NOVE NALOGE-DOVOLJ DELA Na osnovi bogate diskusije in dela organizadjsko-vol itične komisije in komisije zadružbeno upravljanje so bili izdelani sklepi, ki naj bi bili vodilno gibalo političnega življenja naše organizacije. Iz njih povzemamo osnovne mi sli. Pred našo organizacijo se v tem letu postavlja v zvezi z družbenim upravljanjem nanaši Univerzti mnogo novih in odgovornih nalog. Naša Univerza šele stopa v obdobje družbenega upravljanja in na tem področju nimamo nobeni h izkušenj; za to so nakazanele osnovne smernice. Komisija je v celoti podprla stališče izvršnega sveta LRS: enotno Univerzo s petimi fakultetami. Na takšen način je z večjo kuncentracijo uni-verzitetnih profesorjev in ucnih tnoči na sploh sagotov-ljena podpora znanstvenemu delu in kvaliteti posameznih fakultet in Univerze. Omogo-čena je večja in boljša izbira znanstvenega kadra, dana je večja materialna osnova znan-stvenega dela in tako tudi kvaliteta študija- Bilo bi skrajno škodljivo lo-fciti vlogo študentskega pred-•tavnika od predstavnikov ne organizacije. Vendar se je tnorala ukvarjati predvsem z najbolj perečimi problemi vprašanj študija, ekonomsko socialne in zdravstvene zaščite študentov. Vsled tega so ne-katera združenja zapostavljala politično vzgojno delo. Tako je danes "aktualno vprašanje politično-vzgojne aktivnosti, še predvsem zaradi velikega vpisa v prve letnike- KONKRETNE NALOGE NAŠIH ZDRU2ENJ Združenja morajo takoj zsa-četi z organizacijo širokega in živahnega ideološko-politične- NOV UNIVERZITETM ODBOR Predsednik: M a r k i č Stane, študent prava, podpredsednik: Spacapan Franc - C r t, študent strojne, sekretar: Sfiligoj Gabrijel, študent ekonomije, člani predsedstva: Bulc Marko, študent kemije, Beravs Janez, študent kemije, Borec Vinko, študent gradbene; predsednik socialno-ekonomskega odbora: Vadnjal Jaka, š. med., predsednik odbora Samopomoči: Sekavčnik Lado, štud. arhitekt., predsednik Mednarodnega odbora: Beravs Janez, študent kemije, predsednik Odbora za okr. klube: Razdevšek Franc, štud. gozd., predsednik Odbora za kulturo: Kastelic Vinko, študent prava, predsednik Športnega odbora: Lužnik Janez, študent rudarstva; ostali člani: Pleša Bogdan, glavni urednik »Tribune«, štud. ekon., Vollmeiner Lojzka, študent filozofije, Kranjc Ivo, študent Višje pedagoške šole, Iča Slana, študent Višje šole za medicinske sestre, Cebokli Anton, študent filozofije, Sruk Vladimir, študent filozofije, Stokin Marko, študent strojne, Tomšič Jože, študent elektro. borbi proti zaostalosfi tega življenja v domačem okolju. ZSJ kot celota je dolžna, da preko aktivnosti klubov in društev ter drugih oblik dela omogoča na eni strani vse-stransko kulturno, športno In vzgojno delo študentov, na drugi strani pa navaja študen-te, da se ukvarjajo z dmžbe-nimi vprašanji. V ta namen je potrebno, da posveča stalno pozornost moralni vzgoji štu-dentov in vključevanju štu-dentov v društva in klub« Posebno pozornost tnoramo * bodoče posvetiti organizaciii političnega in družbenega živ-Ijenja v naših študentskih do-movih in pojačati borbo proti raznitn negativnim pojavom. Prav tako mora organizacija posvetiti posebno pozornost in skrb razvijanju politične aktivnosti prvih letnikov. Mlajši tovariši, ki prihajajo iz srednjih šol, naj se čimprej vključijo v politično dclo. Za splošni ideološki dvig Študentov je potrebno poživeti individualno politično delo- Na univerzi, posebno pa še na humanističnih fakultetah tnnogo bolj kot doslej voditi slcj voditi račun o pojavih kle- rikalizma in idejne dezorienta-cije. Razvijati mora take obli-ke idejno-političnega dela, ki bodo ustrezale družbeni vlogi socialističnega intelektualca. Družabno življenje, se je sicer v zadnjem letu precej razmahnilo, vendar še ne v dovoljni meri. ZŠJ se mora boriti, da najde primerne pro-store, ki bi omogočili širšl razmah družabnega in kultur-nega udejstvovanja. Prj sprejemanju fakultetnih pravilnikov je potrebno zao-striti vprašanje dviga strokov-ne usposobljenosti študentov in vzgoje znanstvenega nara-ščaja* Da bi mogli izvršiti vse te naloge, nam je potrebno, da bo naš list TRIBUNA kot or-gan ZŠJ razvijal dosledno ideološko in politično borbo prot vsem napačnim in nega* tivnim pojmovanjem. Poleg vprašanj, ki se tičejo izkljuf-no študentov in njihovega živ-Ijenja v okviru univerze, mo-ra obravnavati tudi vlogo štu-dentov v družbenem življenjn, njihovo povezovanje s tere-nom, ekonomski položaj štu-dentov in podobno. tlružbe in predstavnikov pro-fesorjev v družbenih organih. Ravno tako je škodljiva trdi-tev, da študent predstavljn študente, profesorji pa profe-sorje, ostali prisoini čiaui so pa predstavniki družbe. Po-sledice takega primitivistiene-ga pojmovanja so nujno v na-sprotju z interesi družbenega upravljanja, uspeha in razvoja Uniiverze kot inanstvene usta-nove. Univerzo je potrebno jemati kot celoto, kaiere interesi s splošno družbenega in politič nega vidika ne morejo biti de ljeni. Ne moremo jih delili na interese študentov in na inte-rese profesorjev- Oboji more-jo biti edinole obče družbeni Btudenti piedstavniki se mo-rejo torej boriti le za stališča, ki odražajo obče družbene in-terese, oziroma so z njimi v skladu. To je politična naloga štutienta — predstavnika. Družbeno upravljanje naj se na osnovi 63. splošnega za-kona o družbenem upravlja-nju na Univerzi razširi na Viš-je šole in Akademije, ki jib družbeno upravljanje še nl zajelo- Pri izvršnem svetu LRS naj se osnuje komisija, ki naj prouči specifičnost družbenega upravljanja na Višjih šolah in umetnostnib akademijah. V tej komisiji naj sodelujejo tudi zastopniki Zveze študentov Jugoslavije. Pogoj uspešnega in objek-tivnega proučevanja posamev-nih problemov in njihovega reševanja je potrebno zboljša-nje naših odnosov s profesor-ji, predvsem pa z društvom Visokošolskih profesorjev in znanstvenih delavcev. Le z iskrenim medsebojnim sodelo-vanjem v vseh vprašanjih in z izmenjavo tnnenj, bo možna uspešna rešitev nalog, ki se postavljajo tako pred profe-sorje kakor študente. Nove statute je potrebno po-staviti na enako osnovo na vseh fakultetah, kakor tudi v vseh univerzitetnih centrih-Tako, da bi študij katerekoli fakultete dajal študentom ena-ke pogoje, vsaj okvirno (seve-da naj bodo prikrojeni speci-fičnim pogojem posamezne fa-kultete, oz posameznega cent-ra). s^uratorij kot družbeni or-gan v pogojih družbenega upravljanja spada v okvir Univerze. S tem se razširjajo kompetence kuratorija tudi na področju zdravstvene zaščite študentov in materialne pomo-či. Z ozirom, da so na novo ustanovljenib fakultetah osta-la združenja Zveze študentov za posamezne oddelke, a da hodo v bodoče problematiko skupno reševali se bodo na vseh fakultetah formirali ko-©rdinacijski odbori Skupščina je ugoiovila na-predek v idejnopolitičnem de-lu Študentske zveze. Nadalje-vala je z vzgojo in razvija-njem Mkn socialističnega štu-denta, kar je prvenstvena na-|Aga ZSJ kot polititno-vzgoj- ga dela. Vsi naši člani se mo-rajo seznaniti z ideolosko osnovo socializma pri nas. V ta namen morajo biti združe-nja pozorna na to, da člani spoznajo bistvo socialistične demokracije, 4a poznajo prin-cipe in ustroj naše Ijudske oblasti, politiko naše industri-alizacije, spoznajo delo in raz-voj komun, kakor tudi našo zunanjo politiko. Za ustvaritev tega široke«a ideološko-politirnega in v»oj-nega dela je potrebno unjtl najrazličnejše oblike, koi bu predavanja, diskusije v stro kovnih debatnih klubih in združenjih, razni klubi, ustn* časopisi in podobno. Tako, da bi se ustvarjala doldčena voU-tična atmosfera, ki bi ustvar krepila zanimanje naših štu-dentov za politična in ideolo-ška vprašanja. Torišče političnega dela J« lahko aktualna problematika poedinih fakultet. Združenja in klubi lahko povezujej* ideološka vprašanja z vsebino predavanj, seveda na osnovi objektivnih možnosti. Na fa-kultetah za družbene vede naj se združenja v tem delu pove-žejo s strokovnimi seminarji. Ideološko-politično delo in naša splošna politična aktiv-nost mora biti usmerjena na odstranjevanje vseh političnih slabosti, pričenši pri malome-ščanstvu in prodiranju tujib pojmovanj pa do poskusov delovanja raznih sovražnih elementov. Vse organizacije, ki delujejo v okviru ZŠJ, morajo vložiti vse svoje sile v aktivizacijo družbenega in političnega živ-Ijenja naše države- V zvezi s tem so naloge ZŠJ naslednje: Organizirati diskusije štu-dentov pri reševanju politič nih, ekonomskih, kulturnih, komunalnih in sličnih proble-mov celotne države, posebou pa v centrih in na področjih, kjer delujejo organizacije ZŠJ Pri tem tnora posvečati po-sebno pozornost udejstvovanju študentov v delu organiaacije SZDL in zborov volivcev, na-dalje povezavi dela obstoječib strokovnih klubov in sekcij z problematiko najrazličnejšib področij našega družbenega življenja. Strokovni klubi in sekcije morajo nadaljevati s sodelovanjem z raznimi sta-novskimi organizacijami )n ustanovami, kot n. pr. DiT, Društvo zdravnikov, ekonomi-stov itd- Nadalje je potrebno rarvi-jati in na novo ustanavljati klube po okrajih. kjer jih še ni. Delo teh klubov se ne sme omejevati le na socialno-eko-nomske probleme, temveč me-rajo ti klubi kot sestavni del ZSJ, ki je politična organiza-cija, odigrati svojo vlogo pri povezovanju študentov z jav-nostjo. Delo teh klubov je predvseni velika p o I i t i č n a šola za člane ZŠJ; obenern pa lahko ta združenja odigrajo pomembno vlogo v ra&voju kulturnega in prosvetnega živ-Jjenja v svojem mestu in v I. mednarodna študentska konferenca o kulturni akttvnosti oričela z delom (Od našega posebnega doplsnika) LJUBLJANA. 5. januarja se je pričela v Ljubljani I. mednarod-na študentska konterenca o kul-turnl aktivnosti, ki so se je ude-ležili predstavniki Burme, ZDA, Italije, Francije, Nemčije, Ka-nade, Saara in Jugoslavije. Kon-ference se je udeležll tudi gene-ralni sekretar COSEC-a g. John Tbompsom Otvoritvene svečanostl I. kon-ference o kulturnl aktivnosti so se udeležili poleg že omenjenih delegacij predstavnlki našega političnega in kulturnega živ-ljenja, med njimi predsednik Univerz. Sveta ljubljanske uni-verze prof. Boris Ziherl, rektor univerze dr. ing. Anton KuhelJ, član predsedstva SZDL dr. Jo-že Potrč, predsednik Mestnega ljudskega odbora dr. Marijan Dermastja, predsednik Sveta za prosveto in kulturo prl MLO dr. Heli Modic, predsednik CK MLS Franček Mirtič in drugi. Prv! je povzel besedo Milojko Brulovič — Ciča, predsednik CO ZŠJ, ki je v krajiem nagovoru pozdravil delegate in častne go-ste, nakar je spregovoril o po-membnosti te konference in o nalogah, ki jo čakajo pri nje-nem delu. Za njim je konferenco pozdra-vil rektor ljubljanske univerze dr. ing. Kuhelj, kl Je zaželel delegatom in konferenci nspešno delo v upanju, da bo ta konfe-renca prispevala k boljšemu ra-zumevanju med študenti različ-nih narodov. Predsednik Sveta ca prosveto in kulturo pri MLO flr. Heli Mo-dic je v svojem nagovorn po-udaril, da je Jugoslavija v svo-ji zgodovini mnogo prispevala v splošno kulturno zakladnlco člo-veštva. V imenu COCES-a je sprcgo-voril g. John Thompson, ki se je zahvalil za izredno gostoljub-nost in poudaril, da bo ta kon-ferenca gotovo rodila bogate sa-dove pri sodelovanju študentov različnih narodov. S tem je bila zaključena svečana otvoritev I. mednarodne študentske konfe-rence o kulturni aktivnosti. Istega dne popoldne se je pn-čela I. plenarna seja. Najpreje je bil izvoljen komite konferen-ce, voli ga en član vsake dele-gacije, ki sodeHijejo na konfe-renci. Potem se je pričela di-skusija o splošnih vprašanjih kulture in oblikah dela, ki naj se jih konferenca poslužuje. Ker je to I. konferenca o kulturnib vprašanjih, je bila ta diskusija izredno pomembna. Naslednji dan je konferenca, ki ji je predsedoval generalni sekretar COSEK-a g. John Thompson, nadaljevala s svojim delom. Najprvo je bil prebran referat Zveze študentov Jugo-slavije, ki bo gotovo predstav-ljal velik prispevek pri reševa-njo mnogih vprašanj, ki jih mo-ra konferenca rešiti. Proti koncu dopoldanskega zasedanja je g. Boni, predsednik l NLRI (Itali-ja) prebral referat Italijanske delegacije. Po oben refefatih je bila zanimiva diskusija. Medtem, ko to poroCamo, kon-ferenca nadaljuje s svojim de-lom. O konferenci bomo še obširno poročali. I. mednarodna konferenca 5. januarja ob II. uri. je v Sejni dvorani Ijubljanskega magistrata, predsednik Zveze študentov Jugoslavije tovariš Milojko Drulovič otvortt L mednarodno študentsko konfe-renco o kulturrU aktivnosti. Svečani ntvorutvl konference so poleg delegatov 8 držav (Nemčiia. Italbja, Saar, Camn- delovanju na tem področju (že od mednarodne študentake, konference v Korpenhagenu 1953 l&ta), bomo konferenci predlagali, da se organizirajo konference študentov — vodi-teljev študentskih kultumih institudj vn organizacij, redno vsako l&to. Te redne letne koa ttudenta gozdarskega odd ] elka o wtfetn problemu, vendar j z drugačnega stališča. Clanek j objavljamo v celoti. ] V zvezi s Člankom tov. prof. ; Ing. Sotoška S^anka v eni zad-njtih »Tribun« sl dovoljujemo < podati nekaj naših pripomb o < stvareh, ki se v njih z njim ne ' strinjamo. : V preteklem Solsfkem letu se i j€ na gozdarskem oddelku ; mesto dotedanje semestrske j prakse prvič uvedla počitniška i praksa. V teh letih se je nam- '. reč pYlik gozdne dejavnosti ne da samo v jesemi, ampak v vseh letnih časih. To nalogo pa naj bi dosegle raje praktiftne vaje na terenu, pod ddrektnim vodstvom naših pro-fesorjev ob različnih leitnih časih. Te naj bi predmetu an snovl primerno trajale po ne-kaj dni, včasih morda ^amo dva, tri dneve. Podobne bi bile sedanjim geodetskim vajam ob koncu četrtega semestra. Seve-da prihaja tu na dan vprašanje organaKacije in zagoitovilo po-trebnih sredstev. Radi počitniške prakse bo seveda nekoliko manj počitnic. Toda najtd tri mesece v štirih, petih letih študija najbrže ni tako hud problem. Poleg tega lahko slušateilj en mesec pra-kse absolvira celo pred svojim vpisom na fakulteta Ta mesec naj bi bil posvečen predvsem temu, da bodoči slušatelj go-zdarstva spozna kaj vse ga še čaka. in da se eventuelno pre-misli še pred vpisom. I>toogi smo pri nas možljenja, da bi to sploh moral biti pogoi za vpis na oddelek, tako kot je to mnogokje drugod. Radi tega »prikrajšanja« na počitn&cah se negativni rezul-tati na študdju prav gotovo ne bodo pokatzali. Saj se je tudi sedaj pokazalo, da v prostem času, kl je bil po starem od 1 srede decembra pa do februar- ¦ ja, ni bdio opravljenih skoraj i niib azpitdv. Vfzroke zaosta-^ janja v študiju je treba iskati drugje, namreč v neurejenih s razmerah na fakiilteti. neure-^ jeinih vajah, neurejenih učnih 1 na6rtih v vseh letih po ustano-'f vitvi oddelka. Vendar je to - posebno poglavje, ki se ga na • tem mesitu ne bi dotikali radi ¦ omejenosti prostora. Omogo- Oiiti slušateljem normalen ln « tekoč študij, to bi morala na-praviti fakulteta, pa bi bilo po-tem še vedno dosti »počitnic«. Seveda študentje ne bi smeli < pri tem osta^i pasivni. Pri naših kolegih agronomth je semestrska praksa še osta-la. Taikšna oiblika je tudi po našem mnenju njihovi dejav- ¦ nosti bolj primema, saj zasle- : dujejo v času prakse lahko ves potek »od setve do žetve«, kar ¦ stnaniiSS. Vezani smo bili na . kolektivno prehrano, ker dru-ge izbire nismo mogli imeti m blli tako pondkod predmet . nesramnega izrabljanja. Napačno je bilo, da se je i sUeozji tri leta viztrajalo pri i takžnemu načinu prakse In da i se že prej ni s tem prenehalo, : ko se je videlo, da ni za izved-i bo načrta potrebnih sredstev. • Ker tudi za bližnjo prihodno-i st ni kalzalo, da bi prišlo do kakšnih bistvenlh izboljšanj, [ je bilo edino pametno, da se je . semestrska praksa črtala dz , učnega načirta našega oddelka. l V letošnjem šolskem letu se je r vpisalo novih šestdeset sluša-[ teljev in tolikšnemu številu na . enem ali treh mestih najti za-, posldtev, ki naj bi študentom . nudila to, kar jim praksa nu- 1 diti mora, je brez številnega . strokovnega osebja in pravil-. nega vodstva nemogoče. , Letošnji praktikanti so bili, kar se tega tiče, na veliko [ boljšem. Po novem načrtu mo. ra vsak slušatelj v času svojega [ študija absolvirati trl mesece prakse |po lesnoindustrijskih [ podjetjih in gozdnih gospodar-, stvih. Prvi mesec si lahko iz-t berejo delo kjjerkoli, ostala 2 dva meseca pa morajo prebiti j po svoji izbiri pri podjetjih oz. , gospodarstvih, ki jih lakulteta posebei predvidi in kjer si * zagotovi potrebno strokovno 5 vodstvo. 2elja je, da bi v bodo-j če čimveč študentov cpravilo j ta del svoje prakse pri podje-. tju »Silvi«. Seveda vsi tega ne j bodo mogli. Prepričani smo, da so se - letošnji praktikaniti nau&ili i mnogo ve{ kot pa mi. Vsaj po > njih izjavah skleparno tako. i, Večina je bila z delom i močno zadovoljna. Bile so tudi v gozdarstvu ni slučaj. Ne bi se pa spuš&ali pri tem v vfpra-šanje, kakšnih organizacijskih oblik se poslužujejo. Dejstvo je, da so bili vedno bolj zado-voljni s svojo prakso kot pa mi, ki smo bili ob koncu prakse vedno proti temu, da se talc način dela ponovi še prihodnje leto. Se o vprašanju devetega tkzv. »diplomskega« semestra. Naše mnenje je, da je bila uvedba devetega semestra po-podnoma upravičena, pa čeprav nosi zaenkrat, morda samo letos, naslov »diplomski«. Do-sedaj je bilo namreč tako, da smo moralii slušatelji vso snov, ki v gozdarstvu ni ravno naj-manjša, absolvirati ravno radi dosedanje semestrske prakse v sedmih semestrih. Prenatr-panost predavanj in vaj je bila zato preočitna, posebno v zad-njlh letnifcih. Nujno je, da so se tudi radi tega kopičili zao-stanki, kjer je bil tekoČ študij prafktično nei.iOgoč. Odkrito pr^znamo, da smo zahtevali deveti semester v letošnjem letu tudi radi otroških doklad in priznanja absolventskega staža, tako koi; ga imajo na tehničnii fakulteti, saj je go-zdarstvo in agronomija prav-tako tehničma panoga, ki se peča s prodzvodnjo najbolj korr^plicirane žive tvarine. Niti ne zaostajamo, kar se obsežno-sti snovi ti&e, za povpreftnim oddelkom tehnične fakultete. če nam tega v letošnjem letu ne bi priznall. bi se nam stori-la krivica. Mnenja pa smo, da novo uvedeni semester v bodo-če ne bi ostal »prazen« — kot se je zgodalo letos —več ali mani radi objektivnih pogojev. V devetem semestru naj bi slušatelji poslušali razna spe-oialna poglavja.' Stevilo ur in morebitnih vaj pa bi moralo biti omejeno na mlnirnum, obisk pa fakultativen. V pre-ostalih osmih semestrih pa naj bi bila snov bolj enakomerno porazdeljena kot dosedaj. Tak režim imajo marsikje drugod, tudi v Svici, ki jo pri nas tako radi jemljemo Za zgled. SimonCiČ Tcme Ciglar Milan PEDAGOGIKA IN BODOČl PROFESORJI Reforma naSega fiolstva je že dalj časa osrednji problem nase prosvetne politike. To vprašanje se nam vsiljuje v ospredje z vso nujnostjo, kajti splošna vzgoja, izobraženost in še posebej raz-voj moralne zavesti naše mla-dine zaostaja za razvojem in po-trebami sociallstične demokracije. Zato je povsem razumljlvo, da si prizadeva naša družba po vseh svojih močeh privestl naše šol-stvo in vzgojo sploh na bolj plod-na pota. V ta namen so bile usta-novljene pri republiških svetih za prosveto in kulturo posebne šol-ske komisije, ki proučujejo mož-nosti reforme šolstva. Zanlmanje za &olo Je zajelo tudl družbene organizaclje. Na raznih sestankib. in zborih volivcev zavzema pro-blematlka vzgoje pomembno me-sto. Vendar se ml dozdeva, da so vse te diskusije preveč eno-stranske. Ukvarjaijo se izključno le z osnovno in deloma še s sred-njo 6olo ob strani pa puščajo pe-dagoško usposabljanje srednješol-skega kadra in s tem v zvezl ustanovo, ki ta kader usposablja. V mislih tmam prirodoslovno-ma-tematično - filozofsko fakulteto. NJen značaj je za našo Solo tako pommeben, da je ob obravnava-nju reforme našega sploSnega šolstva ne raoremo iztrgati iz ce-lotnega šolskega organizma. Naša fakulteta usposablja neposredno ali pa posredno veliko večino vzgojnega osebja. Ker je usposob-ljenost vzgojiteljev, njihov soci-alistični lik najvažnejši in najpo-membnejši vzgojni činitelj, ki ga ne more nadomestitl nobena re-forma šolstva, bl morali posvetiti prav temu vprašanju in tej usta-novi še posebno pozornost. NaSa fakulteta ima dve nalogl. Usposabljati mora znanstvenl in pedagoški kader. Zaradi posebnih zahtev ln potreb vsake izmed omenjenih nalog je težko ustreči obema s tako enotnim študijskim sistemom ln režlmom kot Je naš. 9nostranost Je neizbežna. Na našl fakulteti ni težko ugotoviti, da ima pedagoška funkcija izrazito podrejen značaj. Zato ni čudno, da prihajajo diplomati omenjene fakultete na sredmje šole pedago-ško, metodično, psihološko in ideološko premalo usposobljeni. Studenti nimajo možnosti, da bl v dovoljni merl spoznali vzgojne ln izobrazbene zahteve naše druž-be, duSevno dinamiko in zmoglji-vosti dijakov ter načine vzgojno izobrazbenega dela z njlml. Za tako stanje nosi odgovornost po-leg klubov Zveze študentov (mlač-nost politične aktivnosti) in neka-terih objektivnih težav neustrez-ni soclalni sestav in neresnost mnogih študentov, kl ne fcutijo veselja do pedagoškega poklica (predvsem pomanjkljiv ( študijski sdstem, ki ne upošteva dovolj po-treb srednde šole.) Mnogo pre- sabljajo ne !e znanstvenl temveč krivičen način. Diplomant filozof-malo poudarjajo tLsto snov, ki je za srednjo Solo naijbolj primerna, njene vrednostne in vzgojne ele- glužbo, v nasprotnein primeru pa ga odslovijo. Tako se dogaja, da ostane študent po pet in več let-nem študiju še vedno brez pokli-ca. Na tak ekstremni način ml tega vprašanja prav gotavo ne bomo reševali. Toda tudi pri nas bo morala dobiti pedagoška pra-ksa pomembnejše mesto pri do-ločanju kdo je za vzgojiteljski po-klic sposoben in kdo ni. Poleg omenjenih objektivnih razmer, ki lzključujejo možnost temeljitejše pedagoške usposoblje-nosti naših Studentov, obstajajo tudi nekatere subjektivne siabo-sti, ki to pomanjkljivost le še za-ostrujejo. V mislih imam često podcenjevanje pedagoških pred-metov s stranl nekaterih tov. pro-iesorjev in tudl prosvetnih funk-cionarjev na terenu. Večkrat lah-ko slištoo podobne izjave: Peda-gog se mora roditi in se naučiti ne more . .. Pedagogike je na na-ši fakultetl že itak preveč. Ko smo ml študirali Je sploh nismo imell... Za pedagoško delo vas bo že praksa usposobUa... Ce že hočete več pedagogike. potem rajSl več metodike (ne vedo pa, da Je pedagogika in mladinska psihologija osnova vsake šolske-metodlke) ltd. Razumljivo je, da prenašajo ti tov. profesorjl svoje nazore tudi na študente, kl pe-dagoško usposabljanje in vzgojno delo že itak močno podcenjujejo. Ni moj namen polemizirati s teml nazorl, kajti sodobna peda-goška znanost jih Je že zdavnaj ovrgla. Rad bi le opozoril na družbeno škodljivost vsaj dveh ugovorov proti potrebi pedagoške-ga usposabljanja, ki sta najbolj razširjena in za pedagoško prakso najbolj nevarna. Gre za »rojene-ga« ln v »praksi nastalega peda-goga«. Marksistična pedagoglka ne zanika pomembnosti ^edagoških dispozlcii in praktičnlh izkušenj mnogih vzgojiteljev. Vzporedno pa pavdarja to, kar dokazuje tu-di pedagoška praksa, da same di-spozicije še ne jamčijo za uspeš-nost vzgodno izobrazbenega dela. Poleg tega Je takih »rojenih« vzgojiteljev silno malo, fieprav jih rabimo mnogo. Vsi, ki teh dlspozicij nimajo ali jih imajo premalo, se morajo občevanja z mladimi ljudmi in vzgajanja pač naučiti. Nlč manj nevaren in Skodljiv Je tudi naslednji ugavon Za pe-dagoško delo vas bo že praksa usposobila. Tako stališče Je za nas nesprejemljlvo, čeprav ne dvonllmo ovažnosti vzgojne prak-se. Mi ne moremo več dopuščati, da bi vzgojitelji samovoljno ekspe- rimentirall z mladlml Ijudmf^ dokler si ne prldobijo neke pe-dagoške rutine. Delo takega prak-tikanta Je več ali manj praktici-stično. mehanično in brez globlje pedagbške utemeljenosti. On na pozna niti otroka niti blstvenlh činlteljev uspe«nega vzgojno izo-brazbenega procesa in vsaka spr& memba v razredu ga lahko posta-vi v slepo ulico. Ti ugovori so Še posebno škodljivl zato, ker od-haja precejšen del absolventov naše fakultete na nižje gimnazlje ki zahtevajo §e več pedagoškega in metodičnega ukvarjanja z di-Jaki in se profesorjeve pomanj-kljivosti mnogo hitreje odražajo tudl v zavesti gojencev. Vsi tl nazort so posledlca eno-stranskega pojmovanja družbene funkcije naše šole. Mnogi mislijo, da Je naloga gimnazije le naučiti dtjake logično misliti in jih prl-pravitl za univerzo. To je samo ena nsjena funkclja. Ima pa tudl prav tako važne vzgcrfne naloge. Teh se mnogi vzgojitelji, pred-vsem srednješolskl izogibljejo, ker so težje in so zanje manj pri-pravljeni. Vzgojne in lzobrazbene naloge naSe šole morajo postati vzporedne in enako vredne. Tudi malome^čan, ldeološki mlačnež in politični reakcionar je lahko izo-bražen toda za nažo družbo brez koristen. Le izobražen in sociali-stično vzgojen človek lahko za-vzame r naSi družbi polnovredno mesto. Pomanjkljlvostl in slabostl na naši fakulteti se morajo odražati tudi v zavesti bodočih vzgojlte-ljev. Cesar so se naučlli in navze-Ii na univcrzl to bodo Juitri pre-nesll v gimnazijo. Zato imajo mnoge slabosti na naSih glmna-zijah svoje korenlne v pomanj-kljivostih na unlveTZl. Trdimo lah-ko celo to, da Je prav v premajh-ni pedagoikt usposobljenosti, po-litlčni in ldeoloSki indlferentno-stl mnogih vzgojiteljev ter v po-gostlh birokratskih odnosih do dijakov (ln precej tega so prine8li vzgojiteljl tudi iz unlverze) eden izmed osnovnih razlogav, da na5e Solstvo in še posebed glmnazije ne izvrSujejo vseh svojih vzgoj-nih nalog. V tem ležljo razlogl, da so sredr^e Sole in tudl vlsoke §ole na,1večkrat le Izobrazbeni ne pa tudi vzgojnl zaivodi. One ne usDosabliajo svojih dljakov v do-voljni mert za delo in žlvljenje v socialistiSni družbi. Tega se mnogl zavedajo, vendar neradi prlznajo. StrmiCnik Frane Vsa podjetja, kaferih novoletne čestitke objavljamo v tej številki, prosimo, da nam oproste zamudo, ki ]e nastala zaradi tehničnih ovir y tiskarni. mente, posebne metodične prlje-me za ta ali onl problem itd. Za-radl stroge znanstvenosti in pe-dagoške indlferentnosti mnogih tov. profesorjev ostane razvoj pe-dagoške pokldcne zavesti, čuta odgovornosti do dela z mladlno, zavesiti o težavnosti ln komplici-ranosti vzgojlteljskega poklica prl veliki večlni Studentov na zelo nizkl stopnji. To so osnovne po-teze značaja od katerlh zavisl uspežnost vsakega in še posebej vzgotjiiteljskega poklica. Samo ti-sti vzgojitelj, ki se zaveda svodih odgovorn-osti in dolžnostl do mla-dlne in družbe ter čutl veselje do svojega pokllca bo kos svojim poklicniim nalogam. Pri tern pa ne bo smelo trpetl Najti izhod Iz tega začaranega kroga ne bo lahko. V Avstriji hočedo rešiti to vprašanje na zelo radlkalen in za študente precej ske fakultete dobi profesorsko &prl6evalo in legltimacljo za ta poklic šele po enem letu preizku-Senega dela na eni izmed bolj-glh srednjih Sol. Dodelijo mu mentorja in pri njem hospitlra ter se tako pripravlja za lastni nastop. Cepokaže kandidat v t&m letu za vzgoditeljski, pokllc po-trebne sposobnosti je sprejet v Razvoj študentskih gibanj med obema vojnama Tako se ml zdi nujno posta-viti vprašanje, ali je to in to madinsko gibanje nastalo kot gola reakcija na obstoječe stan-je, na takšno ali drugačno ureditev temeljnih institucij Človeškega sožitja, ali pa gre tu samo za novo generacijo, kl ima namen in voljo prevzetl dediščino svojlh prednlkov, jo branltd in jo event že po več ali manj začrtanih smernicah razvijati dalje. Gre tu pač za vprašanje ali igra mladinska organteacija samo navadno podružnico, elcspozlturo matift-nih poiiitičnih strank in orga-nizacij, ali pa gre za mladostno Im-pulzivnost in Iskanje nove vsebine In novih oblik, ki rav-no vsled mladostne emocional-nosta dostikrat presegajo okvir objektlvne družbene stvarno-sti. Tako se mi zdi. da sta sl pri mladinsfcih glbanjlh v etalni kontraverzi emoclonal-n.i eletnent in racionalno gle-danje na srtvari, Posameznim pbdobjem z realnejšim Ste- danjem na politično, gospodar-sko ald kulturno življenje sledijo ali predhodijo faze kričavega navdušenja; teoreti-ziranju in načelnoetnemu re-ševanju stvari. ki je včasih res predpriprava za poseganje v neiposredna pogajanja, sledijo konkretne akcije. Zgodi pa se, da ekspesionistično pisanje klicajev utihne brez da bi se spoprijelo z dejanskim življen-jem. Taka spreminjanja, ni-hanja, ki bolj ali manj odgo-varjajo življenju. dogajanju v gospodarskem in političnem življenju srečujemo v vseh grupacijah slovenske akadem-ske mladine med obema voj-nama. Prvemu navdušenju sledijo lota razočaranj, kl fundirajo tako v nacionalnih kot gospo darako-političnih prdlikah. Težnji po zlitju v neko jugo-slovansko nacijo se zoper-sla-vi težnja po nacionalni neod-visnosti. socialno-revolucionar-na ^banjsu ki sq ob gospodar- skl prosperiteti in povečanem pritisku zaspala, se ob prvih pojavih novih gospodarskih kriz zopet obujajo k življenju. Različne skupine reagirajo na te enotne, povezane pojave vsa-ka po svoji mentaliteti, ki od-govarja njihovemu dmžbene-mu položaju. Obe tradicional-ni slovenski družbeni smeri — liberalna in klerikalna sta branili svoje položaje. skušali sta jih utrjevaiti proti rastoči nevarnosti. Tudd te Bkupdne posedujočega razreda so jasno videle krizo v katero je me-ščan&ka družba zašla In se niso čutile dovoli trdne, močne, da bi puščale s krizo prihajajoče pojave ob strani- Zato so tudi sami posegli po zdravilnih sredstvih in pisali recepte. Prisiljeni so bdli polemizlrati z idejami, ki so posiale last razreda, ki jim je bil nevaren. Ostajalo pa ni pri debatah in besedičenju; moralo ie priti do radikalnejših ukrepov, do raz-ličnejših oblik diJ^atur ia dotalizacij. N4so Pa naperjali svojega orožja samo proti sovražnilku, ki jim je stal ad f ront; boritd so se morali dosti vztrajneje za ohranitev enot-nosti lastnih vrst, lastnih organkacij, kd so postajale po njihovem pojmovanju vse bolj inficirane s sovražnimd teori-jami in nazorl. Totalizacija je postajala vse bistvenejši atri- okope in dajanjem povelj za izpade. Proti tema dvema braniteljema pa se v najrazlič-nejših oblikah javlja napada-lec. Njegove ideje so včasih izražene jasno in nazorno—io, seveda, tembolj, čim manj je radikalizma v njih. V glavnem pa morajo vse tiste težnje, ki jih je Izrazil levičarski, revo-lucdonarni del mladine, vsaj za V DANASNJI STEVILKI ZACENJAMO OBjAvLJATI SE-RIJO CLANKOV, KI JIH JE POD GORNJIM NASLOVOM NAPISAL ZA NAS LIST TOVABlS SLAVKO KREMEN-8EK, ABSOLVENT ODDELKA ZA ZGODOVINO NA LJUB-LJANSKI FILOZOFSKI FAKULTETl. — KER JE TO PRVI POIZKUS OBDELAVE TE ZANIMIVE TEME, NA CLANKE, KI JIH BOMO OBJAVLJALI V NADALJEVANJIH REDNO V VSAKI STEVILKI, BRALCE SE POSEBNO OPOZARJAMO! but oblifc meščanskega družbe-nega življenja in to tem ostre-je, člm bol.1 se Je bllžal nov svetovni spopad. Vse te In take premžse so dobile svoj jasen izraz v organizacijah meščanske aka-demske mladine in straneh njdh glasil, ki so nam lahko ob pazljivem sodelovanju pravi baromeler dviganja in padan.1a tcr nato ponovnega visokega dviLa.jijih jjlasu s pozivom na goitovo obdobje, Iskati med posameznirai vrsticami ali iz-luščiti iz škartiranih odstavkov ilegalnega tiska, se vsaj delno osloniti na poročila in napade buržoaznega časop'isja in poi-iskatl tiste redke primerke ilegalnlh publikacij, ki bo ohranjene. Vendar pa Iz tega, predvsem propagandnega ma-teriala ne moremr razbrati vsega tistega notranje-organi-zacijsikega dela. ne moremo natančno očrtati obseg tega dela 4n si končno ne moremo predočiti kakšna je bila vsebi-na in kakšne so bile obkke frakoionaških borb v levičar-sko usmerjenih vrstah akadem-ske mladine. Razlskati te stvari, poiskati še event. obatoječi arhivski materijal, ugotov^ti kje, pod kakšnimi pogoji in v kakšni obliikl se je vršilo tkzv. »mini-ranje« buržuaznih organizacij — vse to bi bila stvar posebne temeljite raziskave. Pripomni-U je treba tu, da bi ob vsem tem ne šlo le za ugotavljanje oblik tn vsebine gibanj aka-deinske mladine in to zato, ker so ta gibanja neposredno po-vezana in delno celo istovetna z raevojem n.pr. PKSKOJ-a Dalje bi rad tu opozoril, da je poigostokrat težko ločiti študentske organizacije ali študentska gibanja od sploš-nejših isitodobnih pokretov. Tako so razne klerikalne tota-litarne oblike povezane v širše kongregacije ali pa. da vzame-mo primer, katoliškega mla-dinskega gibanja 20. let ne moremo do kraja razumeti, če ne poznamo istadobnih pokre-tov in teoretikov tega gabanja tudi drugod. Pravtako je ziasti v dobi združevanj in koncen-tracij težko opredeldti neko gibanje oz. bolje organfzacijo kcxt izrazito Studentsko. Tako je prillo do vse pogostejših skupndh nastopov študentske in dijaške mladine, do skupnih Eborov, taborov itd., kjw ni moglo razdreti niti katoliiko t>rizadevanje po stanovski or-ganiiziranosti, o čemer nam priča spor med Ehlichovim in Tomčevim naraščajem v zad-njih letih pred vajna Še posebej pa je treba pou-dariti tudi to. da avtonomija za unlverzitetnimi vrati ndka-kor ni ustvarjala nekega po-sebnega življenja, temveč so družbeni činitelji posegli prav-tako tn v skoraj istih obli-kah kakor drugam tudi v življenje na univerzi Prav taka je n.pr. kriza v organlza-cijskem življenju akademske mladine kot v ostali slovenskl javnostti v obdobju diktaturt in pravtako raste ¦tcta&ratnii miselnost v študentskdh 14 drugih organizacLjah v zaii njih letih pred vojno. ' Novele treh / V zadnjem času so postdi skupnl nastopi nasih mlajšib pesnikov, prozaisiov in Ukovnikov V dovmski hultumi javnosti že kar priljuhljeni; tako stno približno leto dni po izidu zbirke >Pe-smi hirih* topot dobili^knjigo »Novele treh*, ki }o sestavlja proza Andreja Hienga, Frančka Bo-bcmca in Loj&eta Kovačiča. Andrej Hleng je priobčil dve novile od katerih je ena z na-siovom »Onstran livade je roža« zanj vsekakor značilnejša. Deja-nje te novele se odvija v času, ko je »stara država razpadla« in so Siptarji nasilno znesli svoje dolgoletno sovraštvo nad srbski-BU priseljenci. Vodi jih Zilbar Lojze Kovačič Ckman. strašni Zllbar Osman, ki pade — potem ko je že globoko pobrodil po srbski krvl — zadet od krogle učitel^a Jovanovlča. Ta ]e veseljak, kl se nekam lahkot-no in brez prevelikih pretenzij pretika skozi življenje; vendar ni plitek človek, temveč ga moral-na odgovarnost prisili, da se po-stavl v bran za ljudl, ki so mu v bistvu popolni tujci. Ko po ne-sreftl ustreli Osmana, ga ti ljud-Je enodušno obsodijo in ga molče izločijo iz svode srede. Jovanovič mora zbežatd, povsod, kjer je, pa mu grozi osveta maščevalnih Sip-tarjev. Na svajem samotnem begu, kjer lahko zanj vsaka senca ali glas pomeni bližajočo se pogubo, se Jovanovič jasno zave svoje kriv-de. Od telesnega napora in živč-ne napetostd povsem izčrpan oma- cer tako, da kar čutlmo, kako se trga sem ter tja in išče izhoda; problem zanj samega še ni re-šen. Zdaj svoje Junake razkrin-kava in jlh obtožuje, zdaj spet se n&kako preplaši in jlh skuša po vsej sili opravičiti. Tl dve težnji se neprestano prepletata med se-boj tako, da se avtor povsem po-sveča zdaj eni zdaj drugi, ne združuje obe istočasno in zato ostaja nekam enostranski. V za-ključku skoro vedno zmaga dru-ga težnja. Glavni junak, torej glavni krivec se vedno s kakšnim dejanjem popolnoma opraviči, do-keže spet svojo moralno čistost in dobi lnogokrat celo nadih he-roičnosti, Vtej svojl shemi se Hleng trdo-vratno ponavlja, ponavlja na tals način, da se nam tu in tam vzbu-di dvom v njegovo iskrenost. V začetku ostro in odločno zastav-ljeni problem se ob taki, pogo-stoma precej nasilni razrešitvi razblini v nekam sentlmentalno obarvano usmiljenje s samim se-boj. Vedno je v njegovih junakih nekaj, kar bi rado planilo na dan, toda tik preden se to zgodi, se umaknejo nazaj in nam naglo razodenejo, da le nlso tako sla-bi ljudje. kajti — poglejmo ven-dar, česa vsega so zmožni! Ta na-gli preobrat je pri Hiengu ved-no izkonstruiran. in jemlje njego-vim figuram ne samo plastičnost in prepričljivost, temveč tudl siposobnost, da bi vzbujale v naa sočutje do človeške nemočl in nesreče. Tudl v drugl novell »Nožl« lah-ko zasledimo isti problem, le da je tu manj določen. Ustaš, ki Je pravkar poklal na desetine ljudi, trepeče vso dolgo noč v strahu za življenje svoje žene in otroka, ki ga pričakuje. Med porodom neposred.no spozna, kako mukoma se življenje poraja, zave se svo-je krivde in ob koncu izroči Mar* Andrija Hiinga ne pozna-mo samo kot pisatelja-novelista, ampak tudi kot režiserja. Celjsko gledali-šče, ki je pred kratkim gostovalo v Ljubljani, je v njegovi režiji postavilo na oder Pirandellovo dra-mo Šest oseb išče avtorja huje naprej, naprej — sam vefi natanko ne ve, kam — ln po gla-vi mu brodijo najrazličnejše mi-sJi, ki se vse sučejo okoli istega problema. Od nekod iz podzavesti se mu utrdnjajo spomini na vsa dejanja, ki Jih je zagrešll v živ-Ijenju kot otrok Je ubii mačko Pejo — bila je prvo živo bitje, ki ga je uni6il zato, da sl je do-kazal lastno moč. To dejanje je pustilo v njem prav tako globoko ln nepopravljivo sled, kakor to, da je kot mož premišljeno ubil človeka in mu zapeljal dekle. Zdaj ga preganja nova krlvda in Jovanovič čuti, da bo za njo pri-šla obsodba za vse njegovo živ-ljenje. Kljub temu beži vse do-tlej, dokler se do konca izčrpan ne zateče pod streho svojega naj-nevarnejšega sovražnika, Zilbar-jevega brata Ibrahima. Sveta nl-ma več moči, da bi se upiral in boril, zato mirno in vdano čaka na sodbo, ki se mora izvršiti. Toda kakor njegovo, tako ]e tudi Ibrahiinovo življenje zazna-movano s krivdo. 2e od mladosti je sorvražil svojega brata Osmana in mu naskrivaj želel smrt. Zdaj bl se moral maščevatl nad tuj-cem, ki mu Je izpolnil najskritej-šo željo. Toda po stari tradiciji brat mora maščevati brata za vsako ceno — in Ibrahim se tej nenapisani postapi ukloni. Zad-njo sekundo mu omahnejo roke, izstreljena krogla izgine pod ne-bo, oba, maščevalec in žrtev sta rešena. V Ibrahimu sočutje do so-človeka. premaga podobo ubitega brata; čisti se s tem, da se Jasno zave svoje krivde iti žrtvuje svo-jo čast nvoralni odgovornosti. Sve-ta po doživi očiščenje v nepo-srednem doživetju smrti, ki mu Je grozila izza hrbta in pri roži onstran livade najde svoj mir. Hieng v večini svojih novel ob-fravnava ta problem krivde in sl- tlnu, človeku, fel Je po naključju ubežai ustašem in kl je pomagal njegovi ženi pri porodu, nož kot nekako sdmboiično zaobljubo. Ta novela po vseblni ni toliko problematična, kakor prva, je pa nedvomno psiholoSko preciznejša, močnejša in prepričljivejša. Hieng zna s svojim nekako težkim in odločnim prijemom ustvariti raz-položenje, v katerem njegove fi-gure zažive. Posebno pozornost zasluži njegov sjog, kl je zelo ekspresiven, jedrnat In lepo te-koč. Z obema novelama je ne-dvomno pokazal precejšnje pisa-teljske kvailtete. žal pa mu manj-ka izčiščenega ln doživetejšega jedra. Zelimo si, da bi Hieng svo-jo pozo, pa naj bo še tako mi-kavna, čimprej žrtvoval iskreno izpovedanemu doživetju na ljubo. Naslednji Je Franček Bohanec, kl ima prav tako dve noveli. V prvl (Kapljice se utrinjajo), se meša resničnost s spomini par-tizanke Jasne, ki se je zbudila sredi ubitih tovarišev. Ti spomi-ni prehajajo ponekod že v prave blodnje. Pred Jasntnimi očmi se odvija cel trak v mladosti in bližnji preteklostl preživetih do-godkov, s katerimi skuSa Boha-nec podatl živo ln plastično sliko Jasne in njenega okolja. Zal Je vsa novela precej medla in raz-vodenela. Jasnino doživljanje ]e tako običajno, figure, ki prehaja-Jo iz sanj v resničnost, tako kon-vencionalne ln brez vsake osebne individualnostl, da nam vse sku-paj ne more ustvariti nobene ilu-Eije resničnostl. V skladu s taklm prljemom Je tudl zaključek no-vele, kjer se Jasni ob vrtečem se mlinskem kolesu prikazujejo po-dobe lz njenega življenja. Kap-Ijice na kolesu se utrinjajo prav tako, kakor se neizprosno utri-nja nJčevo človeško življenje. Le ea kratek čas se zaiskrl, nato pa zdrkne nazaj v skupno strugo m izgine. Bohanec se tudl tu nl dokopal do prevelike originalnosti. Misel o minljivosti človeškega Sivljenja se Je preko sto in sto let spre-menila zaradi svoje splošne ve-ljavnosti v nekak aksiom, ki ga večina ljudi brez ugovorov pri-znava. Taka ugotovltev dejanske-ga stanja je zato nezanimiva vse-lej, če se iz nje ničesar ne lzva-ja. Bohanec pa ostaja samo prl ugotovitvi, ki smo jo že davno spoznali in že tisočkrat slišati. To samo po sebl še ni tako hudo, huje je to, da ta splošna. obrab-ljena ln v tem prlmeru pr^cej banalna misel nadomešča avtorju lastno, individualno doSivetje. Prav taka Je tudi druga novela z naslovom »Ika«. Tudi tu kar mrgoli starih resnic kot na pii-mer: »Vsak človek ima samo svo-30 pot pred seboj ...« ln podob-no in kd so prav zaradl pogoste rabe že izgubdle ves prizvok res-ničnosti. Ika, ki omahuje med belogardistt in partizani, je prav tako medla in zmedena, kakor Jasna. Njena psihologija je često nedosledna ln lahkotno površna. Avtor je podobo Ike, kl bi lahko bila zelo preprosto, vročekrvno dekle, umetno zabrisal in ji sku-šal datl neko problematično težo. Ker pa problema samega sploh ni postavil kot problem, temveč le kot vrsto v prec&j nerazuml.1ivem psihološkem zaporedju naštetih dejstev. se mu to ni ravno po-srečilo. Zdi se, kot-da Je Boha-nec v začetku vestno postavil okvlr za svojo novelo, zdaj mu pa vse uhaja iz tega okvira in se razteka na vse strani. Med dru-gim manjka tudl tako odločna in krepka organizacija materlala, kakor smo jo lahko opazovall pri Hiengu in ki jo najdemo tudi pri tretjem udeležencu tega skupne-ga nastopa, pri Lojzetu Kovačiču. Kovačič svojo snov popolnoma obvlada. Njegov predmet je vsak-danje, običajno življenje običaj-nih ljudi, kl jlh riše v vseh nji-hovih malenkostnih problemih. Vr&ta krajših črtic, zbrana pod naslovom »Ljubljanske razgled-nice« nam razkrije življenje, ki se odvija v podstrešnih sobicah, polnib. prahu, po temn.ih, mrzlih vežah, na cestl, v pisanl zmešnja-vi Na-me ali kjer koli drugje. Kovačič podaja to življenje po-p-olnoma neprisiljeno ter z lskre-nim sočutjem do notranje ln zu-nanje človeške revščine. Kot drobne umetnine izstopajo lz ce-lote »Učiteljica« s svojo prisrčno realisti6no atmosfero, »Ves svet mi zavida« z živahno razgibanim in pestrlm tonom, zlasti pa »Lju-ba, umazana Ljubljana«, ki se odlikuje po precizni zgradbi ma-terlala in po sočutni, razumevajo-či ironiji, s katero sta oblikova-ni obe starki, Tereza ln Hana. Crtice »Po sedmih letlh«, »Svita se« in »Mrak lega na zemljo« so obarvane z nekoliko grenkim in pretresljivim tonom. V vseh pa nam c&la kopaca drobnih dogod-kov in malenkosti, ki jih Kova-čič zbira z izredntai darom za opazavovanje in z veliko tenko-čutnostjo, posreduje vtis resnič-nega, »golega in oskrunjenega« življenja. Kovačičeva proza nl problema-tična in tudi noče biti. Samo preprosta in predvsem brez sen- Dohano Franček timentalnostl nam prlpoveduje ln s tem podaja verno sliko malega Bveta. iz katerega Je zrasla. Tudi v tem ozkem okviru se marsikaj dogaja — marsikaj umazanega, zlega, podlega, marsikaj veselega in lepega. Ljudi, ki tu žive, Je Kovačič neposredno prlkazal v njihovl vsakdanji borbl za eksl-stenco. Zato njegove drobne raz-glednice lahko pomenljo za vsa-kega, še tako razvajenega bralca ljubeznlvo in mikavno čtlvo. _________________________-VnJ- NADALJEVANJE POGAJANJ ZA ITALIJANSKO-JUGOSLO- VANSKO KOPRODUKCIJO »VOJNE IN MIRU« Filmsko podjet|e »Avala-film« nadalraje te dni pogajanja z ita-liianskimi fflmskimi proizvajaki o skupnera snemaniu zgodovm« skega filma »Voina in mir«. V ta namen sta pnžla te dai v Beo-grad Luigi de Laurentis, filmslki producent, in tiskovni šef »Unl-talia-filma« Pierpaolo Plnesc!, ki bosta ob tej priložnosci pred-vajalav Beogradu tudi fllme »Odisej«, »Ulica«, »Rimljanka« in »NeapeJjsko zlato«. V clrugi skupini, ki bo prispela v Beo-grad v soboto, pa so: režiser »Odiseia« Mario Camerlni, re-žlser »Ulice« Federico Felini, nosilka glavne vloge v filmn »Ulica« Giulietta Masina ter fllmska proizvaialca Gino de La-orentiis in Carlo Ponti. Njihov obisk je v zvezi s predvajaniem novih italijanskih filmov v Beo-gradu. BEOORAJSKl • PITCMIIM ¦ Po dogovoru o izmenjavl literarnih pri&pevkov z redafc-cijo »Studenta« objavljamo — vzporedno s komentarjem — pesmi beograjskih študentov. V okviru tega sestavka je bila v prejšnji številki »Tribune« objavljena tudi pesem B.Ti-motijeviča. Ostale pesmi, ki nam jih je poslala redakcija Studenta, bomo objavili v prihodnjih številkah. Lirika beograjskih študen-tov, enakih po letih, a različ-nih po vsebini in načinu svo-jih pesniških izpovedi, nas privlači tako s nevsiljivostjo kakor nadarjenostjo svojih ustvarjalcev. Seveda je nemo-goče pregledati in oceniti vse, kar skušajo v poeziji doseči številni mladi zacetniki; zbor-nikov njihove poezije, po ka-terih bi lahko spoznali in oce-nili splošno usmerjenost in težnje naše študentske lirike v vsej njeni širini, ni in jih verjetno nikoli ne bo. Pač pa so v javnosti že vzbudila po-zornost imena nekaterih od njih, mladih pesnikov, kate-rih poeziji se vednb bolj od-pirajo vrata uredništev naših časopisov in revij — kljub te-mu, da so tudi njihovi začetki često še nesigurni in tipajoči. O tem, da bi jih lahko ločili na posamezne bolj ali manj podobne skupine ali pa jih ce-lo vzporejali, na prvi pogled ne more biti govora. Zelo so PREŠEREN V GRŠCINI V eni zad o širšem športu, to je o tistem športu, ki bi po vsej pravici nosil ime: študentski šport. Pi-sali smo o naših sekcijah in klubih, pisali smc o naših iek-movalnih uspehih, pozabili pa smo na našo borbo za študen-ta-športnika, kar bi moralo biti na enem izmed prvih mest med cilji in nalogami novega športnega društva. Ni dovolj, da skrb za množienost zvračamo na študentske šport-ne klube in sekcije, ki naj bi ŠTUDENTI POZOR! Planinsko društvo Univerza Je rezerviralo za ves februar dom na Kofcah v Karavan-kah. Na Kofcah, kjer so ideal-ni smučarski tereni, bodo prt-redili 4 enotedenske smučar-ske tečaje, seveda pod stro-kovnim vodstvom. Tečaji niso namcnjeni le članom društva, atnpak vsem ostalim študen-tom, kakor tudi i-ačetnikom « smučanju. Poziivamo študente, da se prijavijo do 25- t. m. na PD Univerza, Miklošičeva 5a. Kakor so nam javili iz pisar-ne PD, bo cena tečaju zelo nizka. Študentom, ki namera-vajo nekaj zimskih dni preži-veti v hribih, priporočamo, da se v čim večjem številu poslu-žile te priložnosti. Znano je, da imajo v Sara-jevu dva nogometna prvoliga-ša. Razumljivo je, da je za no-gometne tekme prve lige po sebno med študenti veliko za-nimanje- Oba kluba »Saraje« vo« in »Zelezničar« sta uvi-dela zanimanje študentov in uvedla prodajo posebnih vstopnic za študente s 50% popustom. Tako lahko v Sara-jevu študentje gledajo tekme za polovične cene — ne tako, kot pri nas — na najslabšern prostoru. Morda bi lahko tudi Odred pričel s to prakso, se-veda bi morali najti primeren način, da bi ne biio izkorišča-nja. Kirk Duglas je Ijubljenec naše filmske publike. Znan je po svo-jih odličnih kreacijah, easlovel je predvsem s filmom »Fant s fcobento«. Prav sedaj pa so uvrstili v spored še nov film tstega igralca: »Sampion«, ki je po svetu požel precej uspeha. zajele čimvefi študentov v svo-je vrste- Ce govorlmo s štu-denti, ki se aktivno ne ukvar-jajo s športom, bomo slišali vedno isto. V klub se ne vpi-šejo zorili, čeprav so bili skaraj brez moči proti tehniki našiih iigralcev. Cudnega ni pravza-prav nič, če so Indijci to tek-mo in še mnoge diruge izguibi-li s takim rezultatom. Na te-renu namreč niso v enalko-pravnem položaju z dirugimi moštvi. Zakaj ne, baste gotavo vpražali? Morda vam je že znano^ da igrajo v Indiji no-gomei z bosimi nogami. V pri-meri z nogome'tnimi čevlji je io pTecejšen minus. Nogomet se v Indiji vedno bolj razvija, v zadnjem času so dobili tudi državna prven-stva in nekaj velikih turnir-jev, Se nekaj je, kair bo ver-jetno oibrnilo raizvoj indijske-ga nogometa v drugo smer: pred nedavnim so izdali pre-poved igranja nogometa z bo-siraii nogami- Na ta načim so naxedili konec tej tradiciji, ki pa jim ni prinesla notbenega uspeha, pač pa so s tam vzbu-dili vedmo simpatije pri gle-dalcih. Celo ua neki tekmi v Sovjetski zvezi so gledalci vpili: »Sezujte čevlje, saj so tudi gosti brez!« Marda smo bili nekoliko na-silni, ker smo pričeli z nogo-metoiip, ker je pač pri nas naj-bolj priljnbljena sportna igra. Tam v In-diji je sicer vedno bolj čislan, a vendar ne naj-ljubši. Za šport številka 1 v Indiji se je težko odločiti. Š6 sami lega ne zmorejo. Ni-hajo med hokejem na travi in igiro, ki jo bi pri nas imenova-li »polo na konjih«- V hokeju je še dolgo .vrsks ni priljubljen. Omenimo naj še šport Jndij-skih kmečkih Ijudi. Pn nas bi inu morda rekli saibljanje. Ali &te se že kdaj saibljali s kakimi palicami ali vejami? Skoraj gotovo. In v Indiji je to narodni šport. Sabljajo se z baimbusovimi palicami. Mno-gokrat lahko srečamo indij-skega kmeta, ki bo nosil s se-boj palioo, na kateri bo mno go zarez. S ponosom bo pove-dal, da pomenijo te zarezo zmage v tem športu. V lndiji je mnogo športni-kov, čeprav ne streone po kaki na travi so nepreikosljivi in nič čudnega ni, če so že dolga leta najboljši na sv&tu.. Polo na konjih privablja na stadio ne, ki jih v Indiji ni malo, ve-like množice gledailcev iin je posebno v zadnjem času ve-lik konkurent priljubljeni iigri hokeja na travi. Cg bi lnislili, da je s tem spored indijskiih športniikov končao, bi se motili. Tam go- posebno kTaliteto. Vedo, da je šport potreben, da pomeni zdravje in raizvedrilo in konč-no tudi prijaieljstvo med na-rodi. Lahko rečeimo, da so bi-li fudd naši in indijsiki športni-ki med prvimi, ki so navezali prijateljstvo med našima dr-žavama. Nehrujeve besede, ki jih omenjamo v naslovu, so za športnike še posebno veli-kega pomena- Pod kožo smo vsi krvavi Roiko na srce. Na univerzi le i pravzaprav »hec«. Profesorji pravijo, da ni slušateljev (na predavanjih seveda), študent-je pa trdijo nasprotno, da ni predavalnic. V takšni zmedi protislovij res ne veš, komu naj verjameš. Kaj, da ni slu-šateljev? Kot gosenic jih je na mladem zelju. Na glavo profesorja pride povprečno dvajset študentov. Vzemite statistiko v roke in boste vi-deli, da to ni prispodoba. Gor-je profesorju* če se mu ta go- lazen spravi na glavo. Profe-sorji tožijo, da slušateljev ni v predavalnici, ko so predava-nja. Dvakrat v senaestru pa so predavalnice polne, da se lo-mijo od navala. Takrat se de-lijo podpisi. Stara je resnica, da so ljudje, posebno pa mla-dina »usekani« na podpise. Med semestrom na predava-njih ni sile. Prostora j^ db-volj, da človek lahko raztegne svoje zrnučene kosti. Po na-vadi dobijo podpise najprej tisti, ki sploh niso obiskovali predavanj. Tisti pa, ki so celo leto posedali na predavanjih morajo to dokazati. Kdo bi si zaradi tega delal skrbi. Vsa čast tistim, ki jkn gre. Pre-davanja so obvezna za profe-sorje in neobvezna za sluša-telje. Prideš lahko na preda-vanje in ni nujno, da bi pro-fesorja poslušal. Igraš lahko »človek ne jezi se«, potapljaš podmornice, bereš časopise, če si truden lahko zaspiš, samo hrkati ne smeš. Ce profesorja ni v predavalnico, predavanje odpade. Ob takih prilikah na-stane v predavalnici splošno odobravanje in slušatelji kri-čijo od navdušenja. Ce pa na predavanju ni slušateljev, kar se tudi od časa do časa zgodi, poje druga pesem v intonaciji profesorskega zbora. Na splošno pa lahko rečem brez pretiravanja, da je na predavanjih proste zabave do-volj. Boste videli kaj bo iz tega še nastalo! Trenutno smo pred začetkom predavanja. Stopim v predavalnico in v nosu me je nekaj zažgečkalo. Ne, na svoj nos se dobro za-nesem, kajti ta me zlepa ne pusti na cedilu. Presneto je natančen v analizi ozračja Ozračje, nasičeno s plinastimi človeškimi izlo *P+4V.4& ^v ^>° AV^ ¦JMII iiiujuiuiiiLuiifiiiuimfTirinHiimumuiiiniin MNOGO SREČE IN USPEHOV!