UČITELJSKI LIST
GLASILO „ZVEZE SLOVANSKIH UČITELJSKIH DRUŠTEV V TRSTU“.
Izhaja 1. in 16. vsakega meseca. — Slovenski rokopisi naj se pošiljajo na uredništvo v Sežani na Krasu, hrvatski na naslov: Vinko Šepič, nadučitelj u Buzetu. — Izdaja „Zveza slovanskih učiteljskih društev v Trstu", za uredništvo odgovoren Silvester Pertot. — List je za člane izdajateljice brezplačen, naročnina za nečlane L 24.— Upravništvo v Trstu,
ulica Molin grande 16, I. n. — Tekoči poštni račun. — Tiska Tiskarna Edinost v Trstu.
Štev. 20.
Učiteljstvo in upravne volitve
Razburljiv naslov na tem mestu, kaj ne! Vse ižgleda, kakor bi hotel vdreti »U. L.« naravnost v sredo političnega mačvirjja1, še predno so se vsi drugi zagnali vanj! O uprav« nih volitvah še že dolgo govori, vendar je ostalo doslej le pri besedah. To se pravi, osrednji urad za naše kraje dela tehnične priprave in /v nekem trenutku, ugodnemu vladi, bomo stali kar čez noč v volilnem, me« težu. Ali more izpregovoriti naše glasilo kot glasilo stanovske organizacije, ki združuje učiteljstvo- vseh struj v deželi, ali more in sme izpregovoriti o stvari? Mislimo, da sme. Toda pod pogojem, da govori mirno in brez stran« karske strasti, z nekega višjega vidika, po« trebnega učitelju že zaradi njegovega po« klica.
S tem, da govorimo o stvari, pa še ni reče« no, da mora biti učitelj brezpogojni dnevni politik. Ne. Pribijamo tu in bomo- vedno po« navijali, da bodi učitelj najprej) in predvsem v šoli na svojem mestu. Šola je težišče, je ža« rišče njegovega dela in kdor tega dejansko ne priznava, je slab učitelji; slab, ker za ne« rnarja nalogo ljudskega naobraževamja, važno že samoposebi, slab, ker se ne zaveda svoje dolžnosti, ker zameta elementarno resnico, da mora vsako delo temeljiti najprej v vesti. Četudi jc naš kruh tenko- rez-am in grenak, vendar greši, kdor brez skrajne sile, brez naj« tršega pritiska borbe za obstanek opravlja manjvredna dela v škodo lastnega poklica.
Toda učitelj je tudi džavljan, ni le meha« nični vzvod, mrtev delček v umetnem sesta« vu družbenega stroja. Je bitje s krvjo in nje« govo dejanje in nehanje, gnano od sile mo« ralnih nagibov, sega vedno preko mej njego« vega, poklicnega- delokroga. Kakor vsem vi« šjim poklicem, torej takim poklicem, ki ima« jo socialno važnost v tem, da dvigajo ih ple« menitijo ves narod, je tudi učitelju usojeno, da varuje svoje pravice kot človek in se bori z-ai dvig ljudstva, skratkai, dai ne živi kot ble« da rastlina brez zraka in svetlobe, temveč polnokrvno življenje ž njegovimi višinami in nižinami.
Da učiteljstvu ni mogoče zapreti poti v javnost, smo videli ob času državnozborskih volitev. Odkrito ali pod površjem je delalo za razne stranke. Nastopalo- je na shodih in v volilnih odborih, ki so vršili podrobno- delo. Ponekod se je eksponiralo in si naprtilo celo disciplnarna preganjanja na ramena, drugod je snovalo tajno, da jlavno-st niti zapazila ni. Če je kdo delal za ideje, je delalo učiteljstvo; sebe ni iskalo, tega- mu ne more nihče očitati. Ali ni vse to dovolj razloga, da govorimo o pojavu, ki je tu in ki bo zopet n-ai površjiu, ka« kor hitro dozorijo politične razmere v politič« ni akt? O pojavu, ki potegne v svoje območje velik del stanu ne kot učitelje, temveč kot po« lnopravne državljane?
Ni samo upravičeno, da govorimo, temveč celo potrebno. Radi tega potrebno, ker ni vse« eno za stan in za organizacijo, kako nastopa učiteljstvo- v neizogibnih trenutkih. Ni vse« eno, ali planemo v blatno politično močvirje, ne meneč se za to, da sc omadežujemo v stra« steh in v sebičnih interesih, in vseeno, če se oglašamo boreč se za poštenje našega javne« ga življenja tudi v razburkanih dneh in ni vse--eno, če je posezarije učiteljstva v javnost smotreno in uravnano, ali brezciljno in raz« orano. Ni vseeno, ker vpliva na usodo stanu
V Trstu, dne 16. oktobra 1921.
in na razmere našega ljudstva, na njegovo javno vzgojo in na njegove koristi.
Upravne volitve dobe namreč v naši zemlji in v naših o-dnošajih po novem volilnem za« konu vse večji pomen nego so- ga iimele pod padlim režimom. Zajedo se občutno v naše življenje, ker je občina prva samoupravna ce= lica v političnem organizmu in ker je popol« no-ma v rokah ljudstva. Res je, zakon dovolj vtesnjuje upravo občine, posebno njeno fi« modelno silo, ker so naše občine večinoma male, iz vasi sestoječe, vendar so občinski za-sto-pi neposredni izraz ljudske volje in imajo kontinuitetni vpliv nai višje upravne tvorbe, bodisi na okrajne šolske svete, ki so- načeloma priznani in zagotovljeni, bodisi na administra« cijo vse pokrajine. Sicer še ne -poznamo nove« ga volilnega zakona, a to j c gotovo, da bo-do volitve izgubile po njem svoj patriarhaličini značaj, svojo krajevno malopomembnost in postale zadeva obstoječih- političnih strank, ki jih imamo pravzaprav tri, liberalno, krščan« skotfsocialno in komunistično-. Prvi dve sta si« cer formalno združeni, vendar sta dejansko precej izrazito diferencirani, kar sc bo poka« zalo povsod, kjer jle v občinah ena ali druga v absolutni premoči. Videli ju borno tu in tam v borbi drugo -pro-tt drugi, drugod zopet kom« promisno strnjeni proti komunistični »nevar« nosti«. Boj bo vsekakor zanimiv, ker bo- m-o-r« da sodba za vse javne grehe, za vse krivice nad ljudstvom v vojni in povojni dobi. Ven« dar ni to izčiščenje gotovo, dasi bi bilo nujno potrebno, ker ga bodo- ovirale ... taktične po« trebe. Bati se je, da se bo marsikatero- zlo- de« janje skušalo zagrniti s plaščem zavestne po« zabij ivo-sti, zato pa se bo-do toliko bolj po« udarjale narodne krivice.
Učiteljstvo bo delalo — kakor vedno — za vse stranke. Pozabiti ne sme pri tem, da bo od upravnih volitev zelo odvisna sestava-okrajnih šolskih svetov, ki imajo v šolstvu va« žno besedo. Prej ali slejl -se morajo namreč dosedanji udje o. š. sv. umakniti-, zakaj njih ponovna izvolitev —■ če je sploh veljavna — postane ne vzdržljiva, kakor hitro- je upeljian nov zakon za upravne volitve. S padlim vo« lilnim redom padejo tudi! pravice onih, ki so bili izvoljeni na -podlagi takega- volilnega reda in ni brez pomena za učiteljstvo in za šolo, kdo bo prišel na njih mesta. Ni sicer vedno sovražnik šole, kdor je sovražnik učitelja; to« da kdor je pokazal, da- se ne plaši delati! uči« teljstvu krivic, kdor je hodil skrite poti v našo škodo-, kdor je podpiral kakorkoli — javno ali zavratno — preganjanja naših tovarišev, kdor je pomagal teptati zakon proti nam, ka« darkoli, tak človek ne s-me v okrajni šolski svet in naloga učiteljstva je, da stori vse, kar je v njegovi moči, da porabi vsa poštena sred« tva, kar jih ima, proti takim sovražnikom. Če že ne more preprečiti, da stopijo na javna me« sta, pa( naj jim pokaže vsaj svojo voljo in svoj-odpor, da ne bodo- brezskrbno hodili po nas, objestno ponavljaje refrena o- hlapcih ....
A tudi če bi ne bila sestava okrajnih šolskih svetov tako- zelo odvisna o-d izida upravnih volitev, vendar mora poseči! učiteljstvo v njih potek. Vedno kličemo, da je naše delo delo za blaginjo ljudstva. Če morda tudi ni vselej, pa vsaj nagibi, ki nas vodijo, niso- -slabi. Naj bo naš politični čredo kak-oršenkoli, v enem smo lahko edini. V tem, da pridejo na krmilo naših samoupravnih občin pošteni ljudje či« Stih rok in čistih značajev. Taki ljudje, ki znajo delati nesebično in ki gredo vedno rav« ne poti, ki ne prodajajo nikogar! Takih ljudi ne bo preveč v deželi’, ker nimamo časov, ki bi jih mogli roditi. Tudi strasti ni mogoče po« vsem zadušiti, ljudje smo samo, vendar glej«
Leto II.
mo, da pridejo v ospredje oni, ki so boljši. Ni glavno znanje in sposobnost, prvo je značaj, je poštenje! Le če bo-do stali sredi naših občin neoporečni ljudje, nepristopni korupciji, bo naše življenje zdravo, bo n-a-š razvoj čvrst in brez strupa demoralizacije! Naj pride potem karkoli, zaradi prihodnosti bomo brez skrbi!
Dolžnost poštenega učiteljstva je, da čuva nad našim zdravjem!
Podrobno poročilo
o Zvezinem delegacijskem zborovanju.
(Nadaljevanje.)
Da mi ne bo spet prišel kdo z očitanjem, da samo- kritiziram, ne da bi iskal tudi vzroke temu stanju, preiti hočem takoj — seveda s svojega vidnega ko-tai — na vzroke. Če imajo delegat j e dobro voljo, in če so prišli priprav«
1 j eni na zborovanje, bo-do pridodali tem vzro« kom še morebitne svoje, Na ta način edino si obetam vspeha od današnjega dela; iščimo skupno bolezen, ki hromi naše ude, in če jo najdemo, ozdravimo- jo rnakar z odločno o« peracijo.
Razume se samo- ob sebi, da ne mislim, da je vsak izmed posameznih vzrokov, ki jih mislim našteti- kriv celotni bolezni naše o-r« ganizacije. Ena pomanjkljivost je vzrok de« :sorganiziranosti, druga naši brezsmotrnosti, i. t. d., vse skupaj so nam v solidarnem (hvala Bogu: vsaj tukaj nekoliko solidarnosti) vplivanju ustvarile sedanje razmere, ki nam bodo organizacijo- uničile, ako ne poskrbi« mo či-mprej za remeduro.
Prihajia-m torej k vzrokom. Enega — in takoj pridodam: ne največjega —vidim v ne« pr-a-vilnem urejevanju našega stanovskega glasila. Uč. List je urejevan preveč — prosim ne vzemite izraža, preveč natančno — znan« stveno«literarno-, preveč revijalno, če hočete. Pozna se mu takoj, da mu je urednik preveč literat in premalo- organizatoričen bojevnik. Naš list mora biti predvsem naše bojno glasi« lo.
Zasledovati mora s paznim očesom vse važne, pa tudi če še tako skrite utripe organi« zarije, pograbiti jih impulzivno ter jih upora« biti ko-t vzmeti da sinejo in vzdržujejo organi« zacijo v bojnem razpoloženju. Uiti mu ne sme noben znak letargije in gnilobe, da bi ne re« agiral z vso odločnostjo proti njemu. Glavna-vzgoja discipline in neodjenlj-ive načelnosti mora izhajati ravno iz njegovih rubrik. Če že urednik in vodstvo- ne dajeta organizaci« ji iniciativ, ne s-me pa vsaj mimo pobud, ki jih posamezniki zamislijo-pri društvenih zbo« rova njih, z zavezanimi očmi. Take pobude mora- naše glasilo pograbiti ter neutrudljivo delati na to, da se realizirajo.
Drugi vzrok sedaj n e mu stanu Zveze vidim v naši izolaciji-. Ločim pa dvoje vrst iso« laicij — osamljeni smo napram drugim uči« tcljskim organizacijam v deželi, osamljeni smo pa tudi napram našemu ljudstvu same« mu, v katerem in za katero delujemo. Pri« poročati bi bilo, da vstopimo po možnosti in kot enakovredni v čim ožji stik z organi« zarij a-mi naših italijanskih kolegov, ka j L njihov boj! je mnogokrat tudi naš boj in nji« hovi interesi so tudi naši interesi.
Kar se pa tiče izolacije napram našemu ljudstvu, smartram ta vzrok za enega naj tež« jih;zato se hočem k njemu še posebej povr« niti, sedaj pa naj se dotaknemo takoj četrte« ga in menda nič manj važnega. Ta bi bil na« ša b r e z p r o g r a-m n o s t. Naša! strokov« na organizacija ne potrebuje samo pravil in
solidarnosti, ampak tudi programa, ideje. Mi smo stan učiteljev in kot učitelji moramo nositi kulturo med ljudstvo. Naša organiza* ci'ja se ne more omejiti le na boje za regu* lacijo plač in za urnike. Naša misija je viš* ja, biti moramo vzgojevalci, ne samo šolske mladine, ampak tudi staršev. Tudi za svoje šolsko delo, za reformo našega šolstva rabimo neobhodno ideje-vodnice. Kakor nekulturno delo med ljudstvom, tako tudi šolsko naše delo ne sme viseti v zraku, popolnoma ločeno od resničnih razmer, od časovnih pogojev ljudstva:, med katerim živimo. Vsaka družba zahteva svojo posebno* vzgojo, svoje po* sebno šolstvo, posebno kulturo. Ideje si sle* de; vsaka vladajoča ideja ima v svoji službi vse človeške institucije. Dominira pal toliko časa, dokler sama sebe ne požene v absur* dnost. Svetloba nastopajoče ideje postane senca odstopajoče. Krščanska solidarnost, o* brtno cehostvo z omejeno osebno svobodo, je postalo koncem srednjega in začetkom no* vega veka preozko, zato je podleglo naskaku* jočemu liberalizmu in individualizmu, ki sta pomenila v svojem času napredek. Tisti na* predek je danes tiran človeštva, nekdanja luč današnja tema. Liberalizem v teoretični in praktični filozofiji ter individualizem v go* spodarstvu sta izobličila vse gospodarske, po* litične in kulturne institucije po svojih nače* lih. Tudi šola, in ta predvsem, tovariši, je mo* rala v njihovo službo, v službo nastopajoče luči1. Zato služi danes, v kolikor je zgrajena po njihovih načelih, reakciji, škodljivemu si* stemu, odstopajoči senci. Vse naše delo mora biti tedaj posvečeno ljudski blaginji; to je pa le mogoče, če se postavimo v službo nove, času odgovarjajoče ideje, ki pomenja luč, na* predek in blaginjo. Spoznati novo idejo v njenem bistvu je v takih prehodnih dobah eksperimentov in demaigoštva zelo težko. U* čitelji potrebujemo socialnega vpogleda v strukturo družbe, potrebujemo filozofskega spoznanja vzmeti, ki gonijo človeštvo, da se postavimo na pravo stran, na stran luči. Iz tega* študija in spoznanja bomo zgradili pro* graim, ki nam bo dal smernice za vse naše šolsko in izvenšolsko delo. In tedaj bomo lahko ločili bistveno od nebistvenega, nujnej* še od manj nujnega. V tem izpoznanju bi* stvenega in nujnega bo zavelo skozi naša društva in po njih v Zvezo, novo prerojeno življenje. Takrat bo še*le mogoče delo po na* črtu, takrat bomo še*le zamogli delo deliti in postaviti vsakega svojega člana na tisto me* sto, kamor spada. Odprle se nam bodo oči, in spoznali bomo nalogo, ki jo mora sedanja šola izvršiti v sedanjem čaisu. Iz tega spozna* nja bodo izpadli šolsko*reformni predlogi drugače, kot so izpadli v letošnjem letu, ko smo predlagali na stari šolski zgradbi kvečje* mu kako prebarvanje, mogoče kako večje okno ali boljšo klučavnico, princip porazde* litve prostorov in njihovih svrh je pa ostal isti.
Ta naša brezidejnost je tudi v prvi vrsti kriva, da stojimo (sicer sredi ljudstva) osam* ljeni napram našemu ljudstvu. Za nami ni organizirane mase, ki bi dala lahko povdarek našim sklepom; zato nimamo zaslombe v ljudstvu tudi v zgolj strokovnih svojih tež* njah. Ta osamljenost jemlje pogum marši* komu, ki bi drugače opravljal naloženo mu delo v organizaciji vestno in vstrajno. Tu vi* dim prvi vzrok naši razrahljani disciplini. To« da, me boste vprašali, ali je sploh mogoč iz* hod iz te reve? O da, da! Mogoč je prav lahko, toda pod enim in samo enim pogojem. Ta pogoj je:	socialno	spoznanje	ali	uvidev*
nost. Izpoznati moramo socialen položaj ve* likanske, 95 % ne, večine našega ljudstva in izpoznali bomo svojo nalogo. In da to spozna* nje s par besedami antecipiram: človeštvo ječi v vaši prehodni' dobi pod razvalinami kapita* listične gospodarske anarhije, zato rije in teži iz groznega položaja. Ker pa kapitalizem ni le gospodarsko zasužnjil človeštva, ampak so se njegovi nauki vtisnili v mentaliteto se* danjega rodu kot edino molžen gospodarski in kulturen princip, zato je boji vseh izkorišča* nih in po luči hrepenečih tako težek. Tu velja, tovariši, da priskočimo našemu proletarskemu ljudstvu na pomoč. Mi učitelji pač nimamo povoda, da bi stali v službi kapitalistov, kajti mi sami spadamo v proletarske vrste. V boju
proti gosnodarskemu in kulturnemu indivi* dualizmu bomo šli med narod ter ga organi* 'zirali. In zopet se nam bo odprl pred očmi nov svet gospodarskih in kulturnih možnosti, in novo življenje bo zaplulo nreko dosedaj trhle zgradbe našega1 izvenšolskega dela. Ljudstvo bo pa izpoznalo, da so njegovi uči* telji res njegovi in krepko organizirano bo zr* lo na njihovo borbo^kot na svojo borbo.
Tedaj bo šele začela za naše ljudstvo in učiteljstvo nova, lepša doba. Od tega časa dalje bo datiralo resnično naše apostolsko poslanstvo. Naslonjeni pa na razne klike in posamezne izkoriščevalce pomenjamo prej prokletstvo nego blagoslov naše dežele. Do* kler z dejanji ne pokažemo, da nam je dobro* bit ljudstva res najvišje načelo, toliko časa so vse naše besede o kulturni misiji slov. uči* teljstva; le puhle fraze.
(Veliki svoj govor, ki je dosegel višek v mislih o kapitalizmu in socijalizmu, je raz* vil tov. Hreščak prosto in le s pomočjo kratke dispozicije. Vsi, ki so ploskali, niso mislili na to, da bi mu mogel v kratkem spet škodovati, dasi ga je govoril le pod ukazom svoje odkri* te, poštene duše!)
Tov. Aničič se pridružuje izvajanjem Hre* ščaka, da se oskrbi mladim učiteljem prilika za nadaljno naobrazbo, ker jim je vojni in povojni čas povzročil vrzeli.
Tov. Bolle prosi pojasnila, kdo je po* oblastil tov. KI. za izjavo in vpraša ali jo delegacija odobrava v taki obliki.
Predsednik Germek*): Ko se je vršila dež. učit. konferenca, je bila železničarska stav* ka, tako da se niso mogli udeležiti konferen* ce vsi delegati. Pred konferenco se je vršil sestanek šestih delegatov (menda ravno po* lovica vseh slovanskih delegatov? — Op. uredn.) z Zvezinim vodstvom. Do izjave je prišlo po iniciativi dež. nadzornika, tov. KI. jo je nekoliko okrajšal. Hrvatski tovariši iz Istre niso bili za izjavo v pripravljeni obliki, temveč so zahtevali, da se omenijo nasil* stva nad učitelji. S tem bi pa. bili izročeni šikanam. Vodstvo Zveze torej ni moglo ni* česar spreminjati in ko se je o izjavi glaso* valo, je bil le en glas proti; istrski delegati so glasovali zanjo, ker se jim je obljubilo, da se bo protestiralo proti nasilstvom v privatni avdijenci. Delegata sežanskega učiteljstva ni bilo pri onem posvetu. Zakaj ga tedaj ne kličete na odgovor? Sicer pa je tudi tov. Pa* hor podal neko izjavo, kakor se je čitalo v »Piccolu«.
Podpreds. Križman: Goriški delegatje tudi niso prišli. In ko bi prišli, ne bi se nič spre* menilo na stvari. Zato pa se je dovolilo dele* gatom, da so pri dež. konferenci smeli govo* riti slovansko.
Tov. Pahor pojasnuje podrobno svojo za* devo. Ni ničesar izjavljal, ampak govoril šol* ski mladini o zgodovini ustave, kakor se mu je predložilo, na notranji, uradni proslavi ustavnega akta. V govoru ni bilo ničesar, kar bi nasprotovalo njegovemu prepričanjlu, ki ga ne skriva. Tu je drugačen slučaj, ki naj ga delegacija odobri, če je dober ali1 zavrže, če je slab.
Tov. Mermolja: Pojasnuje zadevo z ister* skimi delegati radii njih protesta, proti kate* remu je bil tov. Kleinmayr. Meni pa, da bi izjavo odobrili v podani obliki. Če se borimo s poštenjaki, uporabljajmo poštena sredstva, imamo z nepoštenimi, nastopajmo nepošte* no! (Medklici začudenja in živahni ugo* vori.*)
Tov. Možina: Izjavai je čin uljudnosti, to* rej nič tako hudega. Z diplomatilčnega stali* šča bi se mogla zagovarjati, ker se drugič lahko radikalneje nastopi.
Tov. Šepič: Izjava se je podala iz oportu* nosti, ker bi sicer ne bili morda vami' in iz uljudnosti, ker smo morali biti v onih raz* burkanih dneh previdni.
Tov. Pahor:	Čujemo	oni jezuitski rek, da
namen posvečuje sredstvo. Ni res! Če ni bilo mogoče javno povedati krivic, ki so se godile
*) Tov. Kleinmayr, ki pri Zve-zinem zborovanju ni mogel govoriti’ radi hripavosti, je poslal uredništvu opis geneze izjave, ki se ne sklada povsem z Genmekovimi pojasnili v Vipavi. Če bo treba, se ipriobči — zla to Številko prepozno!
*) Ni nam umljivo, kako je mogel tak poštenjak, kakor je tov. Mermolja, izreči tako sentenco! AU je vzdržljiva? — Ur.	,	!	I	i	i	:	1
učiteljstvu, bi pa ne šli h konferenci! Ko je' napravilo postojnsko društvo svoj Judežev korak, smo na podoben način branili tov. Hreščaka. Če se pa isterski tovariši', posebno Šepič sam, velikodušno uda j o krščanski re* signaciji, potem je najbolje, da se prvotni predlog umakne.
Tov. Hreščak: Naj se glasuje, ali odobra* va učiteljstvo izjiavo v taki obliki, kakor se je podala, to1 je: brez omembe o preganja* njih! Morda pa je kdo rabil izjavo zato, da ne pride glas O’ nasilstvih nad učiteljstvom v javnost? Potem so šli seveda delegati na limanice!
Tov. Kosmina: Potrebno je, da smo o vsem na jasnem, zato naj se govori! Delegati imajo pravico vedeti vse, kar zadeva učitelj* stvo. (Navaja še drugi slučaj nasilstva.) Po* tem glasujmo!
Tov. Urbančič: Naj je izjava taka ali ta* ka, zdaj je dovršen čin. Predlagam, da gre* mo preko tega k dnevnemu redu! (Viharni ugovori od raznih strani.)
Tov. Lampret zagovarja Učit. društvo za postojnski okraj z ozirom na Hrščakovo za* devo, ko se je mislilo v Zvezi na stavko.
Predsednik:	Dam	predlog	tov. Urbančiča
na glasovanje! (Zopet ugovori, medklici: Kaj pa prejšnji predlog?)
Predsednik: Ta je širji! (Polagoma napravi nekoliko miru.) Kdor je zanj!, dvigni roko!
Nekateri: jo dvignejo.
Predsednik: Bomo' šteli. (Šteje, a se vidi, da bo predlog propadel.)
Medklici: Naj se glasuje poimensko!
Predsednik: Kdo‘r odobrava izjavo v poda* ni obliki, naj dvigne roko!
»Jaz!« se nekdo oglasi in dvigne roko sam samcat. Tišina: nihče drugi ni izjave odob. L Polagoma se napetost poleže, debata preid-na drugi predmet.
(Dalje prih.)
Bič krivice
pada po naših hrbtih. Za Istro je prišel na vrsto Trst. Zanjka vržena nam krog vratu se oža in oža. Ni treba krvi naših besed, da jasno označijo pogubo v katero nas pehajo; mrzla kronika nam za to zadostuje.
Začeli so s premeščanjem. Nevarno je, da je učitelj dve leti na' istem mestu, torej proč! — Odstavili so 12 mladih učiteljev z motivacijo, da jih več ne potrebujejo, vsem tem pa niso izkazali milosti, da bi jim povedali to vsaj en dan pred začetkom šole, da bi si preskrbeli drugo mesto. Tako so ne* kateri na cesti:, gladni in obupani.
Vmešali so se tudi na privatno šolo in so odstranili 2 učiteljlski moči, brez preiskave, sam Bog vedi zakaj.
Kdor ni stalno nameščen, tega odpustijo kadar hočejo in brez vzroka.
Zato pa ni imenovanj. Dvanajst let so na* stavljeni nekateri in prosijo leto za letom za imenovanje. Zaman. Trinajsto leto poži* rajp nekateri šol. prah, trinajsto leto proda* jajo poceni svoja pljuča, a vsaikčas lahko pridejo in jim porečejo: — Ne potrebujemo vas, — pojdite! —
Italijanski tovariši; so bili deležni med tern časom dveh ali celo treh imenovanj.
Dalje ne priznavajo več naših izpitov iz italijanščine. Zato so nastavili na slovenske šole Italijane, ki bodo poučevali italijanšči* no. Tiste ure pa, ki jih tako prevzamejo ti italijanski učitelji, bodo morali nadomestiti slovenski na skrpucanih paralelkah, ki bodo brez svojega posebnega! učitelja.
Zraven vsega tega so znatno skrčili raz* rede, dasi število otrok ni padlo; posledica tega so razredi s 70—80 otroci. — In ti ste* vilni razredi bodo brez knjig, saj nam oblasti niso potrdile niti nedolžne računice. — Kam gremo, kam gremo?! —
Listnica uredništva.
Tov. Šepič, že mesec dni nisem prejel od Tebe nikakega rokopisa! Mislim si, kaj to pomeni? Ali naj bo list brez hrvatskih člankov? Ne vem, če bodo vsi tovariši v Istri takega naziranja!
O ljudskih predavanjih*)
Vsak kulturen narod stremi po napredku, izobrazbi in blagostanju, želeč si boljše bo* dočnosti. Činitelji, od katerih je od v sna na* rodova sreča, so zelo raznovrstni. Brez dvo* ira je splošna narodova izobrazba v tem ozi* tu ena najvažnejših faktorjev. Splošno iz* obraženi narodi si znajo pomagati tudi v času najhujše nesreče. Z mirnim prevdarkom in odločnim dejanjem premagujejo tudi najtežje preizkušnje.
Da pa je narod kos vsem nalogom, ki ga čakajo, mora biti zdrav, močan, preudaren, izobražen 'in tudi duševno zmožen si priskr* beti vseh življenjskih potreb. On mora biti na znotraj gospodarsko, politično, socialno in ( naobrazbeno uravnan, da se kot narod do* stojno reprezenfra, da je sposoben za kon* kurenco, za boi bo in obrambo svo je indivi* dualnosti, svojih zahtev in pravic sredi drugih narodov.
Našemu narodu primanjkuje v tem oziru še mnogo. Zato ga je treba dvigniti, da se du* ševno in telesno približa onim zahtevam, ki se stavijo vanj.
Zato bo treba vzgajati ves narod vselej in povsod. Vsi moramo vzgajati, učitelji in dru* gi inteligenti. Izobrazba ni. namenjena v to, da bi se okoristilo' ž njo samo nekoliko ljudi, ki bi', potem mislili za druge in jih vedno vo* dili in čuvali in navajali tudi v malenkostih, kako ravnati. Tudi vsak — i naljposlednji po* edinec mora biti zmožen misliti sam, sam se odločevati, sam si svetovati in si iskati pripomočkov in sredstev za življenje. Vsak si ima z lastno duševno silo prisvajati določeno znanje in prepričanje in tako postati doleten, samostalen in aktiven. Izobrazba tudi ni v.to, da bi služila samo za okras naroda pred dru* gimi narodi. Izobrazba, ki je nakopičena v ljudeh, vedi, literaturi in kulturi sploh, se morai razširiti s pomočjo sredstev, ki jih po* nujiata veda' in tehniška kultura, na vse sino* ve naroda, da morejo težiti iz nje v vseh svo* jih odnošajih; potem šele postane izobrazba moč, po kateri postane narod močan, vpliven, samostalen, uvaževan in koristen za svetovno kulturo.
Sredstva narodne vzgoje niso neznana, in vendar ni mogoče reči, da je ■ znatno opaziti njih učinke. Kamorkoli se obrnemo, povsod zagledamo široke vrzeli in nedostatke v vzgojnem delu.
Še vedno se nahajamo v stadiju nepopolne zavednosti O' potrebi in pomenu narodne sa* movzgoje. Naša vzgojna sredstva so še vedno razmetana, neenakomerno razširjeno, ne vodi jih enotna vzgojna tendenca. V tem tiči naj* važnejši vzrok nedostatkov, ki se javljajo v vzgoji naroda.
Treba je torej organizacije vseh vzgojnih sredstev, oziroma organizacije vseh činiteljev, katerim so takšna sredstva na razpolago, ali ki si jih morejo pridobiti. To je tako> umevna stvar, da je ni treba še posebe dokazovati.
Ta organizacija se mora vršiti z zavedno tendenco, pravilno in sistematično in splošno, da bi bilo spoznati, da se deluje za poboljša* nje narodne rase v smislu njenega' telesnega zdravja in izobrazbe v specifično narodnem duhu v narodne programne namene. Treba je torej, z organizacijo zbrati vse, kar služi na« rodni vzgoji, vse to uvesti v sestav, pregled in funkcionalno gibljivost, in skrbeti za to, da bi se za razdelitev dela in za nadzorstvo do* ločila posvetovalna središča za iniciativo, kon* trolo iti evidenco. Kot naj višja korporacija mora stati pod njimi osrednji narodni vzgojiti svet, pametno in nepristransko sestavljen iz ljudi, ki so dobro shvatili smisel narodne vzgoje in njenih zahtev.
Vemo, dal je uresničenje takšne organiza* cije še naloga bodočnosti, ali verujemo tudi v to, da ta bodočnost ni več daleč ih da mora priti.
Narodni vzgojni svet postane nekoč osred* nji organ doslej1 razkropljenih, nezdruženih in
*) O mislih tega članka bi se dalo debatirati. Toda mnogo večjo važnost od besede ima dejanje. Ker je sestavek v zvezi s predavalno akcijo naših tovarišev v gorah, ima tem večjo vrednost in ga tem raje priobčimo, ne glede na razvijanje misli- Ur.
neenotno in neenako ntenzivno delujočih vzgojnih organizacij.
Preden pa bode tako občno in pravilno ra* zumljen pomen narodne vzgoje, kakor si že* lirno, moramo zanj učitelji sami prvi vzplam* teti ter dejansko in propagatorno delovati.
Naše prvo- izvenšolsko delo bodi posveče* no- predavalnim krožkom, katerih namen je širjenje prosvete med narodom. Vsako' večje okrožje imej svoj predavalni krožek, ki naj zdiužuje ondotno inteligenco v delu za narod.
Misel, o prirejanju ljudskih predavanj ni* kakor ni nova. Taka predavanja so. bila in so v navadi pri vseh izobraženih narodih, in znano je, da imajo ravno takozvani ljudski večeri' mnogo zaslug za širjenje prosvete med širše ljudske mase.
Pri nas so bila pred vojno takai ljudska pre* davanja že precej v navadi; žal, da so se vr* šila ista večinoma iz strankarskih nagibov. Toda, kljub temu moramo prepoznati, da so obrodila mnogo dobrega sadu.
Govoriti na dolgo in široko o važnosti in pomenu ljudskih predavanj skoraj ni potreb* no, ker vsak iz med nas to že ve, in srčno želi, da bi se ista kmalu uvedla in udomačila pov* sod. Podati pa želim nekoliko namigljajev, o čem bi nam bilo posebno govoriti pri teh pudskih predavanjih.
(Dalie.)
Pismo upokoienesa tovariša
...Marsikdo bi rekel, zakaj si upokojeno uči* teljstvo samo kaj ne pomaga s tem, da si na en ali drugi način k penziji toliko prisluži, da j bodo prejemki zadoščali za vzdrževanje eksi*
1 stence. Jaz sam sem bil ob času upokojcnja | deloma tega mnenja, pozneje sem pa izprevi* del, da si upokojeni učitelji in učiteljice ne | morejo k penziji toliko, prislužiti, kolikor nuj* no potrebujejo za dostojno eksistenco. Ne* kateri so popolnoma izrabljeni ir\ za delo ne* sposobni, drugi, ki so ohranili delavno moč in energijo' ter so» še zdravi, po 60. letu ne mo* rejo doseči sprejema v službo, ki se primerno, plačuje. Mnogi uradi celo po 40. starostnem letu ne sprejemajo prosilcev v službo. Poleg tega uradliške organizacije strogo, pazijo, da uradi ne sprejemajo starejših v službo na škodo mlajšim, ki so že več let, da, od mlade* niške dobe pri dotičnem delu in že mehanič* no izurjeni. Vedejo se mlajši proti starejšim, na nižji stopnji stoječim tovarišem odurno, neprijateljsko, ker jih smatrajo za nevšečne vrinjence, ki motijo njih napredovanje v pla* či, e delajo za znižano plačo. Za samostalno podjetje je pa treba prakse, lokala in glavni* ce, česar upokojenec nimai. Tako smo upoko* jenci vsi skupaj navezani na penzijo, ki bi morala biti tolika, da bi bila enaka prejemkom aktivnih učiteljev (učiteljic) z dotičnim številom službenih let.
Življenjske potrebščine so se podražile od 5 od 10 krat, pokojnine pa so ostale kakor v dobi' ugodne denarne valute. Iz te revščine se reši samo oni, ki je še zmožen za službo in prosi za reaktiviranje, če ga doseže...
Tako pismo tovariša v pokoju, ki dobiva zase in za rodbino polno pokojnino mesečnih 389 L 66 st.! Kaj naj rečemo? Ali naj prosimo usmiljenja za ljudi, ki nimajo, kamor bi glavo položili po tolikih letih težkega dela? Ali naj zahtevamo, dai ukrenejo kaj zanje? Ali naj protestiramo, ker jih merodajni faktorji z mirno vestjo pustijo, naj propadejo kakor be* rač na cesti?
Pesem je vedno ista! Niso samr naši upo* kojeni tovariši, ki jim je tak delež na večer življenja, nič solnčnejši večer od dolgih mrač* nih let, ki so jih preživeli — mnogo jih je, ki so enako bedna, ki so deklasirani brez lastne krivde! Človeška družba, taka družba, ka* kršno je pač ustvarilo zgodovinsko razdobje, ki v njem živimo, jih je izžela, jim je izro* pala moči in jih potem zavrgla kakor izrab* ljen stroj, od katerega ni več pričakovati pro* fita. Kakor želimo tovarišem pomoči v njih bedi, vendar vemo, da z vsem pritiskom jav* nega mnenja ne bodo našli pravice. S pobolj* ški bodo. odpravili, Z Lazarjevimi drobtinica* mi, taki jih bodo odpravili, ki sede pri polnih mizah. Krivica pa bo ostala in bo govorila in še drugi bodo prišli, ki je bodo obilno, pre* obilno deležni,
VICE ORL JAK:
Nešto o peuanlu u pučhoj šKoli
Na 6. stupnju naučit če deca sve tonove jedne oktave. Koje je osnovni ton ove oktave, odvisi to od dečjeg grla dotične škole. Poznato je naime, da podneblje, način života i hrana silno deluje na oblik i boju glasa (grla), pak štoga u svakeme kraju nije ista višina i dub* Ijina glasa u dece. Mislim, ne ču pogrešiti, da naravni glas naše dece stoji u okviru oktave c—c. Samo vrlo malo dece može glas niže zaipevati, a^ devojčice dva glasa više (do e).
- U tri niža godišta moči če deca pevati po* pevke opsega d—h. Bit če za to dužnost uči* telja, da sve popevke što če u školi pevati, prenese u ovaj tonski red.
Na ovom 6. stupnju vežbe ostaju iste. Vežbanje novo g osmog tona. Pevanje ce» dura, ge*dura, f*dura * lestvice a možda i c*dura. Pevanje celih, V2, V4, V« nota, — sve uz taktovanje. Pevanje i pogodjanje sviju intervala, a sada i oktave.
Veoma je poučno i svrsishodno pevanje četveroglasnog akorda, t. j. 1., 3., 5. i 8. glasa lestvice u više spomenutim durima.
Nekoje pesme ovog stupnja: Grize momak jabuko — Mladi glazbari1 — Leti pčela ma» lena-----------
Učitelj če korak dalje i poduzeti vežbe i melodije u okviru 9, 10, 11 tonova. Rekoh več, da se grleni registar naše istarske dece kreča u opsegu jedne oktave (c—c, d—d), ali ipak bit če u školi dece, što če moči pe> vati popevke šireg grlenog registra. Tonove premske ili previsuke nek pevaju samo ona deca, koja to mogu bez naprezanja i »vika* nja«. — Siliti svu decu da pevaju prenisko il( previsoko ne valja, pošto bi time lasno izgu* bili svoj jedar, bistar glas. Učenike ipak va* lja navikovati, da pevaju melodije, što se kre* ču preko grlenog registra. Prekrupne tonove nemojmo siliti da pevaju; za presitno pevanje uvežbat če se decu da pevaju t. zv. fis * gla* som t. j. poništenim prigušenlm grlom.
Mi imademo nekoliko školskih, narodnih popevaka opsega od 9 glasova, ali ja ih ne poznam šireg opsega. Pokojna carevka kre* tala se u opsegu od 11 tonova. Na ovome po* slednjem, stupnju ne če učitelj' sasma opustiti vežbe za pogadjanje glasova, ipak če pevati sekunde od najkrupnijeg do najsitnijeg tona i obratno', da se navikava: učenikovo grlo na naglo preloženje s niških glasova na više.
Iza ovog stupnja učitelju se pruža široko polje, da nauči učenike popevke svakog gra* diva i opsega.
Preporuča se odobrati i takove pesme i naj* bojje več naučene, koje če pevati sitnim i krupnim grlom izmenice u svrhu, da im se grlo uvežba u visoku i nisku pevanje.
Pevanje iste popevke sad visoko, onda ni* sko vrlo povoljno- deluje na dete, te ga una* preduje u pevanju. Ali tu valja da učitelj znade popevku transponovati, naime pre* neti ju ilz jednog premeta (Tonart) u drugi. Ne valja posao u toj neprilici nategnuti ili popustiti žice na guslama, pa svirati (pratiti) pesmu neprenešeno. Gusle se vazda udese (uglase) pomoču glazbene viljuške.
Spomenuh več, da nam valja u školi gojiti i dvoglasno pevanje. Kada valja započeti? Držim da se to može tek u 4. godištu, ali tu je merodavna glazbena nadarenost dece i u* čitelja. Netom večina dece umije skladno pevati uzete pesme istozvučno, može se preči na dvozvučno pazeči, da se počima od naj* lakšega i najjednostavnega napeva. Za dvo* glasno pevanje uzet čemo za to lake i takove popevke, čije sekund (alt) prati usporedno melodiju (sopran) u čistim tercama. Za ova* kovp pevanje nisu podesne popevke, koji sc se tu i tamo odalečuju od dotičnog dura nje* zinog pomoču povisilica. ili poniziiica. Koje dete dakle peva pravilno popevku (melodiju), znati če pevati i njezin alt (pratnju) uz malu pripomoč učiteljeva grla i njegova glazbila. Učitelj prednjači. Pevati če sad dionicu so* prana (1. tenora) uz pratnju gusak alta (2. tenor a), i obratno. — Pozvat če zatim naj* bolje u školi pevače, da pevaju u dva grla u učateljevu priipomoč grla i gusala; ali valja da naatoji. da se deca naviknu i osokole sama pfivati bez ieije pomoči.
(8vr«etak»-
IZ ORGANIZACIJE
POZIV UČITELJSTVU NA NAROČBO »ŠOL. MATICE«. Društveni blagajniki naj poberejo ob mesecu naročnino za »Šol. Matico«; letnik 1921. Nabrani denar in imenik naročnikov naj pošljejo vodstvu »Zveze« Trst, sv. Ivan 950. Naročnina L. 8.—
Z novim šolskim letom je več mladih tovarišev in tovarišic stopilo prvič v šolo, da začnejo težko, živce rahljajoče delo, ki nam daja mnogo več notranjega zadoščenja in javnega priznanja kot kruha in koristi. Pozdravljamo jih! Pozdravljamo kot novince, polne mladostnega navdušenja in svežih sil, ki stopajo v ogromno armado, borečo se na vseh štirih straneh sveta za boljše življenje, za boljši dan! Nečemo jim kazati ovir, ki jim bodo prišle na pot in ki jih bo hotela preleteti njih mladost s perotmi, nečemo jim praviti, kako se bo njih energija topila kakor vosek v ognju tekom dolgih let borbe za obstanek. Vse to bo stopalo samo pred nje, kakor se bo odgrinjala zavesa življenja, Le eno, prijatelji: delajte in ne obupajte! Resnice iščite! Resnice iščite na vseh svojih poteh in borite se zanjo, da boste na večer, ko vam delati več ne bo mogoče, zrli z mirnim, svetlim očesom nazaj, na dolgo pot, ki ste jo prehodili — sebi in drugim v rešenje!
Seja novega upravnega odbora Zveze se je vršila 13. t. m. Če uredništvo dobi poročilo o njej, ga priobči v številki 1, novembra t. 1.
Sežansko učiteljsko društvo bo zborovalo 3. novembra t. 1. ob 11. uri v Sežani. Zabavljanje na račun onih, ki v organizaciji delajo, ni nikakšna opra-vičba za take, ki raje komodno žde doma in poznajo društvo zgolj v potrebah!
Goriško in tolminsko učiteljsko društvo sta zborovali dne 6. t. m. Prosimo nemudnega izčrpnega poročila, da čas sklepov ne prehiti! Učiteljska zborovanja so zadeva vse organizacije!
Ob odhodu iz Trsta je poslal naš bivši nadzornik našemu predsedniku g. I. Daneu sledeče pismo: Dragi predsednik! Po odredbi N. E. naučnega ministra, mi je bilo poverjeno, kakor znano, s 1. septembrom nadzorstvo slovenskili in hrvatskih šol koperskega in sežanskega političnega okraja.
Vsled tega ukrepa preneha moje nadzorniško poslovanje na Vaših šolah v spodnji in zgornji okolici Trsta,
Moja želja je bila sestati se z Vami, da bi se mogel bratsko od Vas posloviti, a uverjen sem, da v to bi se mi ne nudila prilika tako zlahka. Zato se obračam na Te, dragi predsednik in prijatelj, da blagovoliš sporočiti v mojem imenu vsem svoječasno podrejenim mi gospodom voditeljem in vsemu učiteljstvu, kako težka mi je ločitev, povzročena po službenih dolžnostih in da jim izraziš mojo srčno zahvalo za prijazno sodelovanje pri moji ne baš lahki nalogi, katero sem skušal vedno vestno izpolnjevati.
S prošnjo, da mi ohranite tudi v bodoče Svojo naklonjenost in prijateljstvo, zagotovljaje Vas, da mi bodo slovanske šole tudi v novih okrajih pri srcu in da hočem biti učiteljem odkrit tovariš, pozdravljam Vas bratsko vse in ostanem Vaš najudanejši Craizer Anton.
(Radi priobčujemo to in obenem upamo, da bo g. nadzornik uredil nesrečno zadevo tov. Hreščaka na zadovoljiv, pravičen način. Op, ured.)
Šolske vesti.
Ukinjenje nekaterih razredov okoličanskih ljud skih šol in odpust nastavljenih suplentov. S tekočim šolskim letom so bile nekatere okoličanske ljudske šole skrčene na več razredov. Posledica temu pa je bila tudi, da so bili vsi učitelji suplenti, ki so poučevali na omenjenih razredih, odpuščeni iz službe. Iz katerega vzroka so bile okoličanske šole skrčene, nam ni znano. Ker stoje magistratne finance zelo slabo, bi se nam vrinilo mnenje, da so bile slovenske okoličanske šole prizadete iz tega vzroka. Z druge strani pa pobija to mnenje dejstvo, da nastavlja baš v tekočem letu magistrat na okoličanskih šolah učitelje-špecijaliste za italijanščino. Torej bi sledilo iz tega, da ne gre za prihranitev par tiso-čev lir na mesec, ampak da tiči vzrok vse kje drugod, Ne bomo razpravljali o tem, ker bi le ponavljali stare tožbe in »spovedovali« oblasti starih grehov. Otroci odpuščenih razredov preidejo v one še nadalje obstoječe. Kakšni bodo ti, že itak prenapolnjeni in kako bodo v soglasju s pedagoškimi in zdravstvenimi predpisi in načeli, prepuščamo v razsodbo javnosti, v premislek odgovornim. Ako bi res šlo tem odgovornim za blagor in izobrazbo slovenskih okoličanskih otrok, ki gotovo primerjali uspeh učitelja pri normalnem številu otrok ter onega pri prenapolnjenem lazredu. Učitelji suplenti, ki so bili odpuščeni, so vsi usposobljeni za poučevanje italijanščine. Čemu tedaj nastavljenje učiteljev-špecija-listov, ki ne poznajo materinščine otrok in gotovo ne morejo nikdar doseči onega uspeha, ki ga doseže slovenski učitelj. Pa^prepričani smo, da gre gospodom činiteljem ravno, za nasprotno! — Učitelji-su-plenti so bili odpiuščeni šele po pričetku šolskega leta .ter s. tam tudi po pričetku mezdnega: meseca.
Po poselski postavi bi jim pritikala plača za začeti t službeni mesec. A magistrat tega ne ve! Peti dan pouka so šele naznanili učitelju-suplentu po šolskem vodstvu: N, N. je odpuščen iz službe, ker se njegov razred opusti. In to peti dan pouka, zvečer! Nehote se nam vsiljuje vprašanje: Ali ni bilo mogoče naznaniti tega odpuščencem osem dni prej, da ne bi zaman hodili od doma na službeno mesto?!! Prosimo in zahtevamo, da poklicna oblast zadevo preišče. Zahtevamo, da se nam izplača plača za tekoči mesec ki smo ga nastopili. Ne zahtevamo nič več, kakor bi zahtevala najzadnja služkinja, ki ji je gospodar odpovedal 5. dan meseca. Ako nam pa magistrat tega ne ugodi, tedaj žali vse učiteljstvo, ker ga smatra za nižjega kakor navadne svoje sluge. Pričakujemo takojšnjih ukrepov.
Pouk italijanščine po šolah s slovenskim in hr-vatskim jezikom stopa v akuten stadij. Urediti se misli po načrtih, ki prav lahko nastanejo pri zeleni mizi, ki so pa daleč — recimo tako — od potreb praktičnega življenja. Učiteljstvo se je v stvari že ponovno izjavilo, posebno pri zadnjih okrajnih konferencah, pa je najbrže govorilo v veter. Tudi »U. 1.« je že pisal o pouku italijanščine. Če kdaj, je danes potrebno, da se govori o tej zadevi, saj imamo nekoliko, izkušenj, morda po vseh šolskih okrajih, imamo uspehov in neuspehov in marsikdo med nami bi znal kaj povedati. Poklicani naprej, da se resno in stvarno pomenimo!
Okrajni šolski sveti so se tam okrog novega leta spopolnili z občudovanja vredno naglico, tako’ nekako v tempu »fugace brioso«, da bi bila brzina kmalu nespodobna za častitljevega svetnika vesoljnih uradov ir. instanc. Učiteljstvo je moralo ponekod kar z referendumom izraziti svoje želje, da bi o-krajni šolski sveti pač čimprej pregledali kupe šolskega nereda in dolgov iz časov vojne in veselega vojaškega upravljanja. Potem pa se je naenkrat u-stavilo, kakor bi padel težek kamen v stroj. Ponekod, pravijo, menda še nekaj hrešči, .drugod pa ne more in ne more naprej. Čisto razumljivo: kolikor je bilo kolesje tam ob novem letu prenaglo, toliko mora pozneje počivati! Saj že nauk o energetiki tako odloča! Vprašanje šolske samouprave je pa tudi tako važno, da zahteva posebno temeljitega študija; zato je bila ona lanska naglica že kar nevarna, vsaj v nekaterih okrajih! Kakor se čuje, bo treba rešiti ponekod še marsikaj kočljivega. Zaenkrat se študira ali imajo ljudje, ki nosijo davčna bremena, govoriti kaj v zadevah šole, ali nimajo prav nič odpirati ust.
Definitivna nameščenja v goriškem okraju: Ajdovščina Feigel Ivan, Štandrež Orel Rihard, Bate Winkler Alfred, Batuje Černigoj St., Bukovica Nemec Peter, Bratuž Davorina, Cerovo Brezavšček, Čepovan Kofol Ciril, Deskle Novak Jakob, Dorn-berg Vodopivec A., Števerjan Mlekuž Zora, Srebrnič Karla, Grgar Vuga Alojz, Gojače Podgornik, Gor. Polje-Ložice Vendramin, Lokovec Paljk Leopold, Ločnik Stochel, Miran Vižin, Opatjeselo Malič, Pevma Reja Leopold, Fajgelj Cecilija, Št. Peter Koršič Vladimir, Jug Marija, Podgora it. Brancovig, Podsabotin Radinja, Prvačina Zorn Fran, Tušar Ant., Kuntih Mat., Rihenberg Mikuluž, Ročinj Arrigler, Solkan Zorn, Konig, Lavrenčič, Sa-vodnje Zajc, S. Tomaž Vodopivec, Vogersko Gorjup, Lapanje.
Premeščenja: Bandelj Vincenc iz Šmartnega v Rihenberg, Brunat Ivan iz Mirna v Kanal, Čubej Marija v Renče, Ferlat Lada iz Vogerskega v Rupo, Furlan Marija iz Vrtojbe v Vitovlje, Ipavec Franc iz Gorenjepolja v Banjšice, Križman Gabrijela iz Renč v Šempas, Lasič Franc -iz Gojač v Šmarje, Ličen Teodora iz Vitovlj v Černiče, Lipovž Peter iz Opatjesela v Miren, Nanut Josip iz Višnjevika v Plave, Nanut Viljem iz Kanala v Sv. Križ, Pavlica Rafaela iz Dornberga v Dol, Ajdovščina, Pelicon Franc iz Bilj v Vrtovin, Peršič Alojzija iz Prvačine v Vrh, Kanal, Peršič Vladimir iz Trnovega v Otlico, Podgornik Pavla iz Podgore v Šmartno, Rummler Gizela iz Kozane v Dol, Opatjeselo, Soban Josipina , iz Kamenj v Vrtojbo, Slokar Ida iz Otlice v Brje, Šinigoj Rozalija iz Rihenberka v Žalošče, Trobec Otilija iz Vrtojbe v Trnovo, Vodopivec Marija iz Dola, Ajdovščina v Kamnje, Zgonik Viktor iz Skrilj v Kojsko.
Nova nameščenja: Kerkoč Anton v Kal, Hmelak Pavla v Kal, Školaris Josip Kozana, Cotič Josip Opatjeselo, Černe Ljudmila Grgar, Ceschia Tosca Ločnik, Droč Anton Skrilje, Kavs Ana Renče, Kramer Franc Višnjevik, Mučič Anton Trnovo, Voglerji, Bajt Franc Podgora, Perco Gemmea Ločnik, Grešič Marija za italijanščino, Makuc Eliza Vrtojba (pride-'ljena Šol. »Domu«), Boltar Solkan, Reščič Olga Grgar, Zejn Ozeljan.
Poročanje »Edinosti«. »Edinost« je prinesla dne 18. sept. t. 1. poročilo o delegacijskem zborovanju naše Zveze v Vipavi. Okrog dvajset vrstic, tako-ie na hitro, da se informira naša javnost o zborovanju samem na sebi, v toliko, da kot dnevnik zadosti svoji kronistični dolžnosti. Do tu bi bilo vse prav in dobro, ker hočemo suponirati, da misli »Edinost« pozneje, ko izide v našem listu podrobno poročilo, našo javnost, ki se gotovo zanima za vprašanja, s katerimi se’ bavi njeno učiteljstvo, podrobnejše seznaniti. Toda nekaj nas pri tem moti. »Edinost« se
ni omejila v svoji notici zgolj na poročanje, ampak je prešla takoj v meritorno oceno. Jako kratko sicer — obsega namreč' samo dve vrstici — zato pa toliko bolj krepko. Ugotovila je sledeče dejstvo: »G. Hreščak je žal pokazal, da našega položaja in naših razmer ne razume.« Tako torej; da bo namreč slovenska javnost vedela, da bo dobro informirana. Vsakdo, ki čita to-le notico, si bo predstavljal vso zadevo nekako tako-le: Naše učiteljstvo je zborovalo, shod je bil precej živahen, kajti debatiralo se je mnogo, vse učiteljstvo je pokazalo, da se zaveda svoje naloge in položaja, le neki Hreščak, kot se bere, žal ne razume naših razmer. Čudno, da se dobi celo med učiteljstvom mož, ki nima pojma o našem položaju, katerega razume danes pri nas že vsak otrok. Sicer pa se dobe povsod ljudje, ki žive z glavo v vreči; dobro, da je med učiteljstvom samo eden, ki je tako neumen. Pika!
To je dosegla »Edinost« s svojim poročilom. Vprašamo »Edinost« samo tole: Ali je hotela to doseči in izpostaviti ravno Hreščaka v javen zasmeh kot najneumnejšega, ali če hočete, najbolj naivnega izmed vsega učiteljstva, ali so jo vodili pri tem res stvarni razlogi? V enem ali drugem slučaju je dolžna svojo kritiko motivirati. To hočemo počakati, ker nočemo verjeti, da bi hotela delati enemu izmed naših tovarišev namenoma krivico. Povrnemo se k stvari po njeni motivaciji.
Književnost in umetnost
Socijalna Matica društva »Ljudski Oder« v Trstu
je izdala glede svojih publikacij ta-le letak:
Prestali smo veliko vojno, ki je utrgala plaz političnega, gospodarskega in kulturnega prevratka med nami in širom sveta, prestali bomo bedni poskus preventivne protirevolucije, ki hoče ustaviti pohod dela in njegovih pravic, zabraniti vstajenje ljudstva iz noči in brezpravnosti. Izpod nenravnih sil kapitala se tržemo sužnji, da preobrazimo življenje po svojih kulturnih vzorih.
In čas je, da mislimo — vse sredi borbe — na svoje kulturne potrebe. Ne varajmo se, meščanska država, v kateri moramo živeti, nam ne bo nikdar dovolila polnega duhovnega občestva s kulturnimi delavci onstran meja. Res je, da gredo misli preko najvišjih zidov in stolpov, ali res je tudi, da bo o-stalo našemu ljudstvu tuje mnogokaj, kar je njegova last: večji del književnega in znanstvenega snovanja njegovih najboljših duhov, idejno valovenje in iskane resnice, živi izraz človekovega tvarnega življenja, stisk njegove duše in širokih borb družbe. Resnica je, da smo prepuščeni sami sebi, zato se moramo navaditi živeti sami zase, sami iz svojih moči. Iščimo odrešenja v delu, v delu rok in v delu duha, ki gre kakor luč pred človekom.
Danes umira kapitalistična Evropa. Trhli zapad, ki je živel dolgo stoletje od trojnega gesla buržuaz-ne enakosti in buržuaznega bratstva, ni mogel le ene teh besed priliti v živo dejstvo v pogledu celokupnosti. Vsa njegova nemoč se kaže v ogromni krizi teh dni. Nravnemu propadanju sledi telesno izumiranje, ves sijaj novodobne kulture, vse zmagoslavje modernega napredka se razgalja kot lažikul-tura, kot nesreča modernega človeka. Jasno je, da velja tudi za življenje družbe zakon o stvaritvi, presnavljanju in umiranju. Spoznanje prihaja, da bo moral človek na nova pota, da bo moral iskati pre-rojenja v vesti, brez katerega je mrtev ves današnji sijaj. Vse silno gibanje, ki se je polastilo sveta,, vsega njegovega političnega, gospodarskega in kulturnega življenja naših dni, je opredeljeno z neznatno besedo o nravnem preporodu. Kam stremi, kaj nam bo prineslo, kdo more vedeti? Samo to je videti na dnu prenavljanja, da se prebija skozi jekleno plast državnega in družabnega življenja krepko zdravje širokih množic večno mladega, neskvarje-nega kmetskega in delavskega ljudstva.
In s tem tokom moramo dalje. S svojimi skromnimi močmi snujemo »Socijalno Matico Ljudskega Odra«, ki bo izdala po novem letu 1922. troje knjig leposlovne in znanstvene vsebine. Vabimo naše kulturne delavce, da prispevajo s članki, vse one pa, ki so prepričani o veliki vrednosti dobre slovenske knjige, prosimo, da nam pomagajo pri nabiranju članov. Članarina bo 10 L za vse tri knjige, o katerih bomo še podrobneje poročali.
»Socijalna Matica« razpošilja ob enem s temi o-krožnicami bloke za vpisovanje naročnikov. Te bloke dobijo vsi naši zaupniki po vsej Julijski Benečiji in v inozemstvu. Naslove teh naših zaupnikov bomo priobčili svoječasno v »Delu«. Naše somišljenike in prijatelje tega društva prosimo, da kolikor mogoče požurijo z vpisovanjem naročnine, ker po številu vpisanih se bo ravnala količina našega iz-danja. Naročnina se bo pobirala do konca oktobra t. 1., ki naj se takoj odpošlje s kopijami blokov na naslov: Matko Lovko, Trst, ulica Gatteri 36.
Na ta naslov se je obračati za dobavo blokov, kdor jih želi, in sploh za vsa pojasnila glede »So-cijalne Matice Ljudskega Odra«.
»Navodila za diletanski oder« od Skrbinška in »Lepa maska« od Navinška, ki sta prav primerni knijgi za diletantske odre, izideta te dni v Ljubljani,
Izšla je obširna Dantejeva številka »Mladike« z mnogimi članki in slikami o Danteju.