72
Novičar iz domačih in ptujih dežel.
Iz Dunaja. (Iz državnega zbora). Zbornica po-jslancov je v seji 20. t. m. pretresala naprej tisti važni paragraf srenj ske postave, ki zadeva gosposkino oblast o sklepih županijskih, in ki ji je prenarejen iz zbornice gosposke došel. Zbornica poslancov se je po večini glasov udala sklepu zbornice gosposke in danes zavrgla to, kar je pred malo dnevi dobro zagovarjala in sklenila. Večina desnice je glasovala zoper ta sklep. — Tako je sedaj nova občinska (srenjska) postava gotova v poglavnih pravilih; preden pa se bo vpeljala, jo bodo deželni zbori vsake dežele dobili še v posvetovanje. — Dalje v tej seji je že večkrat omenjena kazenska novica o tiskarnih zadevah prišla v tretje posvetovanje in spet je večina poslancov zatajila svojega prejšnega otroka. — Najvažniša pravda v sejah preteklega tedna pa je ta bila: ali naj bi v tiskarnih tožbah, to je, v tožbah zoper časnike ali bukve, sodile cesarske gosposke, kakor dosedaj , ali naj bi sodili porotniki (prisežni možje}. Zato izvoljeni odbor je predložil nasvet: naj se vpeljejo porote ali porotne sodbe, to je, prisežni možje naj izrečejo: ali je zatoženec kriv ali ne. Prečudne reči so se v teh pomenkih slišale. Največe čudo pa je to, da vsak govornik se je pridušal, da je za porotne sodbe, vendar je zavržen bil z 22 glasovi; le 68 jih je namreč glasovalo za porote (med njimi so bili izmed poslancov slovenskih dežel: Cerne, Derbič , Dežman , Fiek, Goriup, Moertl, Toman"), 90 pa zoper nje, in med njimi tudi taki poslanci, kteri se sicer obnašajo , kakor da bi bili ,,libera-lizem" sami v štant vzeli. Zastonj so govorili Muhlfeld, Kuranda in drugi; zastonj je Zvblikievič dokazoval potrebo porotnih sodb z dvema dogotibama, pri kterih so vsem po-slušavcom lasje pokonci stali , — zastonj je bistroumni Rieger resno in humoristično in tako izvrstno govoril za porotne sodbe, da mu je nazadnje skor cela hiša ploskala, — porotne sodbe o tiskarnih tožbah so padle, — pa zakaj nek? Zato,  ker se porote za   tiskarne zadeve morajo še le
ta daj vpeljati, kadar se bojo vpeljale za vse druge sodbe, kakor je ministerstvo obljubilo. Rieger je v priprosti primeri dokazal, naj bi zatega voljo se ne odlašala ta dobrota, po kteri še le spozna prava ustavna država, in je rekel, da če me srečata dva berača in prosita milodara, pa imam le en sam sold v žepu , ne more drugi hud biti, ako ga le enemu dam. Tako tudi drugi zatoženci ne morejo hudi biti, ako se za sedaj le za tiskarne zadeve porota vpelje, ker za vse še ne more biti. Vendar vse ni nič pomagalo, porotne sodbe so bile odložene, ker je ministerstvo reklo, — da se morajo o porotah sploh še pred deželni zbori zaslišati.
V zbornici gosposki so bili pomenki preteklega tedna o tiskarni postavi najvažniši. Grof A. Auersperg je posebno nadušeno govoril za svobodo tiska, vendar je treba, kadar se novo poslopje zida, da se mu napravijo nektere oplanke , ki pa se takrat odpravijo , kadar je poslopje gotovo, da se potem še le vidi krasota poslopja.
—   Nj. Veličanstvo cesar se bojo v prvi polovici aprila spet v Benetke podali in po veliki noči s svitlo cesarico in otroci se vrnili na Dunaj.
—   Baron P i 1 le rs d o rf, sedaj državni poslanec, leta 1848 prvi minister, je 22. t. m. v 76. letu svoje starosti umrl.   Žalost po njem je nenavadna.
—   Slovanski bal 17. t. m. je bil v vsem izvrsten: po imenitnih osebah , ki so se ga vdeležili, in po krasnih narodnih oblekah; vsi Slovani avstrijanski so bili nadome-stovani, le — Poljakov ni bilo.
Hrvaško. Iz Reke 19. sveč. V današnjem velikem zboru reške županije (komitata) so bile sklenjene sledeče reči: Blagoslovljenje županijske zastave (bandera) naj se na Grobničknem polji slovesno opravi; za kuma (botra) je bil izvoljen svitli škof Strosmajer, za kumico (botrico) gospa S maj če va, žena nadžupana reškega; — dalje je bilo sklenjeno, delati v to, da se odpravijo avstrijanske policije na Hrvaškem, — da se hrvaško primorje loči iz oblasti centralnega pomorskega ureda, in da se izvoli odbor, ki naj dobi nalogo prepesiti zidanje železnice iz Kar-lovca v Reko. Za častne ude županijskega zbora so bili izvoljeni: škof poreški Do brila, dr. Toman, državni sve-tovavec, dr. Bleivveis, urednik „Novic" in pa profesor Kazali.
Marsko. Ker je v naši deželi zmiraj veliko konjikov, si kmetje želijo, naj bi se po mestih napravile kosarne za konjike, kakor so na Pruskem in drugod; radi bi tudi oni plačili, da bi se zidale.
Ogersko. Iz Pes t a. ,,P. LI." piše, da je ministerstvo dnarstvo ustavilo izterjevanje davkov po vojakih, in da se bo poberanje davkov v prihodnjih 3 mescih za po-skušnjo, kako bo to šlo, izročilo začasnim gosposkam.
Iz Tirolov. V Briksleggu noč in dan kujejo kuprene plošice za nove krajcarje; iz Dunaja je prišel ukaz, da se mora 30 milijonov plošic za krajcarje, 20 milijonov pa za polkrajcarje kmali napravili, in res bo to mogoče, ker imajo mašino, ki takih krajcarskih plošic, ki pridejo potem še le v dnarno kovnico, vsaki dan naredi 43,200.
Grško. V Naupli se je 14. t. m. punt vnel, s kterim so tudi vojaki potegnili. Kaj bo iz tega se še ne ve. V Atenah je vse mirno.