PROLETAREC if DELAVSKI LIST ZA MISLEČE ČITATELJE
PROLETAREC
Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze in Prosvetne Matice
OFFICIAL ORGAN OF
J. S. F. AND ITS EDUCATIONAL BUREAU
ST. — NO. 2174
Entered m mcmm*-cleat natter. Dtr. f. 1*17. M Um poet sftri under the Art ol Confrm of Merrb 5, 1179
M..
CHICAGO, ILL.,July 20, 194»
Published Weekly at 2801 S. Lawndale Ave.
A1I LETO—VOL. XUV.
"WHITE PAPER
PAPEŽEV RIM BIL VEDNO V VOJNAH |
Papež Pij XII. je izobčil iz corkvo vse tiste katoličane, ki so komunisti, ali ki jim pomagajo, in vso ono,
njanju du-proglaše-emu mu kar-
ANGLEtKA IN AMERIAKA VLADA fanata običaj isdati la la tam takosvani vladni komanike s naslvom 44While Paper". Toda |e res laka prašen kakor pomeni ime. Totmaieaja sa savila In lako navaden driav IJan aie ne ve • čem se prav aa prav fre. Vrk lega postaja svetovna diplomacija fes dalje bolj lajna. Na nedavno konferenco vnanjih ministrov Zed. driav, Anglije, Francije In Sovjetske svese reporter j i niso imeli vstopa, rasen na par sej, ki sa bile sfolj ceremonijalnefa sna čaja.
Ali bodo Jugoslavijo bivše zaveznice zapletle v vojno?
Prerokovanja o obmejnih incidentih to ie , jako resnična. — Tito primoran držati
>n v in kjer bo ipanjo i ima tak o Bog, kajti ia na
7ogli-flbfe* za r/ata, da
'i-
papeža, ti proti bodo Sli
v araeriikem radiu in i pogosto omenja, kako aovjataki
blok Titovo Jugoslavijo vedno bolj stiska in da ima namen meseca avgusta, če ne že v juliju, vprizoriti obmejne incidente, ki bodo Tita primorali "napasti" kako sosedno državo, npr. Madžarsko, in potem ji bo morala vsled vzajemne pogodbe priti Rusija "na pomoč".
Enako pogodbo vzajemne o-brambe ims USSR tudi z Jugoslavijo. Toda iz zgodovine se ve, da se pogodbe veljavne le toliko časa dokler jih ta ali ona država ne prelomi.
Prerokovanja, da se bodo dogajali vsled sedanjega spora med kominformom in "Titovo kliko" incidenti, so—žal, jako resnična.
Iz enega jugoslovanskih listov ponatiskujemo o njih aledečo notico/ ki jo je objavil pod naslovom "Izzivanja na jugoslo-vanski-madžarski meji":
"Ljudstva demokratičnih držav ne morejo slediti svojih vodstev v sejanju sovražnega razpoloženja do jugoslovanskih narodov, ker ne morejo pozabiti njihove htrojske borbe za svobodo, ne morejo pa tudi zanikati njihove naporne, a dosledne graditve socializma
Zato se vlade sosednjih driav poslužujejo najrazllčnejiih izzivanj na mejah, ki naj bi omajale objektivno sodbo lastnih narodov do FLRJ.
Po incidentih na bolgarski in albanski meji se vrste podobne nepravilnosti tudi na Madžar-
Ali vam je naročnina
?
potekla
Tekata itevilka Proletarca
i« .li 2174
Ake je itevilka tik VAŠEGA imena n» NASLOVU aa PRVI strani nlija, to pomeni, ds v*m je naročnina potekla ss toliko tednov kolikor je itevilka v va-iem oklepaju aiija od gornje.
Prosimo, obnovite jo!
Prihranite nam s tem pri dela ia na poitnlai!
Jugoslaviji rovarili in iabotirali. Drugič zopet madžarski grani-
čarji prekoračijo obmejno črto in se na poziv jugoslovanske obmejne straže ne ustavijo, temveč streljajo na jugoslovanske vojake, na kar morajo jugoslovanski graničarji odgovoriti z ognjem, pri čemer je bil en madžarski vojak ubit. Da je bila krivda na madžarski strani, potrjuje dejstvo, da je Madžar obležal na jugoslovanskem teritoriju.
Zadnji večji incident se je primeril 17. maja, ko je čoln z madžarskimi vojaki zaplul v jugoslovanske vode na Donavi. Na poziv jugoslovanskih graničar-jev, naj čoln pristane na jugoslovanskem obrežju, se vojaki niso odzvali. Jugoslovanski graničarji so bili primorani streljati, a madžarski vojaki so odgovorili z avtomatičnim orožjem. Jugoslovani so streljanje ojačili in čoln se je potopil. Tudi ta zadnji incident potrjuje izzivanje madžarskih obmejnih oblasti, saj so bili madžarski vojaki v jugoslovanskih vodah Donave, (Konec na 5. strani)
ki na karšenkoli način sodelujejo pri hovičino". Izobčenje slednjih je bilo iz no ie ko se je začela obravnava proti nadikofu Stepinacu in nato proti dinalu Mindszentyju.
A sedanje splošno izobčenje pa protest proti čeho-slovaiki vladi. Toda razširil sedaj na vse katoličane v ako so se pod vplivom "komunizma" i
V	srednjem veku, ki velja za no{ zgodovini, je bilo izobčenje strašna k so bili, ki so se v onih temnih dneh u bigotstvu in dogmam rimske cerkva* rat vladar nad vladarji.
Izobčenje iz cerkve je pomenilo, da pekel, kjer so boš pekel v večnem skozi vso večnost strašen jok in stok zobmi. Milijone katoličanov še verjame, nadnaravno moč, ki mu jo je podelil sveti oče se naziva za Kristovega zemlji.
Socialist Piotro Nenni in komunist atti v Italiji pravita, da jo srednji vek nami, kar je resnica. Zato Vatikanu papežev proglas inkvizicijo no bo
Tisti, ki še verujejo v nadha škofov in ncnlškofov, so jim itak temi, bigotstvu in za socialno po svoji poti kakor so šli v prošlosti.
Saj se je marsikdo upal upirati njem veku in tudi pozneje, neglede njegova cerkvena in politična moč* bila smrt na grmadi, ali pa k prestolu z razbeljeno krono.
V	prošlosti je bil izobčenec hrj
tzctl&čon Iz ckrodUte^ „ v
■ovfh ee^HV r
tajbolj ignorant no maso v najbolj nazadnjaših katoliških doželah, npr. v italijanski Kalabriji in v Siciliji.
Rimsko-katoliška vojna proti komunizmu ni prva in no zadnja, kajti papeštvo jih pozna v svoji dolgi zgodovini nič koliko. Mnoge so bilo spremljane s krvjo. Nešteto ljudi jo bilo vsled "krivovontva" mučenih. Duhovniki šo izganjali iz "obsodeneov" hudiča In "co-pernice" pa sežigali. V takih razmerah se je pojavil Martin Luther in tako jo papežtvo izgubilo v Nemčiji večino privržencev. Uprla se je papežu vladarska družba Anglije in nastala je anglikanska protestantska cerkev. Ta odpor proti bigotskim dogmam rimske cerkve je bil tolikšen, da so protestanti dobili premoč ne samo v Nemčiji in v Angliji temveč v vseh škandinav-sklh deželah. V prvi dobi Zed. držav severne Amerike je bila katoliška cerkev tu silno obsovraiena in tudi preganjana. Protestantske cerkve imajo tu veliko večino.
Zgodovinsko dejstvo je, da so driave s protestantsko večino, po ločitvi od Rima, nagloma napredovale kulturno in gospodarsko, katoliško pa ostale v bigotstvu in gospodarski starokopitnosti.
Rimsko-katoliška cerkev pravi sedaj, da se bori proti brezboinomu materijalizmu, sploh proti vsakemu
(Konec ns 4. strani.)
Slavnost v Fontani Calif., uspela bolj kot pričakovano
EL CAJON, Calif. — Slavnost 45-letnice SNPJ v Fontani 2.- 3-4. julija je fino izpadla. Udeležba je bila veliko večja kot so jo prireditelji pričakovali in tretji dan je že vsega zmanjkalo. Številno zastopana je bila ne samo naia starejša generacija temveč tudi mladina. Mnogi posetniki so prišli v Fontano na stotine in tudi tisoč in več milj daleč. Ob tej priliki sem se seznamil z rojakoma Petemelom in Debelakom ter njunima soprogoma iz Washingtona, z zakoncema Bizjak iz države Utah in s številnimi drugimi rojaki, ki so prišli v Fontano iz držav Colorado, Wyoming, Ppnna., Ohio, Illinois itd. Mnogi teh so še vedno v vrstah aktivistov.
Postrežba je bila izvrstna in kuharice so poskrbele za izborno hrano, a kot že omenjeno, ob koncu je vse pošlo.
Spored te slavnosti se je vršil v nedeljo 3. julija. Bil je dobro zasnovan. Vodil ga je v angleščini jako dobro rojak Richtar.
Glavni govornik je bil novi glavni predsednik SNPJ Joseph Culkar. Govoril je slovensko in angleško in njegova izvajanja v obeh jezikih so bila jako dobra. Iz njegovih besed smo razumeli, da smernice SNPJ dobro pozna in dejal je, da se ni šolal v kakem kolegiju kot je Notre Dame temveč v šoli življenja, v kateri je imel vsled prezgodnje smrti svojih stariev ter obilne družine, ki sta jo zapustila, jako težavno pot. Zagotovil nas je, da bo deloval po načelih organizacije, ki ji predseduje, kar je delal tudi že prej po svojem prepričanju in apeliral za sodelovanje. Joseph Culkar j« rojen v Ameriki in zraslel je med delavci
KOMENTARJI
'f
Zbira in presoja urednik
kirai, ki najtežje garajo, je aktiven med njimi od mladega v naporih za izboljianje razmer delovnega ljudstva. Torej mu naloge, ki jih je prevzel v SNPJ, niso tuje.
Culkar s svojo družino je bil ob tej priliki na obisku tudi na mojem domu. Veliko smo si imeli povedati drug drugemu ter govorili o našem skupnem delu v prošlosti in o tem, ki ga imamo vršiti v bodočnosti. Ta njihov poset mi ostane v spominu.
Na proslavi v Fontani smo se spomnili tudi Proletarca. Tak je na priredbah oziroma slav-nostih SNPJ že star običaj, ker ta list je k njenemu razvoju ter za utrjevanje njenih načel veliko pomagal. Pričel je z nabira njem prispevkov Proletarčev zastopnik J. Pečnik, ki ps je bil na proslavi zelo zaposlen. Zato sta se naloge lotila Katka Hrvatin, ki je bivša čikažanka, in podpisani. Zbrali smo lepo vsoto $80. (Imena so v seznamu na drugem mestu v tej številki.)
Tudi stava je včasi dobra. Stavil sem, da postane novi nsroč-(Konec na 5. strani)
"Verska vojna!" Tako govore mnogi, ki mislijo, da je Pij XII. s svojim proglasom naščuval katoličane na oborožen odpor. Dogodilo se je, da so na Slovaškem nekateri kmetje nastopili v "o-brambo duhovnikov" na starodaven način z motikami in kosami, toda Osservatore Romano (vatikansko glasilo) je duhov-ičini odsvetoval take boje. Med cerkvijo in državo bo prej ali slej prišlo do premirja, toda nikoli več v obliki nekdanjih kon-kordatov.
"Sorodne duše" so ljudje, ki so drug proti drugemu, a vseeno skupno udarjajo po enem. Tako npr. lomastita po Titu "A.D." v Clevelandu in "S.B." v Chicagu, "Narodni Glasnik" v Pittsburgu, "Slobodna Reč" istotam, "Jedin-stvo' v Kanadi itd. Pisana družba — složna le v boju za uničenje nekoga, toda nesložna v vprašanju, kdo naj bi tega uni-čenca nasledil.
Ciang Kaišek potuje po Aziji in po otokih na Pacifiku, kamor mu je še dovoljeno priti, in pripoveduje, da edino sredstvo za zrušen je komunizma je vojna. A v Washingtonu iz izkušenj vedo, da se on vojne najbolj boji. Je za zmage z največje daljave, samo da je na varnem. Svoje kože ni hotel riskirati ne ko je Japonska invadirala Kitajsko, niti ni šel na fronto proti kitajski komunistični armadi. Pripravljen pa je riskirati življenja ameriških vojakov ter trositi sebi v korist ameriške dolarje.
Predsedaik T rumen je imel v
"Kaj ste sklenili?", so reporter j i vprašali senatorja, ki se je prikazal s tajne seje. "Ne povem," je odvrnil, "toda tudi ako bi vam povedal, vesti ne bi priobčili zaradi varnosti naši deželi". Ta odgovor je napravil na mnoge vtis, da se pripravljamo na napad ala Pearl Harbor — namreč da naša vlada brzi iz "mrzle" namenoma in preračunano v "vročo" vojno.
Predmet tajne Trumanove konference je bila Anglija. Tako trdi reporter newyorikega dnevnika Herald-Tribune, ki je baje izvlekel skrivnosti od enega izmed navzočih. Anglija je namreč v tolikšni krizi, da je v nji nekaj ljudi, ki smatrajo, da ji navezanost na Zed. države škodi. Govorice so zmešane, a nekaj se le da izluičiti iz njih. Pravijo, da ker Anglija zalaga Zed. države z uranijem, ki je za izdelovanje atomskih bomb najvažnejša snov, zahteva, da ji naši tehniki izdajo skrivnosti, kako se jih producira, da jih bo tudi sama imela. Če pa ne, pa bo ustavila dovoz uranija. To je lahko res, ali pa le deloma res, a dejstvo je, da se ameriška in angleška vlada več tako prijateljsko ne gledata kot sta se v pričetku Marshallovega plana.
Kam, Anglija? To vprašanje si zastavljajo ne samo v Londonu, v Kanadi in v Avstraliji temveč posebno v Washingtonu. Angleški finančni minister Stafford Cripps je težko zbolel bel vsled svoje silno naporne službe, v kateri je bil veičak. Toda čudežev v bankrotiranem, po-
H^H_
ki sb bili zunaj ter čakali, kdaj se bo končala. O čem so govorili —namreč na konferenci? Kdo so bili povabljeni nanjo? Veščaki, ki se pečajo z izdelovanjem a-tomskih bomb, vodilni člani senatnega odseka za vnanje zadeve ter vodilni generali in admirali.
driave pomagale z milijardami dolarjev. Ekonomsko so si Zed. države in Anglija konkurentke, ker obe prodajati industrialne izdelke. Torej čemu se ne bi Anglija sprijaznila z Rusijo? Ona potrebuje fabriških proizvodov nič koliko, v zameno pa da An-(Konec na 5. strani)
Boj na industrialnem polju se veča
Tik predno se bi imela minulo soboto pričeti stavka delavstva v jeklarski industriji, je pred« sednik Truman isvojeval premirje sa dobo do konca avguata in v tem času pa naj njegova poaebna komisija, sestoječs Is treh oaeb, preišče, da-ll so sah-leve unije jeklarskih delavcev, kateri načeljuje Philip Murray, upravičene ali ne.
Murray je pred predložitvijo zahtev svojih delavcev najel vei-čake, ki naj bi strokovnjaiko dognali, v koliko so jeklarska korporacije zmoine ugoditi sah-lavam unije ne da bi ob enem sviiali cene svojim produktom.
Njihovo poročilo pravi, da lahko ugode veČini zahtev unije, pa bodo ie vedno imele visoke dobičke ne da jim bi bilo trabs s viša t i cene.
Korporacije kajpada trdijo, ds te ni res in da so unije arogantne- ter v zahtevah pretiravajo. Ce se jim ugodi, bodo de-ielo pahnile v k rimo In s tem
svoje lastne člane ob sasluiek.
Predsednik Truman je bil v škripcih. Na eni strani mu je Murray zatrjeval, da jeklarski delavci morajo dobiti poviianje ter pokojninakl sklad v območju unije ter delodajalcev, ter zavarovalnino za sdrsvljenje bolezni, aa drugI strani so magneti korporacij kratko malo rekli "ne!" in lako je priih> v tem stanju de tega, da ja Harry res prtiel v sagsto.
Glavarji jeklarskih korporacij so mu rekli, da ako stavke noče, naj se posluii Taft llart leyjev zakona. Proglasi naj "national emergency", dobi "injunction" in potem naj kak od njega Imenovan odbor presodi kako in kaj. A zahtevali so, da naj bi ts odbor smel le poročati o položaju kakor ga je proučil, ne p« kaj svetovati aU predlagati. Ta aaavet je obveljal.
Ko bo poročilo podano, je salo meino, da bo uniji ugodeno toliko, ds ae bo trpela na svoji
časti. A kar se priboljikov njenemu delavstvu tiče, jih pa ne bo mnogo. Komisije, Imenovane v Washingtonu, se običajno bolj pobrigajo aa interese gospodarjev kakor ps sa delavce.
Kako bo a zahtevami unije jeklarskih delavcev, se bo vedelo šele kads^ posebni Trumanov report poda svoj report. Toda poznavalci menijo, ds bo vseboval opis poloija tako da naj bodo v teh razmerah delodajalci In delavci sadovoljni. Odvetniki unij CIO pa povsod argumentirajo, da morajo mesde kviiku, ali pa bomo Imeli ie večjo krizo ki se sedaj veča od meaeca do meseca. Delavci so za stavke, v veri, da bo trajala le par dal. A besedniki Fordove kom pa ni je pe so rekli, da ksr ss njih tiče, so na atavko povsem pripravljeni.
Stari Ford je bil velik sovrai-nlk unij. A jo je končno le prla-nai in v javnosti je lagledale, da sta si javnost, kompanija ia de-level v prijateljstvu.
Seveda — bile je navidesno.
A vendar so bili odnoiaji toliko strpni, da med iintjo la Fordom ni bilo javnega spora. Dogodil pa se je, ko so delavci trdili, da jih kompanija prigaaja s rasnimi novimi tehničnimi pripomočki in pa z odslavljanji.
Tudi premogarjem ss v mar-sikakem revirju nič prida ae o-beta. Zdi se, da bode posamesne kom penije rajie riskirale svoje dohodke In prelite kot pa da bi ugodile unijam. Njihova mnenje je, da bo sedaj stavke laije zlomiti kot ps pred letom aH dvema, dasi jih je bilo precej izgubljenih ln nekatere unije pa uničene.
To je radi tega, ker je vodstvo CIO konservativno In se sanaia za politično pomoč zgolj na Trumana ter na pmr progresivnih senatorjev. A s to taktiko nI delsvstvo doseglo nil trajno dobrega v svoj prid prej la ako bodo delodajalci oatall trmasti, bo to sa delavstvo nova "stara" iola.
Nekaj o naših stvareh
Anton Udovich jo menda prvi upravnik v dolgi dobi Proletarca, ki rabi v svoji službi v svoji koloni humor. Ako se ne bo prekmalu utrudil, bo dobro. Citajte njegovo redno kolono spet v tej štdvilki. Pile jo popolnoma sam po svoji vesti.
Namreč on ima svoj predel za opisovanje o nalili težkočah, ki jih razlaga z vidika svojih osebnih vtisov in pa s stališča, da se je boljie šaliti kakor pa jam-rati ali 'ipikati". Vrh tega smo stalno obnovili kolono "Z upravnilke in urednilke mize", ki jo je ta teden — razen njenega konca — sam uredil. Tako — upamo — se bo vse dobro izteklo, dasi je Toni spoznal, da {e veliko več kot pa ga moreta zmagovati dva namel-čenca. Parkrdt je imel on tu že sina ter ženo, da sta mu pomagala..A le vseeno pravi, da ga ne more izvršiti toliko kakor bi ga rad. Pa bomo delo s prostovoljci že kako izvršili, da ne bo prodolgih zakasnitev.
Peter Benedict poroča o proslavi, ki se vrlila 2.* 3.-4. julija v Fontani, Calif. Njegov dopis je na Drvi strani. Prispevali so v tiskovni sklad Proletarca $80.
Christine Nadvesnik, Oglesby, ima v tej Itovilki poročilo o njihovi priredbi v korist Proletarca. Prinesla je čistega $61.35. Udeležba - petindvajset ljudil
Imeli so se dobro — in le so zbrali toliko skupaj! Torej LaSalle z okolico za nale stvari le živil
Federacija drultev SNPJ v zapadni Penni se |e pobrigala tudi za problem, kako ohraniti Proletarca. Prispevala |e vsoto $50, ki jo je poslal njen odbornik John Kvartich.
O pikniku v korist Proletarca v Chicagu je poročilo v tej Itovilki. Oziroma več poročil. Uspeh je bil v danih okollčinah jako dober. Plohe so nam nagajale.
Jos. F. Dum v Clevelandu meni, da bi se tudi pri njih morda zavzeli osnovati kak tak izlet in napravili sebi nekaj izletnilkega razvedrila, listu pa gmotno pomagali.
O prispevku, ki ga je poslala Rose Rodovkh v imenu colorodske federacije SNPJ, je bilo že omenjeno in poročal je o tem tudi Ed Tomsic. Tako torej le gremo naprej vzlic "recesiji", ki je zadelo nalo deželo.
t_________________m
PROLETAREC
LIST EA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA.
IZHAJA VSAKO SREDO. Isdaja Jugoslovanska Delavska Tiskovna Dražba, Chicago, lil.
GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE NAROČNINA v Zedinjenih drŽavah za celo teto $3.00; za pol leta $1,T5;
za četrt leta $1.00. Inozemstvo: za colo leto $3.50; za pol lota $2.00.
Vsi rokopisi in oglasi morajo biti v naiem uradu najpoeneje do pon-deljku popoldne za priobčitev v številki tekočega tedna.
PROLETAREC
Published every Wednesday by the Jugoslav Workmen's Publishing Co.,
Inc. Established 1006.
Editor.............._................................Frank Zaitz
SUBSCRIPTION RATES: United States: One Year $3.00; Six Months $1.75; Three Months $1.00. Foreign Countries, One Year $3 50; Six Months $2 00.
PROLETAREC
■Ml H. Lawndale Avenue	CHICAGO 23, ILL.
Telephone: ROckwell 2-28*4
//
čudež" no Polfskem dol vladi povod z« kampanjo prati praznoverstvu
V Lublinu na Poljskem imajo podobo Device Marije, o kateri je šla pravljica po vsi deželi.da ji tečejo iz oči krvave solze.Duhov-niki s prižnic so to oznanili in nato je šlo od ust do ust, kako so slepci čudežno dobili vid, ob tej čudežni podobi, kako so hromi shodili in sploh da je bilo čudežev na koše, kakor na tisti gori v Galileji, ali kjer že je bilo, ko je Krist nasitil šest tisoč ljudi s pomnožitvijo rib in kruha.
Pri podobi krvavo solžeče se Marije Device v Lublinu pa so se dogodile hujše stvari. Kaplani in župniki so nagnali na tisto božjo pot v tednu z dne U. julija veliko nad sto tisoč romarjev. Bilo jih je tolikšna gnječa, da niso mogli priti do podobe, a vseeno so ♦ v svoji gorečnosti in praznovernosti zatrjevali, kako Mariji teko krvave solze iz oči.
Vsak je hotel videti to njeno plakanje. Tako se je množica začela gnesti in prerivati. Poročilo iz Varšave (vir Associated Press > pravi, da je bila ena ženska v prerivanju do čudodelne podobe zadušena, devetnajst jih je bilo težko poškodovanih in na stotine romarjev pa je toliko omagalo, da čim so prišli* kam na prosto, so obležali.
Poljska vladna novinska agencija je obtožila duhovščino, da je nalašč vprizorila to igro. Namreč v nagajanje sedanji poljski vladi.
Ni ga izobrainega katoliškega duhovnika, ki bi verjel, da mora kaka podoba Marije, slikana na platnu pretakati krvave ali pa kakršne druge solze, razen one, ki so na sliki v barvah in se nikoli ne premaknejo. Seveda, sliko ali pa soho se za tak "čudež" lahko umetno priredi, kar pa je prevara.
Poljska vlada, ki je sedaj nazivsns za "komunistično" (v nji so v resnici zastopam vsi napredni krogi poljskega naroda, napredni, agfarci in napredna duhovščina) je narvala spektakel v Lublinu za švindel duhovščine in v javnosti doprinsla dokaze.
Kako? Nad sto tisoč ljudi v enem dnevu na kako božjo pot kakor je v Lublinu se ne spravi skupaj kar tako. Navedla je imena duhovnikov — nič koliko imen tudi nun — ki so svoje sledbe-rtike organizirali na božjo pot v Lublin.
"Marija Devica je tako razžaloščena nad usodo poljskega ljudstva, da so ji iz oči namesto naturnih solza prišle krvave srage." Starokopitna poljska družina, ki je podloinica cerkve in fevdalcev od nekdaj, je verjela takim pridigam in se podala na pot.
Vlada v Varšavi je to demonstracijo nekaj dni mirno gledala, potem pa zahtevala od vseh, ki so lagali, da podoba Marije na božji poti v Lublinu pretaka krvave solze, dokaze. Vlada je stroga in duhovniki, ki so trdili s svojih priinic, so morali zraven. Romarji niso mogli — bilo jih je preveč, a reporterji tujezemskega tiska pa so prišli do podobe zaeno z duhovniki, ki so bili primorani tjakaj.
"Kje se ta podoba solzi?" je oblast vprašala duhovnike.
Nikjer sledu o kakih solzah, ne krvavih, ne solnenih. 1
Duhovnik je ugotovil, da solz ni. Otipi jI podobo. Otif>al jo je drug za drugim.
"Kje so krvave solze?"
Odgovorili so, da jih ni.
"čemu ste nagnali tolikšno mnoiico na to božjo pot? Mar niste trdili, da se Mati Božja joka zaradi sedanje vlade?"
Nu, dogodilo se je, da so duhovniki in njihove nune na Poljskem dosegli popolnoma drugačen učinek kot pa so pričakovali.
Res so nagnali s svojimi procesijami od blizu tn daleč nad 4to tisoč ljudi. Marije Device, ki pretaka solze, pa ni nihče videl. Niti ne tisti, ki so imeli srečo, da ao prišli sa hip blizu njene alike.
Niti ni mogla duhovščina navesti niti ene osebe, ki bi čudežno dobila vid ali kako drugače čudežno ozdravela.
Treba pomniti, da je bilo med temi sto tisoč romarji nad polovico bolnikov in pohabljencev.
Vlada v Varšavi ve, da je doba "čudežev" minila. Prazno-wrsCvo se pogreza in mladi ljudje, ki si dobe pravilno vzgojo v šoli, se smehljajo kipom, soham in podobam, v katere so ljudje nMioč in mnogi še verjamejo, da ako le poklenjejo prednje s svojimi prošnjami, pa bodo uslišani.
Poljski vladi je rpišel ta incident zelo prav.
9 filmskimi slikami, ki so jih snemali njeni ljudje, in s podatki o nesrečah, ter s filmiranimi pridigami zavajalnih duhovnikov bo saj med novo generacijo uspela s naukom, da ni je večje nesreče za narod kot je pramoverstvo in pa vera v nadnaravno moč ljudi, ki jo vzlic svojim ornatom nimajo nič več kot drugi navadni smrtniki.	\
Joško Oven
RAZGOVORI
Predsednikova poslanica kon- spravil deželo na boben. Ne sa-gresni zbornici ni bila kaj pre- mo, da se je vozil po deželi še s več optimistična. V njej je Tru- večjem pompom kot pa se je man priznal, da je nevarnost tu- cesar Iturbide, kateri je bil prhaj in da je tu čas storiti po- vovrptni zapravljivec, ampak je trebne korake za preprečen je s svojo zapravljivostjo škandali-preteče krize Da je tu resnična zirsl vso državo. Ko je potrošil nevemeet, nam dokazuje ne sa- domačo blagajno je koncem iste-mo Anglija, ampak tudi naš tu- ga leta prodal kos ozemlja južno kajšrvji položaj.	od Arizone Združenim državam
milijonov dolarjev. V clh je izginil tudi ta
V kongresu seve tega še niso
opaeili. S silno težavo ao sprs-
pur mesec
vili skozi zbornico federalno od- denar. Ta korak predaje zemlje redbo za zgraditev potrebnih tuji državi ga i je napravil še
V INDONEZIJI, v Indokini- povsod m svet bori za svobodo! So pač nastali drugačni časi!
Tiskovni sldad Proletarca
VI. IZKAZ (Prejeto od 8. junija do 12. jalija)
CALIFORNIA:
Peter Benedict. El Canjon, Cal., poslal prispevke nabrani na tridnevni slavnosti v Fontani. Prispe-
ILLINOIS	Leear, J. Koklič, L. Uhernik. J.
Johnnie Rak, Chicago, izročil od	Pangersič. M. Uieničnik. Mrs. PUit,
JRZ. $107.11. Drugi prispevki iz	L. Glaiar, A. Antončič, F. Laurič,
Chicaga: Frank Benchina $5; Frank	A. Klemenčič, J. Drap, L. Bartol. Sodnik $5; Anton Andres. $2 50; ISmrkol. J. Orešek. J. Somrak.
Milan Msfrsšsk, $2; Frances Vid-	J Novak. J. Tekstar, J. Pompe, J.
mar $2; Victor Zupančič, $2; An-	Zork, M. Verhovnik, M Mirt, V.
ton Kegel. $2; Martin Keržan. $5;	Peternel, G Smrekar, In F. Amtoro-
Frank TerapMč $1. Prank Mirgole.	*ič »Oc Skupaj $SS 50.
Cicero. $2. Steve Widmayer Hinsdale, 92- Frances Zakoviek. North
vatel)! po $5: P Benedict. M Bene- Chics**, aa drvttvo 14 SNPJ $1.SS,
diet. Po $3: J Pečnik, K Horvatin. J. Jane, J. Rudman Po $2. Stava Benedict in Pečnik. K Jurkovšek. J Olip, J Petrich. M Putz Po $1: J. L. Culkar. L. Horvatin. A. Jordan. J. Blszich. A. Resnar. J. List, J. Tratar. G. Muhar. P E. Kurnick, L. Parke!. J. Richtar. M. Misaory. H. Stone, T. Lazar. M. Pustoverh, M. Puts. J. Lapp, K. Bizjak, M. Lah. V. Omafttz. L. Simoncic, A. Hočevar. J. Brezo vec, L. Lipovšek.
V. Debelack. J Petemel, T. Tom-sieh, T Hočevar. K. Kakel. J. Pavlic. M. Matjasuh. A. Zazarz. J. Ur-Mt, P. Drszich. R Rodman, a. Vidmar, R. Hočevar, M. Cukale, M Perko. A. Blatnik. M. Plaahe, H. Tiiatrom. T. Ocepek. J. Parkel. T. Jackman, M. Jarkmon, C. K. Benedict. A. J. Benedict, skupaj $80. Razume ae. da so U prispeva-telji tz raznih krajev, ki so se seili skapaj na slavnosti. Iz katerih krajev oo, tema uradu ni bik) sporočeno.
Josephine Blazich, Fontana, $2. Poslal John Pecnik.
COLORADO
Rose Radovich in John Stonich, Puebio. sta poslala prispevek skupnih društev federacije SNPJ Colo-rado-New Mexico. Skupaj $50.
Edward Tomsk. Walsenburg, nabral na tamkajftnji slavnosti v Rye, Colo. Prispevatelji: Edward Tomšič. $2. Po $1: Louisa Zupančič, Frank Pečnik, Tony Marinac, Tony Medved. Joe Culkar. John Stonich, Louis Jakfte in Frank Kosire iz Durango, Colo. Skupaj $10.
Frances Artach, Denver, $2.
Frank Boltezar, Pueblo, $5.
Pavel Peklaj $1, in Frances Zakoviek. $1.
John Mahnich, Waukegan. $2.
Max Maral t. So. Chicago, $2.
John Ckaaak. Springfield, za Slovenski Delavski Dom $5. Joseph Ovca. $2. Julia Golob $1, in John Oc«'pek. $1.50.
Christina Nedvesnik, Ogleoby.
poslala prebitek piknika klubov 2 skesaj
ln «181»
msi.
KANSAS
Anton Shular, Arms, $1.
MICHIGAN
Josef Korsic, Detroit, poslal za Jennie Urban, 18.98. Paul Ocepek, $5 Louis ManSon $2. Skupaj $12.50. Katarina Stimaf. $2. in Janko Zor-nfk. $4. ki )lh Je nam Izročil Filip Godina.	w
OHIO
Felix Strumbel, Cleveland. $10, izročil v uradu Louis Zorko. John Krebel, Cleveland poslal sa Johna Rome, $2. lea. Kodr.c $2. Trije
prijatelji $1. Skupaj $6.
# , ■
Joseph Darn, Cleveland, sam poslal $5, ravno tako Mrs, J. Tan-cek $2. Lovrenc Baje, Fafcrport Harbor, 01.09, Jacob Bergant, Lis
bon, $1. Jacob Tavčar, Power Point. $1.
PENNSYLVANIA
George Smrakar, Aliquippa, nabral ob prtttki SNPJ dneva od sledečih prispevateljev: Mihael Ku-mer, $5. Po $1: Jacob Ambrozich, J. Terčelj, Mrs. Prasntkar, Mrs. Rosen berger, A. Roftanc. A. Red-nak, M. Flerjančlč, J. Kvartič, R.
John Kvartieh. Bridgeville. poslal prispevek Federacije skupnih društev SNPJ v Zapadni Pennsyl-vaniji, $50.
Anton Zornik, Herminie. poslal prispevke sledečih: Joe Kravanja, Library. $1. Fr. Bradak. Slovan. $2. Joe Kaus, Cuddy. $1. Martin Hsbich, A m bridge, $1. Victor Les kovic. Bridgeville. 50c. Skupaj $5.50.
Frank Alich, Pittsburgh. $2. Jo-hana Pečjak, Greensboro, $1. Frank A ve Ha, $2. Poslal Fr
Kaj jt "ameriški način življenja"?
Kje si bH 11. avgusta pred enim letom?
S kom?
Ob kateri uri?
Ne spomniš se, ne s kom si bil, ne kje, kajti dnevi ti teko tako običajno leto za letom, da se domisliš le še kakega posebnega dogodka, kakega posebnega srečanja, in ko si vprašan, kdaj, čemu in kako, te zmedejo, ker se na podrobnosti ne moreš domisliti.
Vendar pa, čim te začno izpraševati, kje si hodil tega in tega dne, kaj si govoril s tem in onim, in sli si res segel v roke kskemu diplomatu ali pa diplomatičnemu uradniku, ki so tu iz držav iz-
pred "železnega zastorja", pa se ničesar ne spomniš. Saj sežeš skozi leto, ali skozi dobo pet let v roke nešteto ljudem in njihova imena skoro vsa sproti pozabiš in oni pa tvojega.
O teh stvareh govore mnogi liberalci, ki skušajo odpraviti, ali saj omiliti sedanjo "protirdečkarsko" histerijo v Zed. državah. Med njimi je tudi kancelar Universe Chisago, Robert M. Hutchlas.
V enem svojih govorov pred graduanti je rekel med drugim: "Z vseh strsni čujemo, da je ameriški način življenja v veliki nevarnosti. Tudi jaz mislim, ds je. Mislim tndi, da mnogi izmed onih, ki o tej nevernosti najbolj vpijejo, nimajo pojma o čem pravzaprav govore/'	/
Nato je Hutchins razlagal, da kritfki, ki so najbolj glssni za obvarovanje "našega načina življenja*', smatrajo, da naš pravi amerikanicem pomeni: Doli i kritiko! Proč s protesti Zatrlv&o vsa mnenjs, ki so večini nepriljubljena!
Vsa naša zgodovina j>a priča, da je ta dežela postals to kar je vsled svoje svobodne razgibanosti. Ljudje so kritizirali, se tepli, umirali v borbah za svoja prepričanja in pridobili uatavi drobec za drobcem več veljave, da ni ostals s svojimi določbami za civilne svobodščine vred le ns papirju.
Sedaj je naša dežela v dobi, ko pod masko amerikanizma uvaja najreakcionarnejše metode v svoji zgodovini Noben učitelj si ne upa več govoriti po svoji vesti, ako mu ja kaj sa službo In odborniki unij morajo prisegati, da niso "rdečkarjl" pod maralo Moskve temveč lojalni Američani. A vendar — ko se zaplete)* v razredni boj, pa jih plutokracija takoj zabrusi z očitkom, ds so ' komunistično dominirsni". Morsi misliti po navodilu trgovske komore in zveze industrialcev, sli ps si označen zs subveranefts Ne bo dolgo, ko se bo med saj nekatere vodje unij u rinilo spoznanje, da igrajo svojim največjim sovražnikom v korist in pa demokraciji v pogubo.	* '
RAZNI KRAJI: Jacob Kunstelj, Ely, Minn., $1. Frank Koaak, Brooklyn, N.Y., $2.
Lous Barborich, Milwaukee, Wis. $1. in sa Lud. Setfcta. $1, skupaj $2
Anton Potokar, Conway, Mo., $2. Lawrence Selak, Star City, W. Va., $2, Louis Hlad, $L skupaj $3, Pol-da Frank. Keystone, 50c. Anton Vidmar,,' 50c. Anton Podobnik. Sheridan, Wyo., $1.
Skupaj l&lUt, prejšnji tskas $231.$2, skapaj $l,ltl.«2.
Prav lepa hvala vsem nabiralcem in darovalcem. Ako je kje kaka
pomota me obvestite, da napake popravim.
Aatoa Udovtek, upravnik.
stanovanj, dočim ostale nujne potrebe še vedno čakajo reše nja nekje v predpripravi j nih odborih Gonja proti "tardeči" se še vedno nadaljuje š polno pare, tako, da, je začelo presedati oalo tistim, kateri so se s prva strinjali s tem delom.
Nekaj o Jugoslaviji V Proletarcu z dne 6. julija se je naš arednik v svojih komentarjih precej dotaknil tega upraianja. Menda ga ni nobenega imel nas, kateri bi ne želel boljše in jasnejše slike o našem rodnem kraju. Glede Janka Ro-gelja, ki je bil tam menda dva tedna, se ne more pričakovati, da faa mogel v tako kratkem času podati sliko, katera bi jasno povedala kaj je v naših rodnih krajih. Zdi se mi, da je Janko v malih besedah povedal dovolj: "Da tisti, kateri so več kot štirideset let stari, še sanjajo o prosi osti, dočim je mladina s sedanjim režimom. Isto mi je povedal prijatelj List zadnjo pomlad, ko sva govorils o tem doli v Mehiki. Zapomniti si je treba, da je Jugoslavija še vedno v revolucionarnem prpcesu— in ne samo to, ampak, da je v dobi silne industrialne ekspanzije, ter se trudi vsled bojkota od vzhoda in zapada, da slednjo doseže, pa če so potrebne še tako velike žrtve. To naj pomisli vsak, pa bo dobil prilično dobro sliko. Sanjati o kakšnih nebesih v deželi, katera je šla skozi tisoč Kslvarij in katere Golgata je bila višja kot je gora Everest, je nesmiselno in njena ljudstva doma, katera so pokazala v strašnih dnevih za časa okupatorja kaj zmore narod ko pride do usodne krize, bodo rešila tudi njihove sedanje težave. Več o tem v prihodnji številki.
O zgodovini Mehike
(nadaljevanje!
Pridite no stjo kluba it. 1. JSZ
CHICAGO, I1L — v petek večer 22. julija se vrši redna seja kluba št. 1. JSZ v Slovenakem delavskem centru. Na seji bo podano 6 mesečno poročilo, kakor tudi finančen rezultat piknika, ki se je vršil v soboto 9. julija. Na dnevnem redu bo še več drugega važnega in je potrebno, da ste vsi člani in Članice navzoči.
Nadzorni odbor naj pride eno uro prej, to je ob 7. uri zvečer, da pregleda poslovne knjige, kakor tudi račune piknika.
tajnik.
bolj nepopularnega. VkljUb temu, da se je proglasil za stalnega diktatorja ter da ga je cerkev slavila kot rešitelja države, so koncem leta 1855 Guefrero-vi republikanci ponovno dvignili upor pod vodstvom starega Juan Alvareza. Santa Anna je spoznal, da je doigral. Pobegnil je v Venezuelo, kjw je še vedno čakal, da se ga pokliče nazaj. Za časa cesarjevanja avstrijskega Maksimiljana se je njemu ponudil v službo, ali ni biL sprejet. Leta pozneje — za časa diktature Porfirija Diaza, mu je bilo dovoljeno povrnjenje v domovino kjer je umrl star in pozablen leta 1876. Kot je zapisal neki zgodovinar o njemu: "Da če bi bH on uporabil svoje talente, katere je v resnici imel za pošteno delo namesto sa intrige in nepoštenje, bi bil eden največjih državnikov Mehike."
Z odhodom tega človeka je v Mehiki nastopila nova doba, katero poznamo pod imenom "Reforma". Četudi se te reforme, katere so bile priborjene v potokih krvi niso takoj uresničile, so vendar dale podlago tisti dobi, katera je prišla šestdeset let pozneje. De se je začela ta. doba je zasluga v«večini samo enega človeka, katerega prezgodnja smrt je krivs, da se ni v celoti izvršila — Benito Juareza. O tem in o Maksimiljanu v prihodnji številki.
Naše gibanje
Proletarčev piknik je bil u-spešen, čeprav nam je Jupiter Ptaviua nagajal že od jutra. Cla-rendon Hills je bil častno zastopan — in John Goriek s sinom in Joža Ovca iz Springfielda »o došli kot so obljubili. Johna Gotika starejšega je silna soparna vročina premagala, da je malo obolel. Upam, da je že
. .	zdrav. Piknik je bil v resnici ži-
gwen vt» v vsi Mehiki. Tej dobi volj ^ §koda ker je ^^ ftU.
Boj za esperanto
Ljudje, ki se nsvdušujejo za umetni jezik Esperanto, bi ga radi uveljavili v organizaciji združenih narodov. V ta namen so nabrali 12,420,295 podpisov. eMd podpisniki so tudi minlster-s k i predsedniki Nizozemske, Poljske, Avstrije, čehoslovaške in predsednik frsneoske republike. Dalje 289 Članov raznih parlamentov in 540 članov rasnih mestnih zbornic.
Sedanji uradni jeziki organizacije Združenih narodov so angleščina, francoščina ln ruščina.
Med zakonodajalci ie veliko ientk
Delavski department pravi, ds je v raznih legislaturah Zed. držav 217 žensk, Pred leti niti volilne pravice niso imele.
je sledilo kakšnih pet let, brez revolucij ali večjih preobratov. Ali med narodom, še posebno liberalno mislečem i inteiektu-slci se je pojsvils resnica, da Mehika rte bo nikdar svobodna, dokler se ne pristrižejo peroti vojaški kliki in pa cerkveni oligarhiji. Eden teh je bil velikan, katerega ime je nepozabno ne samo v Mehiki ampak v vsem svetu. Ta človek je bil po rodu Indijanec, zapoteškega rodu; Benito Juarez. Juarez je bil rojen v državi Osxscs. Kot Indijancu mu ni bila dana prilika do kakšne izobrazbe. V svoji mladosti je opravljal razna dela na polju in v hlevih kot je bila usoda peonov. Končno se mu je posrečilo dobiti hišno delo v neki knjigoveznici, kjer se je spo-znal z vaškim duhovnom. Slednji je u videl njegov talent in[i| veselje do izobrazbe. Z njegovo pomočjo se je naučil čitanja ter po silnem laatnem trudu — končno posts 1 advokat v svojem rodnem mestu Osxaci. Poznan po svojem poštenju, je bil leta 1947 po porazu klerikalne stranke izvoljen za guvernerja države Oaxaca
Ali raakcijs ni mirovala. Ve-doč, da ao nji dnevi šteti, če ne stbri drastičnih korakov, so u-krenili vse potrebno zs novo diktaturo. Ker ravno v tistem času ni bilo primernega kandidata za ponovno cesarsko krono, so sa obrnili na znanega šarlatana. kateri se ja od leta 1848 nahajal v pregnanstvu — an Santa Anno Santa Anna se je radevolje odzval — tn je bil ponovno izvoljen za predsednika lata 1853. Njegov prvi korak je bil zadušenje liberalnega gibanja ter izgnanja vseh liberalcev le dežele. Benito Ju*™* s težavo pobegnil v Združene drža-* ve kjer je več lat priživljal svojo družino z zavijanjem cigaret v New Ortssnsu,.
Vzlir bombastičnem programu o narodni ekonomiji, je S*n-ta Anna $ svojo zapravljivostjo
bega vremena izostalo Veliko naših prijateljev, kateri bi se bili drugače piknika gotovo u-deležili.
Ravno ob zaključku čitam o smi;ti, mladega časnikarskega kolonarja Kenesaw M. Landisa, kateri je pisal članke, mnogokrat ponatisnjene od naših listov, v Chicago Sun-Times. Lan-dis je bil ne Samo liberalen mislec ampak je imel pogum napisati te misli. In takih ljudi je danes med ameriškimi kolonarji zelo malo. časten mu spomin.

Tole mi ne gre v glavo?
Kako to, da je sedaj označeno vse za "snbversno", ksr se bori ss napredek in sa civilne sve-bodlttne ameriškega ljudstva, le aii nikakor ne gre v glave! Mar ie proti postavno boriti so sa ohranitev naše ustava la pa ustavnega oktlrs (seznama) pravit? Le kaka, da ljudje ne vade, kako slepo slede v tej histerični ga«)! reakciji, tndi ta mi aa gre v glsvo!
Mišico Kranjec:
Fara Svetega Ivana
ROMAN
(Nadaljevanje.)
"Prav gotovo vaš položaj ni rožnat," je rekel naposled, "de na misel mi ni prišlo, da bi vas ugonobil. Malo mi je mar, koga vi vlečete za nos pri Svetem Ivanu in zastran mene lahko uničite pol župnišča, pol Podles-kove trgovine in pol Sušniko-vega doma, ali pa celo vse. To so vaše stvari. Tudi ob vašo slavo se nisem spotikal. Ko ste me vprašali, sem povedal samo, da vas slovenska književnost ne pozna. Tudi se nisem spotikal ob tistih sto tisoč, o katerih ste tako na veliko govorili. Mar mi je, če vam kdo verjame!"
"Saj imam pisma —," je dejal Koren. "Lahko jih pokažem komur koli!"
Matija mu je spet pogledal naravnost v oči. Koren se je rahlo zmedel ob tem pogledu. "Vi veste, koliko so taka pisma vredna danes in koliko m*nj bodo jutri! Pa da tudi dobite tistih sto tisoč, to je vaša stvar. — V kar sem se spotaknil jaz, je nekaj drugega: da namreč vi pri Svetem IvSnu tem že tako ne posebno trdnim, v ničemer posebno podkovanim, a vendarle poštenim ljudem rušite njihovo že tako zrahljano vero v slovenstvo, v možnost njegove samostojnosti, v njegovo svobodno življenje, v njegovo kulturo in sploh v vse, kar spada k bistvu kakega naroda. Temu sem se uprl in povem vam, da boste glede tega našli v meni vedno odločnega nasprotnika."
Koren je za čas molčal, nato pa rekel: "Tega očitka bi ne smeli nasloviti name! Lahko bi vedeli, da danes predvsem ena ideja razkraja tako narode kakor cele države, namreč komunizem."
"Veste kaj," mu je odgovoril Matija po premolku, "Vi neumnosti o komunizmu lahko pripovedujete Zadravcu, ljudem ali komur koli tu pri Svetem Ivanu, ne pa meni. Kadar govorite z mano o komunizmu, takrat se vsaj malo potrudite, da boste postrugali s sebe take nesmiselnosti. Ce ne veste, kakšen odnos ima komunizem do narodnega vprašanja, potem o njem nikar ne govorite pred menoj—. Tembolj, ker s tem razkazujete iste misli, kakor jih imajo nacisti."
"Ne čudim se, da padate v nesoglasja s svojimi teorijami, kadar pridete do prakse," je 'odvrnil Korerf "Stara stvar: komunistične obljube in njihova dejanja. Govorite , o narodih, istočasno pa so Rusi pomandrali Finsko . .
Vprašal sem vas že nekoč, kaj vi veste o Kareliji, za katero je šlo? Takrat mi niste odgovorili. Tudi danes mi ne boste. Ce bi vas vprašal glede Ukrajine, ki so jo Rusi osvobodili, mi tudi ne bi
znali odgovoriti. Ujedali pa ste sc na vse načine. A kaj vam po-maga pojasnjevati te stvari? Vi ste se preobložili s tistim duhom, ki ga je Hitler bobnal po svetu. Vi ste že vnaprej voljni vzeti kot sveto vse, kar pove Hitler, ali pa tudi ono, kar povedo Angleži, pa odobravati, kar napravijo. To je za vas vse v najboljšem redu in pravilno. Vse, kar povedo sovjeti, še bolj pa kar storijo, pa sprejmete ne samo z najbolj pomilovalnim posmehom, marveč tudi z največjo obsodbq. Rekel sem vam že, da mi vaše osebno mnenje o vsem dogajanju na svetu ni prav nič mar, dokler ne razkrajate ljjdem vere in ne napeljavate vode na nemški mlin. Ni izključeno. da nas bodo pohodili, a ne zato, ker smo bili duševni hlapci, marveč, ker nas je bilo premalo. Ali tudi zaradi svoje maloštevilnosti se ne smemo vdati. Tudi če bomo morali poginiti, je bolje, ako poginemo samozavestno, uporno. V tem vam nasprotujem in vam bom do kraja. Ce teh vzrokov ne bo, se tudi ne bom zadeval ob vas. Sicer pa je vaša pot zame jasna. Smehljate se zviška tem mojim "prerokbam". In vendar — vi nimate nikake poti. To sem vam že / povedal, samo ponavljam vam. Pozicij, na katerih zdaj stojite, kmalu ne bo. Ce vas do-zdanji položaj ni prignal k delavstvu, vas bo bodoči še manj. Na desno vodi vaša pot. Cim prej boste tam, tem bolje. Toda takrat boste morali namerno u-bijati ljudem vero —."
Koren se je dvignil. Zdelo se mu je dovolj tega govorjenja. "Nisem ubijal nikomur vere. Vse življenje sem pojasnjeval ljudem življenjske, zgodovinske, družbene pojave, politiko, kulturo. Mar naj zdaj govorim o snegu, vetru, ilovici?" Namrdnil ae je ln se zganil, da gre. Stisnil je svojo aktovko pod pazduho.
"Sami odločate o svoji usodi," je odvrnil Klemene in mu ponudil roko.
"Pri Klemencu sem bil," je dejal Zofiji, ko se je vrnil. Pogledala ga je.
"Nič nisi povedal, da greš k njemu," je odvrnila rahlo užaljeno.	•
"Saj nisem imel namena . . . Sele po poti sem si premislil, čeprav se mi je gnusilo. Nisem mogel drugače. Vse sem poskusil, da bi ga odpravili od tod. S tistim nisem uspel. Ce ostane tu, naju bo pogubil. Nisem mogel .. . nočem, da bi ti poginila zaradi takega smrkavca. Naložil sem si to breme —."
"Ne bi smel, ne bi smel!" je vzkliknila. "K njemu ne bi smel!"

PRISTOPAJTE K
SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI
T
USTANAVLJAJTE NOVA DRUŠTVA. DESET CLANOV(K) JE TREBA ZA NOVO DRUŠTVO

NAROČITE SI DNEVNIK
PROSVETA"
Naročala* sa ZdrvSšoe Mave (IsvsemAl Ckloaga) le Kanado SS.SS aa leto; fS.SS sa pel lota; 9S.SS aa tetrt lota; sa Chicago la Cook Co., SS.SS ss celo lata; $4.1 i sa pol leta; sa laosomstve fit.
Naslov sa list in tajništvo j«
2657 SOUTH LAWNDALE AVENUE CHICAGO 23, ILLINOIS
"Moral sem. Zofuš, moral sem ... Ni bilo druge poti. Ne boj se, da se Koren ne bi maščeval za to ponižanje!"
"Moral se boš maščevati! In Zofija se bo maščevala s teboj, ljubi!" je rekla strastno, pritegnila njegovo glavo k sebi in ga poljubila. "Se ne ve, kako se Zofija zna maščevati!"
Čutila sta, da se morata nad njim maščevati, a ta trenutek sla in slast po maščevanju vendarle ni mogla zabrisati v njiju občutek nizkega, umazanega ponižanja.
1
"Pojdite z mano," je rekel lepega marčevega jutra Matiji Miha Kuhar, ko je navsezgodaj prišel v Sušnikovo hišo in tam našel Matijo, Jti je prišel iz sobe, za trenutek postal na verandi, kadil cigareto in se zagledal po pokrajini. Po starih že obrezanih jablanah so peli ščin-kavci, nekje so vreščali škorci, ki so se že vračali.
"Kam pa greste?" je vprašal Matija.
"Grem v gospodov vinograd," se je Miha zasmejal, uporabljajoč svetopisemsko primero. "Rezati bo treba. — Seveda se vi I opoldne že lahko vrnete. Pova-| bil bi vas za popoldan, takrat je lepše, a se vam samemu ne bi ljubilo in bi se zgubili po klancih. — Boste srečali kakega našega človeka!" »
"Pa, pojdem," je odvrnil Matija. "Takoj bom nared!M si vtaknil v žep kos kruha in sira. V Sušnikovi kuhinji sta z Miho popila vsak kozarec žganja. Miha je vtaknil vse potrebno v nahrbtnik, in ko sta zaklenila hišo, sta stopila na vrt.
Jutro je bilo nekoliko ostro, a prijetno. Rahla megla je zastirala dolino pred njima, ko sta prišla iz Svetega Ivana. "V onih hribih je," je dejal Miha in pokazal z roko prek koritaste velike doline na modrikaste hribe. "NaijJolem pravimo tistim krajan/' Sla sta med polji mrtvih, brumenelih setev in rdečih ilovnatih prah. Prešla sta cesto in po peš poti ob potočku hodila sredi orumenelih travnikov, zavila okrog hriba v vsakdanjem pogovoru in nenadoma sta se pred Matijo v drugi kotlini prikazali dve vasici, Martinovci in Zakotje, kakor mu je povedal Miha. Dalje od tod ni bilo več farnih vasi, razen Vrbanca, ki so ga ljudje le uradno tako imenovali, sicer pa rekli: Na Golem. Travniki so se začeli menjavati z njivami, svet ni bil več tako močvirnat kakor na dnu te doline, ki se jima je z Gižb zdela tako lepa, kadar sta jo gledala od farnega pokopališča, ležečo globoko pod seboj.
Hiše, mimo katerih sta šla, so imele vse isto podobo vzhodnjaškega tipa. Večinoma so bile krite s slamo, z dvema oknoma spredaj, redkeje s tremi. Vse, pa tudi najbolj revne, so imele močno zamrežena okna, kar ga je začudilo. Prav gotovo so se tu ljudje nekoč morali bati vlomilcev, ker čemu sicer ti križi v oknih?
Bilo je vmes dokaj večjih kmetij, ob stran pa se je prilepilo mnogo revnih hiš, skoraj že pravih koč, ki jih pri fari sami ni bilo videti. Kakor v kakih povestih so stale na kraju vasi. A na drugi strani fare je bilo mnogo več revnih hiš, vsaj Matiji se je zdelo. * ' "Zdi se mi, da tu ni toliko koč, kakor po nekaterih drugih vaseh," je rekel Matija.
"Tu jih ni," je pritrdil Miha. "Pa jih bo zato na Golem več. In tudi na oni strani jih je več. Tam ima Križevniški red svoje gozdove. Tam ni zemlje."
"Imate tu kaj svojih ljudi?" je vprašal Matija.
"Seveda jih imam," se je zasmejal Miha in pokazal bele zobe. "Le zdaj ne utegneva, da bi jih pogledala. No, ne smete misliti, da so to kaki boljševiki. Imajo še sto pomislekov. Pa bo počasi že kaj iz njih. Hudiča ali, saj jim toliko pripovedujem. No, fajmoštra že ne morejo videti, sovražijo ga kot vraga!"
Ko se je Miha zasmejal, se je tudi Matija moral nasmejati.
"2e prav, Miha," je dejal Matija. "Sovraštvo do fajmoštrov je za začetek kar dobro in koristno. Vi sami, Mihs, ps vender ne smete misliti, da je to že mnogo. < (Dalje.prihodnjič)
Z UPRAVNIŠKE IN UREDNIŠKE MIZE
Naj pričnem danes omenjati vse po vrsti, ki so od zadnjega poročila bodisi pisali ali pa osebno posetili ta urad. #
Anton Andres, Chicago, je v uradu izročil denar za pet koledarjev in dal listu v podporo $2.50.
Victor Zupsnčič, Chicago, naša stars korenina je prispeval listil v podporo $2, ker se ni mogel udeležiti piknika.
Josephine Blasich, Fontana, Calif., je obnovila naročnino in dala listu v podporo $2. Vsoto je poslal John Pečnik.
Johanna Pečjak, Greensboro, Pa., je poslala naročnino in listu v podporo $1. Erazem Gor-she, Cleveland, O., je obnovil naročnino. Anton Potokar. Conway, Mo., je obnovil naročnino in dal listu v podporo $2. Frank Volkar, Maple Heights, O., je obnovil naročnino.
Joseph F. Dum, Cleveland, O., je poleg dflfta poslal listu v podporo $5. Anton Anzich, Chicago, m., je obnovil naročnino.
John Kvartich, Bridgeville, Pa., je poslal prispevek Federacije skupnih društev SNPJ iz Zapadne Fennsylvanie, v znesku $50. Penna je še vedno trdnjava napredno mislečih.
Martin Mihelich, Westmont, 111., si je Proletarca na novo naročil. Ant Kegl, Willow Springs, 111., je obnovil naročnino in dal listu v podporo $3. Frank Sodnik, Chicago, 111., ker se ni mogel udeležiti piknika, je prispeval listu $5.
Lawrence Selak, Star City, W Va., je poslal listu v podporo $2 in $1, ki gs je dal Louis Hlad, skupaj $3.:
Polda Frank, Keystone, W.Va. je obnovil naročnino.
John Mahnich, Waukegan, 111., je obnovil naročnino in dal listu v podporo $2. Frank Bolte-zar, Pueblo, Colo, ki je na počitniškem potovanju, je tukaj v uradu izročil listu v podporo $5 in ob enem naročil oglas v koledarju letnika 1950, za svoje sinove, ki obratujejo trgovino z obuvali v Pueblu.
Joseph Korsic, Detroit, Mich., je poslal obnovljene naročnine za Louis Urban, Paul Ocepek, Jacob Gorup, Frank Nagel, Henry Rupert, Frank Levak, Jacob Ba-bich, Valentin Maisel, in vsoto listu v podporo, ki sta jo prispevala Paul Ocepek $5, in Jennie Urban, $5, skupaj $10.50.
Peter Benedict, El Cajon, Cal., je poslal vsoto za novega naročnika Mihael Misourya is Fon-tane, in pa prispevke, ki so bili nabrani v prid lista na tridnevni slavnosti v Fontani, ko so sls-vili 45 letnico SNPJ. Skupaj po-slanega $83. Imena prispeva-teljev so v današnji izdaji, kakor tudi vsa druga darila, ki so prišla v roke upravnika od 8. junija do 14. julija. Frank Sam-sa, Rea, Pa., je obnovil naročnino ln dal listu v podporo $2. Poslal Frank Bregar iz Avella, Pa.
Frank Teropsic, Chicago, 111., je obnovil naročnino in dal listu v podporo $1	Oven, Clarendon Hills, tli., je nsročil tri Družinke koledsrje za svojce v stari domovini, ki so Pepcs Oven, Josephine Mihelič in Vsc-Isv Deržaj Ako še kdo želi na-
ročiti koledar, jih imamo še nekaj na roki.
Ker že pišemo o koledarju, naj tu priobčimo še pismo našega starega sotrudnika Angelo Cerkvenika. Pritožuje se, da ni dobil odgovora na svoje prejšnje pismo. Poslali smo mu ga, a kot sklepa pravilno sam, veliko pisem ne doseže našlo vi j en-cev. On je eden izmed onih, "ki prosi", toda ne za denar, ne za obleko, ne za pakete temveč za izvode Ameriškega družinskega koledarja. Ustregli mu bomo rade volje. Njegovo pismo se glasi:
V Ljubljani dne 6/julija 1949. Dragi tovariš Zaitz!
Takoj po osvoboditvi — mislim, da je bilo v juliju, ali avgustu 1945. — sem Vam pisal precej obširno pismo, pa nisem prejel nanj nikakšnega odgovora. Nemara ni bilo pismo pravilno naslovljeno, nemara tudi, da se je v tistih dqevih vseobče-ga nereda izgubilo. \Tpam, da boste dobili vsaj to pismo v roke!
Danes nimam namena pisati Vam obširneje. Želim Vas zaprositi le za neko uslugo. Ne vem sicer,, ali mi boste mogli ustreči ali ne.
Kakor Vam utegne biti znano, sem priživel dobo okupacije v Srbiji, v Beogradu. Preživel sem marsikatero težko in bridko ur<^ pa kdo, ki je živel tedaj v okupirani deželi, ni preživel nobene bridke ure? Ob osvobajanju Beograda je padlo v moje stanovanje okrog 25 granat. Razdejanje je bilo veliko in škoda nič manjša. Najhuje me je prizadelo, da sem prišel ob dobro polovico svoje knjižnice. Razen drugih dragocenih knjig in u-metnin so mi biLi uničeni tudi vsi letniki Ameriškega družinskega koledarja. Bil bi Vpm zelo hvaležen, če bi mogli zbrati vse tiste letnike koledarja, v
katerih je objavljena kakšna moja stvar. Za plačilo bi Vam poslal neko svojo dramo, ki obravnava ilegalno borbo zoper okupatorja v Beogradu. Stvar je pisana sicer malce romantično, vendar pa je v svojem bistvu realistična. Ce ne bi za Vaše namene ustrezala drama, pa bi Vam poslal napeto in zabavno pisano mladinsko povest, ki o-bravnava življenje v Trstu in na Primorskem v času fašizma; mislim, da bi stvar kljub temu, da je pisana za mladino, mikala tudi odrasle bralce.
Prosim Vas, da mi sporočite, ali bi mi mogli ustreči.
Drugače mi gre kar dobro, le zdrav nisem tako, kakor bi želel in kakor bi bilo potrebno, da bi lahko bolj aktivno sodeloval pri delu za veliki načrt, ki ga naše ljudstvo s tolikšnim naporom in s tako brezprimerno požrtvovalnostjo uresničuje.
Kako gre kaj Vam? Kako je tov. Etbinu Kristanu in kako drugim tovarišem, s katerimi smo si včasih dopisovali?
Pričakujem Vašega skorajšnjega odgovora in Vas prav prisrčno in tovariško pozdravljam!
Vdani Vam Cerkvenik Angelo . Ljubljana Idrijska ul. 8
pripeljal, P. Baniču za dve steklenici "železne vode" in drugo. In vsem skupaj, ki ste prispevali po svoji moči — da smo ob tako majhni udeležbi — 25 po številu — zbrali v tiskovni sklad Proletarca $61.35. Torej v la-sallski okolici smo storili svojo delavsko dolžnost.
Christine N^dvesnik
(V gornjem dopisu Je bilo tudi vabilo na piknik krožka Progresivnih Slovenk it. 15, ki se je vršil 17. julija, toda iz v uvodu pojasnjenega vzroka smo ga morali izpustiti. Upamo, da je krožek vzlic temu imel prvovrsten uspeh )
Nekaj o pikniku s Poharjeve farme
(Ta dopis bi moral oni v prejšnji številki, a je pomotoma izostal. Naj nam dopisnica to oprosti.)
OGLESBY, Ul. — Ali je vama kaj "vroče" v Centru? Jo j, kakšna vročina je tukaj, ko sem pisala te vrstice (dne 30. junija). Verjemite, da bi raje sedela zdalje kje v senci namesto pri mizi ter pisala. Ampak nekdo mora opravljati tudi nehvaležna dela. No, ker nisem utegnila z oglašanjem pred piknikom, bom pa sedaj nekoliko poročala, kako je izpadel. Vršil se je v nedeljo 26. junija na John Pohar-jevi farmi. Zbrala se nas je majhna skupina prijateljev in članov bivših dveh klubov JSZ št. 3 v LaSallu in št. 4 na Oglesby-ju. Delamo skupno, ker nas je le še majhna peščica, ki se zavedamo, da je pomoč potrebna, ako hočemo, da bo Proletarec še kaj časa životaril mod nami. Razmere in čas se spreminjajo. Pa še kako! In ne samo čas in razmere, tudi ljudje! Vidim naše napredne možake okrog slovenskega doma, ki so nekoč bili aktivni^ zdravi, polni življenja, Bilo jih je veselje videti, kako so skupno delovali in prepevali. Sedaj je samo še senca teh nekdanjih aktivnosti. In tako je vsepovsod, ker prvi naseljenci padajo "list za listom".
Ampak vzlic temu — le ko-ražjo, fantje, saj sveta ne bo še konec.
Za piknik so naše progresivne ženske pripravile okusnih jest-vin, za kar jim izrekam v imenu Proletarca najlepšo zahvalo: in to so, Mary Esca, Jennie Re-menik, Lojska Trdin, Mary Kernz, Lojska Mente in Josie Pohar. Bilo je vsega dovolj. Tisti, ki ste odšli lačni domov, vam je žiher žal. Hvala Tom Kralju, ker je s trukom vse na prostor
Piknik Sansove podružnice it. 39
CLEVELAND, O. — Piknik! Piknik! Piknik! Tako čitamo skoro sleherni dan v naših časopisih. Poletna sezona je pač ustvarjena, da človeka sili ven v naravo v kateri se človek malo razvedri in pozabi na vsakdanje skrbi. Prirejejo ga različne organizacije in tudi posamezniki — eni v korist svoje blaganje, drugi za razvedrilo. V ta namen se je odločila tudi podružnica Sans št. 39, da priredi svoj običajni piknik in sicer v nedeljo 24. julija na farmi St. Clair Rifle in Hunting kluba. Prostor je v lepem kraju blizu Painsville. Obdan je z mikavnim gozdičem in prijazno okolico. Ima tudi prostor za balin-canje. Kdor še ni bil tam, naj vzame 84. cesto do Painsville in od tam naj krene na desno ali južno stran do 44. ceste, od tam pa vozite po 44. cesti eno miljo daleč in boste na mestu; videli boste tudi napis St. Clair Rifle Club, ki vam pokaže prostore.
Ker je Sans dobrodelna organizacija, si prizadeva, da dobi čimveč podpore od strani našega ljudstva, da stem pomaga našemu revnemu in od vojne prizadetemu narodu v stari domovini. Apeliramo na vse zavedne rojake in rojanje, da se udeleže tega piknika v obilnem številu in pripomorejo do boljšega uspeha. Le tako nam bo mogoče čim več pomagati ubožnemu ljudstvu v stari domovini. Odbor bo skrbel, da bo vsak dobro postrežen in za nameček bomo tudi oddali Television, katerega bo dobil tisti, kl bo najbolj priden.
Ker Sans nima zadostnih sredstev, da bi najel svoj Bus, se prosi vse one, ki imate avte, da vzamete s seboj tudi prijatelje, da nas bo večja skupina. S tem bomo imeli čim več razvedrila v prosti naravi.
Na svidenje v nedeljo 24. julija na pikniku Sansa na St. Clair Rifle kluba prostorih.
NE ČAKAJTE,
do prejmete drugi ali tretji opomin o potečeni naročnini. Obnovite jo čim vam poteče. S tem prihranite upravi na času in stroških, ob enem pa izvršite svoio obveznost
JUGOSLOVANSKO HRANILNO IN POSOJILNO DRUŠTVO
2610 So. Lawndalo A v«.
CHICAGO, ILLINOIS
Tolofon LAwndale 1-2344
OBRESTUJE VAŠE VLOGE PO 3% Vse vložke zavarovane po zvezni ustanovi do vsote $5,000.
STANJE IMOVINE
ASSETS
First Mortgage Loans......................$2,599,708 8«
Share Loans ................................................................................11,219.35
Real Estate Sold on Contract......................7,366 31
Investments and Accrued Interest...	83,017.19
Cash on Hand and in Bank..............................178,588.04
Office Bldg.—Depreciated Value ...	14,708.68 Furniture and Fixtures —
Depreciated Value ................................................4,864 97
Deferred Charges.....................................................1,988.41
Acounts Receivable '...................................................._ 3.598.45
Total ........................................$2,904.687.44
CAPITAL, LIABILITIES, aad RESERVES
Paid-in Capital .................................$2,438.104 87
Dividends Payable ......................... 2,372.75
Notes Payable — Federal Home
Loan Bank of Chicago................... 192,000 00
Accounts Payable ............................................................5,752.27
Loans in Process..................................................................75.237.34
Escrow Advances by Borrowers..............31,982 44
Specific Reserves .........................................4,044.11
Gen. Reserves & Undivided Profits	155,163.66
Total .....:..............................S3.S04.6S7.44
(Številke v sledečem poročilu so z besedilom vrei iz originala računskih izvedencev firme Crofford H. Buckles & Co.)
Rojaki, vlagajte svoje prihranke v ta zavod, ker jih vam dobro obrestuje in vrh tega so popolnoma varne in zavarovane. Ako iivite izven Chicago, pošljite svojo vlogo po poiti. Naslov zgoraj. - Tajnik Donald J. Lotrich.
* ★
KRITIČNA MNENJA
IN RAZPRAVE * *
'Konec S 1. Strani.)
materijalizmu. V resnici je ni bolj materijalistične cerkve no Svetu kot ie bol ono, ki ji vatikan zapoveduje. Socialne revolucije v Mehiki, v Franciji, v Juini Ameriki iA v druaih katoliških krajih so bife ne samo upor proti posvetnim trinogom temveč prav tako proti hierarhiji. V revoluciji v Mehiki so ji morali pristriči poroti, enako v francoskih revolucijah, enako v reformacijskih gibanjih, V katerih so pogumni duhovniki propagirali ločitev od Rima in ustanavljali protestantske cerkve. V dobi verske reformacije je ta borba dosegla tudi slovenske kraie, toda rimska hierarhija* s pomočjo dinastije in aristokracije jo je zadušila v krvi.
Vatikan čuti, da izgublja svojo moč sedaj celo v defelah, ki so bile do minule vojne pod popolnoma vatikanskim vplivom. Npr. na Poljskem, Čeho-Slo-vaškem, na Madžarskem, na Hrvaškem in v Sloveniji.' In kakor ni mogel odvzem zakramentov zadržati napredka v prošlosti, tako ga bo še manj sedaj. Ljudje, ki se bore za pravičnost in poštenost, nimajo pred izobčenji ki jih proglaajo v Vatikanu, nobenega strahu. Imajo pa ga pred to uporno množico tisti, ki izrekajo izobčenja.
0 TEM IN ONEM
Ml
ložnostih sreča vaš z znanci, ki pridejo od vsepovsod križem dežele.
Rekli so mi, da kaže priredba tudi na zelo dober finančen u-speh. To je dobro, kajti ta "naša farma" ga potrebuje. Za izbolj-
POROCA JOSEPH f. BURN
CLEVELAND, O. — Proslava desetletnice obstoja izletniš-lz kih prostorov SNPJ, ki jih tu šaye in Predelave je bilo treba imenujemo "naša farma", je kar vellko denarja. Torej smo z izi-se udeležbe in finančnega do- dom VS1 zadovoljni, nosa tiče dobro uspela. Ta pro- "	•
stor je last društev federacije Komentarji v Proletarcu z dne SNPJ. Cenili so, da je bilo na 6 Jutija so mi jako ugajali. Do-tej priredbi štiri tisoč ljudi. Dan taknili so se nekaj stvarne in je bil kot nalašč za izlet v nara- dobre kritike. Slo se je na račun vo. Vroč—in natakarji, ki so to- takih, ki bi vsled svojih polo-čili v kozarce ječmenovec, so ^ je v morali govoriti bolj in-imeli veliko posla. Sicer pa je formativno kot pa govore. Sa-trajala ta pasja vročina že nad moljubje morda ni napačno mesec dni. In ko smo imeli ta svojstvo — vsakdo ima sebe izlet, ni še nič kazalo, da bo od-|rad — ampak kadar si v jav-
I■■■■I^i
utom* m umi rnisiKs iwna cost mux
legla.
nosti
povej — tako in tako
Za govornika na to slavnost	— in po mojem mnenju,
je bil povabljen Milan Medve- kakor *az uvidel — uko šek, sedanji pomožni urednik ta
Prosvete. On je bil predsednik Ko govoriš z naročniki Prelete naše farme v prvih letih nje- tarča, skoro sleherni izrazi, da
nega razvoja. Prišel je s svojo družinico na počitnice v Avon, O., ob firijskem jezeru.
Spored se ni poeračiT, ker se je vršil na kraju, kjer je točilnica in plešišče. Namreč v dyo-rani, kjer so vse te stvari in v tolikšnem šundru skušajo prev-piti drug drugega. Tako se je zgodilo, da nismo mogli slišati govornike, ne prav dobro pevskih točk in ne oznanjevalca.
Odbor, ki je imel to stvar v rokah, bi bil bolje storil, ako bi pripravil oder kar zunaj, med drevjem, na prostem. Saj v dvoranah imamo lahko priredb po pikniški sezoni in teh je v izobilju. Posebno bi se lahko ves spored vrštt na "hribčku", pa tudi vrt nad shrambnim prostorom bi odgovarjal v tak namen.
Posetniki so prišli ne le iz Clevelanda temveč tudi iz raznih drugih krajev. Videli smo jih iz Michigana, Indiane, Penn-sylvanije, Illinoisa, itd. Kar prijetno ti je, ko se ob takih pri-
so v njemu dobri članki, res pisani tako kot pravi Proletarče-vo geslo— namreč da je to list "za misleče čitatelje".
Članki o svetovnem položaju so vedno globoko zamišljeni, ne le zgolj kot novice ampak da iz njih čitatelj dobi pravi smisel in jedro. Isto velja o drugih člankih. Skoda le, ker,ni Proletarec med našim ljudstvom bolj razširjen. Mar je to znamenje, da resni čltatelji res tako hitro izumirajo? Ali kaj?
Tudi sotrudnikov in dopisnikov bi moralo biti več. Z njimi bi postal ta list še bolj zanimiv. Torej dopisniki, oglasite se y Proletarcu s svojimi poročili in o čemer že hočete pisati, čim-večkrat.
Dalje v listu opažam, kako se urednik in upravnik trudita zboljšati finančno stanje lista. Včasi izgleda, da je tega vzpodbujanja in apelov že malo preveč. Saj bi to moralo priti s strani naročnikov samo od sebe. Ampak ker Proletarec nima ni-
AM£RI§KI IMK I / I \ S K I
KOLEDAR
LETNIK 1949
Vsebuj« ŠTIRINAJST povesti tn drugih pripo-vodnih spisov, SEST zgodovinskih spisov, PETNAJST pesmi, DEVETINDVAJSET slik In pa koledarsko ter razne druge podatke.
CENA SAMO $1.50
Naročila naslovite
PROLETAREC
2301 So. Lawndale Ave,
Chicago 23, III.
kake finančno močne organizacije za sabo, mu ne preostaja drugega kot da se opre na naročnike in na zastopnike ter na tiste skupine, ki soglašajo z njegovim delom.
Oglasov nima. Masne cirkulacije tudi ne. Naročnina mu tiskovnih stroškov ne krije. Torej so mu potrebni drugi viri— taki, kakršni so zapopadeni v njegovem tiskovnem skladu.
Kaj mislite, naročniki in drugi čitatelji tega lista v Clevelandu! Ali ne bi mogli v tej sezoni storiti za ta list kaj tudi pri nas? Npr. kak izlet? Oziroma piknik v korist Proletarca?
Res — imeli smo že eno slično priredbo (koncert) zadnjo pomlad v korist Prosvetni matici, a sedaj pa je potrebno kaj storiti v prid Proletarca, ako si ga hočemo obvarovati. Naša dolžnost je, da se klubi in naročniki zavzamejo za to akcijo. •
čitali smo dopis iz Cleve-Ibnda, od večnega dopisnika (ne od večnega popotnika), ki se na vse načine otepa, da ga naj nikar ne štejmo med podpornika "S. B." aH sa pristaša I. M. Seda j pa |e nastalo po Clevelandu modno suiljahje, da je dotični dopisnik prispeval na svojo ko-ražjo "S. B." kar cel petak, dasi take .kljuke iz njegovega žepe nerade lete.
Znanec, ki mi )e prinesel dc-tično številko "S. B.", mi je rekel, naj neko stvar v nji dobro prefcudiram in si z njo "zbistrim" svoj um. Namignil mi je, da je dotični petak prišel od CTS. "Nemogoče!" sem jnu odvrnil. A ker ljudje v naši metropoli to suši j a jo, že mora biti tako. Sicer pe, zakaj se skrivat pod tujko? Rojakom sem omenil, da tudi mnogi drugi delajo za CTS in radi tega se ne more izmed mnogih dolžiti le enega dottčnega prispevka v "S. B." A odgovor je bil: "Slog je njegov in tudi spada tja." Torej pa naj bo kakor trdijo drugi.
#	4
Tukajšnji krožek št. 3 SNPJ (Juvenile Circle) je postal zelo razgiban. Vodi ga članica našega društva št. 53 SNPJ, Miss Doris Pike. Ona se res trudi, da bi ustvarila z našim sodeldvanjem dober krožek naših mladih jed-notarjev.	,
Zavzeli so se za zbiranje igrač ln pa šolske predmete, katere bi poslali v rojstno domovino svojih staršev, da se Jih bi tam razdelilo raznim ljudskim domovom v razvedrilo odnotni mladeži. Preskrbel sem jim imena raznih teh otroških domov v Sloveniji, katerih je veliko ih sedaj so se mladi jednotarji tukaj podali na delo z vso vztrajnostjo ter tekmujejo med sabo kdo bo čimveč nabral. Priznanje njim in njihovi voditeljici Hiss. Doris. Obljubljmo vam naše sodelovanje, da bo to humanitarno delo čim boljše uspelo.
V soboto 30. julija bo imela tukajiAja podružnica Sansa št. 48 svoj večerni izlet na farmo elevelandske federacije SNPJ. Umevno, da se bo odbor potrudil nuditi vsem čimboljio postrežbo in zabavo, tako, da se ne bo nikomur mudilo domov. Ako bo vladala taka vročina kot Je v prvi polovici Julija, bomo pa noč kar tam prespali Torej pridite vsi iz Clevelanda in sosednih krajev na to pri-
redbo.
A Božič, ki je tajnik te podružnice, pravi, da pridite na ta izlet že popoldne. In ako ste krac ševci, boste lahko vrgli "reštjo" ali pa "plombo", kar že to pomeni. Kajti baHhiiča so tu iz-borna.
Podružnica si bo s to priredbo opomogla z blagajno in ob enem pomagala centralnemu u-radu za njegove splošne aktivnosti.
Se nekaj, ko že pišem o San-su. Nekateri tu so mnenja, da se bi moral Sans izreči za komin-foromce, kot so npr. storili to pri "Edinosti" v Kanadi. Smatrajo, da je dobro, da je včasi človek z večino, to se pravi, ker danes matjuška Rusija kontrolira vse slovanske države, Tito pa se je tej kontroli uprl, ker je mnenja, da naj imajo tudi male dežele pravico ščititi svojo suverenost. V polemikah o tem so nekateri mnenja, da je Sovjetska unija opustila podporo Jugoslaviji glede njenih zahtev na Koroškem, ker noče pomagati "Titovi kliki". A drugi sopet domnevajo, da se je Moskva pridružila glede mirovne pogodbe z Avstrijo ostali veliki trojici zato, ker so ugodile njenim zahtevam za vojno odškodnino ter ji dale gospodarske koncesije v Avstriji.
Mala Jugoslavija, oziroma Slovenija še posebno, ki je toliko krvavela pred navali avstro-nacijskih hord, pa Je bila potisnjena na stran, četudi se je jugoslovanska vlada v svojih zahtevah dovolj potrudila. Pa ni nič pomagalo. Je pač še vedno tako, da velike ribe žro male.
Jugoslaviji se ni pravici do Koroške vzlic sporazumu velike Četvorice prav nič Odrekla, kar sta Tito in minister vnanjih zadev Edvard Kardelj odločno poudarila. In tudi ne pravici do Trsta, kot je rekel Tito v Pulju pred množico 40,000 ljudi.
Želimo ji uspeh v njenih naporih proti kramarski diplomaciji, pa naj bodo V nji magari tudi naši veliki bratje. No, pa pustimo to -— to je že politika, bi rekel ongav Jože. Torej dosti za danes.
Podrobne račune bo podal na se ne da. Par minut prej sem
seji kluba št. 1 JSZ, ki bo ta petek 22 avgusta v SDC,
Vse priznanje ljudem, ki so pomagali na tem pikniku. Nekateri so delali od začetka do konca in še prej z nakupovanjem ter dovažanjem potrebnih stvari. Tako je bilo res vse vzorno bodisi v točilnici kakor v kuhinji.
S tako kooperacijo se lahko veliko stori tudi v še tako slabem vremenu.
Imeli smo prilično udeležencev tudi iz drugih krajev, med njimi našega pionirja Johna Gorška iz Springfielda, 111., kot je bilo že omenjeno V prejšnji številki. *
Z njim je prišel njegov sin John, Joe Ovca s soprogo in nekaj imen smo omenili v poročilu minuli teden.
Joško Oven v tej izdaji na 2. strani omenja o nezgodi, ki je doletela starega Gorška. V prejšnji številki o tem nismo ničesar poročali. Toda ker Johna pozna zelo veliko ljudi in žele vedeti, kako mu je bilo po nesreči, naj pove to njegovo pismo, ki smo ga prejeli 14. julija. Pravi v njemu:
"Cenjena Angela in Prank Zaitz.—Moj sin John mi je danes zvečer sporočil,, da ste me klicala v Springfield — zaradi mene namreč, kako je z menoj. Vesta, žal mi je, toda pomagati
vprašal Johna, akov bomo šli kmalu nazaj v Springfield—prišli smo z njegovim avtom—in mi je odgovoril, "da, kmalu!" Nato sem šel v kuhinjo popiti kavo. Nato vem le še, da se mi je zameglilo in padel sem v nezavest. Razbil sem si očala, in steklo me je ranilo, a sedaj je že dobro. Vzrok, da sem omagal, je gotovo dolga vožnja, bila je vročina in mučna sopari ca ob plohah, zraven tega pa tudi to, da doma živim v redu. Ko pa gre človek ven, tega reda ni in vrh tega t- jaz že dolgo nisem več mlad."
John Goršek ml. je nam sporočil, da je bil oče v napol nezavesti skoro do polovice pota med Chicago in Springlieldom. A prepih ga je zdravil in kmalu je začel govoriti l^ot da se mu ni nič zgodilo.
John Goršek omenja še nekaj pozdravov in pravi, da se mu nerodno zdi, ker se je zgodil ta incident. Zdravnika smo na izr letni trt takoj dobili. Sin John se je bal, da se Je očetu res pripetila težka nasreča, ako ne še kaj hujšega, a bo stari pionir še pisal in bodril kakor to dela že precej desetletji.
Drugače pa se je na plešišču vse radovalo ob zvokih dobre godbe in tako vidiš — tu nekoliko nezgode, tam kipečo mladost in radost.	P. O.
{ANTON UDOVIČ
POGOVOR S ČITATELJI IN ZASTOPNIKI
Za danes sploh nisem mislil, da bom kaj napisal, ker eno je — bodisi, da imam preveč dela ali pa premalo'časa, da bi vse potrebno izvršil. Na več pisem imam odgovoriti, pa žal ne mo-
delu mesta, tudi domovi niso najlepši in najboljši. Voziš se s poulično, ki ropota, da bi skoraj sluh zgubil, in če tudi imaš svoje vozilo, je bolj cenenega izdelka, ker ne zmoreš boljšega.
rem; rad bi kaj časa kje ukra- pa če tudi delaš noč in dan. Ta-
Kako je izpadla priredba kluba it. 1 JSZ?
CHICAGO, m. — Na gornje vprašanje na kratko — ako pomislimo na ploha, ki smo jih bili deležni ves dan/ skoro prav do večera, in na razne druge okolščine, in pa da je bilo mnogo naših prijateljev baš one dni na počitnicah — selo dobro.
Ako ne bi bilo teh ovir, bi seveda gmotni uspeh bil boljši. Toda v nalivih se ljudje — posebno ako nimajo svojih avtov, na piknike ne podajajo radi. Silili so na: odpovejte godbo. Odpovejte grocerijo, ako je ie čas.
Drugi so smatrali, da v poletju navadno ne dežuje zdržema kakor v pozni jeseni ali v zgodnji pomladi, pa so se podali na pot.
Tajnik kluba Louis Zorko pravi v svojih računih, da je čistega prebitka v korist "Proletarca" $127.05.
Ker se piknika niso mogli u-deležiti, so prispevali Joeeph Hr-vatin $5, Fred A. Vider $5 in Max Marolt, ki je bil na pikniku, je pa dal $2.
Angela Zaitz je nabrala s prodajanjem znakov $38,16.
del, pa ga ne vidim nikjer, da bi si kaj opomogel. Ko sem prevzel delo v tem uradu, sem obljubil točnost, pa pravijo, da obljubiti je lahko a storiti mnogo težje. To zdaj jaz izkušam.
Kadar le ne boste slišali od mene dalj časa, to je oni, ki imate stike s tem uradom, pa se malo zdušajte nad menoj, pa bo mogoče pomagalo.
Imeli smo uspešen piknik v prid Proletarca, kar vem, da bo urednik kaj več poročal o njem. Večkrat se oglaša, da je v prosti naravi na Keglovem vrtu čist zrak, to pot je pa res bil čist, saj je dež lil tri dni zaporedoma. Ze ko se je piknik začel, so poslali od zgoraj še nekaj ploh, tako, da je bil zrak opran kot še malokdaj. Malo s strahom so prišli prijatelji skupaj — in to v obilnem številu, ter se kabavali pozno v noč. Naši toča j i in kuharce so pridno stregli navzočim. Toča j i so malo činično gledali urednika in u-pravnika Proletarca, ki se nista dotaknila, nobenega dela, kot dvigala kozarce k ustom, pa namesto da bi me drugi dan bolela roka, me je pa glava. Za svojo osebo se počutim malo krivega, pa nič zato — saj bo še treba. Več poset ni kov je bilo tudi od drugod, kar pa vem, da bo na drugem mestu poročano. Vse se je dobro izteklo — tako, da nekaterim, ki niso prišli, je bilo žal, ker mislili so, da ta dan dež ne bo prenehal, da bi se piknik vršil. Niso vedeli, da ima Proletarec tudi zgoraj toliko zaslug, da če tudi mu groze, so mu naklonjeni ko pride čas.
Ko pridejo naši old timer j i skupaj, se pogovarjajo o davnih časih, o dobi pred prvo svetovno vojno, o raznih delavskih aktivnostih pri katerih so prisostovali in se borili, prikličejo nazaj spomine štiridesetih, petdesetih let, in kadar poslušam take pogovore, se počutim, kot prvo razredni učenec, ki se je začel učiti abecedo. Tako se tudi jaz učim Proletarčeve borbe.
Pretekli teden se je mudil v Chicagu nekdanji Proletarčev aktivist Frank Boltezar iz Pueblo, Colo. Ne vem kakšne vtise je odnesel iz tega mesta in tu iz urada, ker kadar je prišel v u-rad smo bili vedno tako zaposleni, da se niti nismo imeli čas po domače in prijateljsko pogovoriti znjim. Tako je kadar delavci obiščejo delavce, najdejo jih pri delu — tem ali onem. 2ivimo navadno ne v najlepšem
ko se od začetka do konca razlikuje delavec od onega, ki ne dela. Ni čudno ako velik odstotek mladine ne vidi nobene privlačnosti v delavstvu in v delu.
Kako vse bolj privlačno je med bogatini: Kako lepe domove imajo, ter strežnice in strežnike. Več — navadno vsak član družine ima svoj avto, motorne čolne, fino obleko, najboljše pohištvo z raznimi umetninami in vse najboljše kar se dobi za denar. Kako bi vse to ne slepilo vsakogar? Kdo more zameriti naši mladini, ako hrepeni po vsem tem — brez, da bi se zavedala, da tudi vse to je delavec naredil, če tudi nima užitka od tega. Najmanjši žebliček ali vijak, ki drži to ali ono tu ali Um, tudi vse to je naše delo. Pa bo menda že tako, da je Bog ustvaril svet za nas, mi pa raj za druge. Bo menda res, da je "veliko poklicanih, a malo izvoljenih".
Kadar bomo rešili to skrivnost, bomo storili velik korak.
Toliko za danes. S pozdravom
vam vsem,
—Anton Udovlch
Slušatelji slovenske univerze
Pred nedavnim so bili v seznamu predavanj za poletni semester letošnjega šolskega leta slovenske universe objavljeni podatki o številu slušateljev slo* venske univerze v lanskem zimskem semestru. TI zanimivi podatki nam povedo, da je v lan-
skem zimskem semestru slovenska univerza Štela že skoro 5000 slušateljev in sicer točno 4749! Od tega celokupnega števila je bilo 3422 moških in 1327 ženskih slušateljev. Po posameznih fakultetah pa so bfli študenti razporejeni takole: filozofska fakulteta je štela 801 slušateljev, (od tega 433 žensk), juridična fakulteta 248, (78), tehnična 1927, (od tega 191 slušateljic), teološka 108, (2), gospodarska 734 (256), agronomska 169 (70), in medicinska 762 (297) slušateljev. Ti podatki so za vsakogar nadvse zanimivi, saj nam najlepše pokažejo, kal^o se je v novi Jugoslaviji razmahnil univerzitetni študij in kako veliko število visokokvalificiranih strokovnjakov vseh vrst se vzgaja na tej najvišji slovenski kulturni in učni ustanovi, če upoštevamo še veliko skrb, ki jo ljudska oblast posveča izboljšanju materialnega polpžja študentov, nudeč jim v velikem številu znatne štipendije, skrb oblasti za čim boljši materialni položaj profesorjev ter skrb za izgradnjo novih univerzitetnih stavb, laboratorijev in inštitutov, ki so bili po osvoboditvi na novo sezidani in o-premljeni, potem vidimo, da doživlja danes slovenska univerza velik razmah.
Pravo sliko o sedanjem razmahu slovenske univerze pa dobimo šele, če primerjamo sedanji položaj z razmerami v stari Jugoslaviji, ko je slovenska univerza živela v stalnem strahu, da bo zdaj, zdaj ukinjena. Tedaj ni bilo kreditov za zidavo najnujnejših poslopij, ne opremo laboratorijev; nikoli ni bilo sredstev za nabavo strokovne inozemske literature, ne za študentske domove ali menze, niti za štipendije. Danes so vse ovire odpadle in ljudska oblast nudi univerzi toliko materialnih sredstev kolikor jih potrebuje. Najlepši dokaz nam nudijo nova poslopja, veliko število profesorjev in asistentov ter zlasti veliko število študentov. Posebno če primerjamo število slušateljev slovenske univerze v stari Jugoslaviji s številom študentov da-nesy tedaj šele vidimo, kako zelo se je v Istih p6 osvoboditvi ra»-vila slovenska univerza.
Kake je naraščale število slušateljev
Ob ustanoviti slovenske universe po prvi svetovni vojni so nasprotniki slovenskega visokega šolstva tudi navajali, da nas je Slovencev premalo za lastno univerzo. Toda število študentov je ie v prvih letih dokazalo nesmisel tega argumenta. V zimskem semestru prvega šolskega leta 1919-1920 je štela slovenska univerza sicer le 695 slušateljev naslednje leto pa je bilo vpisanih ie 1068 študentov. Število slušateljev je iz leta v leto naglo naraščalo« tako da je bilo v letu 1923-24 ie 1130, v letu 1930-31 164T, v letu 1939-40 pa 2122 slušateljev, Zadnje šolsko leto pred vojno je bilo na slovenski univerzi vpisanih celo 2474 feluša-teljev, kar predstavlja najvišje število slušateljev pred vojno. Iz podatkov za vsako šolsko leto vidimo, da se je po prvih dveh povojnih letih število slušateljev te univerze ustalilo in nato v prvem desetletju počasi naraščalo. V drugem desetletju je bil dotok študentov mnogo močnejši, tako da se je dq konca gega desetletja število štu-
drugeg dentov
ravno podvojilo.
»♦MMM#MMMMMttssMSS»Miseeeeoeeeeeeaa»»y»»e» PRVA SLOVENSKA PRALNICA
■	,	s	j
Parkview Laundry Co. I
1727-1731 W. 21st Street	CHICAGO 8, ILL. ;
Fina postrežba — Cene zmsrns — Mo jamčeno TtLKFONI: CAnal S-71U-i«-717S
ZA UČNI TISKOVINI VMM VRST PO ZMNNIH C IN A H SC VIDNO OMNITI NA UNUSKO TISKARNO
ADRIA PRINTING COMPANY
Tel. Michigan 2-3145
1838 N. HALSTED ST.	CHICAGO 14, ILL.
PtOtlTAtK SI TISKA1 PRt NAS
Letalstvo se iz sovjetske blokade zapadnega Berlina veliko naučilo
Se nikdar, v zgodovini ni bil1 pokritih letališčih. Skrbna kon-storjen tolikšen napor za dova- trola v in izven letališč in iz-žanje potrebščin z letali par mi- vedno napovedovanje vremena lijonom ljudi kot v dobi, ko se je istotako pomagalo prometu in je sovjetsko poveljstvo v Nem-' neprestanemu delovanju tekom čiji odločilo prekiniti promet v zimskih mesecev. Berlin iz zapadne Nemčije z via-1 Dobava v Berlin preko zraka ki in tovornimi avti.	se je pričela 25. junija 1948, ko
Berlin je razdeljen v sovjetsko so ameriška letala B-17 dopre-in v zapadno cono. V slednji via-j mila 10 ton hrane. To je bilo po dajo Američani in Angleži, pa dnevu, ko se je prekinilo promet
tudi Francozi imajo nekaj besede trwen.
Ves Berlin je obkrožen v sovjetski toni, toda mesto samo pa je razdeljeno med vse zmagovite velesile
v Berlin. Dne 26. junija je začel dvig redno delovati tekom vseh ur. Izza tega dne se je dnevna tonaža silno dvignila ter se je doseglo najvišjo množino v velikonočnem tednu, ko so prepe-
Ko se Je sovjetska okupacijska I U*1* ameriški in angleški letalci oblast odločila izriniti slednje s	13 ton potrebščin te-
pomočjo ukinjenja prometnih I kom 24tlh ur Skupno število
zves v zapadni Berlin, se je a-|P®letov tekoni teh 24tih ur i« meriška vlada enako energično znašalo 1,398 ter je priletelo
savaela za dovažanje potrebščin in začela je to delo vršiti z le-
proti koncu te dobe vsako minu- i to eno letalo. To priča o veliki
tali. Premog, krompir, pohištvo; letalski sposobnosti, ki se je raz-—vse je bilo v zapadozavezniški v**« tekom tega težavnega de-del Berlina dovažano po zraku »ovanja
skozi mnoge mesece, doki«* ni končno sovjetska okupacijska . oblast popustils.
V tem prizadevanju pa si je ameriško letalstvo pridobilo o-gromno izkušenj.
kiiormativna agencija Common Council piše o tem:
Med uspehe berlinskega dviga s čudovitim rekordom poletov v vsakem vremenu spada zbirka letalskih tehnik, katerih bi se najbrže ne naučili preko let. I Vsled naporov tega zračnega
Zračna moč Združenih držav je objavila da so njeni in angleški pilotje dopremili v Berlin od 26. junija do 3. maja t. 1. 1,510,466 ton živil in drugih potrebščin. Ameriški vojaški in mornariški letalci so dopremili 1,159,948 ton; angleški letalci 350,518 ton. Da se je to doseglo, so preletela ameriška letala preko 50 milijonov milj v 126,565 poletih, dočim znaša število angleških poletov 60,659. Francoska letala so se istotako udeležila
prometa je izkušnja prisilila iz- te8a velikanskega podjetja
Cena, katero morajo plačati ameriški davkoplačevalci za ta promet znaša do 25. aprila t. 1. $173,496,600, kar pa ne vključuje stroškov za potrebščine. Stroški za goriva, olje in vzdrževanje posadk znašajo preko 60 milijonov dolarjev.
Ta zračni promet je pa zahteval tudi človeške žrtve. 27 Amerikancev in 22 Angležev je izgubilo življenje, ko ao prepe-ljavali hrano in druge življenske potrebščine berlinskim prebivalcem. Pa tudi 6 Nemcev je izgubilo življenje.
Berlinski zračni dvig se priz-nava splošno kot eno največjih _lMft>d v zgodovini p*e*en»
pristajanj v slabem vremenu se n«™ P®	strogo šolo m
razvoj letalstva. Nauke katerih
smo se naučili se je že začelo
uporabljati v civilnem ter vojaškem letanju tu doma.
boljšanje radarja, radija in drugih pripomočkov za pristajanje in razvoj načrtov za kontrolo zračnega prometa. Ta izboljšanja, ki so pomagala ameriškim in angleškim letalom prevažati tovore tekom vseh zimskih mesecev, so dragocena za civilno kot tudi vojaško zrakoplov bo.
Na primer, izpopolnilo se je nov tip radar aparata, ki deluje sedaj na razdaljo 150 milj. Ta raidalia presega za kakih 120 milj G. C. A. (Ground control approach) radar sistem, katerega so se posluževali preje na ameriških letališčih.
Nove radi jo in radar tehnike
je opiaalo kot atngiBO&a pustueta peti na prihajajoča letala z dalekoeežnim radar aparatom, stopi v zvezo z letali ko so oddaljena še 75-100 milj od letališča, ko se posamezno letalo bliža Berlinu, ga vodi potom radia k letališču na katerem naj pristane. Od tam ga častnik, ki upravlja Ground Controlled Approach radar sistem "prigovori" za pristan je, tudi kadar je vidljivost tolika kot nič. Ta kontrolni častnik ugotovi, da je kot za pristanje pravilen in da se nahaja letalo v pravi smeri.
Predno se je pričelo rabiti daiekosežne radar aparate so potrebovali pilotje . 5-6 minut sa pristanje v slabem vremenu ter včasih sploh niso mogli pristati. V takih slučajih ni preostajalo drugega kot vrniti se kjer so se dvignili v Zapadni Nemčiji in pričeti znova. Sedaj lahko pristanejo tovore v slabem vremenu tako hitro kot kadar je jasno.
Drugi pripomočki vključujejo jako močno razsvetljavo, ki reže skozi meglo in padajoči sneg na letališčih, in nove tehnike za pcopfočonje nesreč na z ledom
Rudniška bogastva Jugoslavije ostanejo ljudska posest
Na očitke v kominforminem tisku, da Jugoslavija izroča svoja rudniška bogastva nazaj an-glo-ameriškim kapitalistom, je Tito izjavil, da so to klevete brez vsake podlage.
Jugoslavija mora z nekom trgovati, in ker so z njo države kominforma prelomile trgovske pogodbe, mora iskati trgovske zveze drugje. Ne bo pa prodala nobenega svojega rudnika, ne svojih drugih bogastev temveč kupčevala po enakih trgovskih pravilih kakor je prej z državami kominforma. Tako izjavljajo v Beogradu z vso resnostjo. .
Zelo se je Kominform (komunistični informacijski biro) zavzel naglašati, da je Titova vlada izbrisala rudnik Bor iz svojega lastninskega seznama.
Jugoslovanski vladni vir po-
B
NAROČITE
AMERIŠKI DRUŽINSKI KOLEDAR
SVOJCEM V STAREM KRAJU
Sfem« $1.651 poštnino vrod. Pošljite nam točen naslov In vsoto, drugo izvršimo mi.
PROLETAREC 2301 Sa. Lcmwdale Ave. > CHICAGO 23, ILL
jasnuje k temu ped naslovom •Resnica o rudniku v Boru" sledeče:
Veliki rudnik bakra Bor v Srbiji je bil izbrisan iz registra državnih gospodarskih podjetij, ker se je spojil *v novo veliko državno podjetje z rudnikom Ajvelijo v Prištini, Avala v vra-čarskem in gročarskem okraju ter z rudnikom lignita v Prištini. Upravno — operativni voditelj tega podjetja je Generalna direkcija za rudnike in topilnice pisanih kovin pri ministrstvu za rudarstvo FLRJ.
To je objavi) Uradni list FLRJ. KlevetniSko glasilo "Za socialistično Jugoslavije" pa, ki ga izdaja peščica jugoslovanskih izdajalcev v Moskvi, je vzelo ia vesti le "da je borstki rudnik izbrisan iz registra državnih gospodarskih podjeti" in komentiralo to tako: "Po vojni Je postal borski rudnik kakor vsi
Petdeset let boja
Proti koncu prejšnjega stoletja se je raznesla preko cele Amerike govorlea, da je Bog obdaroval mesto Denver, Colorado, s podnebjem, ki prav gotovo ozdravi jetične. Tisoči ljudi katere je ta govorica izvabila, ,so dospeli v mesto na vlakih in raznih vozilih, na mulah in peš ter so mnogi umrli dobesedno na ulici, ker zanje ni bilo možnosti lečenja.
Dobrosrčni prebivalci mesta Denver, katere je ganila usoda žrtev "bele kuge", so se odločili priskočiti na pomoč4n iz te želje se je porodil načrt preskrbeti najrevnejšim prosto oskrbo in lečenje.
Judovsko občinstvo se je s posebno vnemo udeležilo tega podjetje ter zagotovilo sodelovanje največje židovske bratovščine B'nai B rith. L. 1899 se je ustanovilo bolnico za jetične. Zove se Narodna judovska bolnica, a nje delovanje je popolnoma nestrankarsko. Nje načelo je, bolečina in bolezen ne poznajo niti vere, niti plemena, niti narodnosti. Prvi bolnik je bilo katoliško dekle in od tedaj sta bili skoro dve tretjini bolnikov katoličani, ostali pa judovske in drugih ver.
Tekom petih desetletij delovanja je ostala bolnica zvesta načelu, a vpisanemu nad vstopom v glavno poslopje, ki se glasi: "Naj ne vstopi nikdo, ki more plačati, nikdo ki je vstopil ne sme plačati'*. Nad 3 milijone dni prostega lečenja^e je dovolilo. Nad 40,000 bolnikov se je lečilo. A od nobenega bolnika se ni zahtevalo oziroma se mu dovolilo, da bi plačal za kakršnokoli obliko lečenja.
Bolniki dohajajo v bolnico od vseh strani Amerike ter so vseh plemenskih in stanovskih izvorov.
t
Akoravno se ni vodilo podrobnega zapisnika glede plemen, ver in narodnega izvora, je bi) odstotek tujerojenih bolnikov v bolnici zelo visok. Točasno se nahajajo v njej bolniki rojeni v Afriki, na Kitajskem, v Nemčiji, Franciji, Italiji, Lituaniji, Mehiki, Rustyi, na Poljskem, v indiji, na Norveškem, Švedskem, Filipinskem otočju in v Ukrajini. Visoko število bolnikov iz drugih dežel ter prvega rodu Aim-rikancev je mogoče tolmačiti s tem da so se vstalili mnogi priseljenci v prenapolnjenih krajih, kar je pomagalo razvoju je-tike.
Bolnico se smatra za vodilno središče raziskavanja in lečenja jetike. Zaslužila je narodno in mednarodno priznanje. Uprava veteranov, na primer, pošilja v bolnico strokovnjake, kjer naj se nadalje vežbajo v delovanju sa omejitev jetike. Svetovna zdravstvena organizacija se tudi poslužuje bolnice kot poetojanke v Združenih državah za svoje strokovnjake za omejitev jetike. Zdravniki iz Kitajske, Indije, Pakistana, Filipinov in Koreje so prišli sem ds se seznanijo z najnovejšimi načini kontrole jetike. To ustanovo se širi t namenom dati priliko tudi zdravnikom drugih narodnosti.
Pred kratkim so razvili zdravniki bolnice nov način skrčenja pluč. Do sedaj se je odstranilo v ta namen par reber. Ta način, učinkovit za skrčenje pluč, ima za posledico stalno poškodovano obliko bolnika.
Pri novem načinu s* vlaga v ozko odprtino v prtih male krog-ljiee iz ludta (zelo lahka, prozorna plastična zmes) dokler teža teh krogi jic ne skrči zadostno pluč. Uspeh: omejitev okuženja
drugi rudniki, splošna ljudska imovina. Titova klika pa ga je sedaj izbrisala iz registra takih podjetij. Jasno je kot beli dan, da dela sedaj borski rudnik za ameriške imperialiste".
Prav noben pošten človek ne more trditi, da so taki komentarji "kritikov" jugoslovanskega vodstva objektivni, temveč, da so zlonamerni, da imajo namen Jugoslavijo v očeh ostalih držav in predvsem samih jugoslovanskih narodov potisniti v imperialistični tabor:
Kdo je dal bogate rudnike, ki so jih dolga leta izkoriščali tujci, v roke ljudstvu?
Tito in njegovi sodelavci, ki so se borili za to, da postane vse bogastvo, ki ga imajo jugoslovanske dežele, ljudska imovina. In zdaj naj bi prav ti ljudje, ta "Titova klika" mahoma prav tisto, za kar se je borila, vrnila imperia listom!
proti fetiki
novim ljudem ni nevaren. Ni ne zvit in bržkone ni še nMtoli zašel na denuncijantike steze. Je pa nekaj oseb v Chicagu, v Clevelandu in v New Yorku, o katerih bi tega ne mogel trditi, posebno kadar človek pogleda v "S B," Kakor nalašč je marsi-kak "artikel*' v nji napisan tako, da se z njim lahko opozori jus-tičnega tajnika Clarka ali pa illi-nojski insurance department, da je med nami "subverznežev" na "važnih" mestih toliko, da bi bilo treba kake vnanje akcije proti njim.
Čiang Kaišek je šel na obisk k predsedniku Filipinske republike, da zasnujeta protikomu-nistični pakt, kakršnega si je Trumanova administracija zamislila v svojem severo-atlant-skem paktu. Ako bodo finančno in vojno odgovornost prevzele tudi za pacifični pakt Zed. države, bo tega bremena nič koliko za naše ljudstvo. A "komunizem" pa se bo vseeno širil. To bi moral vedeti posebno dobro ne da bi se sa stalno poškodo- Ciang Kaišek in tudi filipinski valo obliko. Ta način je pa le j predsednik Elpidio Quirino. eden prispevfcov za lečenje je-
tifce in nje kontrole, katere se je razvilo v tem "Pristanišču upanja med hribovjem".
Nadalnje dejstvo v zvezi z delovanjem bolnice je prišlo na dan v nasledjem slučaju:
Lansko leto, na poziv glavnega zdravnika otroške $olnice v francoskem delu Berlina, je priredila bolnica "polet sočutja" v Berlin in poalala tja količino j streptomicina, ki je zadostovala za rešitev 10 življenj nemških	_
otrok, ki bolehali n. vnetju i	yojn<>?
Ko ga je poročevalec vprašal:
Kar se navadno imenuje "morala", bo v socialistični družbi gotovo precej drugačna, kaRor v kapitalistični. To ne pomeni, da bo slabše, kajti slabo je že sedaj dovolj.
Delavec, ki ne čita svojega glasila, je nepopoln delavec. On je hlapec svojega gospodarja, nikdar pa in v nobenem oziru ne sam svoj gospod.
Slavnost v Fontani Čalif, uspela boilj kot pričakovano
(Nadaljevanje s 1. strani.) nik Proletarca Mihael Missoury. J. Pečnik je stavo izgubil, Proletaree je pa dobil dva dolarja več podpore. Torej skupno ob Krusich iz Wyominga in J. Pa tej priliki $83.	sarich iz New Jerseyja, bosta v»
Hvala vsem, ki so prispevali prihodnji številki.
tn sodelovali. In vsem sodružnij----
pozdrav!
— Peter Benedict.
cej "lobistov" v Madridu, jti" diktatorja Franka urgirajo, da naj nekoliko popusti "demokraciji" v korist, ker4potem da bo ameriške in angleške ter francoske podpore v polni meri.
LISTNICA UREDNIŠTVA
Dopisa, ki sta ju poslala Fr.
ieznam priredb slovenskih organizacij v Chicagu
Organizacije v Chicagu in oko
bodo Jugoslavijo
"Lobisti" veliko zapravijo
(Nadaljevanje s 1. strani.) Iz vladnih podatkov Je raz-1,lci' ki im<?tl svo'e P""«"* U«J.
vidno, da so meietarji raznih nafe"e v ««"«""«. t-	i. i	Li • • sporoče podatke, enako tudi po-
korporaclj in organizacij, ki de- ke v^u{aju ,
lujejo med člani zveznega kon-!
gresa za interese svojih deloda-	"» 8N"' pikJ,ik *
jalcev, potrošili v času zbor nič- "e U° , '1V TI , *	. . •	. . . Preserve (v istem kraju kakor lan-
nega zasedanja 1948-49 do zdaj skp Ieto)
že $40,000,000. To je ogromna DruS st 707 SNPJ iz summita vsota in nekateri poslanci in se- priredi ..moon lighr piknlk v natorji zahtevajo preiskavo."Lo- soboto 30. julija na Keglovem vrtu bisti" vabijo člane kongresa na v Willow Springsu. razkošne pojedine, kjer se suče Pioneer it 859 SNPJ piVmik y po sobanah washingtonska vi- pn^n parku v soboto 6. avgusta, soka družba in "lobist" pa pri- So. Albany ter 2«th St. sede kje v kakem primernem "Nada" it. in 8NPJ—banket v \ kraju k senatorju ali h kongres- proslavitev 40-letnice društva v J niku in prične najprvo kak for- petek 19. avgusta pri Lieo Grač- • malen in nato intimen pogovor. "erju na S. Lawndale Ave.
Preiskava sicer ne bo dognala Jrai,b,"<rs * 100 SNPJ ~
,__. . ,	i ■ • ..	nik v nedeljo 14. avgusta na vrfci
drugega kot da so lobisti res Gano Far Jrs Crove,%25 w. 116th
veliko potrosili, toda običajno St (3 in ^ bloka vrhodno od
velika večina "ljudskih zastop- Halsted >
nikov" ne želi, da se bi v jav- Pevski zbor Prešeren —piknik V nosti pisalo in govorilo, s kom nedeljo 21. avgusta na Keglovem ' so bili na "partiji", ali kako vrtu v Willow Springsu. * draga je bila, še manj pa žele Progresivne Slovenke, krožek St:
kakega sušljanja c nah".
'podkupni-
iKonec s 1. strani)
Ali nT čudno, da je poslala ju-j se je čoln tudi potopil.
dovska bolnica čudotvomo zdra- Vlada FLRJ poziva madžar-1 'MLobbviM* ie amenika ~u .
vilo ki nai ohrani nemška živ- sko vlado naj preneha z grobi-' LiODD,y\r?< J.e	u rani SNPJ.
\ .. • ,	* L,	I stanova . V parlamentih drugih _ .. .
ljenja", je odgovoril Mflton An- M ^tvaml Jugoslovanske me- dm(ikr*tičr*h de±*\ lobistov ni rrvskl 11
fenger, predsednik bolnice: "O- Je in skuša urediti z njo odnose, j ^T^tamri f^JoSnS^	V nedelj°
^	a. uri kot so. danes škodiio 110 P°slanci odgovorni dela- j avditoriju Sokol
9 —- proslavitev druge obletnice krožka s programom in plesno za-, bavo v nedeljo 16. oktobra v dve-
Prvski ibor Prešeren — jubilejni, 6 novembra v
troci, ki bolehajo na jetiki predstavljajo človeška življenja. Ako jih moremo re&iti, bodo ti otroci zrastli ter mogoče delovali za mir in prijateljako življenje v bodočih letih".
To je duh, v katerem se je ta zavod ustanovilo in kateri še vedno vodi njegovo delovanje. Ni čuda, da so ne samo pohvalile prošlo delovanje, temveč tudi podpisale požive za sklade, ki bi omogočili znatno razširiti delovanje bolnice znamenite osebe kot Mrs. Etomor Roosevelt, Dwight D. Eisenhower in gen. George Marshall, poleg znatnega števila dragih katoliških, judovskih In protestantskih verskih voditeljev. Ti čutijo — kot čutijo vsi drugI kateri bolnico poznajo — da nje delo ni le skrajno koristno, temveč da se ga tu vrli v najbolj amerikan-sko človečanski tradiciji.
tam kot so, danes škodijo ~	""K"™"", ! avditoriju Sokol Chicago na So.
otxUa državama.	^^ 11 g.P11^*"1	»tranhe. In Redzie Ave.
Slovenski dom št. H SNPJ —
v državah sovjetskega bloka pa
Materialni interesi ne deluje- še manj, ker je zadeva, o kateri veselica v soboto 19. novembra.
jo avtomatično; če bi bilo tako, se ima glasovati, že odločena v Narodni vitesi št. 39 SNPJ_Sil-
bi ne bilo nobene politike. — V. odseku in nato v zbornici pred-Marcu.	log soglasno odobren. Je pa pre-
vestrova zabava v soboto 31. decembra v jednotini dvorani.
KOMENTARJI
(Konec s 1. strani) gliji lahko stvari, katerih slednja nima, npr. volno, bombaž, Žito. razne rude, les itd. itd. Ce bo Anglija uvidela, da je Marshallov plan ne bo izmotal — mar ne bi bilo pametneje oslo-niti se v ekonomskih ozirih na ogromni sovjetski blok namesto ne industrializirane Zed. države, s katerimi britanski otoki niso zmožni konkurirati?
Fran Česen piše v Prosveti z dne 12, julija o ljudeh, ki mečejo plašč po vetru, ali pa se spreminjajo V renegate. Oitie-nja Louisa Buden za, a je še cela vrsta takih. To se je dognslo v minulih obravnavah. Npr. Wit-taker Chambers je navaden a-gent provokator. Včasi je bil na skrajni levici jako Čislan in v odgovornih službah. Pa Krav-chenko — a kaj bi jih našteval! K njim na svoj način prispoda-blja Petra Koprivo, ki je bil že tajnik socialističnega kluba v Clevelandu, pomožni začasni u-rednik pri Prosveti in potem pri Proletarcu in napisal je tudi dramo o partizanski osvobodilni borbi, kl je Imela v metropoli veliko priznanja. Vendar pa Peter Kopriva vzlic svoji spremembi prepričanja in skoka is rdečkarskega tabora k Rožma-
improved
electric water heating
3.
h
service
Dr. afohn J. Zavertnik
PHYSICIAN snd SURGEON 372« WfcST 26th STREET
Tel. CRawford 7-2212 orricc HOURS: 14« to 4 P. M.
(Except Wed., Sst. and Sun.)
1:1« te t:3S P. M. (EMrsept Wed., Sat snd Sun.)
Mil He. Rldgswav Ave. Tsl. C Raw ford 7-S44S II aa answer — Call ACstln 7 57M
V* om m on wealth Edison ie dolgo sledi praksi, da naj bodo njeni odjemalci poučeni čimboljše o novem razvoju, tikajoč se uporabe električne sile. Sedaj smo v stanju vas Oznaniti t novim električnim gretjem vode, ki Vam bo povečalo udobnost.
S to novo poalaftbd imate avtomatično greto vodo ob katerikoli uri podnevu ali ponoči. Kolikor vroče vode rabite, vam bo segreta po powbno znižani ceni v ta namen. In ako Jo kakega dne rabite več kot povpreČVio. dobili jo boste po regularni ceni.
CEMU VAŽNOST It POSliftI ZA MS
Avtematlčai električni vetfo-gtelec je izboljšan v primeri t prejšnjim. Vodni kotel tega modela vsebuje dovolj vroče vode za Vse vaše potrebe. In cena za uporabo elektrike v ta namen je uravnovešena na posebno nitki stopnji.
VfctltOflt elektro vodnega grelta je sorazmerna
v soglasju vaSih potreb v družini. Npr., normalna zahteva Je okrog 17 galon vode za povprečnega Člana družine. Kotel v velikosti 80 galon je priporočljiv za družino Štirih oseb.
Močna insular ija tega kotla drži vodo vročo.
a
Ves Je tehnično tako urejen, da se voda greje ekonomično in da ostane vroča ob stopnji 150 stopinj ne da bi jo bilo treba zdržema greti.
ItprtvMell boste, da Je električni vodo-grelec ne samo praktičen temveč tudi dobra dolgoročna investicija. Ne potrebuje popravil, ne nagaja v svojem opravilu. Zagotavlja vam poslužbo brez hadleg skozi leta. Ta električni vodo-grelec bo služil vaii družini dalj kot kateri koli drugi model.
fl le novo poftluibo imate tople vode kolikor jo potrebujete in v kakršnikoli višini. Vse je moderno urejeno in v vae v namenu za ko-modnost za val dom.
i • •
t • i •
t • . •
i •
COMMONWEALTH EDISON COMPANY
• •
t *
« •
i t i«
i«
, ^
s
i •
• •
i» ' t
i %
i
A Yugoslav Weekly Devoted le ths Interest of the Workers
e
OFFICIAL OtCAN Of i. f. F. and Ht Educational Bureau
PROLETAREC
IDUC ATION
ORGANIZATION COOPERATIVE
COMMONWEALTH
NO. 2174
Published Weekly »t 2301 S. Lawndale Ave.
CHICAGO, ILL.,July 20, 1949
VOL. XLIV.
Whot Would 'Abe' Lincoln Think of This?
Is the door to the learned professions being shut in the faces of 75 of each 100 American boy®—the ones who haven't the money to pay for seven years in college—but in the past have been able to reach the top by "spare-time study"?
"Yes," answers John T. Kennedy, president of Benjamin Franklin University, a Washington institution which trains accountants by spare-time courses given in the evening. *
Lawyers, doctors and dentists, Kennedy points out, are required to have at least three years of college "liberal arts" education before they can even begin their four years of professional training. Now this requirement is also being extended to "certified public accountants."
It is practically impossible to get seven years of college and professional education by spare-time study, Kennedy explains. As a result, ambitious but poor young men are being barred from more and more professions.
This situation, he warns, harms all the American people, by causing a "shortage of professional men and excessive costs for their services."
What would. "Abe" Lincoln think about this? He never saw the inside of any kind of college, but "read law," became an able lawyer and a great President. Today, he would be told to go and get seven years of college before he could practice-law or other professions—LaboiV
"KEEP AMERICA FREE 1"
By George S. Wuchinich
PITTSBURGH, Pa. — A sordid political fight has been going on in our city for the past several months on the nomination of Congressman Herman P. Eberharter, Democrat, for Federal judge. A Pittsburgh attorney representing the American Bar Association has been the chief opponent, and presented evidence against Mr. Eberharter based on charges of drunkeness, wife beating, and so on.
The Senate Judiciary Committee has been holding hearings which exposed the personal life of Mr. Eberharter in a glaring fashion. It was made to appear as a full display of dirty linen.
Now the district Mr. Eberharter represents is the 32nd in the city of Pittsburgh and it numbers 301,-000 people (1940 census). Within it are concentrated the big steel mills, fabricating plants, freight car factories, meat and food packers, and a boat of other industries which employ several hundred thousand workers.
H e was e 1 e C t e d in 1939 and served continuously to the present. During FDR's period, Mr. Eber-hartef was a stalwart New Dealer. Even the change brought by Mr. Truman's bi-partisans has not completely reversed Mr. Eberharter and he has held remnants of FDR's ideas, among which are his stand for labor and especially his strong criticism of the House Un-American Activities Committee. Within the limits of the Democratic Party he has reached the furthest in measuring up to FDR's platform.
This Congressional District represented by Mr. Eberharter is also a stronghold of both Republican and Democratic monopoly interesu, steel, coal, utility, aluminum and oil. The local press, as lackeys of the corporations, headline charges of wife beating, drunkeness to hide the good record of Mr. Eberharter.
In these days when a Congressman publicly condemns the House Un-American Activities Committee; that Congressman is dangerous. In these days when such a Congressman may become a Federal judge, and a friend of labor — he is dangerous. Monopoly wants to make sure that Federal judges are "reliable" especially in the face of growing unemployment, evictions; strikes, and other evenU which spring from present business "normalcy."
It would be interesting to ask Mr. Eberharter right now, Just how free is the press. Nothing ia written of his progressive- record. The press hides this behind the dirty linen with which it slaps him in the face.
We compare his troubled nomination with that of Mr. John Foster Dulles, Just appointed to the U. S. Senate by Governor Dewey to fill Senator Wagner's seat.
Mr. Dulles is a man who represents no working people. His life has been spent as a corporation lawyer and he's reached the top as senior partner in the Wall Street firm of Cromwell & Sullivan, a legal octupue of 20 partners who have visions of a Marshall Plan for the world in which they will be the lawmakers and paper signers.
Mr. Dulles has never been elected to any public office. For years following World War I he has led in the sinister financing of governments such as Germany. I am sure Mr. Dulles is an expert on how Hitler was financed, and 50 million people's lives paid for this expert
work. I'm sure Mr. Dulles is not too interested in how anything can be financed for the peoples welfare.
At every step he helped by-pass the UN. He was one of the fathers of the Truman Doctrine, the Churchill visits, the Marshall Plan. Loans to Greece, Turkey, China and to the Dutch in Indonesia thru ERP are drenched with blood and he guided these policies. The foreign affairs of Mr. Dulles have edit whe American people money, death and wounds, let alone loss of goodwill. Abroad, the peoples hate the principles which Mr. Dulles promoted.
It is an Irony—that this man Dulles comes from the citadel of reaction to replace a man who came from the people. The record of Senator Wagner is permanently recorded in our history by the Wagner Act, called often the Magna Carta of the American worker. Senator Wagner authored the famous Wagner-EUender-Taft Housing Bill which was smacked around until it was reduced to a fraction of its worth in the recent housing bill.
These are but two measures that Mr. Wagner fought for with heart and body, and now a suave corporation lawyer sits in his chair.
So, here is something to think about.
Congressman Eberharter from Pittsburgh with a record of progressive action for labor and Mr. Dulles who serves the 56 Ameri-can billion dollar corporations.
All the dirty linen that is plastered against the board fence in the Eberharter nomination will not hide from history the blood covered filthy wash of the Wall Street Dulleses who today still fly bombers over Chinese civilians at Shanghai, who execute Greek trade unionists, and who keep the British people on a standard of living that approaches semi-starvation in the present crisis of Marshall Plan failure.
NTEA Oversteps Legal Bounds, Too
The big business backed Nat'l Tax Equality Ass'n, organized to bamboxzle the American people into a false impression that co-ops are something sinister, has long ago passed the bounds of decency. Like a dirty prize-fighter of the wild lumberjack era. it has scratched, used concealed brass knuckles, and kicked about wildly with hobnailed boots. In short, this free-spending front organization for big business monopolies has ignored all rules of morality £nd fair fighting.
ALL NTEA propaganda has consisted of false claims and phoney facts, such as the one about co-ops not paying taxes, but the most monstrous of its lies has been the constant attempt to "prove" that co-ops ace "Communistic." In the face of co-ops' role as an unyielding pillar of democracy (dictators always destroy or cripple the coops), this attempt to paint co-ops as "un-American" is beyond contempt.
Now It seems that NTEA has also overstepped tke bounds of legality. As reported ia tke Jane 23rd BUILDER, federal agenta have craeked down on tke aatl-eo-op axis, confiscating the plates of the infamona aatl-eo-op phoney money because the hills bore too close a reeemblancc to genuine currency of the land <and camqpiear to being an infringement on anti-counter-feiting laws.
It's about time that our small people's businesses get some legal protection from these wild shoot-ng agents of Wall Street! And it is also high time that our elected representatives in Congress turn the searchlights of an investigation on this entire anti-cooperative conspiracy.
Seems to as that we sheald write oar Senators and Representatives demanding a joint Congressional probe of the National Tax Equality Ass'n and of the entire, well-coordinated antl-co-op drive by national trade associations of manufacturers, lumber men, hardware men (such as Seth Marshall of Du-luth's Marshall Wells Co.) and others. The healthy light of national publication of facts should be turned on these black knights of big business trusts and cartels!
CUTTING BKMABK ' '
A certain minister, while preaching, said that every blade of grass was a sermon. The next day he was busying himself by mowing his lawn when a parishioner passing shouted, "That's right, reverend, cut your sermons short." • • •
Public seetinment is a battery which protects the city behind It, bat sweeps with destruction all In the plain before it.—Henry Ward Beocher.
PROPAGANDA ABOUT 'BIG UNIONS' RAPPED
Another Recession — Result: Reformers I
Along with the deepening *re cession" or whatever label you choose to give it, goes a very noticeable wave of reform. They are after the book-makers, the one-armed bandit men, all the gentry who scheme to make a minor living with a minor amount of work. From Florida to Oregon, not missing even Chicago, the freform crews are cleaning up as they do every once in a while.
"When a felon's not engaged in his employment" as Gilbert and Sullivan had it in their ditty, what's he to do? A newspaper headline reads: "Jobless Criminals Warned to Avoid Vice." Could the reformers be alarmed that the lad who used to work in a factory and figures he's broke now, not because of a process Marx labelled the Law of Surplus Value, but because he bet on the wrong horses, may now take to collecting bets instead of making them? II that's whafs worrying them, maybe they might take away the turf sheet and hand the victim Wage-Labor and Capital to read. At least that would stop the reformers from begin so repetitious—Industrial Worker.
The moving finger writes, and having writ, moves on. Nor all your piety, nor wit, shall lure It back to cancel half a line, nor all your tears wash out a word of it.—Omar Khayyam.
Handful of Giant Corporations
e Employ Huge Nambers of Nation's Workers
TRINIDAD. Colo. — Propaganda about organized labor getting "too big" was riddled here by Assistant Secretary of Labor Rnlph Wright in an address to the Colorado State Federation of Labor.
"You frequently hear comments »bout big. strong and rich unions," he said. "But you seldom bear anyone mention that 40 per cent of all industrial workers in the United States are employed by only one-tenth of 1 per cent of sll the em->k>yers.
"It would be well for those who oppose labor unions to remember >hese facts."
An Expert Speaks
DSLAWARE, Ohio (FP) — Re-member the dsys of the Hoover depression? Are you interested in svoldtng them ln the future? Are you worried about security for your wife and children? Well then, you're an escapit.
Who says so? A man who should know about depressions—Herbert Hoover. Speaking to the graduating class of Ohio Wesley an University June 11, he said: "Security kills the joy that lies in competition, in individual adventure, new undertakings and new achievements. At all times in history there have been many who sought escape into security' from eelf-re-1 lance."
THE MARCH OF LABOR
After he wrote a
column oa the death of his dog, Norman Thomas, six-time loser as presidential candidate, studied his faa mall, ooncluded, "I might get more votes ss a dog lover than as a Socialist."
tt00OPBRYRAPilNI
itmiTii^m
9&ABUN3 WORK *UU0C3*J 1948 rELL BELOW 2,000,000*0*THE TIME EJGtfT YBAflS.
sail
fifi.» •

EMSSKi
»mm m m
S


i
v
ir
"iwsidTcNrr!
Charity b Not Economks
As a necessary charity project, to take care of distress we helped to create, the European Recovery Program is one thing, but as a project to bring beneficial economic results to the United States it is quite another thing. Charity is not economics.
We are moved to make this comment by repeated statements from many sources that the ERP will help to maintain prices for farm products. At the same time, many manufacturers in this country look upon the program as beneficial to them in affording an outlet for their products.
For the goods we send to Europe under this program we get no goods in return. From a strictly economic standpoint, this is like killing little pigs or plowing under cotton. Sending so much goods abroed for which we get no goods in return may be a factor in pricing people out of the market and causing a busi-nes slump and unemployment. Maybe sending large quantities of materials to Evrope is one reason why houses cannot be built in this country e| prices people can afford to pay for them.
The ERP can be justified and defended only es e necessary charity. And even on that basis, we must remember that charity is never a cure. It la not a cure in Europe, and it Is not a cure in our country. Whet the people of Europe must have as a permanent remedy for their plight is a chance to help themselves.
The most valuable relief the people of Europe can get is relief from arbitrary governmental and military controls that destroy initietlve and efficiency and prevent the operation of natural economic'laws. .Until they get this relief, they will continue to be objects of charity—THE NEBRASKA COOPERA-TOR, L. S. Herron, editor.
THE MAN WHO WAS TOO DECENT
By RICHARD 8A8ULY
Exactly a hundred years ago a man named Walter Hunt invented the safety pin. This, I will freely grant, sounds like neither fresh nor startling news. But there are parts of Hunt's story which will make tomorrow's headlines.
I will also admit that I had never heard of Walter Hunt until I picked up a copy of "Steelways" the other day. "Steelways" is a slick magazine put out by the American Iron and Steel Institute. It is an industry house organ. 11 popularizes the things the industry sells. Safety pins happen to come from the steel industry, along with material for autos and * railroads, armor plate and bombers.
The thing that got me about Hunt was the fact that I had not heard of him. He invented tricycles, paper collars, lamps, firearms, stoves, and a sewing machine. "Steelways" called him a "cre-aUve genius equalled by few other men in American history."
Hunt died, penniless, in 1859. He had sold most of his inventions for a few dollars each. His name was almost forgotten.
It develops that the Smithsonian Institution did take notice of Hunt's death. A Smithsonian bulletin said:
"It was his misfortune that although he was a great inventor who could conceive ideas and mould them into practical shape, he was otherwise as simple as a child and lacked sufficient business sense to lead to success." -
The way "Steelways" described the root of Hunt's troubles wss: "He just couldn't understand how to do his thinking in terms of money."
Maybe this makes Hunt sound like a fool. But the story of Hunt's ^sewing machine tells more about the man.
Hunt invented a sewing machine years ahead of Elias Howe, who later cashed in big on the invention. Hunt asked his 15-year-old
PEOPLE DO IT
By Henry Jones
SENATOR LODGE proposes that the Federal Treasury finance presidential campaigns to prevent federal pi uma and favors being given in return for large campaign contributions. We trust he will not be charged with seeking "to alter the form of government by unconstitutional means.** A provision for the preeentaUon of all programs to the electorate equally at federal expense would of eourse be of considerable advantage to those minority political groups who have no millions. It seems Lodge smells something when Defense Secretary Louis Johnspn is a former director of Consolidated Vultee Aircraft, controlled by Odium a heavy campaign contributor.
e e* e
RENO Employers Council shows solidarity. They told their cooks and waiters: "If you strike a single one of our bars snd restaurants during the holidays, we'll close up every one." They did. They fed the holiday visitors in the parks while the town population almost doubled. Hotel Owners refused to recognize the AFL Culinary Workers. and that set it off. Doctors and lawyers manned the bars, and thirsty souls prayed that their liquor would not be poured out by a homeopath.
• •
Notice that theegh It is proper for Reno Employers or Frtses warehouse owners to say If you strike one, we will eloee all, the law objects If aniens say, refnae to settle with dne, and we consider there ie no settlement with any. That law mast be class legislation.
e e e
THREE MEN IN A BOAT tried to picket New York's Idlewild airport for the Teamsters AFL who have a dispute with the gas-fuel Ing agency for the airport. But a barge with police escort brought in the
gas. What union had jurisdiction
over that barge?
• • • »
ROV WOOD. 23-year old lad about to be hanged for killing a Baltimore policeman, cheated the gallows by 80 minutes by cutUng his jugular with a piece of razor blade. It's often wondered why men want to cheat the gallows. But why do allegedly civilized people determined to kill their fellows as punishment, try so hard to prevent them from doing it themselves? Does It deny them the satisfaction of some savage urge?
see
CHEER UP! Dr. Becher of A EC says we are "in the best shape ever" and "way out front" in the production of atom bombs. Or would you feel more comfortable if you could rely on the solidarity of the world's workers instead of on atom bombs? If so, you'll have to build it.
s s s
CONGRESS hss been offered 8,-805 bills this session. If laws could fix the world up that ought to be enough to fix it plenty.
Senator McMahon from Connecticut warns "that in our hatred of communism we may unthinkingly espouse communist doctrines of thought-suppression." He. insists there are "adequate legal means to combat sedition and espionage without impairing the boundaries of free speech and legitimate academic freedom." But are 'these programs to suppress thoughts adopted "unthinkingly"? '
Now that Congress is going to Investigate how $40,000,000 was spent for lobbying during 1046-40 lit would seem that at long last they have found a subject on which they can speak with authority. Who else should know?
daughter Caroline to help him promote the new machine.
Caroline told her father that the machine would throw poor seamstresses out of work. Hunt thought it over and finally decided he couldn't have on his conscience robbing poor women of bread. He dumped his machine in a garret.
That, apparently, is what is meant by beins unable to "think in terms of money." Hunt couldn't stand to hurt people. So he died broke himself.
Almost no one would argue that invenUon of machines should be stopped. The benefits for everyone are too great. But thoae benefits are generally derived at the ex-pense of the people displaced by machines. Promoters rarely think about human costs. Hunt could not stop thinking about them. And so he could not be a promoter.
The same kind of thing is happening all around us. A short time back the head of Republic Steel, Charles M. White, remarked in an offhand way that steel would and should drop to a so-called normal production level of 70 million ingot tons per year.
Events of the recent months prove White a good prophet. Steel production has slid from 102% of capacity to less than 80% in successive drops since March 21.
That figure, 70 million tons annual production, compared with 92 million tons capacity, has a human side. It means that American workers are going to be out of jobs and worrying about the next day's meals.
A man like Walter Hunt would probably make a mess of the presidency of the great Republic Steel Corp. The man who worried about seamstresses could hardly remark that he had set his sights on a "normal" level of production which Would involve millions of people looking for work. It takes a different breed to pull the levers which slow down an economic machine and throw workers onto the street.
Generalissimo Chiang, speaking from Formosa, where he baa conveyed the contents of the Chinese treasury, indicates he is willing to resume the offensive against the "Reda"—if he can
Bit "assistance' from Uncle Sam. This poses a nice question: __ ow many more billions can we afford to invest in Chiang and the Soong family? Up to date returns have not been encouraging.—Labor.
1	"f>	<	i i	n	,i
Irving Pflaum About Trieste
(From Chicago Sun-Times)
TRIESTE—(By Air Mail)—Here in a nutshell the chickens have come home to roost. Mixed or not, the metaphor describes the nationalist-racial troubles of the territory of Trieste. For in this tiny area between Latin and Slav, between West and East, nationalism, racism, hatred and prejudice, have done their dirty work too well.
His Excellency, the Roman Catholic Biahop of Trieste, put it to me in a grim question: "Why do you suppose," he asked, "the Catholic Slavs of Trieste voted so heavily for the Communists? They are good Catholics. They are faithful to the Church. Yet they voted in large numbers for the avowed enemy of their Church. Why?"
The answer, he explained, goes deep into the racial-nationalist struggle that characterizes this territory between Latin and Slav.
"When Tito rose to power and first seized and then claimed all of this land he gave impetus to the hopes of all the Slavs who have lived there for centuries. They would be the great ones, they thought, and thus they started to vote for the Communiats, then led by Tito.
"The habit remained after Tito broke with then Cominform. Now the other Communists seem to speak for the Slavs. At least they seem <o have the strongest voice. And these Catholic Slavs still support them."
The Bishop did not go into detail* He didn't review the nasty history of Slavic persecution by Italian Fascists through more than 20 years of Mussolini's rule. The Slavs of this territory were made to change names and language, to make their children Italians.
Then came the "40 days" when Yugoelav Communist troops occupied the territory and revenge came, sweet or not. The Italians remember that. They think of the 81avs as persecutors, not the persecuted. The Italians forget the 20 years that went before the 40 days.
Still things are better now than before. Italian Premier de Gasperi is a statesman and when he was here he poured oil on the hate-ful waters. But, as the Bishop said, old hatreds die slowly.*
Eight out of ten persons In the territory sre more or lees Italian. The other two are quite definitely
Slovene—Slav. How will they live together in peace? No one here has the answer. If Trieste and surrounding lands go back to Italy the Slavs will never give in. If Yugoslavia takes over, the Italians will resist forever. So they say, and they shake their heads and say there is no answer but the domination of the many over the few.
These are the chickens come home to rost in the Trieste nutshell. In part they explain w^y nearly one-fourth of the voters, with all the .odds against them, still find Moscow-Communism the answer they prefer.
Summer Casualties
With school out and millions on the roads this summer in vacation trips, the probability of a sharp rise in the accident curve is alarming. Summer should be a safety season, but somehow, many of the normal restraints which help protect us at other times of the year aeem to disappear in the summer and vacation periods.
The highway accident toll this summer will undoubtedly shoot upward sharply due to the great increase in road traffic. Congestion in and near our large cities adds to the perils of travel.
Too many of us are inclined to try to save a few minutes' Ume by skipping lights, failing to stop at stop streets, failing to take proper care ln the use of our cars on the highway.
Let's all try to fool the accident predicters — let's all help to make this a safe summer — as safe as care and vigilance can make it.
United Nations
So far, 12,420,295 signatures have been presented to the U. N., asking that Esperanto be given "urgent and aeriouf consideration." Signers include the Prime Ministers of the Netherlands, Poland, Austria and Czechoslovakia, the President of France, 289 members of national legislatures, and 540 members of city councils.
It is remarkable thst God has endowed us all with a preverted sense of perception. * . That sounds big but It's Just that all of us look upon our children as the brightest snd most beautiful in the town. . .
t