice B (starost nad 25 let), in to v trodelnem napadu v mokri izvedbi, raznoterostih in razvrščanju. "V trodelnem napadu smo bile izredne. Opravilie smo ga v 55,1 sekunde, kar je bil sploh najboljši čas. Pri raznoterosti (hitro oblačenje pa še osem drugih posebnih veščin) smo bile prav tako najboljše med 21. desetinami, saj smo vajo opravile v 22. sekundah brez napake. Tudi vajo razvrščanja smo opravile zelo dobro," so povedale.
Naj dodamo, da so nekatere tekmovale že v prejšnjih tekmovalnih enotah, ki so dosegale prav tako lepe uspehe. Bile so večkratne občinske, področne in tudi republiške prvakinje. Dvakrat so se udeležile tudi nekdanjega zveznega tekmovanja, kjer so bile enkrat tretje, drugič četrte. Društveno vitrino so obogatile z več kot sto petdesetimi pokali, številnimi plaketami in drugimi priznanji.
Uspeh članic so na minulem državnem prvenstvu doplnile veteranke (9 tekmovalnih desetin) s tretjim mestom, veterani (31 desetin) s petim in člani B (40 nastopajočih) z dvanajstim mestom. Še to: veteranke se lahko pohvalijo, da so bile leta 1992 prve državne prvakinje v samostojni Sloveniji med starejšimi gasilkami.
■ S. Vovk
Cilka Kumer: "Večerjo si skuham sama. Pa kakšen gumb še tudi prišijem." (foto: vos)
Vse življenje dobre volje
Najstarejša Ra- WM venčanka, 90-letna Cilka Kumer, se je
rodila 11. oktobra	. 9
1904 v Kokarjah v ^^^^^^Balf*'* t /I Zgornji Savinjski ^^^^^^^^■brlti J/ sgl^^^^H dolini. Drobna in	Jjf^. |
majhna je po pos- ^^^^^^^^HMbJHM^njpi^^H tavi. Ampak takšna	j	^H
je bila vedno. ^^jJ* r	«
Drobna, da hi jo V HB včasih lahko kar	,*
veter odnesel, kot je	( J
rekla. Pa je ni in je
tudi ne bo. Ker	! Hf
danes ne hodi več prav veliko po
vetru. Bolj notri se	^J. Br
drži.	A
Pri dvaindvajsetih se je priženila v Ravne. "On me je našel," je rekla, ko
smo jo vprašali, kako sta se z možem spoznala. "Bratje hodil delat v tovarno v Šoštanj, tam pa je delal tudi moj bodoči mož in sta se zmenila, da ima sestro doma," je preprosto povedala. "Dobrega moža sem imela. Kolikokrat mi rekel, ko sem gologlava hodila okoli, daj si no ruto na glavo, da te ne bo potem bolela..."
Danes so ji v veliko veselje sinovi in njihove družine. Pet fantov, enega za drugim je rodila: "Ivan, Ludvik, Tone, Stanko in Maks. Potem pa sta prišli za njimi dekleti, dvojčici. Tri mesece stari sta umrli."
Mami Cilki so sinovi ob devetdesetletnici pripravili veličastno praznovanje pri Kotniku v Ravnah. "Kar 65 nas je bilo. So mi rekli, kar povabi. Najprej smo šli k maši v cerkev, potem pa h Kotniku. Pa sem jim prej, ko so mi povedali, kaj pripravljajo rekla: nič ne delajte, same sitnosti bodo in kostanje. Ampak vam povem, da je bilo luštno kot že dolgo ne. Kar škoda bi bilo, če bi me poslušali. Še zaplesala sem. Toliko, da sem se slikala. Zdaj ne plešem več. Ne morem. Ko sem bila pa mlajša, pa nisem mogla pri miru sedeti."
Čeprav je Cilka celo življenje trdo delala, čeprav tudi zdravja ni bila najbolj trdnega, za njo je več operacij, se ni nikoli pritoževala. Tudi skrbna je še vedno tako, kot je bila včasih. "Če koga ni domov takrat, ko bi naj prišel, je že vsa v skrbeh," je rekla snaha, Stankova žena. "Ja, potem mi pa rečejo, pa samo mene vidite, drugih pa ne. Jaz pa jim pravim: za druge ne vem, kdaj kam grejo... In če ne veš, tudi skrbi nimaš."
Kako dočakati 90 let? Vprašanje, brez katerega ne gre in tudi ni šlo ob obisku Cilke Kumer. Nanj je vedno slišati različen odgovor. Cilkin nasvet je preprost: "Kar dobre volje bodite vedno. Vse sorte je bilo, ampak dobre volje sem bila pa zmeraj. Pa zapela sem tudi rada," je rekla. Stankova žena paje dodala: "O, to pa to. Tudi na praznovanju je začela prva."
Torej Cilka, še na mnoga vesela leta!
■ Milena Krstič ■ Planine j
" Gobice, gobice...
j Gobarska strast je doma tudi pri j Pajerjevih
:	iz Sentiljaa ■
■	Franc Pajer se rad pohvali, B	da je gobar že od mladih nog.
■	Pred nedavnim je našel dve za-
■	nimivi gobi. Do tega trenutka je B	bil prepričan, da dodobra pozna
■	vse, ki rastejo v njegovi okolici.
Pri tej najdbi pa je njegovo
B	znanje odpovedalo. Enostavno
■	ni vedel, ali spadata v ponev ali
Srečko Oder (poveljnik GD), Dragica Oder, Cilk? Grobelnik, Irena Berzelak, Alrnka Brglez,
Marjeta Oder, Dragica podpečan, Nevenka Gombovc. Spredaj od leve: Marjana Šlpuč, Rafko Goršek, Marina Goršek.
Na koncu paje bil vseeno zadovoljen, da jih je lahko ohranil vsaj na posnetku.
Več sreče je imel precej mlajši Marko Jezernik, ki se je z očetom potepal po "svojem mestu" in našel lepe trojčke, ki so skupaj tehtali skoraj kilogram in pol. Preden jih je zadovoljen pobral, je za vsak primer vprašal očeta Martina: "Ali so tapravi?"
(m mh)
20.oktobra 1994
NAŠ OS 11
Piše: Jože Hudales
OD ZIBELI DO GROBA (6)
Župnija Velenje po matičnih knjigah od leta 1790 do 1900
Sem se oženil...
Podatke, ki sem jih navajal doslej, sem dobil iz rojstnih (oz. krstnih) matičnih knjig, v katere so župniki in kaplani župnije sv. Martina pri Šaleku zapisovali krste. Poleg te knjige pa so v vsaki župniji vodili matice vseh poročenih. Tudi te so bile do leta 1780 običajno pisane v latinščini in z dokaj skromnimi podatki o ženinu in nevesti, razen v primeru, če sta bila poročenca iz pomembne rodo-vine. Po tem času so začeli uvajati tiskane matične knjige, ki so od pisca - duhovnika zahtevale tudi vpis podatkov o starših, kraju bivanja in starosti obeh poročencev. T^ke podatke imamo v velenjski župniji na voljo dosledno od
dvajsetih let 19. stoletja. Tedaj je vpis poroke izgledal približno takole:
"Dne 11. februarja 1828 se je z dovoljenjem zemljiške gosposke Velenje z dne 28. oktobra 1827 poročil ženin Franc Grm, po domače Tičar, star 34 let, zakonski sin kmeta Feliksa (Srečka) Jurija Grma in njegove pokojne soproge Helene Tičar in z dovoljenjem, zemljiške gosposke Turn in Šalek z dne 9. januarja 1827, in nevesta Neža Sedovnik, stara 20 let, zakonska hči pokojnega Antona Sedov-nika in Ane, rojene Sevčnik, njegove soproge. Botra sta jima bila Jožef Temek p.d. Mravljak, kmet iz Šmartinskih Cirkovc in Jakob Kru-
hovčnik, kmet od prav tam, poročil pa ju je kaplan Franc Lisjak."
Iz takega zapisa seveda lahko posnamemo marsikaj zanimivega. Najprej to, da sta se oba botra v knjigi podkrižala, ker se nista znala podpisati. Ker je šola v Velenju bila ustanovljena šele leta 1816, je bilo to razumljivo; nepismenost botrov je bila v trgu Velenje in v kmečki okolici še dobri dve desetletji zelo običajna. Zanimivo je seveda tudi dovoljenje gosposke, ki ga je potreboval vsak poroče-nec, dovoljenje staršev pa so potrebovali tisti, ki še niso bili polnoletni, kar je po tedanjih merilih trajalo kar do dopolnjenega 24. leta.
Z račuanlniško analizo vseh vpisov pa smo napravili tudi pregled, koliko staršev je sploh dočakalo poroko svojih otrok:
Podatki kažejo neke vrste travmo, ki je pritiskala na generacije naših prednikov tudi v 19. stoletju. Do neodvisnosti in samostojnega življenja, ki ga je poroka na vsak način prinašala, so se v glavnem lahko prikopali šele potem, ko je nekdo od njihovih najbližjih (običajno oče) s svojo smrtjo napravil prostor novi družini. To seveda mnogo bolj velja za podeželje in mnogo bolj za moške kot za ženske.
Prihodnjič: Ženi se pri pravi starosti...
Tabela 1:					: ■ . ::	
Deleži mladoporočencev z umrlimi starši						
v Velenju in okolici od leta 1850 do 1899:						
DELEŽ ŽENINOV				DELEŽ NEVEST		
obdobje	povpr.	umrl	umrla	povpr.	umrl	umrla
	starost oče		mati	starost oče		mati
OKOLICA VELENJE						
1850-59	29.3	38.9	22.2	29.0	38.9	16.7
1860-69	35.6	54.2	41.7	29.2	62.5	25.0
1870-79	31.7	61.5	38.5	32.3	61.5	30.8
1880-89	34.6	85.7	71.5	29.9	38.1	38.1
1890-99	33.3	60.0	46.5	28.6	43.3	30.0
Skupaj		60.5	44.5		49.6	28.6
TRG VELENJE		-				
1850-59	34.0	50.0	50.0	28.5	33.3	-
1860-69	30.6	50.0	25.0	24.9	33.3	16.7
1870-79	31.6	82.4	35.3	29.8	52.9	41.2
1880-89	35.3	46.7	46.7	27.5	73.3	30.0
1890-99	31.7	48.3	44.8	26.2	37.9	24.1
Skupaj		54.3	41.5	§|1	51.1	26.6
Poštna hrani I hipa
•1 ;_.;.•••' LI NAKAZ.Nl&KA SLUŽBA Pošta	\ ^ p HfMflj^^ služba.v'.. '".-'
;.'--•/ □ TEKOČI- RAČUNI DRŽAVLJANOV
11120 BEOGRAD
7
V Šoštanju Poštna hranilnica Beograd?
Kot je razvidno (glej faksimile) iz kuverte, ki Naš bralec pa vseeno upa, da se bo že kmalu tudi jo je dobil na pošti Šoštanj naš bralec, Šoštanj- PTT Slovenije odcepila od Jugoslavije in umaknila čanom nudijo hranilniške usluge tudi v Beogradu. iz prometa sporne kuverte.
Hotel
Velenje je v času bivše Jugoslavije veljalo za najlepše mesto te države, z najlepšimi zgradbami in z dokaj lepm in kvalitetnim hotelom... Seveda je to bilo pred davnimi tridesetimi leti. V tem času je prekrasni mestni park razpadel zaradi nevzdrževanja, k njegovemu razpadu pa so veliko pripomogli novi prebivalci Velenja, ki takšne lepote niso bili navajeni in so park počasi uredili po svojem okusu - in park je danes takšen, kot je - urejen po okusu barbarskih Velenjčanov. V tridesetih letih se v Velenju ni spremenila le ena sama stvar - hotel Paka. Še vedno je povsem enak (če ne upoštevamo nekaterih podrobnosti, ki so se spremenile le zaradi neusmiljene-
vem, kdo je navedel omenjeno kombinacijo	slovenskih
turističnih biserov, a meni osebno se zdi vsa stvar precej zmešana. Morda pa bodo italijanski in ostali tuji zahtevni turisti uživali ob bogati ponudbi Pake: v sobah brez kopalnic, ob Bingo tomboli v zakajenem baru ter ob "razštimanih" zvokih južnjaške narodne glasbe.
Bistvo: nekoč je skozi Velenje tekla reka Paka (in še teče!), ki je bila bistra, čudovita in sploh prečudovita, saj si lahko iz nje brez skrbi tudi pil. Po tej čudoviti reki je dobil ime tudi čudovit hotel. Danes je Paka (reka) onesnažena, kakšen pa je hotel, pa ste lahko prebrali v tem prispevku!
P. S.: Kljub vsemu je hotel Paka najboljši hotel v Velenju - ker je edini!
(m BigJoco)
Šoštanjsko darilo Velenju
So pa Soštanjčani presenetili Velenjčane ob občinskem prazniku, ko je njihova godba Zarja igrala pred velenjsko občinsko stavbo in pozdravljala udeležence svečane seje. "Šoštanjska godba je prišla?" so se nekateri čudili. In odgovor iz ust Matjaža Natka: "Seveda, saj je godba, tudi naša, običajno zraven pri vseh pogrebih."
Kdo pravi, da se o Velenju ne piše?
Velenjski občinski veljaki pogosto in ob različnih priložnostih spomnijo na to, da Velenje vse preredko dobi prostor v kakšnem osrednjem slovenskem mediju. Da ga tam preprosto ni. Zdaj so Velenja polni vsi časopisi, ko omenjajo bivšega direktorja velenjskega podjetja Orbis. Pa najbrž spet niso zadovoljni.
Praznik brez zastave
So rekli v krajevni skupnosti Šoštanj, ko so proslavljali krajevni praznik: "Letos bo šlo tudi brez zastav, da bi nam kdo ne očital, kako se ven mečemo." Zato zastave niso obesili niti na stavbo kulturnega doma, kjer je potekala osrednja prireditev ob krajevnem prazniku. Ali pa temu le ni bilo tako in bolj drži, da so nanjo preprosto pozabili? Že prihodnje leto pa obljubljajo, da bo Šoštanj na občinski praznik poln ne samo državnih ampak tudi občinskih zastav.
Zastava na pol droga
Ob smučarskih skokih pred občinskim praznikom so skakalci opazili, da z grajskega obzidja vihra zastava obešena le na pol droga. Ve se, kdaj se zastave obesijo na pol droga, zato so se mnogi spraševali, če nemara velenjski graščaki ne žalujejo za izgubljenim teritorijem?
ga zoba časa), le prvotni namen počasi izgublja. Kegljišča že dolgo ni več - a so se v njegovih prostorih neslavno končale razne diskoteke: od Rdeče vrtnice pa do današnjega (komaj živečega) Black Jacka. Redni gostje diskoteke so predvsem begunčki, člani tolpe Warriors, ki ima svoj sedež na Gorici, ter raznorazni sumljivi tipi, ki živijo predvsem od prekupčevanja. No, seveda se tu in tam najde tudi kakšen "normalen" gost, ki pa je verjetno tja zašel pomotoma - prvič in verjetno zadnjič! V diskoteki mrtvilo preganjajo razni narodno-zabavni ansambli (če jih lahko tako imenujem), ki preigravajo že stokrat "zlajnane" viže naše bivše države - predvsem iz njenih južnih delov. Po glasbi, ki jo tam vrtijo, ni čudno, da je struktura gostov takšna, kakršna je! Običajna dis-
ko glasba je ukinjena, ker je moral disc jockey vrteti samo t. i. YU-rock, kamor pa SLO-rock menda nikoli ni spadal. V prostorih hotela Paka pa' se dogaja še marsikaj - v baru se lahko "zabavate" s
r i i i i i i i i i i i i i i i i
tako imenovano Bingo tombolo, kjer srečo poizkušajo povečini razni sumljivi tipi (že spet), vse skupaj (tombola namreč) pa še zdaleč ni podobna svoji ameriški vzornici, a je vseeno vredna ogle-
da (ne sodelovanja!), predvsem zaradi sočnih balkanskih kletvic, ki se od tam slišijo.
V nadstropju našega ljubega nam hotela imajo prostor priložnostni prodajalci raznih poceni tekstilnih znamk sumljive kvalitete, v eni izmed sob pa naj bi svojo dejavnost opravljala tudi "ta-zaresna" maserka, ki svojo ponudbe oglašuje v Salomonovem oglasniku. Kakšna je njena masaža, ne vem, a v oglasu trdi, da ni erotična, če ste slučajno pomislili na to.
Takšen je trenutno naš hotel Paka, ki je pred leti dobil tudi občinsko priznanje za urejenost (še vedno ga lahko vidite v recepciji!). Da pa je sramota z našim hotelom še večja, ga lahko zasledite v turističnem prospeku Alpe-Adria, kjer se "šopiri" ob Bledu, Bohinju, Kranjski Gori in Trojanah! Ne
Pri vodi res nikoli ne veš
Organizatorji kulturne prireditve v Šmartnem ob Paki so minulo soboto zvečer zaman pričakovali med obiskovalci večera ljudskih pevcev in godcev tudi predsednika velenjske vlade Srečka Meha in še nekaj predstavnikov velenjske občine. Menda so jim na otvoritvi vodovoda v Velikem Vrhu obljubili udeležbo, zato so za vse goste
rezervirali drugo vrsto v parterju.
Ker so po več kot akademski četrti ugotovili, da iz tega ne bo nič, so prireditev začeli. "Očitno jih je voda obdržala na hribu in jih ni prinesla v dolino, " so komentirali nekateri. Ob tem pa se spomnili Mehovih besed na otvoritveni slovesnosti: "Pri vodi je res hudo. Nikoli ne veš, kaj in kako bi."
RAZVEDRILO

20. oktobra 1994
P
Oven od 21. marca do 20. aprila
^ Nekdo, ki se ga trudite pozabiti in odmisliti, da je bil nekoč veliko v vašem življenju, vam bo spet prekrižal pot. Pravzaprav bo to za večino ovnov priložnost, da nadoknadijo zamujeno, ki se jim vedno znova vrača v misli. Pri delu pričakujte nekaj slabe volje sodelavcev.
Bik od 21. aprila do 20. maja
Imelo vas bo, da bi neko zelo važno opravilo preložili na boljši čas, vendar nikar. Tako pomembno, pe čaprav zoprno je, da se ga morate lotiti takoj. Napeti in razdražljivi boste, zato ne bo nič čudnega, če bosta s partnerjem tu in tam glasna. Počutili se ne boste najbolje, nekako izčpani boste.
Dvojčka od 21. maja do 21. junija
Čeprav boste nekoliko živčni zaradi čisto življenskih problemov, ki vas spremljajo že nekaj časa, se boste uspešno brzdali, ko boste v partnerjevi družbi. Tu boste našli svoj mir in srečo. Pri delu boste nekoliko nezbrani, tudi zato, ker si želite korenite spremembe na poslovnem področju.
Raltod 22.junijado22.julija
P o Vse boste naredili zato, da bi se vaš proračun krepko popravil. Pazite, da ne boste pretiravali, saj je vaše zdravje na meji dobrega, vsak velik napor pa vas lahko kar za nekaj dni položi v posteljo. S partnerjem se dogovorita, kako naprej in si pri tem tudi razdelita naloge. Potem bo steklo, skoraj kot namazano.
Lev od 23. julija do 23. avgusta
q J Vsi vezani levi se boste v naslednjih dneh ubadali z vprašanji, ki ne bodo prav nič prijetna. Zavedajte se, da en prepir še ne bo spremenil vašega partnerja. Nevezani boste v naslednjih dneh na preži, kaj mičnega pa vam še ne bo prišlo nasproti. Pri delu boste zbrani in pridni, le z rezultati ne boste povsem zadovoljni.
Devica od 24. avgusta do 23. septembra
; [h Zelo občutljivi boste v prihodnjih dneh, zato je najbolje, da se držite v samoti. Vsaka malenkost vas bo spravila iz tira, tako razpoloženi pa si lahko naredite več škode kot koristi. Tiho nezadovoljstvo, ki ga boste čutili med sodelavci, naj vas ne moti, saj se bo v naslednjih dneh vse uredilo.
Tehtnica od 24. septembra do 23. oktobra
Zvezde so še vedno na vaši strani, vendar boste v začetku prihodnjega tedna zapadli v manjšo krizo. Povezana bo tako z vašim partnerjem, kot z vašim delom. Jesenska utrujenost se bo lotila tudi vas in parv nič vam ne bo všeč, ko boste ugotavljali, koliko dela se vam je nabralo.
Škorpijon od 24. oktobra do 22. novembra
Nekaj težav boste imeli, ko boste poskušali ločiti med razumom in čustvi. Oboje bo povazno z vašim partnerjem. Pri delu ne boste imeli prav nobenega časa razmišljati o srčnih zadevah, saj boste polno zaposleni prav ves dan. Uredite si prehrano, sicer se lahko zgodi, da boste začutili prve znake bolezni.
Strelec od 23. novembra do 21. decembra
^ Če boste v naslednjih dneh optimist, bo vse šlo tako kot si želite. Doma boste s pomočjo spominov na stare čase uspeli obdržati dober in ljubeč odnos s partnerjem, pri delu pa vas bodo močno obremenjevali. Nekaj dni boste to še prenašali, potem boste vzkipeli. Posledice bodo boljše, kot si lahko mislite.
Kozorog od 22. decembra do 20. januarja
Y]nče
se boste držali doma, svojega partnerja in družine, se boste imeli v naslednjih dneh krasno. Sploh, če boste v goste povabili ljudi, ki jih imate za iskrene prijatelje. Ce pa boste ves svoj čas posvetili delu, se boste slabo počutili, pa tudi pravih rezultatov ne bo. Razmislite o novi ponudbi!
Vodnar od 21. januarja do 20. februarja
Težki dnevi za vse, ki imate že dolgo stalnega partnerja. Počutili se boste, kot da ste na začetku poti, saj ne boste znali nadaljevati, pa tudi končati ne. Ne krivite za vse, kar se vam dogaja, osebe svetlih las, pobrskajte tudi po svoji notranjosti. Zdravi boste še kar, le volje ne boste imeli nobene.
Ribi od 21. februarja do 20. marca
J\ Preveč si ženete k srcu, če vam kaj ne uspe kar iz prve.
Ob tem pa niste nič kaj pripravljeni v delo vložiti še večje napore, saj se že nekaj časa počutite na meji vzdržljivega. Partner bo nekaj dni še razumevajoč, potem pa bo tudi njemu dovolj vaših muh in težav. Ker boste nervozni, bo tudi vaše počutje bolj kilavo.
Nikar brez suknjiča
Tiste, ki so rade urejene in poleg tega še modne, ie vedo, da brez vsaj enega dobro krojenega suknjiča, to jesen ne bo šlo. Seveda je pri tem zelo važno, da izberete kroj, vzorec in blago, ki bo ustrezal vašemu stilu oblačenja, sploh, ker lahko ob enem samem skuknjiču z malo domišljije naredite ogromno "novih" kombinacij. Saj veste, sezone se vrstijo, modne barve se z njimi zamenjajo, spreminjajo se dolžine in širine, suknjič pa je večen.
Pri izbiri suknjiča je zelo pomemben material. Idealno je blago, ki ga lahko kombiniramo z različnimi barvami in tkaninami, tako da isti suknjič lahko nosite od jutra do večera.
Če se boste odločili za daljši suknjič v Armanijevem slogu, vam kot kombinacijo priporočamo preprosto dolgo bluzo brez ovratnika in mladostno široko krilo. Če boste obuli še robustne čevlje, bo učinek pravi. Sicer pa se letošnja moda rada poigrava s
posnemanjem moškega oblačenja. Nov dandyjevski slog zapoveduje tudi bele srajce in čisto prave kravate. Posebnost sezone je visoko dvignjen in poudarjen pas. Z njim se isti suknjič na videz zelo spremeni.
Nasvet
Limone
Kupujte le limone s tanko lupino, ker vsebujejo veliko več soka.
Ostanki limon se ne bodo zasušili, če jih s prerezano stranjo navzdol položite na krožnik, potresen s sladkorjem ali soljo; sveže ostanejo tudi, če vlijete na krožnik malo kisa.
Uvele in zasušene limone podržite za nekaj trenutkov nad paro, zmehčale se bodo in postale spet sočne. Lahko pa jih nekaj ur namakate v topli vodi, ki jo večkrat menjate.
Zelenelimonehitrodozorijo, če jih položite v posodo z vodo, jo postavite na toplo in pustite stati nekaj dni.
Limonin sok
Limonin sok lahko tudi konzervirate; precedite ga, nato pa prekuhate nad paro. Se vročega nalijte v steklenice, jih tesno zaprite in shranite na hladno. Tako pripravljen sok se obdrži tudi nekaj let.
Kako pripravimo? Cvetača
Cvetača bo ostala lepo bela, če posode med kuhanjem ne pokrijete. Cvetovi ne bodo razpadli, če cvetačno glavo ovi-jete v gazo in vodi, v kateri jo kuhate, prilijete malo kisa. Cvetačnih listov nikar ne zavrzite - iz njih lahko pripravite okusno juho, lahko pa jih, drobno sesekljane ali zmlete, ponudite tudi kot prilogo. Pripravite jo enako kot špinačo; namesto vode uporabite mleko.
Fižol
Čas kuhanja bo občutno krajši, če fižol že prejšnji dan namačite v topli vodi. Fižol solite šele, ko je že napol mehak, vodo, v kateri se je namakal in kuhal do soljenja, pa lahko uporabite za odstranjevanje madežev.
Fižolova solata je okus-nejša, če z oljem in kisom zabelite fižol, dokler je še topel.
KUHARSKI NAMIG
Makaroni z gobami
Potrebujete: (za 4 osebe) 35 dkg makaronov, 25 dkg različnih vrst gob, 15 dkg prekajene slanine, 75 dkg paradižnika (lahko iz konzerve), 2 režnja česna, 1 dl belega vina, 3 žlice olivnega olja, 4 žlice sladke smetane, sveženj svežega peteršilja, čisto malo sladkoija, origano, sol, poper.
Slanino narežite na čim manjše koščke. Češenj olupite in sesekljajte s peteršiljem in origanom (če je svež).
Gobe dobro očistite, jih narežite in spražite skupaj s slanino na polovici količine olja. Olupite paradižnike, jih drobno sesekljajte in dodajte gobam. Ko tekočina delno izpari, zalijte z vinom, dodajte
sladkor, sol in poper, potem pa nepokrito dušite 15 minut. Medtem skuhajte makarone,
jih odcedite in pokapajte z olje. Razdelite na segrete krožnike in dodajte gobovo omako.
****** **		VEZ		*** D IM	*l*	♦	* * K A	*/ # Z 1			* * * ***	
© © © dobrojsrednje slabo	Oven	lik	Dvojčka	lak	Lev	HA	Tehtnica	Škorpijon	Strelec	Kozorog	Vodnar	m
delo	© .......^TT .. .	©	© . ...r.............	©	©	©		©	(S)	©	©	©
ljube;.	©	©	©		©	©	©	©	©	1	©	©
denar	1* M	©	T f	©	----	©		©	©	©.		©
zdravje	©	©	©		©		©	©	©		©	©
oktobra 1994
KM
Študent naj bo
sestavljajo nestranskarske in nadstransko-apolitične liste, s katerimi sodelujejo na
Obkrožite številko pred svojim kandidatom
Prihajamo v lepo jesen, so me spomnili ta dan, ko so iz telefona pravili o jesenskem velenjskem dnevu. In celo v Ljubljani še ni megle, zelenih torl, črnih kav in takšnih neumnosti. Je pa Ljubljana polna brucov. V gručah tečejo iz predavalnice v predavalnico in se prestrašeno sprašujejo, kakšne so razlike med frekvenco in inskripcijo, kje se kupijo lanski zapiski, kam vozi osemka in kaj delam sredi dneva na Prešernovem trgu, če je moj faks daleč stran za Bežigradom. "Isto kot ti", jim odgovaijam z zaspanim glasom. Potem oddidem v Trubarjev antikvariat po knjige.
Študij se torej začenja. Seveda bo letos vse drugače in vsi izpiti bodo narejeni v roku. Pa ne bi o smešnih obljubah, ki jih dajemo študentje sami sebi vsak oktobor. Vsaj o taki vrsti smešnih obljub ne. Spomnim se mojega prvega FDV-jevskega oktobra, ko sem hodil med predavalnicami in bil napaden od starejših kolegov. Ponavadi smo v trojkah govorili o slabih
ŠŠK INFO-BLOK
Novo moštvo oddaje V imenu sove se zaveda svoje mladosti in neizkušenosti. Zato v svoje vrste vabi tekoče spikeije, nadarjene tckstopisce, glasbofile, čistilke in ostale ogrožene vrste. Kontaktna oseba je gospodična Melita Rant in ostali glasovi iz študent-
Eden izmed velenjskih gostinskih lokalov je med počitnicami zaznal praznino, ki je nastala v velenjski mladinski subkulturi z izpadom placovskega jazz-a. Zato so tam uvedli četrtkove jazz večere. Naš Sašo je k temu pripomnil samo: "Dober poskus," in z zbirko CD-jev pod roko odšel pripravljat nov jazz večer, ki bo to soboto končno spet v Placu.
Skupščino ŠŠK-ja lahko pričakujete na začetku novembra.
straneh faksa in o dobrih straneh njihovega kandidata. Zmedenega bruca so potem prepričali, naj gre na študentske volitve in je volil še sam več ne ve kaj.
To je bilo pred dvema letoma. Takrat, ko je bila demonstracija še v povojih. Sedaj pa so naše ljube stranke že zdavnaj ugotovile, kako močan je lahko študentski parlament in koliko denarja ima ŠOU. Zato obstajajo razne "so called" mladinske organizacije. Mladi krščanski demokrati, Mladi forum Združene liste, Mladi zeleni Slovenije, Mladi liberalni demokrati in demokratke, Mlada iniciativa pri NDS, Socialdemokratska mladina..., ki potem
Šlus
Ko zjutraj odgrnem okno svoje hladne sobice, zagledam meglo. Ljubljana je zopet dobila tisto melanholično jesensko podobo, ki naznanja konec izpitnega obdobja za vsakega pravega študenta. V študentskih naseljih razsaja virus raznih žurov in žurčkov, na fakse pa se zgrin jajo bruci. In predvsem njim so namenjeni študentski kulturni dnevi, ki so bili letos v prvem tednu oktobra, saj bo ljubljanski metro, ki te popelje skozi mestne zanimivosti med študentskimi naselji, pred vsaj malo starejšim študentom le težko skril svojo neposredno povezanost z volitvami v študentski parlament. Dajmo brucom zastonj kino, če že ne moremo poceniti bonov za prehrano. Po volitvah bo tako spet vse po starem.
Po domovih študentov, ki so se kakorkoli vsaj malce dvignili iz sivine povprečja, ali pa tudi ne, zvonijo telefoni. Neznani glasovi jim ponujajo
marsikaj, le da bi jim posodili ime za "pravo" listo, ki pa seveda ne bo formalna. Saj veste, stranke se ne bi smele vmešavati v študentski parlament. Ah, da, finance. To pa res ni problem.
Mogoče si ravno zato velja zapomniti kratico SKIS. Konec prejšnjega šolskega leta se je ustanovila zveza regionalnih študentskih klubov, imenovana Študentski klubi Slovenije (ŠKIS), predvsem z namenom, urediti problematiko študentskih in mladinskih servisov ter opozoriti, da tudi po provincialnih mestih in vaseh delujejo študentje. Že lani, ko je na študentskih volitvah v neformalnem združenju nastopilo šest klubov, je v parlament sedlo petposlancev regionalcev. Letos bo na listi, ki si bo edina upala to res biti, napisanih 26 klubov.
Čeprav ne igram taroka, se mi zdi ŠKIS dovolj močan adut, da bom glasoval zanj. Mogoče potem študentje ne bodo več sedeli v študentskem parlamentu in vladi zgolj
zaradi svoje strankarske pripadnosti, ampak zaradi svojih sposobnosti. Mogoče kulturni minister ne bo več strojnik in bomo v celem letu dobili kaj več kot koncert Aleksandra Mežka in en dan zastonjskega kina. Mogoče bo denar iz enega največjih slovenskih "podjetij", to je ŠOU (Študetnska organizacija univerze) v Ljubljani, končno vsaj malo koristil malemu študentu. Mogoče se ne bodo več istočasno obnavljali prostori ŠOU in podmladka ene najmočnejših slovenskih strank, kar ima za rezultat zahtevo po dodatnih milijonih DEM (!!!) iz proračuna ŠOU za obnovo pritličja stavbe na Kersnikovi 4 itd
Mogoče bom volil SKIS ravno zaradi izjave enega izmed letošnjih sodelavcev študentske vlade, ki pravi: "Če bodo regionalci dobili večino v parlamentu, bo ŠOU, kot ga poznamo danes, umri"
So itgoes.
■ Aleš
OBVESTILO:
Rekreacija - MPT- petki od 19. do 20. ure
V imenu Sove (Radio Velenje) Sobota ob 18.00
SVETOVANJE
•	pri poslovnih odločitvah
•	v stiski
P0Gl£D V PRIHODNOST BELA MAGIJA
Pošljite datum rojstva, fotografijo in vprašanja. Priložite 3000 SIT in frankirano ovojnico.
lITEMAGICpj. 240 63000 CELJE
Odgovori v Našem času so brezplačni, odgovori na vaš naslov pa stanejo 3000 SIT.
V prejšnji številki nam je pri odgovoru pod
študetnskih volitvah.
V soboto sva v Placu z Alešem poskušala najti rešitev iz te demokratične godlje, a na začetku sva prišla samo do novih in novih piv. Kasneje, ko so jeziki že bolje tekli, se je rešitev utrnila kar sama od sebe. Naenkrat sva vedela, kako brez denarja, brez profesionalno vodene volilne tekme, brez močne organizacije in brez mnenjskih voditeljev prepremagamo strankarske tvrobe. Žal sva potem zaradi prekomerne diskusije doživela popolno amnezijo in še kak delirium tre-mens povrh. Zato je rešitev splavala povodi.
■ Jure Trampuš
ŠIFRO "SREČA" ponagajal
računalniški škrat. Zato sedaj objavljamo pravilni odgovor.
Nisem prepričana, vendar mislim, da vaš mož ne more imeti otrok in ne vi. Kolikor vidim ste vi popolnoma zdravi. Poskusite ga prepričati, da bi skupaj obiskala zdravnika. To je vajin skupni problem in ga morata reševati oba. V nasprotnem primeru se bosta razšla. Vi boste gotovo imeli otroka, če ne celo tri. Oče bo zelo dober človek. Ustvaril bo dobre družinske pogoje in tudi materialno gotovost.
ŠIFRA:
"NEGOTOVOST1
Tvoja karakteristika: mistična, oddaljena od sveta, skrivaš čustva...
Vidim dva moška, naenkrat ali?
Mogoče je eden šele pred kratkim odšel, ali pa imaš v mislih še koga in si negotova zaradi sebe in ne zaradi fanta. Kakor vidim se boš odpovedala vabečemu, strastnemu, ljubosumnemu, nenavadnemu fantu in sprejela človeka z bolj pozitivnim karakteijem. Vidim obisk pri zdravniku, ki bo odpravil nevšečnosti.
Študij bo dokončan po krajšem premoru. V službi boš uspešna, verjetno celo na vodilnem mestu. Stanovala boš v privatni hiši izven mesta, vendar šele po končanem študiju.
Barva: rdeča, roza...
Kamni, ki zdravjjo: biser, tigrovo oko, ametist
Ugodno obdobje: 22.6. - 4.9.
ŠIFRA: "ŽALOSTNA"
Vem trenutno vam življenje grenijo moževi odhodi z doma. Mož ima razmreje z žensko, ki ga magično privlači, sicer pa je posredi tudi pijača. Zdite se ujeti v
lastnem domu, ne vidite izhoda. Mar ni tako? Ne dovolite, da bi vam vladala čustva. Trdo delajte! V vaše življenje prihaja nov moški, ki vas bo bolj cenil in spoštoval, kot si boste vi sploh mislili. To bo preobrat v vaši usodi. Živeli boste boljše in lepše, tako na emo-tivnem kot materialnem področju. Mož bo sicer prizadet, vendar ne popustite, ker vsak enkrat dobi svojo porcijo.
Vaša sinova bosta srečna in uspešna, hčerki pa boste morali stati ob strani, ker jo bodo družinske razmere spravile s tira. Nisem 100 procentna, vendar mislim, da vaš mož ne bo živel v hiši, ki jo gradite. Vidim njegov odhod.
Leta 1998 boste rešeni vsehskrbi in boste zelo srečni. Držite se, tudi vaših pet minut je blizu.
Vaš element: voda
Barva: črna, srebrnosiva
Najugodnejše obdobje: 1.1. - 2.3., 22.12. - 31.12.
1
..... .. .. . ...... . • ■■
Bolivija - dežela z velikim srcem
Hvala ti Condoriri, da nisi poslal vetra nad nas...
Ob štirih zjutraj prične piskati Kuk-sova ura, kmalu zatem pa seji pridruži še walkman. Še lep čas se obračamo v toplih spalnih vrečah in nikakor se nam ne da zapustiti njihove topline. Le s težavo nekdo pristavi vodo za čaj. Toplota, ki jo širi kuhalnik prične topiti led na strehi šotora in mrzle kapljice nam neusmiljeno padajo za vrat. Počasi in brez kakršnekoli naglice srebamo vroč čaj z dvojno dozo koke. Se zadnjič pregledamo opremo in zvezdna noč nas objame s svojim mrazom. Nešteto zvezd nas pozdravlja na čelu s svetlim Južnim križem in le Nikec nas pospremi na pot s prijateljskim pozdravom: "Držite se, pu-becir
V soju čelnih svetilk se spotikamo čez kamenje, ki ga ledenik že tisočleta prinaša v dolino. Sprva pot bolj čutimo, kot zares vidimo, vendar nas vsakih nekaj metrov pozdravi skalni možic. "Fantje na pravi poti ste!", nam govori vsak od teh prijaznih gorskih svetilnikov. Nekoliko kasneje, na skalnem grebenu, nas na desni že opazuje naš stari prijatelj Huayna Potosi, ves ožarjen od prvih sončnih žarkov. Po kratkem občudovanju njegovega veličanstva spet hitimo naprej. Zoprno melišče močno zavre naše dokaj hitro napredovanje. Nič kaj prijeten ni
bil ta divji spopad s strmim meliščem na višini več kot 5000 metrov, vendar premagamo tudi to zgago.
Po treh urah hoje si pri zadnjih skalah privoščimo skromno malico, požirek limonade in košček čokolade. Sonce nas že prijazno treplja s svojimi toplimi ročicami in najraje bi kar zaspali. Kmalu stopimo na položen ledenik, ki vodi naravnost proti vršni steni Condoririja. Koraki se v enakomernem ritmu vrste drug za drugim in višina mi sploh ne pride do živega. Nekoliko se jezim le na težek nahrbtnik, ki reže v ramena. Huayna Potosi mi je s svojo višino omogočil zadostno aklimatizacijo, zato se odlično počutim. Le Kuks po svoji stari navadi kar naprej zaostaja, njegova hitrost je v resnici njegov zaščitni znak. Puhi, stari andski maček, melje hrib, kot da bi šlo za sprehod po Logarski dolini. Uro in pol nama vzame ledenik, ki je mimogrede, zelo pohleven, tako da lahko med hojo mirno opazujeva nič manj lepe sosede Condoririja. Na levi naju najbolj prevzame Condoriri Norte, severni vrh našega hriba s svojo im-pozantno široko steno. "Mogoče bi pa kak dan poskusila?", povem, ker čutim, da Puhija napadajo podobne misli. "Mogoče...", mi odvrne.
Nebo brez oblačka in popolno
brezvetrje nas spremljata vso pot. Enkraten dan se je storil danes in ne vem, s čim smo si ga zaslužili. Verjetno zaradi tega, ker smo ga dolgo, predolgo čakali. Pod vršno steno s Puhijem kujeva bojni načrt za naskok zadnjih strmin. Željno opazujeva Francosko smer, ki pelje naravnost na vrh, vendar naju zelo moti poman-
jkanje snega v steni, pa še ta, ki je, je zelo mehke sorte. Odločiva se za grapo v levem, nekoliko nižjem delu stene ter nato po grebenu naprej do vrha. S težavo se skobacava prek nerodne razpoke in nato zelo hitro premagava grapo naklonine do 50° visoko dobrih 100 metrov. Na vrhu le-te naju pričaka oster, ozek greben, ki skoraj v ravni črti vodi vse do vrha 5969 metrov visokega Condoririja.
Topli sončni žarki in Kuks nekje spodaj v grapi, sta za naju s Puhijem zadosten razlog, da se zlekneva na skalni plošči ter se predava cigaretni omami. Nekje po drugem cigaretku se med skalami končno prikaže tudi Kuksova glava. "Kuki, a gre?", ga vprašava in on molče prikima, "i Vamos!", zakličem in že se zapodim po strmem grebenu soncu naproti. Na grebenu se na obe strani ponuja veličasten pogled. Na levi strani se beli celotna veriga Cordillere Real z neštetimi znanimi in neznanimi vrhovi. Na desni se pogled najprej ustavi na čudoviti piramidi Chico Al-pamaya. Naprej se vrste sami lepotci: Cerro Ilusion, Huayna Potosi in Aquja Negra. Na pobočju Alpamaya zagledamo štiri črne pike, naše štiri avstri-
jske znance, ki hitro sestopajo. Za našimi hrbti se globoko pod nami svetlika Lago Condoriri in nekoliko dalje še Lago Tunari. Obzorje zaključuje ogromna Titikaka s svojimi značilnimi oblački, ki lebdijo nad njo. Nemogoče je z besedami opisati to divjo in hkrati prelepo naravo, ki nas obkroža.
Sredi zanosnega občudovanja okolice, me zmoti Puhijev glas: "Branč, kaj pa zdaj! ?" Sicer zasnežen greben je kar naenkrat presekala strma skalna stopnja. Pridem bliže in si stvar bolj natančno ogledam. "Bo že šlo!", rečem, vzamem vrv in preplezam nekaj metrov krušljive skale kar v derezah. Bilo je veliko lažje, kot je sprva kazalo. Na vrhu stopnje uredim varovališče, tako da Puhi in Kuks hitro opravita z nerodno oviro. Sedaj nas je do vrha ločilo le še dobrih dvajset višinskih metrov, ki jih brez težav hitro premagamo. Poleg veselja, na vrhu glavno besedo prevzame japonska foto-tehnika. Le rahla sapica, ki nas boža po ožganih obrazih, se meša s škljocanjem fotoaparatov. Na vrhu, sedeči na veliki opasti, gledamo moije oblakov nad džunglo, ki bi jo lahko skoraj dosegli z roko, tako blizu se nam zdi. Vsi se zatopimo nekam v globino svojih misli, vendar se hitro zavemo, da nas sedaj čaka še težji del poti, sestop v dolino.
■ Piše: Branko Ivanek

20. oktobra 1994
ČETRTEK, 20. OKTOBRA
PETEK, 21. OKTOBRA
SOBOTA, 22. OKTOBRA
NEDELJA, 23. OKTOBRA
PONEDELJEK, 24. OKTOBRA
TOREK, 25. OKTOBRA
SREDA, 26. OKTOBRA
SLOVENIJA 1
10.05 Obuti maček, lutkovna igrica, 1/1
10.30 Tisoč idej za naravoslovce
10.50 Človeški rod
11.15 Po domače
13.00 Poročila
16.00 Življenje komedijanta,
drama 1/2
17.00 TV dnevniki
17.10 ŽIVŽAV
18.00 Reg. studio Maribor
18.45 Štiri v vrsto - TV Igrica
19.10 Risanka
19.30 TV dnevnik 2, vreme
20.05 Neveijetne zgodbe
21.10 Tednik
22.00 TV dnevnik 3
22.30 Poslovna borza
22.45 SOVA:
sledi Gledališče Raya Bradbu-ryja, 14/24
23.10 Sever in jug, 16/24
SLOVENIJA 2
13.00 Euronevvs 13.50 Evrogol
14.50 Kinoteka: Zaklad Sier-ra Madre, amer. film
16.45 V vrtincu
17.30 SOVA,ponovitev
sledi Grace na udaru, 10/22
18.00 Sever in jug, 15/24
18.45 Že veste
19.15 TOK TOK
20.05 Večerni gost: dr. Borut
Telban
21.05 Sejem Medilab 21.10 Umetniški večer 22.10 Oči kritike 23.10 Stoletnica filma In-gmar Bergman: Sedmi pečat, švedski film (ČB)
VTV
10.00 Testni signal 12.00 Videostrani 19.05 Otroški program: Risana serija PINGO 19.25 TV prodaja 19.30 Videostrani 20.05 EPP
20.10 RADIO FM -1. del am. humoristične nanizanke 20.40 Celovečerni film: TO
ŽIVLJENJE; žanr: komedija 22.10 Horoskop 22.15 TV prodaja 22.20 Videostrani do 24.00
Četrtek, 20. oktobra
TVS2 14.20 ZAKLAD SIERRA MADRE, amer. film, 1948
Igrajo: Humphrey Bogart, Wal-ter Huston, Tim Holt Režija: Joh Huston Trije pustolovci se odločijo, da bodo poskusili srečo v iskanju zlata. Med njimi je tudi starec, kije že bil zlatokop in prav dobro pozna zlato mrzlico. Na njegovo svarečo pripoved odgovarjata tovariša s posmehom. Toda ko močje najdejo zlato, se začnejo spreminjati, zlasti tisti med njimi, ki je bil najtrdneje prepričan, da ga zlata mrzlica ne bo načela... TVSl 20.05
NEVERJETNE ZGODBE
Ta četrtek boste lahko preživeli zopet ob resničnih zgodbah nujnih primerov in o ljudeh, ki nam pridejo pomagat. Tako bo učitelj kemije ohranil vid po zaslugi požrtvovalne sodelavke, poseben aparat s telefonom bo odločilen pripomoček ob srčnem napadu; večina ponesrečencev v iztirjenem vlaku bo odvisna od hitre pomoči prostovoljcev, mala deklica pa bo s pravilnim ukrepanjem rešila življenje očetu in bratu. Pridružite se Neverjetnim zgodbam - Na pomoč! TVS2 23.10 SEDMI PEČAT, šved. film, 1956
Igrajo: Gunnar Bjornstrand, Bengt Ekerot, Nils Poppe Režija: Ingmar Bergman Vitez Block se po desetih letih
SLOVENIJA 1
10.25 Lučka - strah in trepet ulice, 6/6 10.55 Roka Ročka 11.45 Divji jug, 6/10 12.35 Že veste 13.00 Poročila 13.55 Jacquot Iz Nantesa, franc. film
15.50 Kam vodijo naše stezice 17.00 TV dnevniki 17.10 Očividec, 1/14 17.35 Boj za obstanek, 18/20 18.00 Reg. studio Koper 18.45 Hugo - tv igrica 19.13 Risanka 19.30 TV dnevnik 2 20.05 Poglej in zadeni 21.40 Turistična oddaja 21.55 Sejem Medilab 22.00 TV dnevnik 3 22.35 SOVA:
sledi Ljubezen da, ljubezen ne, 21. del
23.10 Sever in jug, 17/24 24.00 Manj kot nič, amer. film
SLOVENIJA 2
13.00 Euronevvs 15.45 Beli konjiček, 2/6
16.10 Nor na reklame: Ideja, 1. oddaja 16.35 Osmi dan 17.25 SOVA, ponovitev
sledi Gledališče Raya Bradbu-ryja, 14/24
17.55 Sever in jug, 16/24 18.45 Znanje za znanje 19.10 TV nocoj 19.15 Poglej me! 20.05 Pustolovščine mladega Indiana Jonesa, 7/16 20.55 Predsednik Mao, franc.dokum.oddaja 21.45 Akcent
22.45 Koncert ob zaključnem večeru medn. festivala g. Tarti-ni '94, posnetek iz Pirana
VTV_
10.00 Testni signal 10.30 Film: TO ŽIVLJENJE; žanr: komedija 12.00 Videostrani 18.00 OTROŠKI MIŠ MAŠ kontaktna oddaja zanimivimi gosti, igranje video igrice, video spoti, itd. Gostja oddaje: Nadja Stegne, mlada pevka
19.05 Otroški program: Svet živali - 4. del 19.25 TV prodaja 19.30 Videostrani 20.05 EPP
20.10 Celovečerni film: ZA VEDNO; žanr: melodrama 21.40 Horoskop 21.45 TV prodaja 21.50 Videostrani do 24.00
vrača s križarskih vojn. Na poti ga spremlja oproda Jons. Nekega jutra se vitezu - medtem ko njegov oproda spi - približa smrt. Vendar Block še ni pripravljen, izprosi si partijo šaha na življenje in smrt; predvsem pa odlog, še nekaj časa, da poišče odgovorna vprašanje o smislu življenja...
Petek, 21. oktobra
TVSl 22.35
MANJ KOT NIČ, amer.
film, 1987
Igrajo: Andrevv McCarthy, jami Gertz, Robert Downey Režija: Marek Kanievska Osnovni zaplet zgodbe je povezanost med mladimi, nekateri med njimi so odšli iz kraja na ugledne visoke šole in drugi so ostali. Med temi, ki so ostali, je tudi Julijan, rojeni looser, ki več ne zna razločevati med vzroki in posledicami in tako tone na spirali mamilaštva, ki seveda vodi edinole navzdol. Izgubil je že zaupanje očeta in sedaj je ob njem edinole njegovo dekle Blair, kije pripravljena storiti marsikaj, da bi ga rešila... TVS2 23.00 KONCERT OB ZAKLJUČNEM VEČERU MEDNARODNEGA FESTIVALA G. TARTINI '94 Posnetek iz Pirana
Sobota, 22. oktobra
TVSl 10.50
TARZANOV SKRITI ZAKLAD, amer. film, 1941
SLOVENIJA 1
08.05 Radovedni Taček 08.20 Lonček, kuhaj! 08.30 Oscar Junior 09.35 TOK TOK 10.20 Zgodbe iz školjke 10.50 Tarzanov skrivni zaklad, amer. film (ČB) 12.10 Gore in ljudje 13.00 Poročila 13.10 Večerni gost: dr. Borut Telban
14.35 Tednik 15.20 Poglej In zadeni
17.00 TV dnevniki 17.10 Divji jug, 7/10 18.00 RPL-studio Luvvigana 18.45 Hugo-tv igrica 19.05 Risanka 19.18 3x3 19.30 TV Dnevnik 2 19.50 Utrip 20.10 ONA + ON 21.15 Za tv kamero 21.30 Ozare
21.35 Dokumentarna oddaja
22.05 TV dnevnik 3 22.25 Kronika Boršt. srečanja 22.45 SOVA: Sever in jug 23.40 Kako se ljubiti z zamorcem, franc. film
SLOVENIJA 2
08.00 Euronews 10.00 Človek in glasba 10.55 Turistična oddaja 11.10 Neverjetne zgodbe 12.00 SOVA, ponovitev 12.35 Sever in jug, 17/24 16.45 Športna sobota sledi DP v nogometu: Mura-Ko-rotan Suvel, Murska Sobota 18.30 Slovenski magazin 19.00 Dobra volja je najbolja 20.10 Bird, amer. film 22.45 Sobotna noč: Novice iz sveta zabave, Pink Floyd iz Earls Courta v Londonu, Glasbena lestvica
VTV
10.00 Testni signal 10.30 Rim: ZA VEDNO; žanr: melodrama 12.00 Videostrani 19.05 Otroški program: Risana serija PINGO 19.25 TV prodaja 19.30 Videostrani 20.05 EPP
20.10 317. VTV MAGAZIN-
inf. regionalni program 20.40 KRAUU KAR JE KRALJEVEGA -.Boris Valenčič - PRVI SLOVENSKI KRALJ 21.10 Zabavno glasbeni program: ERIC CLAPT0N-2.del koncerta 21.40 Horoskop 21.45 TV prodaja 21.50 Videostrani do 24.00
Igrajo: Johnny Weissmuller, Maureen 0'Sullivan Režija: Richard Thorpe Film seveda niso snemali v Afriki, ampak kot večino drugih kar v študijih Hollywooda. Zgodba sama je predvidljiva, podobna drugim džungleskim dogodivščinam Tarzana, Jane in Dečka... TVSl 20.10 ONA + ON
Z oktobrom Razvedrilni program TV Slovenija začenja s predvajanjem oddaje ONA + ON, ki bo nekoliko drugačna od tiste, ki ste jo navajeni. V oddaji bodo po novem sodelovali pari različnih generacij in spolov, ki se bodo med seboj pomerili v petih zabavnih preizkušnjah. Oddajo bo popestrila nova scenografija in prav tako nove, bogatejše nagrade. Voditeljica oddaje bo Mira Ber-ginc, režiser pa Mile Vilar. TVS2 20.10 BIRD, amer. film Igrajo: ForestVVhitaker, Diane Venora, Michael Zelniker Režija: Clint Eastwood Pri scenariju za film je Ea-stwoodu veliko pomagala sedaj v Parizu živeča Parkerjeva vdova, njegova zvesta in razumevajoča sopotnica Chan Parker. Ta je Birdu odpuščala vse, odpuščala mu je njegovo zasvojenost, odpuščala mu je njegove avanture z ženskami in v filmu tudi vidimo zakaj -Charlie Parker je bil neizmerno dobrotljiv, ranljiv, ali bolje, neprestano ranjen človek. Vse kar je počenjal, je počenjal z
SLOVENIJA 1
08.45 ŽIVŽAV 09.30 Arabela, 2/13
10.00 Čudovite prigode barona Muenchhausna ali lažnivi Kljukec, gled.igra SLG Celje 10.40 Vrtiljak, 2/28 11.00 Boj za obstanek, 18/20
12.00 Slovenci v zamejstvu 12.30 Ob robu poti, 3/13
13.00 Poročila 13.05 Pustolovščine mladega Indiana Jonesa, 7/16 14.20 Še to leto, franc. film 16.05 Steze slave, 3/4 17.00 TV dnevniki 17.10 Po domače 18.55 Hugo - tv igrica 19.05 Risanka 19.20 Loto 19.30 TV dnevnik 2 20.10 Nedeljskih 60 21.15 Obraz mode, 5/6 22.10 TV dnevnik 3 22.25 Za tv kamero 22.45 SOVA:
sledi Druga domovina, 5/13
SLOVENIJA 2
08.00 Euronews
10.00 Koncert g. Tartini '94,
Piran
11.40 SOVA, ponovitev sledi Sever in jug, 18/24 12.30 ONA + ON 15.00 Vesela jesen 17.00 Športna nedelja sledi Športni film: Martina Navratilova
17.55 Mednarodno prvenstvo v badmintonu, Ljubljana 18.55 SP v kegljanju (M+Ž), Celje
sledi Gimnastika za Šalamunov memorial, Maribor 19.15 4 x 4 - male živali 20.10 Doc Hollywood, amer. film
21.50 Velja za vsak dan: Noč in dan, 4/13 22.20 Turistični kažipot 22.35 Športni pregled
VTV
SLOVENIJA
08.50 Joey in rdeči sokol, 4/5 09.15 Znanje za znanje 09.40 Blrd, amer. film 12.15 Športni pregled 13.00 Poročila 15.50 Obzoijaduha 16.20 Dober dan Koroška 17.00 TV dnevniki 17.10 Radovedni Taček 17.35 Hroščosned 18.00 Reg. studio Maribor 18.45 ABC - ITD, tv igrica 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2 20.05 Stradivari, 1/4 20.50 Tiskovna konferenca 22.00 TV dnevnik 3 22.30 Kronika Boršt. srečanja 22.50 SOVA: Show Jackija Thomasa, Sever in jug
SLOVENIJA 2
13.00 Euronews 14.30 Utrip 14.45 Zrcalo tedna 15.00 Nedeljskih 60 16.00 Poglej me! 16.45 SOVA, ponovitev sledi Druga domovina, 5/13 18.45 Onstran prihodnosti, znanstvena oddaja, 6. del 19.10 TV nocoj 19.15 Sedma steza 20.05 Svet na zaslonu 21.00 Tri ljubezni, 8/16 21.55 Studio city 22.45 Večer jazza v studiu: Damjana Golavšek
08.00 Videostrani 08.15 Ponovitev oddaj iz tedenskega sporeda: Svet živali, Otroški Miš Maš, 316. VTV MAGAZIN, Športni torek EPP, TV prodaja Dokumentarni film: "Sarajevo - ground zero" 317. VTV MAGAZIN Video top
Zabavno glasbeni program:
Eric Clapton
Horoskop
Videostrani do 24.00
nedolžnostjo v srcu, predvsem zavedajoč se lastne nemoči, ki je brez svoje glasbe in brez svoje Chan in svojih otrok ne bi mogel niti tako dolgo zmagovati...
TVSl 22.55
KAKO SE LJUBITI Z ZAMORCEM, kanad. film
Igrajo: Isaach De Bankole, Roberta Bizeau, Maka Kotto Režija: Jacques W. Benoit Je duhovita komedija, ki se po-norčuje iz civiliziranega sveta belcev. Osrednji junak je mlad črnec, ki prispe v Kanado, kjer namerava postati slaven pisatelj. Ko stopi v knjigarno, kjer si želi kupiti pisalni stroj, se izkaže, da ne ve prav ničesar o evropski ali ameriški književnosti. Pač pa mu je Kanada všeč, ker je tam veliko belcev, piva in ni diktatorjev...
Nedelja, 23. oktobra
TVSl 14.20
ŠE TO LETO, franc. film, 1992
Igrajo: Jean Davy, Marie Du-bois, Lorene Russell Režija: Pierre Beccu Zgodba govori o medčloveških odnosih. Pastir Jean se spomladi znova odpravi v gore. To naj bi bilo njegovo poslednje leto. Vendar tokrat ne poteka vse spokojno. Tako si njegov mlajši prijatelj zlomi nogo in naenkrat je pastir sam visoko v gorah. Takrat pokliče mnogo mlajšega Laurenta, ki mu je na nedavnem sejmu priznal, da bi mu počitnice visoko v gorah po naporni smučarski sezoni prav
VTV
10.00 Testni signal 10.30 RADIO FM, ponovitev
1. dela am. hum. nanizanke 12.00 Videostrani 19.05 Otro. prog.: Svet živali 19.25 TV prodaja 19.30 Videostrani 20.05 EPP
20.10 Potopisna reportaža: VZDOLŽ VZHODNOAFRIŠKE SAVANE
21.40 VIDEO BOOM 40
22.00 Horoskop 22.05 TV prodaja 22.10 Videostrani do 24.00
SLOVENIJA 1
08.15 Modri biser Rovinja '93 09.20 Predsednik Mao, dok. oddaja
10.10 Onstran prihodnosti 10.35 Doc Hoilywood, am. film
12.15 Sedma steza 13.00 Poročila 14.10 Sobotna noč 16.20 Mostovi 17.00 TV dnevniki 17.10 Arabela, 3/13 17.50 Lonček kuhaj 18.00 Regionalni studio Koper 18.45 Lingo, tv igrica 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2 20.05 Beli konjiček, 3/6 20.30 Nor na reklame 21.00 Osmi dan 22.00 TV dnevnik 3 22.30 Poslovna borza 22.45 SOVA: Ko zakon postane navada, Sever in jug
SLOVENIJA 2
13.00 Euronews
15.40 Obraz mode, 5/6
16.30 Dobra volja je najbolja
17.30 SOVA, ponovitev: Show
Jackija Thomasa,
17.55 Sever in jug, 19/24
18.45 Iz življenja za življenje
19.13 TV nocoj
19.15 Videošpon
20.05 Izkoristimo svoj um
20.35 Rdeče srce bukve,
znanst. oddaja
20.55 Roka ročka
21.45 Življenje komedijanta,
2/2, šved. drama
22.35 Svet poroča
VTV
10.00 Testni signal 12.00 VideOstrani 19.05 Otroški prog.: Risanke 19.25 TV prodaja 19.30 Videostrani 20.05 EPP
20.10 318. VTV MAGAZIN 20.30 Športni torek
21.40 Horoskop 21.45 TV prodaja 21.50 Videostrani do 24.00
SLOVENIJA 1
12.10 Zimska tekmovanja, 2/28
12.35 Iz življenja za življenje
13.00 Poročila 15.55 Tri ljubezni, 8/16 17.00 TV dnevniki 17.10 Male sive celice - kviz za šestošolce
18.00 RPL-studio Luvvigana 18.45 Pari, tv igrica 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, vreme 20.05 Forum 20.20 Slovenske novele: J.Jurčič - Hči mestnega sodnika
21.35 Glasbeni utrinek 22.00 TV dnevnik 3 22.35 SOVA:
sledi Grace na udaru, 11/22 sledi Sever in jug, 21/24
SLOVENIJA 2
13.00 Euronevvs 15.45 Stradivari, 1/4 16.30 Videošpon 17.15 SOVA, ponovitev
sledi Ko zakon postane navada, 1/6
17.40 Sever in jug, 20/24 18.45 Človeški rod 19.15 V vrtincu 20.05 Športna sreda: sledi Jesenice: hokej na ledu, Turnir šestih narodov (ACRO-NIKS JESENICE:KLAGEN-FURT),posnetek 22.20 Split: EP v nogometu, 2. kolo Hajduk:Anderlecht (Bergant) 22.25 Omizje
VTV_
10.00 Testni signal 12.00 Videostrani 19.05 Otroški program: Svet živali - 6. del 19.25 TV prodaja 19.30 Videostrani 20.05 EPP
20.10 NAJ SPOT-kontaktna oddaja o pop glasbi 21.10 Horoskop 21.15 TV prodaja 21.20 Videostrani do 24.00
Xl UMRST
napaidčmk
Šoštanj, Trg svobode 9, tel.: 882-151
■	prodaja in popravilo vseh vrst ur z garancijo
-	ekspres izdelava cilindričnih in avtomobilskih ključev
■	menjava vseh vrst baterij v elektronske ure in računalnike
-	vstavitev sterilnih uhanov
Delovni čas: v ponedeljek in torek od 14. do 18. ure, v sredo, četrtek in petek od 8. do 12. ure
SE PRIPOROČAMO!
prišle. In tako se Laurent pridruži Jeanu. Stari pastir kljub svojim letom živi samo za delo, nasprotno pa Laurent zna uživati v gorskem paradižu. Me njima pride do drobnih nesporazumov, ki se počasi poglabljajo...
TVSl 20.10
NEDELJSKIH 60
Tokratna oddaja Nedeljskih 60 začenja nov mesečni ciklus izobra najboljše domače video smešnice za imenitne nagrade, ki bodo najboljšim trem avtorjem podeljene ob koncu leta. Za nagrado se bo spet potegoval tisti, ki bo skušal ugotoviti, kdo izmed znanih Slovencev bo gost v oddaji, polet njega pa bo gostitelj Mario Galunič predstavil še popularne glasbenike in igralce v novi zgodbi o uresničevanju nenavadnih želja. TVS2 20.10
DOC HOLLYWOOD, amer. film, 1991
Igrajo: Michael J. Fox, Julie VVarner, Bamard Hughes
Režija: Michael C. Jones Kot mlad in ambiciozen zdravnik se Ben Stone, odpravi s svojim uglednim oldtimerjem -56 Porsche Speedsterjem iz VVashingtona proti Hollywoo-du, kjer ga čaka delo na lepotni kliniki in se mu obetajo veliko boljši zaslužki, kot pa jih je deležen v državni bolnici. Toda tako kot na veliko potovanjih, se tudi na tem potovanju pripetijo usodne reči...
Torek, 25. oktobra
TVSl 22.45
KO ZAKON POSTANE NAVADA, ang. humoris. nadalj. v šestih delih
Igrajo: Gwen Taylor, Michael VVilliams
Režija: Mike Vardy Zakonca Gen in Barry Mase-field praznujeta enaindvajse-tletnico poroke. Vsekakor pomemben trenutek za njun zakon, toda ali bosta čez naslednjih enaindvajset let še zmerom skupaj? Stvari jima namreč ne kažejo najbolje, tako Bar-ry ni več idealen mož, ampak moški v srednjih letih, ki se zelo težko sprijazni z mislijo, da bi moral pomagati ženi pri gospodinjskih opravkih, ker se je Gen šele zdaj lahko posvetila profesionalni karieri, in kot odvetnica doživlja prve uspehe. Skratka, Barry ki opravlja zoboz-dravniško prakso, se mora sprijazniti z ženinimi poslovnimi potovanji v NewYork...
Sreda, 26. oktobra
TVSl 17.10 MALE SIVE CELICE, kviz za šestošolce
Kviz bo na sporedu vsakih 14 dni, se pravi vsako drugo sredo ob 17.10 na I. programu TV Slovenija. Med seboj bodo tekmovale ekipe šestošolcev,
možnost sodelovanja pa bodo imeli tudi posamezniki sedmih oz. osmih razredov. Vprašanja bodo ravno prav težka, tako da bodo tudi mladi gledalci preko TV ekrana lahko razmigali svoje možgančke in preverili svoje znanje. V prvi oddaji bodo nastopili iz OŠ Tone Čufar iz Ljubljane in OŠ France Prešeren iz Kranja. Svoje male sive celice bosta trenirala tudi alen Sirca iz Logatca in Ana Fras iz Ptuja.
iT,
d.o.o.
fltallS«, m.: 721-H? POBOJE (lElHStufcri), M»W.:I53-W1 .. 'V. v	*
SUZUKI
- UGODNI KREDITI - DEVIZNA KLAVZULA 30% POLOG. 10-11.5% LETNA OBRESTNA MERA
SVVIFT 1,0 GL 5D 18.311 DEM SVVIFT 1,3 GS3D 19.000 DEM SVVIFT SEDAN 1,3 GL4D
SAMURAIUC VITARAIX DAIHATSU
-MOŽNOST KREDITA,
CUORE
CHARADECS1.3 APPLAUSE Xi FEROZA EL II HUETPICK-UP
20.631 DEM 24,960 DEM 34.025 DEM
SHMh
17.200 DEM 23.990 DEM 28.500 DEM 32.500 D 14.490
Poškodovan motorist
Na območju velenjske policijske postaje se je minuli teden pripetilo skupaj 26 prometnih nesreč, od tega ena z lažjo telesno poškodobo in 21 z materialno škodo. Policisti pa so ob njih zabeležili še 7 drugih prometnih dogodkov.
Nezgoda, ki se je končala z lažjo telesno poškodbno udeleženca, se je zgodila v ponedeljek, 10. oktobra, ob 14.30 na Šlandrovi cesti v Velenju. Voznik kolesa z motorjem M.G. iz Velenja je izsiljeval prednost vozniku osebnega avtomobila M.N., prav tako iz Velenja. V trčenju, do katerega je prišlo, se je voznik kolesa z motorjem lažje poškodoval. Zdravniško pomoč so mu nudili v Zdravstvenem domu v Velenju.
Živahno jutro v Kolodvorski
Navadno so zgodnja jutra, sploh če so nedeljska, še bolj zaspana. Ampak ne povsod in ne za vse. Prav živahno je bilo 16. oktobra v velenjski Kolodvorski restavraciji. Družba, v kateri je bil tudi 30-letni Marko O., iz Velenja sije dala duška in temeljito kršila javni red in mir. Najbolj vztrajen pa je bil pri tem Marko. Policisti so morali uporabiti prisilna sredstva, da so ga ugnali in ga potem lahko pripeljali v posebne prostore policijske postaje. V intervenciji je bil poškodovan eden od policistov, Marko O. pa je v dogodku dobil "sled poškodbe."
Pretepala nič hudega sluteče občane
Človek si ne bi mislil, da ga lahko na cesti, kar tako, iz čistega miru, kdo pretepe. Pa je tudi to možno in to sta dobro na svoji koži občutila dva Velenjčana, Jože B. in Ludvik S., eden na Jenkovi in drugi na Ljubljanski cesti.
Oba dogodka sta se pripetila isti večer, v nedeljo, 9. oktobra, ok-
REPUBLIKA SLOVENIJA OBČINA VELENJE
Sekretariat za notranje zadeve
RAZGLAS
Sekretariat za notranje zadeve občine Velenje izdaja na podlagi 12. člena Zakona o evidenci volilne pravice (Uradni list RS št. 46/92) in na podlagi 40. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS št. 72/93, 7/94 in 33/94) razglas o ragrnitvi volilnih imenikov za izvedbo volitev članov občinskih svetov in županov.
S tem razglasom obveščamo občane, da lahko pregledajo in zahtevajo popravke v volilnih imenikih pri pristojnem organu, od 24.10.1994 do vključno 18.11.1994.
Volilni imeniki bodo razgrnjeni na sedežu vseh krajevnih skupnosti občine Velenje.
oli 23. ure in oba na podoben način. Pripeljal je osebni avto, ustavil, iz njega sta stopili dve osebi in nenadoma, brez vzroka -"bum" po glavi. Oba občana sta bila precej brutalno pretepena.
Policisti so takoj, ko so zvedeli za dogodka, začeli zbirati obvestila in danes je že znano, da je bil eden od pretepačev komaj 16-letni B.G. iz Velenja, ki je bil obenem tudi voznik osebnega avtomobila.
Drzna tatvina
V	torek, 11. oktobra, okoli 18.30 ure, se je 6-letna Branka iz Velenja vračala iz trgovine proti domu. Na Titovem trgu je do nje stopil mlajši fant in ji vrečko, ki jo je nosila, strgal iz rok. Iz vreče je vzel denarnico s 1100 tolarji in maminimi dokumenti, vrečko paje odložil na tla in zbežal.
"Neuspešen" vlomilec
V	sredo, 12. oktobra, je nepridiprav vlomil v stanovanje Romana J. na Šaleški cesti v Velenju. Iz stanovanja je odnesel žensko zapestno uro in dva prstana. Čeprav ga je v stanovanju zalotil lastnik, mu je dolgoprstnež uspel uiti, a ne za prav dolgo. Storilca so policisti hitro izsledili.
V klet po city bike
Med 11. in 15. oktobrom je neznanec "obiskal" klet na Tomšičevi cesti v Velenju in iz nje odpeljal žensko kolo city bike, zeleno- bele barve. Lastnik Martin P. je oškodovan za okoli 40 000 tolarjev.
Trčil v betonski propust
V torek, 18. oktobra ob 12.55, se je 30-letni Alojz K. iz Velenja peljal z osebnim avtomobilom po klancu navzdol iz Lajš proti križišču lokalnih cest Topolšica - Šoštanj. V desnem, nepreglednem ovinku v Topolšici, je vozilo pričelo zanašati. Voznik se je
nekaj metrov še lovil po cesti, potem pa gaje zaneslo na levo in s ceste. Trčil je v betonski propust z vodo. Po trčenju je vozilo odbilo v zrak, nato pa seje prevračalo še 32 metrov. Med prevračanjem je voznik padel iz vozila in se pri tem hudo poškodoval.
Vlomilcu ni bilo potrebno vlamljati
Nadvse preprosto delo je imel vlomilec, ki se je v ponedeljek, 17. oktobra, lotil kombiniranega avtomobila parkiranega na Prešernovi cesti v Velenju. Lastnik Zdravko R. gaje med 11.30 in 12.30 pustil odklenjenega, zdaj pa pogreša poslovni kovček v katerem je imel marsikaj. Od propagandnega materiala, blokov za malico in bianko naročilnice. Kovček z vsebino so ocenili na vsaj 40 000 tolarjev.
Poškodoval se je pri igri
V soboto, 15. oktobra, se je okoli 14.30 ure pri igri z žogo na asfaltiranem košarkarskem igrišču v Lokah pri Mozirju pri padcu hudo poškodoval 38-letni Pavel B. iz Moziija. Z reševalnim vozilom so ga odpeljali v celjsko bolnišnico, kjer je ostal na zdravljenju.

Vozilo se je prevrnilo
V četrtek, 13. oktobra, je 23-letna Štefanija H. iz Prebolda vozila osebni avtomobil po lokalni cesti iz Prebolda proti Grižam. Zunaj naselja Šešče je v ostrem desnem ovinku zapeljala levo in s ceste, kjer seje vozilo obrnilo na desni bok. V nezgodi seje voznica hudo poškodovala, na vozilu pa je nastalo za okoli 100 000 tolarjev gmotne škode.
Preverjali, če deluje alarm
V petek, 7. oktobra, so si proti večeru štirje korenjaki: B.M., K.Z., B.B. in G.F., privoščili kaj nenadvadno zabavo, ki pa se je končala s precejšnjo materialno škodo. Na parkirnem prostoru osnovne šole Petrovče so nameravali preveriti, če je v osebnem avtomobilu Honda civic montirana alarmna naprava.
Pri zibanju avtomobila, kije last Dušana A., pa so močno poškodovali karoserijo vozila, škoda znaša kar 250 000 tolarjev.
Iz Žalca izginil golf
Neznanec je v noči iz 10. na 11. oktober v Žalcu ukradel osebni avto znamke Golf JXD, registrske številke CE E2-019, rdeče barve. Vozilo je bilo parkirano na dvorišču stanovanjske hiše Pirešica 10/b. Lastnika Uroša Š. je neznanec oškodoval za okoli 1 120 000 tolarjev.
Policisti na sprehod, in to sredi noči
Policija vidi več, če ni v uniformi
Sobotna noč in nedeljsko jutro je bilo, tisto med 14. in 15. oktobrom. Velenjski policisti pa so se odločili, da gredo na sprehod in si ogledajo, kakšno je mesto ponoči. Nadeli so si, tokrat za spremembo, civilna oblačila. Malo so šli po Trgu mladosti in malo po Titovem trgu, malo so oprezali za parkirnimi mesti, kjer so v zadnjem času še zlasti pogosti vlomi v osebna vozila ... In opazili so marsikaj zanimivega.
Popravek in dopolnitev javnega razpisa za oddajo stavbnega zemljišča, objavljenega dne 13.10. 1994 v tedniku Naš čas
Popravi in dopolni se II. točka razpisa, tako se glasi:
Cena za m2 stavbnega zemljišča za objekte št. 8,16 in 27 po UN centralnih predelov mesta Velenja ter za objekt blagovnega centra v Velenju in bencinskega servisa, znaša 150 DEM/m2 zemljišča, plačljivo v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju za DEM Banke Slovenije na dan plačila.
Cena za m2 stavbnega zemljišča za objekt proizvodno-skladiščne hale v Selu pa znaša 30 DEM/m2, prav tako v tolarski protivrednosti za DEM po srednjem tečaju za DEM Banke Slovenije na dan plačila. Ostale točke javnega razpisa ostanejo nespremenjene.
Sklad stavbnih zemljišč
Predvsem pa ugotovili, da Velenje ponoči še zdaleč ni dolgočasno mesto.
Nič kaj vesela ni bila tega njihovega sprehoda skupina mladoletnih Velenjčanov, precej veselih, ki so si dajali duška in izkazovali svojo moč s prevračanjem cvetličnih korit in "praznjenjem" košev za smeti. So bili pa zato nad njimi "navdušeni" policisti. Kar hitro so se zmenili, da bodo veseljaki stvari vrnili v stanje, v kakršnem je bilo pred akcijo. Vseeno pa jih čaka še sodnik za prekrške.
Med "delom v nočni izmeni" na parkirnem prostoru pa so srečali 19-letnega J. K. iz Velenja. Da mu ne bi bila noč predolga, so ga povabili na policijsko postajo na prijateljski klepet. In kaj so ugotovili? Daje J.K. tisti, ki skupaj še z nekaterimi, ki ne morejo ponoči spati, vlamlja v osebne avtomobile po Velenju. Skupina, ki so jo izsledili, ima na vesti 13 vlomov, najbrž pa še kakšnega več, saj policisti stvar še raziskujejo.
■ mkp
mobitel
d.d.
PE CELJE, Lava 7, 63000 Celje tel.: (063) 451-334, fax: (063) 451-811
DEMONSTRACIJSKA PRODAJA APARATOV UGODNI PLAČILNI POGOJI LEASING + KREDIT MOBITEL ŽE OD 1840 DEM + p. d. DALJE
Gorenjčani v 2. k rogu pokala Evropske rokometne zveze
Č i i j j e i ž po I h j e h
Rokometaši Gorenja so u-speli. Z dvema zmagama nad dobro ekipo Selfoss z Islandije so na najlepši način kronali svoj prvi nastop v enem izmed evropskih tekmovanj. Gorenjčani so se dogovorili z nasprotnikom, da bodo obe tekmi odigrali v Velenju. Prva
je bila v petek, "povratna" pa v nedeljo zvečer.
Očitno sta vodstvi obeh ekip imeli svojo računico. Islandci so gotovo računali, da bodo kljub igri v Velenju, vseeno zmagali. Pa so se na srečo domačih ušteli, kajti Miro Požun, trener Gorenja, je vendarle nekoliko bolje spoznal ekipo Selfoss, kot Jezdimir Stan-kovič Gorenje. Domači trener je
Tudi Khlmtchenko s položaja krožnega napadalca
gotovo računal tudi na veliko podporo gledalcev; žal, se ljubitelji rokometa tokrat z obiskom niso V dveh večerih jih namreč ni bilo skupaj niti tisoč.
Domači igralci so bili ob svojem prvem mednarodnem nastopu zelo živčni, vseeno pa so bili vseh 60 minut precej boljši nasprotnik. Izid je bil dvakrat izenačen le v prvih minutah, nato pa so Gorenjčani vseskozi prepričljivo vodili, največ celo z osmimi zadetki.
Povsem brezskrbni Gorenjčani pred povratno tekmo vsekakor niso bili, saj so vedeli, da so jih gostje med prvo tekmo že malce spoznali, hkrati pa pričakovali, da bodo storili vse za zmago. Druga tekma je bila veliko bolj trda in izenačena. Če-prav bi tudi poraz s tremi zadetki prinesel skupno zmago domačim, je Miro Požun zabičal igralcem, da morajo zmagati, predvsem zaradi gledalcev. Gostje so sicer dve minuti pred koncem tekme prvič izenačili (15:15), toda takoj za tem je Tome izpolnil trenerjevo zahtevo.
"Rudarji" nizajo zmage
Rudarjevi obrambni igralci so v nedeljo zaklenili svoja vrata
REKLI SO:
M»uS:0renja
"Sedaj, ko je prvi krog za nami, smo zelo zadovoljni in veseli ob velikem uspehu, ki smo si ga trdo prigarali. Smo med 16 ekipami, to pa so sa-
ma odlična moštva in mi smo gotovo najslabši med njimi. Kak nasprotnika si želimo?
takoj po drugI tekmi, žrebanje parov pa je bilo v torek na Dunaju,	bil vsekakor zanimiv močan in privlačen r trener
pa si skupaj z igralci želim, da bi dobili čim lažjega, takšnega, proti kateremu bi i-meli vsaj malo možnosti za napredovanje, ali pa kva-ki bi privabila ev na tekmo in nam pomagala napolniti
nk era šmartno Druškovič trikrat v polno ■■■■■■■■■■■■i ■
V	srečanju s Štajersko pivovarno so domačini na svojem igrišču pričeli zelo napadalno, saj so svojim najvijačem želeli dokazati, da pomembna zmaga v Turnišču ni bila naključje. Ze v 2. minuti je Omeragič prodrl po krilu, lepo podal pred vrata, Delameja pa je žogo potisnil v mrežo. Za tem so gostje zaigrali o-brambno in hoteli doseči zadetek iz nasprotnih napadov. Domača obramba jih je uspešno zaustavljala, šmarški napadalci pa so bili zelo neiznajdljivi. V 15.minuti je Podgoršek zadel prečko, Druškovič je dvakrat nenatačno streljal z glavo, in ko je že vse kazalo, da bodo Šmarčani odšli na odmor s prednostjo enega zadetka, so gostje po grobi napaki domače obrambe rezultat izenačili.
V	drugem polčasu je bila slika na terenu povsem drugačna, saj so domači pritisnili od vsega začetka. V 51.minuti je gostujoči vratar napravil prekršek nad De-lamejo in Druškovič je z 11 metrov povedel svoje moštvo v vodstvo. domači so še naprej napadali, vendar niso zadeli, v 66.minuti pa so gostje izvedli enega od redkih nasprotnih napadov, domači branilci so ga zaustavili s prekrškom, gostje so hitro izvedli prosti strel in še drugič na lahek način izenačili. To domačinov ni vrglo iz tira, še naprej so napadali in v 78.minuti je
Druškovič podajo s krila spremenil v zadetek, štiri minute kasneje pa je ušel gostujočim branilcem, poslal žogo preko vratarja, dosegel svoj tretji zadetek in končni rezultat 4:2.
Šmarčani za vodilnim Zagorjem še vedno zaostajajo za točko,
samo točko za njimi pa je trboveljski Rudar, pri katerem bodo gostovali v nedeljo. Ni odveč pripomniti, da so v klubu v nedeljo predstavili novo himno, ki so jo navijači z veseljem vzeli za svojo in navijali kot že dolgo ne.
■ Janko Goričnik
		
		
		
	3P« 8 "	
NAPOVEDUJEM IZID
Naša skupna nagradna igra z vodstvom NK Rudar vzbuja vse več zanimanja. Tudi tokrat smo dobili precej stavnih listkov in tri pravilne odgovore. Pravilen izid srečanja železničar AM Cos-mos:Rudar 0:1 sta napovedala le Drago Gostečnik, Šalek 98, Velenje in Jože Javornik, Tomšičeva 6, Velenje. ČESTITAMO!
Priigrala sta si brezplačno vstopnico za katerokoli Rudarjevo prvenstveno tekmo, lahko že nedeljsko z Živili Naklo. Dobita jo na blagajni ob prihodu na Rudarjevo igrišče ali v uredništvu NAŠEGA ČASA. S točno napovedjo bosta sodelovala tudi v končnem žrebanju, ko bodo trije srečneži prejeli barvni TV sprejemnik, teden dni letovanja za dve osebi v tujini in 5 ton premoga.
Saj niste pozabili! NAJPOZNAVALEČ RUDARJA, tisti, ki bo največkrat pravilno napovedal izid, bo prejel stalno vstopnico za brezplačen ogled vseh Rudarjevih prvenstvenih tekem v novi
sezoni.
I---
! HI
I liiin
■H
NAGRADNI KUPON
Rudar: Živila Naklo
Ime in priimek: Naslov:
Lep uspeh veteranov Gorenja
Druga ekipa Gorenja, ali veterani kot se imenujejo, čeprav po izgledu tega ne kažejo, je dosegla lep uspeh z uvrstitvijo v osmino slovenskega pokalnega tekmovanja v moški konkurenci. Gorenjčani so sicer izgubili povratno srečanje sredi minulega tedan v domači dvorani z 22:23, vendar so vanjo prinesli kar sedem zadetkov prednosti s prve tekme.
Gorenjčani so tričetrt srečanja igrali zelo dobro, saj so vodili celo s 16:10, nato pa so povsem popustili. Kljub porazu je treba pohvaliti vratarja Gradišnika, saj je ob njegovih izvrstnih obrambah (dosegel je tudi zadetek) bilo slišati tudi komentarje, da bi si takšnega vratarja želela marsikatera prvoligaška ekipa.
Gorenje:Titanic Sežana
V ponedeljek so v Ljubljani izžrebali pare osmine finala pokala, v kateri bo nastopilo enajst prvoligašev in pet drugoligašev, med njimi seveda tudi veterani Gorenja. Prve tekme naj bi bile že 26.oktobra, povratne pa dva tedna kasneje. Devet ekip seje v osmino finala uvrstilo neposredno, sedem paje moralo odigrati za uvrstitev med 16 najboljših dva kvalifikacijska kroga. Inles je edini prvoligaš, za katerega je pokalno tekmovanje že končano - po zaslugi veteranov Gorenja.
Veterani Gorenja bodo v prvi tekmi osmine finala gostovali pri primorskih novicah, prva ekipa Gorenja pa bo gostila ekipo Titanic iz Sežane.
■ vos
V nedeljo bo vroče v Trbovljah (foto: jp)
Tako so igrali
Gorenje Velenje:Self oss 24:19 (14:8)
VELENJE - Rdeča dvorana, 400 gledalcev, sodnika Rajkov in Stojkov (oba Bolgarija); Gorenje Velenje: Anžič, Krejan, Ocvirk, German, Ojsteršek, Plaskan, Khmičenko, Oštir, Tome, Stropnik, Cvetko, Jabukovič; Sedemmetrovke: Gorenje Velenje 5 (5), Selfloss 2(1), izključitve: Gorenje 8 minut, Selfoss 4.
Gorenje VelenjeiSelf.oss 16:15 (10:6)
VELENJE, 17. oktobra - Povratna tekma prvega kroga pokala EHF, Rdeča dvorana, gledalcev 500, sodnika Rajkov in Stojkov (oba Bolgarija); Gorenje Velenje: Krejan, Ocvirk, German, Plaskan, Kimčenko, Tome, Cvetko. Sedemmetrovke: Gorenje 3 (3), Selfloss 4 (4). Izključitve: Gorenje Velenje 14, Selfloss 16.
Železničar AM : Rudar V. 0:1 (0:0)
LJUBLJANA, 17. oktobra - Strelec: 0:1 Džafič (51). Stadion ŽŠD, gledalcev 200, sodnik Novarlič (Maribor). Rumeni kartoni: Prelogar, Podgajski, Judež, Vončina, Živanovič, Pešič. Rdeči karton: Vončina.
ERA Šmartno : Štajerska pivovarna 4:2 (1:1)
ŠMARTNO - igrišče Šmartna, gledalcev 400, sodnik Glažar (Ptuj); Strelci 1:0 - Delameja (2), 1:1 - Lubanjšek (44), 2:1 - Druškovič (51-11 m), 2:2 - Šemrl (66), 3:2 - Druškovič (78), 4:2 - Druškovič (83);
Era Šmartno: Kališek, Fajdiga, Maglica, Irman, Omeragič, Grobelšek, Podgoršek, Štefančič (Jelen), Žurej, Druškovič (Pukmajster), Delameja.
GORENJE veterani: INLES 22:23 (11:6)
VELENJE - Rdeča dvorana, gledalcev 100, sodnika Tomič (Celje) in Skubic (Ljubljana); GORENJE: Mernik, Čater 4, Oštir 1, Ramšak 3, Verd-nik, Požun, Tiselj 1, Fricelj, Rožič 2, Sovič, Lesjak 10, Gradišnik 1.
Slivnica : Elektra 100 : 85 (42:42)
ELEKTRA: Mrzel 8, Bogataj 21, Rizman 28, Tajnik 4, Dumbuya, Bri-novšek, Lipnik 10, Pečovnik 2, Brešar in Plešej 12.
Sedaj Jih čakajo Slovaki
Med presenečenja nedeljskega 10.kroga letošnjega državnega prvenstva gotovo sodi tudi nedeljska zmaga velenjskega Rudarja proti Železničarju AM Cosmos v Šiški (1:0).
Velenjčani so zasluženo zmagali, saj so se tudi tokrat predstavili s taktično zelo dobro igro.
Tudi v nedeljo so se odlikovali s hitrimi nasprotnimi napada in v enem izmed takšnih je na začetku drugega polčasa Emir Džafič zatresel mrežo domačega vratarja. Domači igralci so tudi imeli svoje prilike za zadetek, vendar so bili njihovi streli netočni oziroma je vselej obramba Rudarja uspešno posredovala. Tri minute pred koncem srečanja je bilo kar
precej vroče na igrišču, saj je domači napadalec Vončina, podobno kot pred tednom dni Baj-raktarevič, izrazil nezadovoljstvo s porazom z udarcem po ustih mladega Jerneja Javornika, ki so ga morali odpeljati na šivanje v bolnišnico. Poraz pa bi lahko bil še višji. Zadnjo priložnost za to je imel minuto pred koncem Slavko Komar, vendar je iz dobrega položaja slabo streljal.
Spodbudno je, da igra obramba vse boljše. Po lO.krogu Velenjčani nimajo več negativnega razmerja med danimi in prejetimi zadetki. S tema dvema točkama so jih doslej osvojili skupaj deset, kar je polovica vseh možnih. Trenutno so deveti. Novo priložnost za izboljšanje mesta bodo imeli v nedeljo, ko bodo gostili Živila Naklo.
Košarka
Že šesti poraz Elektre
Košarkarji Elektre so v 7.krogu ponovno izgubili, tokrat z ekipo Slivnice, ki do te tekme še ni okusila slasti zmage. Domačini so si prednost priigrali v drugem polčasu, ko je prišla do izraza njihova višina, veliko pa so k temu pripomogle poškodbe centrov v ekipi Elektre.
Naslednjo tekmo je Elektra odigrala že sinoči (sreda), gostovala je v krškem, v soboto pa bo spet igrala v svoji dvorani, proti Colorju iz Medvod.	■
Kovinar:Usnjar 4:2 (1:0)
V	8.krogu MNZ Celje so nogometaši šoštanjskega Usnjarja gostovali v Storah.
Zelo oslabljena postava Usnjarja seje težko upirala razigranim domačinom, ki so povedli v 20.minuti, nekaj minut kasneje pa so dve izredni priliki za izenačenje zapravili Šoštanjčani.
V	drugem polčasu so domačini silovito napadli in dosegli še tri zadetke. Po visokem vodstvu s 4:0 so igralci Usnjarja izkoristili opuščenost domačih, Lah in Vrtačnik sta dosegla dva lepa zadetka in ublažila poraz. V naslednjem krogu bodo Šoštanjčani spet gostovali, tokrat v Laškem.	■ L.K.
Odbojka - Zadovoljivi nastopi
V	vseh slovenskih ligah so doslej odigrali že tri prvenstvene kroge (razen enega pa so "zatajili" vsi naši dopisniki, zato si pomagajmo z rezultati). V moški 1 B ligi so topolčani po dveh zmagah tokrat na Ravnah klonili proti Fužinarju z 0:3, v soboto pa bodo gostovali pri Minolti, ki doslej še ni zmagala. V istiligi so mladi igralci Šempetra izgubili še tretjič, tokrat doma z Brezovico z 0:3.
V	drugi ženski ligi so igralke Kajuha iz Šoštanja s 3:0 premagale Črno in so z dvema zmagama na tretjem mestu, v 4.krogu pa bodo gostovale pri doslej neporaženih Ljutomerčankah. V A 1 ženski ligi so igralke Zgornjesavinjske gostile HIT Casino iz Nove Gorice in na Gomilskem nepričakovano izgubile z 2:3.
Stadionski motokros
V	nedeljo (spet) na Trebeliško
Vedno prizadevnim in dobrim organizatorjem PRI AMD Šaleška dolina je bilo pred nekaj tedni kos le dolgotrajno deževno vreme, ki je izničilo njihove napore in tekmo za državno prvenstvo v stadionskem motokrosu so morali odpovedati.
Ljubitelji tega privlačnega športa pa vendarle ne bodo ostali brez te prireditve. Na Trebeliškem bodo namreč le izvedli zadnjo letošnjo dirko za državno prvenstvo v stadionskem motokrosu v vseh treha kategorijah - 80, 125 in 250 kubičnih centimetrov. Tekma bo odločala o letošnjih državnih prvakih, nastopili pa bodo vsi najboljši slovenski mojstri. Uradni trening bo v nedeljo, 23.oktobra, od 10.45 do 11.25, prireditev bodo odprli ob 13.uri, kasneje pa se bodo zvrstile dirke, za poslastico seveda tudi super finale najboljših iz vseh treh kategorij. L —	— —. — — — — — — —i — — — —i — —
Kros "Dela"
IjmmmmmmmmmM
Sest pokalov AK Velenje
V	soboto je bila na Čatežu v organizaciji AK Brežice največja letošnja tekaška prireditev - 29. kros za pokale "Dela". Sodelovalo je 1.200 tekačev in tekačic in 44 ekip slovenskih občin, velenjsko ekipo pa so tudi tokrat predstavljali atleti in atletinje AK Velenje.
Dosegli so tri posamične zmage in tri ekipne. Pri posameznikih so bili najboljši Bahtiri pri članih, drugi je bil Hrapič, pri starejših mladinkah je zmagala Steblov-nikova, pri starejših dečkih pa Njenjič. Ekipne zmage so dosegli člani, starejše mladinke, mlajše deklice A, starejši dečki B so bili
1 I I I I
I I I I I I I I I I
i J
Z leve proti desni: Matic Hudarin, Miha Avberšek, Gašper Martinjak, Jaka Napotnik, Matej Črešnik, Jarosiav Vratisiav
(trener)
Tenis
drugi, starejši mladinci in članice pa tretji. Vseekipno so osvojili 7.mesto, kar je seveda daleč od zmag v preteklih letih.
Tudi sicer so dosegli nekaj vidnih uvrstitev. Ternikova in Njenjičeva sta bili pri alajših deklicah A peta in šesta, prav tako Dolarjeva pri mlajših deklicah B, pri članicah pa sta bili Pozničeva in Pražnikarjeva šesta in sedma.
Odlično organizirano prireditev je motilo le hladno in megleno vreme, ki pa se je ob podelitvah le popravilo in srečne obraze zmagovalcev je obsijalo tudi sonce.
■ V. P.
Največji uspeh mladih Velenjčanov
Šaleški teniški klub letos praznuje 20-letnico uspešnega delovanja, tako na področju dela z mladimi, kot organizator pomembnih tekmovanj. Dobro delo se je tokrat najbolj pokazalo pri mladih tenisačih. Najprej je velenjska ekipa, sestavljena iz igralcev in igralk klubov ŠTK in AS osvojila naslov najboljše v Sloveniji v kategoriji do 14 let, pretekli teden pa so na igriščih Malečnika v Mariboru mladi spet
blesteli. V končnici teniške lige do 14 let so dečki ŠTK najprej v polfinalu premagali Galejo (MB) s 5:0, nato pa v finalu še kranjski Triglav s 4:1. Naslov so osvojili Črešnik, Martinjak, Napotnik in Avberšek.
Pri deklicah je ekipa AS-a o-svojila drugo mesto, v finalu pa je klonila proti ekipi ŽTK Maribor z 0:3. Igrale so Srebotnik, Glušič in Britovšek.
■ A. B.
Smučarski skoki - Premoč v regiji Namizni tenis - prva zmaga v višji ligi
Minuli konec tedna so v štajersko-koroški regiji izvedli letna prvenstva za mlajše kategorije, na katerih so velenjski upi osvojila vsa najboljša mesta. Na Ljubnem ob Savinji so v soboto tekmovali dečki do 13 let. Od l.do 4.mesta so se uvrstili Kočnik, Globačnik, Perše in Klemenčič, od ll.do 14.pa U.Tovornik, Podlipnik, Bogar in Šoštarič.
Na prvenstvu za dečke do 15 let so Miklavžina, Ograjenšek, Živic, Zep in Zorko osvojili prvih pet mest, 7.je bil Zapušek, 9.D.Tovornik in lO.Hriberšek.
Istega dne je bila tudi tekma za mladince do 16 let. Zamagal je Drev, 4.je bil Miklavžina, 5.0grajenšek, 7.Zorko, 8.Živic, 9.Hriberšek in lO.D.Tovornik.
mj.o.

Liga Škale "94" - V soboto zadnji krog
V l.in 2.1igi malega nogometa "Škale 94" bodo v soboto odigrali zadnji prvenstveni krog (predzadnjega so včeraj, v sredo).
Rezultati 20.kroga - l.liga: Vigo Vinska Gora:Lipov list 3:0, RBM Commerce:KMN Mušketirji 1:3, KMN Bambino:Madl Tris 2:0, Mister X Gol bar:Plešivec 4:0, KMN Fori Škale:KMN Podkraj Stil dekor 1:0, Saloon Konovo prost; vrstni red: 1.Mister X Gol bar 29, 2.Konovo Saloon 24, 3.KMN Bambino 24, 4.KMN Fori Škale 23, 5.RBM Commerce 20, 6.KMN Mušketirji 19, 7.KMN Podkraj Stil dekor 18, 8.Vigo Vinska Gora 15, 9.Madl tris 13, 10.Plešivec 12, 11.Lipov list 3; pri strelcih Hudarin z 32 zadetki kar za 19 vodi pred zasledovalci,
2.1iga:Zlatorog Škale:Krokodilčki 3:0 b.b., Tempo Florjan:ŠD TEŠ I 0:7, ŠK Cirkovce:KMN Ravne 0:1, Topolšica:Kovinarstvo Novak 4:2, Kamnoseštvo Kozjak in Club Duo prosta; vrstni red: l.Zla-torog Škale 27, 2.Kamnoseštvo Kozjak 26, 3.Topolšica 17, 4.ŠK Cirkovce 17, 5.KMN Ravne 17, 6.ŠD TEŠ I 16 (-1), 7.Club Duo 15, 8.tempo Florjan 15, 9.Kovinarstvo Novak 12 (-1), 10. Krokodilčki 2 (-3); z 22 zadetki pri strelcih vodi Plaskan in jih ima šest prednosti.
Ustanovili nogometni klub
VINSKA GORA - Po več letih aktivnega igranja nogometa so najbolj .vneti privrženci tega športa v Vinski Gori ustanovili nogometni klub - VIGO.
Začetki nogometa v tem kraju segajo v leta 1967-1969, ko so nogomet igrali še na starem igrišču nad pokopališčem, od leta 1974 do 1978 pa so z novi travnatim igriščem pri gasilskem domu postajali nogometaši vse boljši in uspešnejši. Med drugim so štiri leta zapored osvojili naslov občinskega prvaka, od leta 1981 do 1983 so igrali veliki nogomet na igrišču na Dobrni, danes pa so navdušeni za igranje malega nogometa na igrišču ob osnovni šoli, ki ga za razvedrilo pridno uporabljajo tudi tamkajšnji nogometni veterani.
V zadnjem času se lahko pohvalijo z nekaj dobrimi dosežki na raznih turnirjih, redno pa igrajo tudi v velenjski občinski ligi malega nogometa. V prihodnosti želijo največ pozornosti nameniti mladim, vse v želji, da bi v svoje vrste pridobili nove talente, velika želja pa je tudi ureditev igrišča in prostora za gledalce.
"Vsi ustanovitelji upamo, da smo z Nogometnim klubom VIGO okrepili organizirano telesno-kulturno dejavnost v Vinski Gori, naši nogometni tekmeci pa s tem dobili še močnejšega nasprotnika," je med drugim dejal predsednik NK VIGO Stane Miljančič.
■ B.M.
V 3.krogu so igralci ERE dosegli svojo prvo zmago v dsu-goligaškem društvu. Na gostovanju v Ptuju so Jure Slatinšek, Tadej Vodušek in Matjaž Polak premagali domačo petovio s 4.3.
Mladi igralci so v prenovljeni regijski zvezi, ki trenutno združuje osem klubov, v 1.krogu igrali z vrstniki Ptuja 5:5.
Ligaško tekmovanje je prekinjeno, saj bo v soboto v Ljubljani prvi letošnji TOP turnir za mladince, na katerem bo nastopilo kar pet velenjskih predstavnikov.	^
Kegljanje - Nepotreben poraz
Nihče ni pričakoval, da bodo šoštanjski kegljači v 3.krogu tekmovanja v medregijski ligi doma izgubili. Res so domači proti drugi ekipi mariborskega Konstruktorja odlično začeli in povedli z 2:0 in 110 keglji razlike, nato pa so z neodgovorno igro posameznikov dovolili gostom, da so na koncu slavili s 6:2 ali 4.920:4.907.
ŠOŠTANJ: S.Fidej 835 (1), Kramer 867 (1), L.Fidej 839 (0), Križovnik 779 (0), Glavič 795 (0), Hasičič 792 (0).
Zaradi finala svetovnega pokala v Celju bodo imeli kegljači 14-dnevni premor, ki bo vsaj Šoštanjčanom prišel še kako prav.
ML.F.
i hBMl
Matjaž Končan (trener), Katarina Srebotnik, Saša Britovšek
Squash - Velenjčani povprečni
V soboto in nedeljo je bil v Ljubljani prvi turnir za jakostno lestvico slovenske zveze. Za čim boljšo uvrstitev se je potegovalo 70 igralcev in igralk iz osmih slovenskih klubov. Pri dekletih se je Tjaša Ferfolja poškodovala že med prvim dvobojem, sedem moških predstavnikov iz Velenja se je uspešno prebilo skozi kvalifikacije, najboljša pa sta bila E.Vihar in Salmič, ki sta se uvrstila od 9.do 16.mesta. Najboljša velenjska tekmovalka Petra Vihar v Ljubljani ni nastopila, saj se pripravlja za evropsko prvenstvo državnih prvakov, ki bo 26.oktobra v portugalski Lizboni.	■ J-Hribar
DZRJ "Siga" Velenje
■ ■■■■■■■■■■■■■■K
"Mamutsko" brezno tudi v Savinjskih Alpah
V septembru je postala resničnost velika želja štajerskih jamarjev in društva "Siga" iz Velenja - v sistemu Molička peč jim je namreč uspelo prodreti v globino pod 1.000 metrov. Nekaj podatkov za osvežitev spomina ne bo odveč. Jeseni 1991 so člani Jamarskega kluba "Podlasica" iz Topolšice našli vhod v Zadnikovo brezno, naslednjo pomlad pa so jamarji "Sige" le sto metrov stran našli še vhod v brezno "Ledena devica."
Jamarji so v obeh breznih vneto raziskovali in že novembra 1992 so v globini 630 metrov brezni združili, čeprav so združitev predvidevali že na 395 metrih. Po tej združitvi je vse aktivnosti in raziskovanja prevzelo društvo "Siga" iz Velenja, občasno pa so pomagali jamarji iz Tolmina in Letuša. S prizadevnim in vztrajnim delom jim je po dobrem letu dni uspelo odstraniti dve oviri in lahko so začeli nadaljnje raziskave.
Sistem Molička peč do globine 630 metrov pretežno sestavljajo vertikale, sledijo pa vodni kolektor,
dobro prehoden meander in 60 metrov dolg vodoravni rov, ki je jamarjem zadal precej muk. Od 700 do 850 metrov je nekaj daljših vertikal, tam sejama prevesi v horizontalo, na samem prehodu pa je 8 metrov dolga pasaža, ki jo zalije že ob enodnevnem deževju. Sistem se nadaljuje z vodnim kanjonom, rovi in meandri, ki so dokaj prehodni vse do globine 1.000 metrov. Za dvaj-setmetrskim breznom pride špran-jasti meander, ki je precej ozek in dolg 83 metrov. Sledi velik podorni del z nekaj krajšimi stopnjami vse do globine 1.050 metrov, sistema pa se nadaljuje z vodnim kanjonom. Če bodo vremenske razmere dopuščale bodo z raziskavami nadaljevali še letos, pri zadnji akciji pa sta sodelovala Dejan Ristič iz Tolmina in Milan Podpečan iz Velenja. Po globini je sistem trenutno četrti v Sloveniji, kar pa ne pomeni, da bo na tem mestu tudi ostal. Njegov globinski potencial je namreč 1.350 metrov, zato lahko pričakujemo, da bo kmalu v samem slovenskem vrhu.
Na slikah sta vhoda v Zadnikovo brezno In v Ledeno devico
MALI OGLASI
PREKLICUJEM VEUAVNOST VOZOVNICE Gorica-Gorenje na ime Katica Lenart, Goriška 59, Velenje.
HLADILNO VITRINO 1 m in elektronsko tehtnico do 15 kg, prodamo. Telefon 857-927 ali 851-226.
IŠČEM ŽENSKO ZA VARSTVO STAREJŠE OSEBE. Telefon 850-319.
OTROŠKO POSTELJICO, belo, zelo lepo, novo, poceni prodam. Telefon 852-996. PROTISTRUJNIK (grelec) za mestno centralno ogrevanje, prodam za 300 DEM. Telefon 853-390.
KAMEN ZA PRED HIŠO ter nekaj tlakovcev, prodam. Telefon 856-837.
ZIMSKA PLAŠČA IZ BLAGA IN KRZNEN PLAŠČ, vse št. 42/44 prodam. Telefon 853-924. NUDIM VSE USLUGE tipkanja na računalnik in izpisa na tiskalnik za vse vrste besedil, seminarske naloge in dopise za obrtnike in podjetnike. Telefon 852-220. V CENTRU VELENJA prodam tro-sobno stanovanje 60 m2 veliko. Informacije vsak dan po 20. uri po telefonu 061-1599-567.
NUDIMO ZIDARSKE IN FASA-DERSKE STORITVE. Telefon 831-728.
KINTA-KUNTE prodam. Telefon 850-572.
NERABLJEN PREVOZNI MOLZNI STROJ VVESTFALIJA, prodam. Te-lefon 0602-42-680 zvečer.
ROLETE, ŽALUZIJE IN LAMELNE ZAVESE, izdelujemo in montiramo. Telefon 24-296 ali 0609-612-634 Andrej.
V SAVINJSKI IN ŠALEŠKI DOLINI prodamo več parcel, hiš in stanovanj. Telefon 0609-624-775. CITROEN AX11 TRE, letnik 87, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 850-643.
ODLIČNO OHRANJEN FIAT 125 P, stalno garažiran, prodam. Telefon 851-011.
TRAKTOR IMT 539, star 7 let s 1200 delovnimi urami, prodam. Telefon 885-555. IŠČEM SOBO V OKOLICI VELENJA. Telefon 854-897. HLADILNIK KOMBINIRAN, FASADNI PERLIT, vibracijsko blazino, vse zalo ugodno prodam. Telefon 893-014.
KUPIM 600 m2 zazidalne parcele v Velenju. Šifra "Gotovina". PODJETJA, OBRTNIKI, TRGOVINE. Organiziram distribucijo propagandnega materilala. Telefon 850-625.
ODKUPUJEM HLODE BUKVE IN VSEH LISTAVCEV, tudi na panju. Plačanje do 6 dni, dogovor ali takoj. Ivo Lahovnik, C.Talcev 4, ali telefon 853-316 in 853-970. MARIJA ŠPEGEL IZ MUTE obvešča, da bo v nedeljo 23.10.
od 8. do 8.30 prodajala mlade kokoši nesnice 2 x cepljene pri Stropniku v Šaleku, pri cerkvi. Telefon 0602-61-202. MALO RABLJENE ZIMSKE VERIGE št. 2, prodam za 4000 sit. Telefon 857-585.
KUPIM GOLF DIZEL letnik 88,89 z gotovino, takoj. Telefon 858-265.
V VELENJU Z OKOLICO PRODAMO hiše, stanovanja, parcele, vikende ter oddajamo poslovne prostore. Telefon 857-872. HLEVSKI GNOJ PRODAM. Telefon 881-391.
SAMARO 1.89, odlično ohranjeno z novimi gumami (185/60), prodam. Telefon
DVA SODA 100 in 150 litrov, ugodno prodam. Telefon 882-875.
STANOVANJSKO HIŠO Z VINOGRADOM, v Juršincih prodam ali zamenjam za stanovanjsko hišo ali stanovanje v Velenju ali okolici. Telefon 856-899 od 7. do 13. ure.
ROVOKOPAČ 50 B, letnik 82, v delovnem stanju, prodam. Telefon 892-429.
KUPIMO VEČ DVOSOBNIH STANOVANJ ter najamemo različna stanovanja. Telefon 856-899 od 7. do 13. ure.
ROVOKOPAČ MF 50 B, letnik 82, v delovnem stanju, prodam. Telefon 892-429.
ENOJNI DIMNIK SCHIDEL Fl 200
dolžine 7,5 m, s pripadajočimi elementi, prodam. Telefon 851-273.
PO POLOVIČNI CENI PRODAM SPALNICO, trd rjav les in 2 jogija. Ogled vsak dan od 9. do 18. ure na Trg Bratov Mravljak 10 Šoštanj.
IŠČEM KAKRŠNOKOLI HONORARNO ZAPOSLITEV. Pisne ponudbe pod "Zaposlitev."
NOVO TAPECIRANO HRASTOVO KOTNO JEDILNICO, ugodno prodam. Telefon 858-573.
NOVO FEROTERM PEČ 32.000 kalorij, ugodno prodam. Telefon 855-281.
ODDAM MLADO MUCO. Telefon 893-312.
KUPIM STANOVANJE 50 m2. Telefon 858-265.
VEČJO OPREMLJENO SOBO, ogrevano, z možnostjo kuhanja, telefona,oddam ženski ali dvema ženskama. Svoj naslov ali telefonsko številko pustite na telefonu 855450, od 8. do 14.30 ure.
mm
M 'Ig®* .gT00852-172J-3512 m. »^|nBf£nues2-i72ttSi3
00652-i 723-3514
MBA|L°0K2-1723-»06 POKI ioi«HWt,00M2-,7M'36Q7
rUHLICI MEW: 00852-1723-3610
DOM KULTURE VELENJE
BttHi3»KKStHNSi3SK!llttH»e«Ba
Četrtek, 20.10. ob 20. uri Petek, 21.10 ob 21. uri KO MOŠKI LJUBI ŽENSKO
(When a man loves a woman) -melodrama Režija: Lius Mandoki Vloge: Meg Ryan, Andy Garcia Idilo srečne družine razbije kruta resničnost, kajti žena je alkoholik. Jima bo uspelo zgraditi nov odnos?
Sobota, 22.10 ob 21. uri Nedelja, 23.10 ob 18. uri
PIŠ (Blown Away) - akcijski triler Režija: Stephen Hopkins Vloge: Jeff Bridges, Tommy Lee Jones
Rim z odlično igralsko ekipo ter izjemnimi specialnimi efekti! Ponedeljek, 21.10. ob 20. uri
(filmsko gledališče) M. BUTTERFLY - ljub. drama Režija: David Cronenberg Vloge: Jeremy Iron^, John Lone Pretresljiva zgodba o strastni lju-
bezni in strašni prevari, ki doleti francoskega diplomata v šestdesetih letih, ko opravlja svojo službo v Pekingu.
KINO ŠOŠTANJ
....................
Petek, 21.10. ob 19. uri KO MOŠKI LJUBI ŽENSKO melodrama
Sobota, 22.10. ob 19. uri
PIŠ (Blown Away) - akcijski triler
KINO ŠMARTNO OB PAKI
*«»*«*■>>«•««■»•««•■■
Četrtek, 20.10. ob 18. uri KO MOŠKI LJUBI ŽENSKO melodrama
Nedelja, 23.10. ob 20. uri
PIŠ - akcijski triler V naslednjih dneh (27. -28.10.) LJUBIM TEŽA VE (Julia Roberts, Nick Notte), ŠTIRI POROKE IN POGREB (predpremiera 29.10), MAVERICK(29., 20.10.)! Rezervacije vstopnic: 856-384 od 8. od 14. ure (med tednom), 853-574 obvezno samo eno uro pred predstavo!
NAGRAJENCI PRAZNIČNE NAGRADNE KRIŽANKE SKUPŠČINE OBČINE VELENJE
PRAVILNO GESLO: VELENJE MESTNA OBČINA
Nagrajenci:
1. nagrado (10.000,00 SIT) prejme: Tanja Grčar, Goriška 44,63320 Velenje; 2. nagrado (5.000,00 SIT) prejme: Petra Ramšak, Slatina 43, 63327 Šmartno ob Paki; 3. nagrado (5.000,00 SIT) prejme: Her-mina Jurkovnik, Ravne 95/b, 63325 Šoštanj. Nagrade boste prejeli preko pošte s poštno nakaznico. ČESTITAMO!
VELENJE, ŠALEŠKA 16, TEL.: 852 - 773
SLOVENJ GRADEC, GLAVNI TRG 2, TEL.: 0602/43-470
OPTIKA PODGORŠEK
- IZDELAVA KOREKCIJSKIH OČAL PO RECEPTURAH ZDRAVNIKOV
. RAZPRODAJA DOLOČENIH MODELOV OČAL ...
DELOVNI ČAS: VSAK DAN OD 8. DO 18.30 URE, OB SOBOTAH OD 8.
DO 12. URE!
KAMNOSESIVO PODPEČAN
ŠALEK 20, tel: 857 - 558 Uradne ure vsako sredo
Tel.: 0609/ 624-775
BREfflIS d.o.o.
Trg mladosti 6, Velenje
Promet z nepremičninami kupoprodajne in najemne pogodbe cenitve nepremičnin vpis v zemljiško knjigo
tel., fax (063) 857-647 od 8. do 12. ure
Male oglase, osmrtnice in zahvale sprejemamo vsak delovni dan, najkasneje pa do torka do 10. ure.
LASTNIKI KOSTANJEVIH GOZDOV!
Začenja se sepna sezona.
TANIN iz Sevnice še vedno odkupuje kostanjev les
- bodisi drva ali goli.
Les je lahko tudi suh, kriv, grčav.
Če lesa sami ne morete posekati, vam to napravimo mi.
Vse dodatne informacije lahko dobite po telefonu
(0608) 41-044 ali 41-349_
TEDENSKO POROČILO O MERITVAH ONESNAŽENOSTI ZRAKA NA OBMOČJU OBČINE VELENJE
V tednu od 10. oktobra do 16. oktobra so povprečne 24-urne koncentracije S02, izmerjene v AMP na območju občine Velenje, presegle dovoljene dnevne koncentracije: 125 mikro-g S02/m3 za urbana in industrijska območja, 100 mikro-g S02/m3 za neindustrijska, zaščitena in rekreacijska območja v naslednjih dneh:
11.10. AMP Zavodnje 190 mikro-g S02/m3 12.10. AMP Zavodnje 160 mikro-g S02/m3 13.10. AMP Veliki vrh 190 mikrog S02/m3 14.10. AMP Zavodnje 200 mikrog S02/m3 15.10. AMP Zavodnje 130 mikro-g S02/m3 16.10. AMP Zavodnje 120 mikrog S02/m3
■ SEKRETARIAT ZA OKOLJE IN PROSTOR
AVTOIMPEX
PSC PRAPROTNIK
ŠALEŠKA CESTA 15, VELENJE, TEL/ FAX.: 853 - 928 (PRI BENCINSKI ČRPALKI)
URADNI PODLAŠČEN SERVIS ZA VOZILA SKODA PRODAJA OSEDNIH IN DOSTAVNIH VOZIL ŠKODA ORIGINALNI REZERVNI DELI
DEL. ČAS: OD PON. DO PET. OD 8. DO 16. URE
VLJUDNO VABLJENI!
K AU i o mmi:
107,8 MHz (oddajnik Plešivec) in 88,9 MHz (oddajnik Velenje)
ČETRTEK, 20.OKTOBRA: 6.00 Dobrojutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 8.00 Vaš glas, naša glasba; 8.45 Predrzni in prehitri; 9.00 Ljubljanska banka se predstavi; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.10 Poslovni utrinek; 16.30 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 D'J NEWS; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PETEK, 21.0KT0BRA: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Brskamo po zgodovini; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 8.45 Predrzni in prehitri; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Petkov klepet; 16.30 Za konec tedna; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SOBOTA, 22.0KT0BRA: 6.00 Dobrojutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 8.00 Duhovne misli; 8.30 Izbor pesmi tedna; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; Vaše čestitke in pozdravi; 14.30 Poročila; 15.00 Kdaj, kje, kaj; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.30 Govorimo o filmu; 17.00 Kvazi kviz; 18.00 V imenu Sove; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
NEDELJA, 23. OKTOBRA: 6.00 Dobrojutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 8.00 Nedeljski utrinek; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; Vaše čestitke in pozdravi; (vmes ob 14.50; 15.50 in 16.50 epp bloki); 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 18.40 Duhovna iskanja; 19.00 Na svidenje. PONEDELJEK, 24. OKTOBRA: 6.00 Dobrojutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 8.00 Kličemo policijo; 8.45 Predrzni in prehitri; 9.00 Na sveti vrtičkarjem; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.30 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. TOREK, 25.0KT0BRA: 6.00 Dobrojutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 8.00 Odstopim, odstopiš; 8.30 Borzni kotiček; 8.45 Predrzni in prehitri; 9.30 Poročila; 9.45 Kuharske variacije; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.30 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 17.30 Pa zapojmo eno po slovensko; 18.30 Poročila; 18.40 Iz sveta glasbe; 19.00 Na svidenje. SREDA, 26.0KT0BRA: 6.00 Dobrojutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 8.45 Predrzni in prehitri; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.30 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Mi in vi; 18.00 Živ žav; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
		
riNC	riNC	riN©
kiimiimiiMttJM
GIBANJE PREBIVALSTVA
DEŽURSTVA
Občina Velenje
■«a>»>«xi*>>»xia»K>*9
Poroke: ismet Mešanovič, Velenje, Kidričeva c.št. 55 in Hanka Bekrič, S.Rijeka bb, Republika BiH; Primož Mastnak, Velenje, Tomšičeva c.št. 3 in Nevenka Mravljak, Velenje, Vojkova c.št. 8.
Smrti: Frančiška Zakrajšek, roj. 1936, Velenje, Cesta Františka Foi-ta št. 4; Ivan Fijavž, roj. 1931, Velenje, Tavčarjeva c.št. 7; Marija Friškovec, roj. 1906, Ravne št. 165; Jožef Podkrižnik, roj. 1930, Loke št. 19; Martin Planine, roj.
1973, Velenje, Goriška c.št. 40; Anton Bobičanec, roj.1940, Velenje, Cesta Františka Foita št. 4. Občina Žalec
Poroke: Jože Strožič, Črni vrh in Terezija Grabner, Dobrovlje; Stanislav Rat, Letuš in Ivanka Fajdiga, Polzela; Pavle Stamenov, Zabukovica in Natalija Bečan, Zabukovica; Stanislav Kuder, Leveč in Nataša Dobrave, Latkova vas. Smrti: Franc Ramšak, star 62 let, upokojenec, Paški Kozjak št. 36; Irena Mežnar, stara 31 let, kuhar, Žalec, Bevkova ul. 10; Olga Sale-
sin, stara 41 let, delavka, Polzela št. 205/a.
Občina Mozirje
tftaeKB*SI&ttttKtt&!Sti!lt»!g««aE&
Poroke: Anton Čopar, 1966, Ljubija 40 in Romana Požganje, 1971, Lepa Njiva 69; Aleš Bolko, 1959, Uubno ob Savinji, Foršt42 in Mateja Pečovnik, 1972, Luče 39.
Smrti: Rafael Žerovnik, 1911, Dol 23; Anton Poličnik, 1915, Strmec 23.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega očeta
STANISLAVA FEKNERJA
se iskreno zahvaljujemo osebju bolnišnice Slovenj Gradec za njihovo nego ob njegovih
zadnjih dneh.
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečeno sožalje. v Posebno pa se zahvaljujemo govorniku za poslovilne besede in duhovniku za lepo
opravljen obred.
Žalujoči: sin Stane z Danico, hči Silva in vnukinja Melani.
Velenje, 10. oktobra 1994
Niti zbogom nisi rekla, niti roke nam podala, neusmiljena te smrt je vzela,
a v naših srcih vedno boš živela.
ZAHVALA
V 88. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga mama, oma, prababica, sestra, teta in svakinja
MARIJA FRIŠKOVEC
- rojena PIRNAT iz Raven pri Šoštanju 28.6.1906 -10.10.1994
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, izrazili sočutje, darovali sveče, cvetje in jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Posebno zahvalo izrekamo osebnemu zdravniku dr. Pirtovšku, sosedoma po domače Lazniku in Mačku, gospodu duhovniku za opravljen obred, godbi na pihala, pevcem mešani pevski zbor Svoboda Šoštanj za zapete žalostinke, govornici Hudomalovi za poslovilne besede, praporščakom in gospodu Sandiju za odigrano Tišino.
Žalujoči vsi njeni, ki jo bomo ohranili v lepem spominu.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi ljubega moža, očeta, dedija, brata in strica
IVANA LES JAKA
6.11.1918-7.10.1994
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v
teh težkih trenutkih stali ob strani in nam izrazili sožalje. Hvala za darovano cvetje, sveče in svete maše ter vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili v njegov prerani grob. Iskrena hvala velja gospodu dr. Rusu za zdravljenje. Posebej se zahvaljujemo RLV, M - Clubu, Stanovanjskemu podjetju, častni straži, godbi Zarja, govornikoma, pevcem ter gospodu župniku za pogrebni obred. Toplo zahvalo izrekamo družinam Tepej, Jovan, Belina in Mirku Vodušku.
V GLOBOKI ŽALOSTI - VSI NJEGOVL
Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO
Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 94 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 851-065, dežurno službo pa na 856-711. Zdravniki: Četrtek, 20. oktobra -dopoldan dr. Grošelj, popoldan dr. Urbane, nočni dr. Friškovec in
dr. V.Renko
Petek, 21. oktobra - dopoldan dr. V.Renko, popoldan dr. Mijin, nočni dr. Kozorog in dr. Slavič Soboto, 22. oktobra in nedeljo, 23. oktobra-dr. Urbane, dr. Rus in dr. Jonko
Ponedeljek, 24. oktobra - dopoldan dr. 0.Renko, popoldan dr. Slavič, nočni dr. Urbane in dr. Pir-tovšek
Zobozdravstvo: V nedeljo, 23. oktobra - dr. Vesna Gaberšek, od 8. do 12. ure v dežurni zobni ambulanti v Zdravstvenem domu Velenje. Ob sobotah delajo zobozdravniki od 7. do 12.30 ure.
Lekarna v Velenju: Ob sobotah, nedeljah in praznikih je dežurna lekarna v Velenju z enourno prekinitvijo med 12. in 13. uro.
Veterinarska postaja v Šoštanju:
Od 21. oktobra do 28. oktobra -Franc Blatnik, dr.vet.med., Sta-netova 47, Velenje, mobitel: 0609-618-117.
Veterinarska postaja v Mozirju:
Do 23.oktobra - Ciril Kralj, dr.vet.med., Ljubno, tel.: 0609-616-978 ali 841-410. Od 24. oktobra do 30. oktobra -Marjan Lešnik, dr.vet.med., Ljubija, tel.: 0609-616-978 ali 831-219.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi mame, babice in prababice
ALBINE RING
iz Podkraja
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izraženo sožalje, darovano cvetje in sveče.
Posebna zahvala velja sosedom Drobež, Rožič in Korelc,patronažni sestri Majdi Zaje, govornikoma Francu Vedeniku in Frančku Juraču, Podkrajskim fantom za zapete pesmi ter gospodu duhovniku in pevcem iz Šentfloijana.
Vsi njeni.
Srečo iskat si žel v tuji svet, da se domov boš vrnil upal si spet.
A sreče na tujem ni... Zdaj mirno počivaj v zemlji tuji...
DUŠAN KMETIC
14.11.1956-11.10.1994
V žalosti tvoji domači: mama, ata, sestre Neva, Mira in Cveta, brata Stanko in Miran.
Velenje
Zapustil nas je
IVANFIJAVZ
Vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti in nam v težkih trenutkih stali ob strani se iskreno zahvaljujemo.
VSI NJEGOVI
"Naš čas" izdaja Časopisno založniško in RTV podjetje NAŠ ČAS, d.o.o. Velenje, Cesta Františka Foita 10. Izhaja ob četrtkih.
Po mnenju Ministrstva za informiranje St. 23/26-92 je "Nas čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja iz 13. točke, tarifna številka 3, za katere se plačuje 5 odstotni prometni davek.
Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in glavni urednik), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc, Bogdan Mugerie, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Bojana Špegei, Mira Zakošek (novi-naiji), Peter Rihtarič (oblikovalec).
Sedež uredništva in uprave: Velenje, Foitova 10, p.p. 89, telefon (063) 853-451,854-761,856-955.
Žiro račun pri SDK Velenje, Številka 52800603-38482. Cena posameznega izvoda je 100,00 tolaijev, trimesečna naročnina 1100,00 tolarjev.
Rač. prelom in oblikovanje:
in LUMINA
Grafična priprava, tisk in odprema: GZP Mariborski tisk Maribor.
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Sprehajalna in učna pot bo za
mnoge pravo odkritje
Kamniško-savinjski naravni park da ali ne?
Domačini dvomijo
v koristnost zavarovala krajine
V Logarski dolini predstavili dosežke in načrte - Nova pot bo odkritje tudi za domačine -Dolgoročana pogodba z Zavarovalnico Triglav - Okrogla miza o naravnem parku - Domačini ne zaupajo v koristnost zaščite - Brez pomoči države ne bo šlo
V petek popoldne in zvečer se je v tej alpski lepotici dogajalo marsikaj zanimivega. Domačini so gostom predstavili svoje napore in dosežke nekaj zadnjih in letošnjega leta pri uresničevanju dvojega dolgoročcnega cilja, to pa je ohranitev doline in ob tem uveljavitev takšne oblike gozdarske, kmetijske in turistične dejavnosti, ki bo omogočila sočasen in sonaraven razvoj vseh panog v ohranjenem naravnem okolju. To je vsekakor zahtevna naloga, ki vključuje tudi zaporo za množični motorni promet.
Zavarovalnica bo pomagala
Povsem jasno je, da podjetje Logarska d.o.o.nima dovolj sredstev za vse te načrte, financiranje krajinskih parkov in življenja v njih pa na ravni države še zdaleč ni urejeno. Zato je bil toliko bolj pomemben petkov podpis pogodbe o dolgoročnem sodelovanju med tem podjetjem in Zavarovalnico Triglav. "Samo eno Logarsko dolino imamo in skupaj z
Hotel visoke kategorije bo za ponudbo ogromnega
pomena
dolini", ki sojo uredili letos. Lepo označeno in urejeno sprehajalno in učno pot ob številnih naravnih znamenitostih so pripravili v sodelovanju z Zavodom varovanje naravne in kulturne dediščine iz Celja, s svojo lepoto in zanimivostmi pa bo gotovo pravo odkritje za vse goste in, če smo malo dobronamerno zlobni - tudi za domačine v vsej Zgornji Savinjs-
domačini jo želimo ohraniti tudi rodovom, ki prihajajo za nami," je temeljno načelo, ki je predstavnike Zavarovalnice Triglav vodilo k podpisu dolgoročne listine.
Odkritje tudi za domačine
Še pred tem so domačini gostom predstavili "Pot po Logarski
ki dolini.
Je park realnost aH utopija?
Proti večeru so v domu solčavskih lovcev pripravili še okroglo mizo, ki so ji dali naslov -"Kamniško-savinjski park realnost ali utopija." Pred evropskim letom narave in v okviru načrta ustanavljanja zavarovanih območij pod naslovom "Parki za življenje" je Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine celje v solčavskem lovskem domu kasneje organiziral omenjeno okroglo mizo. Pogovora so se udeležili tudi domačini, gozdarji, kmetijska svetovalna služba in številni naravovarstveniki.
Sonaravnost je svetovno gibanje
Že na začetku so poudarili, da vsekakor ne gre za zamisel peščice ljudi, temveč za prizadevanja o sonaravnem razvoju na svetovni ravni. Razlogov za zaščito tega področja je ogromno, "saj ne gre samo za naravo, tudi ljudje,
kmetije, naselja in izročilo sodijo v naravno in kulturno dediščino," teh in drugih razlogov pa je tukaj ogromno. Vsekakor so v tem prostoru vodielne panoge kmetijstvo, gozdarstvo in turizem.
Gozdarji podpirajo zamisel o parku, skrbi pajih ohranjanje gozdnih rezervatov, ki so priščli nazaj v privatno last, lastniki pa na ta račun ne dobijo nobene odškodnine kot je to običaj v razviti Evropi. Na področju kmetijstva naj bi še bolj oživili ovčerejo, pričeli s konjerejo, čeprav osnovna dopolnilna dejavnost ostaja predelava lesa.
Turizem je tretja panoga in prav turizma ne kaže ljudem vsiljevati za vsako ceno, v poštev ne pride tudi množični turizem. O-hraniti je treba identiteto prostora in v te kraje pripeljati ljudi, ki bodo za višjo raven ponudbe pripravljeni tudi več plačati.
Domačini dvomijo v koristnost varovanja
Domačini so bili bolj zadržani, vsi po vrsti so namreč podvomili v koristnost zaščite in menili, da bi jih različne omejitve in pre-
povedi le ovirale pri vsakdanjem boju za preživetje.
"Druga stran" je poudarila pomen "samoomejitev", ki pomenijo zavestno odločitev in skrb za preživetje otrok in bodočih generacij. Seveda pa omejitve nujno terjajo davčne olajšave, stimulacije in subvencije; zavarovanje namreč v nobenem okolju ne bo uspelo, če ne bo priskočila na pomoč država, še manj, če se ljudje z njim ne bodo poistovetili. Vsak, ki živi v tem okolju mora najti svoj interes, sicer zavarovanje prostora v nobenem primeru ne bo doseglo svojega namena.
Ponuditi tisto, česar drugi nimajo
Jasno je tudi, da mora Solčavsko ponuditi tisto, kar drugi nimajo, boj za turiste je neusmiljen, takšna je ekonomska logika ki jo prinaša vključevanje v Evropo. Rešitev naj bi torej bila zavarovanje Solčavskega. Odgovora na naslovno vprašanje torej ni bilo, razprava pa je ponudila osnovna izhodišča stroke in domačinov, ki lahko pri nadaljnjem zbliževanju veliko pomenijo.	^.
Ekološki projekt "Varujmo in ohranimo Šaleško dolino"
Da bi doilna spet oživela
"Pogled je grozljiv, stvar pa zanimiva"
Občinska zveza prijateljev mladine Velenje je ob pomoči številnih sponzorjev pripravila zanimiv ekološki projekt, ki se v teh dneh že končuje. Strokovnjaki Zavoda za ekološke raziskave ERICO so poskrbeli za strokovno plat izvedbe, skoraj 700 sedmošolcev iz vseh osnovnih šol v občini Velenje pa je izvedelo ogromno ne le o onesnaženosti Doline, temveč tudi o naporih za reševanje te pereče problematike.
Projekt sestavljajo trije deli: v prvem so sedmošolci dobili vpogled v dogajanje, potem so jih še teoretično poučili o stanju onesnaženosti in izboljšavah, ki jih je že mogoče zaznati tako v zraku kot v tleh in vodi. Mi smo enega od 30 oddelkov zmotili v drugem delu, pri terenskih vajah. Na
odlagališču pepela so bili, predstavili pa so jim tudi delovanje zaprtega krogotoka pepelne transportne vode iz termoelektrarne Šoštanj. Po tem, ko smo že zbrali nekaj mnenj, so si ogledali še, kako kompostirajo organske odpadke in ozelenjujejo o-dlagališča pepela.
Učence čaka sedaj še zadnji del naloge. Izdelati morajo plakat in brošuro, na okrogli mizi ob koncu projekta pa bodo izbrali tudi najboljšo skupino. Tu pričakujejo tudi goste z ministrstev in predstavnike pokroviteljev. Izvedbo projekta je namreč podprlo Ministrstvo za okolje in prostor, TEŠ, RLV, APS, Skupščina občine Velenje in ERICO.
M Bojana Špegel
Otroška olimpiada v Lokovici
Vedno eni in isti
Nevednei je kot svečenik brez sveče
Ruski pregovor
Tako nekako so izzvenela mnenja učencev OŠ MPT iz Velenja, ki smo jih zmotili sredi terenskih vaj, ko so ravno zapuščali usedalnike. In kaj so nam še povedali: Mojca Domanko: "Ja, današnji dan je res drugačen kot običajni šolski dnevi. Najzanimivejši so bili used-alniki, ki sem jih v "živo" videla prvič, sicer pa sem si jih že o-
gledala na prospektih. V šoli smo se veliko pogovarjali o e-kologiji v Šaleški dolini in meni je bilo to ful zanimivo. Všeč mi je, da smo vključeni v ta projekt, zanimivo in poučno je."
Sonja Filipovič: " Čisto novo mi je bilo to, da sem si lahko ogle-d a 1 a usedalnike, pa tudi tega nisem vedela, daje jezero tako moč-
Tako so minulo sobotno popoldne z žalostjo v očeh ugotavljali organizatorji že tradicionalne otroške olimpiade v Lokovici- člani tamkajšnjega Društva prijateljev mladine.
Že vrsto let se trudijo, da bi se njihovi najmlajši krajani med o-draslimi počutili kar najprijetneje. Toda, njihovim prizadevanjem se največkrat odzovejo eni in isti starši ter njihovi otroci. Precej bolje znajo njihov trud ceniti na Občinski zvezi prijateljev mladine Velenje, kjer trdijo, da se lokoviški DPM uvršča med naj-prizadevnejša tovrstna društva v Šaleški dolini.
"Krajani želijo, da aktivnosti za otroke pripravljamo. Ko pa prireditev organiziramo, ni prave udeležbe," je pokomentirala začetno misel ena od organiza-
toric sobotne otroške olimpiade.
Zakaj tako, ne vedo. Vedo pa, da so na sobotno otroško olimpiado in hkrati kostanjev piknik vabili po dolgem ter počez, njihovemu vabilu za sodelovanje pa se je odzvalo približno 30 otrok.
Razpoloženjena igriščih pred tamkajšnjim domom krajanov je bilo vsemu navkljub športno-za-bavno, prijetno. Rajalne igre so vsem sodelujočim zagotovo popestrile popoldne, sladke dobrote, ki jih je prispevala pekama Presta iz Velenja, pa nadomestile izgubljene kalorije. Prav tako lizike, bomboni in pečen sladek kostanj.
Vse skupaj je pravzaprav motil le vonj po lokoviškem parfumu - gnojnici, s katero je eden od tamkajšnjih kmetov prav takrat zalival travnik čez cesto.
utp)
Med eno in drugo Igro se Je bilo treba malce posladkati. Našel pa se. čas za fotografiranje
no onesnaženo. Tu sem danes prvič in pogled mi ni všeč, mi je pa barva iezera zelo všeč. Tako je zato, ker je v njem veliko pepela, apna in nobenega življenja-"
Marjana Pohar, učiteljica kemije na OŠ MPT:
"Skoraj vsako temo pri pouku kemije nekako povežem z okoljem, predvsem z varstvom okolja, ker hočem, da bi bili vsi učenci o-sveščeni. Veliko poklicev bodo o-pravljali, povezanih s tem, na vsakem koraku bodo morali paziti na okolje. Ta projekt sem zelo pozdravila, s skupino raziskovalcev na ERICO sem že uspešno sodelovala pred leti in vesela sem, da se je to sodelovanje ponovilo. To je za učence izziv in tudi zelo zanimiva stvar."
Emil Šterbenk, strokovni vodja projekta, pa nam je povedal več o sami izvedbi in ciljih : "Osnova za ta projekt je bilo naše prepričanje, da otroci na ekološkem področju vedo veliko o področju onesnaženosti, manj pa o naporih, ki se vlagajo za preprečevanje onesnaženosti in za izboljšanje stanja, ki so zelo veliki. Upam, da bodo učenci odnesli veliko od teh naravoslovnih dni.
Ob koncu bomo proglasili tudi najboljšo skupino, ki b« dobila veliko nagrado. Ta je zaenkrat še skrivnost in je ne smem izdati."
■U