Kupujte S^JNE BONDEI Najstarejil ■lovenski dnevnilc ▼ Ohio Oglasi v tem listu so uspešni ENAKOPRAVNOST EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI XXVII.-_LETO XXVII. Kupujte VOJNE BONDE! The Oldest Slovene Daily 1 in Ohio 1 Best Advertising 1 Medium CLEVELAND. OHIO, WEDNESDAY (SREDA), SEPTEMBER 6, 1944 ŠTEVILKA (NUMBER) 207 Amerikanci so baje zavzeli dvoje nemških mest cbodiranje uveznikov * iiauji Angleži in Kanadčani se 'zajo mestu Rimini; se Rusija napovedala vojno Bolgariji; trdi, da je obetana nevtralnost v pomoč Nemcem MOSKVA, 5. septembra. — Sovjetska vlada je danes, naveličana bolgarskega izbegavanja, napovedala vojno Bolgariji, katero je obdolžila, da je stališče nevtralnosti, katero skuša zavzeti potem ko je spoznala, da Hitler stoji pred porazom, še vedno na celi črti v pomoč na-cijski Nemčiji, Oahai jajo 6 milj od doline Po ske • ' ^^Ptembra. — Brit-npd kanadske sile so se da-... f^^bližale mestu Rimini na obali in so prodrle Juž. konca doline Po, tuer'M^ ko so se na zapadu a-Luc' ■ približale mestoma 1{Q Prato, ki ležita manj got , od tečaja nemške jy ^ ® linije na Tirenskem mor- zadnjih poročil se o-„ ""itska armada nahaja sa-od doline reke Po. ®iici v Italiji se I juto borijo in kanadske čete so mostišče ob reki Con-^ilj široko in tri milje zasedle več vasi. Po lijj I o^tii z Nemci, ki se v Ita-odločno zoperstav-Pfot" poskušajo voditi čete osme ar-tpg ® ydrte tudi v predmestje jjjil^ • l^^^one Marina, ki leži 6 J južno od Rimini. gg mesta 'Rimini, kjer pj.o^^^^jo ceste in železniške %Q ki držijo iz Bologne.juž-ja obali Jadranskega mor-' odprlo pot za vdor v rav-%veme Italije. ®®sna borba,s tanki jijg^j ^ ^ važnost pripisujejo jg 1 temu obalskemu mestu, iz fanatične bes-Va ' ® katero se je njihova pr-Podp divizija, ki je imela tankov, zoperstavljala ®zem in Kanadcem. ijjgj^v^^P^'dnem sektorju so a-ob . čete prodirale severno št. 12 in napredovale ^ operaciji so A-ta zavzeli trg Ripafrat- VpL nahaja sedem milj se-° od mesta Pise. ^%iiski radio rivo poročal o podaji LONDON, 5. septembra. — Bolgarija je danes pretigala zadnje stike z Nemčijo in naročila svojim mirovnim poslancem v Kairu, da brez odlašanja sklenejo premirje z Zedinjenimi državami in Veliko Britanijo. Bolgarija ni Rusiji nikdar napovedala vojne. ' Uklonivši se mogočnim armadam Rdeče vojske na romunsko - bolgarski meji, je premier Konstantin Muravijev po radiju naslovil na Bolgare proglas, da je bolgarska vlada preklicana pakt, ki ga je svoj čas sklenila z Nemčijo, Italijo in Japonsko, kakor tudi anti-kominternski pakt, in da je pripravljena skleniti mir z zavezniki. Nevtralnost v vojni z Nemčijo proglašena Muravijev, veteranski vodja kmečke stranke, ki je preteklo soboto prevzel vladne vajeti iz rok bivšega premierja Ivana Bargianova, je razglasil popolno nevtralnost Bolgarije v vojni med Rusijo in Nemčijo in ob- ljubil, da se bo nemške čete, ki bi skušale zbežati iz Bolgarije, razorožilo in interniralo. V Moskvi je bila Muravijeva izjava takoj naznanjena po radiju in temu je sledila poluradna izjava sovjetske novinarske a-gencije Tass, v kateri je bilo bolgarsko stališče ožigosano kot nezadovoljivo. Bolgarsko stališče nevtralnosti ožigosano Edino upanje Bolgarije, je rekel Tass, ni nevtralnost, temveč sodelovanje z zavezniki proti Nemčiji, kar pomeni, da Rusija od Bolgarije pričakuje, da napove vojno Nemčiji. Muravijev, ki se očividno o-botavlja podvzeti tak korak, je nato izjavil, da bo njegova vla*-da prelomila diplomatske stike z Nemčijo, ako bi naciji poskusili preprečiti izvedbo njegove nove odredbe. Jasno pa je, da Rusija ne bo zadovoljna z ničemur manj kot z bolgarsko vojno napovedjo Nemčiji. Armada prevzela tovarno Graphite Bronze; unija je nato stavko preklicala Snoči je na ukaz predsednika Roosevelta armada prevzela obrat v obeh tovarnah Cleveland Graphite Bronze Co. v Clevelandu, kjer je unija MESA pretekli teden oklicala stavko, ker je družba odslovila nekega delavca, ker je razbil ključavnico na shrambi za oblačilo, od katere je izgubil ključ. BUSNE EKSPRESNE LINIJE OSTANEJO Zadnji teden je uprava mestne železnice naznanila, da se, bo radi { omanjkanja kosov za popravilo avto-bu-sov moralo 16. septembra ukiniti štiri eksipresne bus-ne linije na z a p a dn i in vzhodni strani mesta. Med temi je bila tudi ekspresna busna linija med E. 185 St. in Public Square, ki je posebno priročna ^a prebivalce v severnem Collimvoodu, Nottinghamu ir Euclidu. Včeraj pa je bilo naznanjeno, da bodo ekspresne busne linije ostale še nadalje v obratu, ko je urad za obrambno transportad^-jo na prošnjo Clevelanda in predmestij obljubil preskrbeti kose, s katerimi se bo popravilo 96 avtobusov, ki so v zadnjem času postali nerabni. Ako bi bila odredba za suspenzi jo ekspresnih bu-sov ostala v veljavi, bi bilo prizadetih okro# 10 tisoč oseb, ki se jih dnevno poslužujejo, in natrpanost na uličnih karah, ki je že sedaj dovolj velika, bi se bila še bolj povečala. IfCSM Z DO|BSC; M Truman podal delavstvu s&Hlo in zagotovilo 5. septembra. — postaja v osvoboje-popoj je danes naznanila i neutemeljeno vest, kapitulirala in je 2 Ig. ° čez dve uri preklicala ^^^Vo, da se borba nadaljuje. Ca glavni stan poro- lo J® bilo objavljeno poroči-kapitulaciji neres-'j ki je bilo objavlje-^idn pridržki, je oči- ^"^elo svoj izvor v napač-^ila f^^^'^evanju nekega poro-A* ®o ameriške čete bli-. tisoc ^ Franciji zajele 10 Nemcev. Ko je bruseljska ° postaja naznanilo o nem-Por • ^^^^^i&ciji preklicala, je kot sledi: '^Si poslušalci: Obvezani obj povedati z globokim Soijj da govorica, gla- pit^jj.^tere je Nemčija baje ka-jiejj ki je bila oddana z hntf. radijske postaje, ne-Borba se nadaljuje." Zupan Lausche je preteklo soboto apeliral na 5000 stav-karjev, da se vrnijo na delo v tovarnah, ki izdelujeta izdelke za oborožene sile, in jim za jamčil policijsl^o protekcijo. Navzlic temu se je vrnilo na delo samo nekaj sto mož in žena. Ko je nastopila vlada Zed. držav, je predsednik delavske organizacije Matthew Smith naznanil preklic 6-dnevne stavke in vsem delavcem naročil, da se takoj vrnejo na delo. Poprej je unijski predsednik grozil, da bo MESA odredila stavko v vseh tovarnah, kjer so zaposleni člani, kar bi pomenilo, da bi odnehalo z delom kakih 50,000 mož in žena. Nad tovarnama Graphite Bronze Co. na 17000 St. Clair in na E. 72 St. je danes zjutraj plapolala ameriška zastava in oznanjala mestu, da se tovarni nahajata pod vojaško upravo. Vojaška uprava, ki je stopila v Veljavo snoči ob 9. uri, se nahaja v rokah podpolkovnika George G. Lynn, eksekutivne-ga častnika clevelandskega ord-nančnega okrožja. KRATKE VESTI HITLER SE POSVETUJE Z JAPONSKIM POSLANIKOM LONDON, 5. septembra. — Nemška DNB agencija je danes poročala, da je imel Hitler včeraj dolgo posvetovanje z japonskim poslanikom Hirishi Oshi-ma o vprašanjih, tikajočih se vzajemnega vodstva vojne. OBUPNO PRIZNANJE NEMŠKEGA GENERALA LONDON, 5. septembra. —' Gen. Kurt Dittmar, propagandni zastopnik nemške komande, Radio poslušalne »postaje časnikarskih agencij, ki poslušajo vse radijske oddaje—sovražne, prijateljske in nevtralne—poročajo, da niso čule nobene oddaje, ki bi soglašala s poročilom bruseljskega radija. je nocoj v radijskem govoru priznal, da "pomanjkanje sredstev v sedanjem času, naprav-ija nemški uspeh nemogoč," potem pa je pristavil, da bo nova* 'totalna mobilizacija" stabilizirala nemško fronto na zapadu MADŽARI HOČEJO UMRETI Z NACIJI LONDON, 5. septebra. — Iz Berlina se poroča, da se je mad» žarska vlada, ki vznemirjena zre napram invaziji od strani Rdeče vojske, katera prodira ob progi iz Bukarešta proti Budimpešti, odločila, da ostane še nadalje zvesta Nemčiji in se bori ob njeni strani do konca. DETROIT, 5. septembra. — Senator Harry S. Truman, demokratski kandidat za podpredsednika, je v govoru, ki ga je! imel na Labor Day pred 15.000' osebami na Cadillac Square, podal zagotovilo, da bo Roosevel-tova administracija varovala interese delavstva tekom prehodne dobe, ko se bo industrija preobraževala iz vojne v mirovno, obenem pa je posvaril, da ima delavstvo vpričo pravic, katere mu je dala vlada, tudi gotove dolžnosti. Senator Truman je specifično obljubil, da se bo po končanju vojne zopet uvedel 40-urni delovni teden in da se bodo mezde povišale "s stališča aktualne nakupne moči." Pohvala za sijajen vojni rekord delavstva Podpredsedniški kandidat demokratske stranke je izjavil, da je delavstvo v splošnem v vojnem času izvršilo sijajno delo, in da njegovi nasprotniki na to pozabljajo, kadar napadajo po-težkoče in spore, ki se pojavijo od časa do časa. Potem pa je Truman pozival delavstvo, da gleda, da izvoli in sledi razumnim voditeljem. Pošteno delo za pošteno plačo Predvsem se mora delavstvo zavedati, da je njegova dolžnost, da ^a pošteno plačo izvrši pošteno delo, kajti edino produkcija ustvarja dobrine, udobne domove in življenski standard, ki bo jamčil zdravje in blagostanje za ves ameriški narod, vključivši delavstvo. Kupujte vojne bonde in Tojno-VRrče-ralne znamke, da bo čimprej poraženo •Miišče in vse, kar ono predstavlja! V zračni misiji nad otokom Nauru na Pacifiku je bil ubit 29. junija saržent Frank J. Ka-pla, čigar žena Edelaide stanuje na 10802 Garfield Ave. Bil je radioman in topničar pri armad-nem zrakoplovskem oddelku, v katerega je stopil v februarju 1941 in se je udeležil nad 50 misij, v zVezi s katerimi je prejel letalski križec in zračno meda-^ Ijo s tremi hrastovimi peresi. Služil je na Kubi, Havajih, Mar-šalskih otokih in Gilbert otokih.■ Sgt. Kapla je pohajal Ea:5t Tech High School in je bil pred odhodom k vojakom zaposlen pri Lincoln Electric Co. Poleg soproge zapušča starše Mr. in Mrs. Frank Kapla, 1064 E. 61 .St., brata Adolfa, ki se nahaja v Franciji, in sestro Mrs. Mitzi Andrews. Mrs. Alma Rožman je prejela poročilo vojnega departmen-ta, da je njen mož Pfc. Joseph Rožman, star 33 let, pogrešan v Franciji izza 6. junija. Služil je pri padalni pehoti. Pfc. Rožman je pred odhodom k vojakom delal pri National Screw and Manufacturing Co. in je bil poslan preko morja preteklega januarja. Poleg žene zapušča 18 mesecev starega sinčka Daniela in starše Mr. in Mrs. Louis Rožman, ki stanujejo na 866 E. 76 St. Pokojni Lojze Rožman, (ki je bil ob svoji smrti urednik glasila S. D. Z., je bil njegov brat. , V Franciji je bil lahko ranjen 10. avgusta Pvt. Victor J. Ga-brenya, star 38 let, čigar žena Lillian stanuje na 1276 E. 134 St. Sedaj se zdravi v bolnišnici nekje v Angliji. Pvt. Gabrenya je sin Mr. in Mrs. Frank Gabrenya iz 7215 Myron Ave. in je bil pred odhodom k vojakom lanskega avgusta zaposlen kot delovodja v tovarni Fisher Body na Coit Rd. Ima dva brata, ki oba služita pri vojakih v Franciji, in sicer Sgt. Vincent in Corp. Carl. ' V Franciji je bil ubit Pfc. Joseph Skerlin, star 21 let, sin Mrs. Amelije Hattan, 1415 E. 41 St., ki se je nahajal v armadi skoro tri leta, preko morja pa je bii; poslan preteklega januarja. Slu- j žil je pri oklopni diviziji. Poha-1 jal v hrvaško farno šolo sv. Pa-; via na E. 40 St. in Willson Ju-; nior High in pred odhodom k| vojakom je delal pri Edward W. Ves« z bolBč i(Eif PPVE IN druge armade so baje zavzele saarbrucken in aachen; 6l. stan moki LONDON, sreda, 6. septembra. — Medtem ko sta holandska in luksemburška vlada snoči uradno naznanili pilhod zavezniških armad v njih deželi, so druga poročila javljala, da &o ameriške oklopne sile začele vdor v dvoje ali troje ključnih postojank nemške Siegfried obrambne linije na zapadu. Nepotrjene brzojavke s francosko-švicarske meje so javile, da so Amerikanci v svojem pohodu proti Berlinu zavzeli mesti Saarbruckeij in Aachen v notranjosti nemške meje, toda glavni stan je še vedno zagrinjal operacije na tem sektorju ,s plaščem molka. POROČILA ČASNIKARJEV PRAVIJO, DA SE NEMŠKI ODPOR PRI MOSELLI JAČI Poročila, ki so jih poslali ameriški korespondenti, ki se nahajajo s četami, pravijo, da se je nemški odpor ob reki Moselle onkraj francosko-nemške meje začel jačiti. Istočasno pa poročila iz Švice trdijo, da so Amerikanci dospeli v neposredno bližino francoskega obmejnega mesta'Strasbourg ob Reni in da so se začeli prvi spopadi za mesto. OPERACIJE AMERIŠKIH IN BRITSKIH ČET TRI DNI ZAVITE V PLAŠČ MOLKA Operacije britskih kolon, ki so tekom zadnjih treh dni z bliskovito naglico udarile preko Belgije v Holand-sko, m ameriških sil prve in tretje armade pod vodstvom generalov Pattona in Patcha, se vršijo pod plaščem pol-uradnega molka, čigar namen je, držati nacije, v Čim večji temi glede zavezniških načrtov. Ta metoda je uspešna, ker Nemci več ne razpolagajo z zadostno zračno silo, da bi mogli vršiti opazovalne operacije nad ozemljem, preko katerega prodirajo zavezniške čete. ZAVEZNIŠKE SILE V LUKSEMBURGU; POZIV NA TUJE DELAVCE V NEMČIJI Predsednik Luksemburga, Pierre Dupong, je v Londonu, kjer se nahaja luksemburška zamejna vlada, uradno naznanil prihod zavezniških čet v Luksemburg, medtem ko je predstavnik zavezniške komande potom radija apeliral na inozemske delavce v Nemčiji, da ob prvi prilike zapustijo svoja mesta v tovarnah, čim zavezniške sile začno prodirati v notranjost Nemčije. ANGLEŽI PRODIRAJO PROTI ROTTERDAMU; ZAVZETJE NAMURJA URADNO POTRJENO Angleži so po svojem mogočnem udaru skozi Belgijo začeli prodirati proti holandski luki Rotterdam, od katere so oddaljeni samo še 28 milj. Vrh. gl. stan je včeraj naznanil, da je prva ameriška armada zavzela belgijsko mesto Namur, ki se nahaja 40 milj od točka, kjer so Amerikanci prestopili belgijsko mejo. Kako daleč uradna poročila zaostajajo za aktualnimi operacijami je razvidno iz dejstva, da' so časnikarska poročila s fronte zavzetje Namurja javila že pred dvema dnevoma. V BOLNIŠNICI V sobi št. 302 St. Luke's bolnišnice se nahaja Mrs. Angelo Gevaros, 5612 Linwood Ave. Njeno dekliško ime je bilo Gertrude Garbas, ter je hči Mr. in Mrs. Anton Garbas. Prijateljice so vabljene, da jo obiščejo, mi ji pa želimo, da bi čim preje okrevala! Naši fantje-vojaki Na iS-diievni dopust je prišel Daniel Co. I pretekli četrtek Joseph A. Me- Poleg matere zapušča očima, j kinda, M. M. 3, c, s i n Mr. in Corp. Franka Hattana, ki je do' Mrs. Joseph Mekinda, 836 St., zadnjega, čfisa služil v FrancijiEuclid, Ohio. Prišel je z Juž-sedaj pa se nahaja v Camp Ro-1 nega Pacifika, kjer se je naha-binson, Ark., sestri Mildred in' jal devet mesecev. Prijatelji so Rosemary Skerlin, in tri brate, i varjeni, da ga obiščejo. Franka Skerlin, ki se nahaja! - pri mornarici na Pacifiku,j NA OBISKU George Skerlin in William Hat- j V Clevelandu sta se za nekaj tan. ! dni nahajala na obisku Mr. John ! KONEC PRODUKCIJSKE KONTROLE S PORAZOM NACIJEV WASHINGTON, 5. septembra. — Vojni produkcijski od-bor je danes naznanil, da čim bč) končana vojna z Nemčijo, bo ukii;ijena vsa kontrola nad produkcijo izdelkov za civilno uporabo. — I Mr. Victor Kranz, 19006 Mohawk Ave., je bil obveščen od vojnega departraenta, da je bil njegov sin William, dne 14. avgusta ubit v Franciji. Deželan in njegova hčerka Ma ry Crnel, iz Johnstown, Pa. Pri- Kultura DRAM. ZBOR "IVAN CANKAR" Za igro "Deseti brat", ki bo vprizorjena v nedeljo, 8. oktobra, se bosta v tem tednu vr- šla sta na obisk k družini Mr.' šili dve vaji: nocoj in v petek, in Mrs. Joe Deželan, 6030 Glass ob 8. uri zvečer. Igralci so pro-Ave. Upamo, da sta se dobro ^šeni, da pridejo gotovo na va-zabavala. jo. STFiAN 2 EMAKOPRAVNOST 6. septembra, im ''ENAKOPRAVNOST Owned and Published by rUE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES (GENE NAROČNINI) Bv Carrier in Cleveland and by Mail Out of Town: iX'o raznašalcu v Cleveland In po pošti izven mesta): Por One Year — (Za celo leto)................................................................ For Half Year — (Za pol leta) ................................................................ Por 3 Months — (Za 3 mesece)................................................................. $6.5011-orist di žave, za zmago nad sovražnikom v popolnem . 2.00 By Mail in Cleveland, Canada and Mexico; (r" ) pošti V Clevelandu, Kanadi In Mehiki): f'tr One Year — (Za celo leto) ______________ t i- Hall Year — (Za pol leta)____________ F-r 3 MonthJ - (Za 8 mesece) ________________ ...$7.50 _ 4.00 ________2.25 (•ur Europe. Boutb America and Other Foreign Countries: (Za Evropo, Južno Ameriko in druge inozemske države): Por One Year — (Za celo leto) _________________________________ Pur Half Year — (Za pol leta) .................................................... ..$8.00 _____________________ 4.50 Entered ai Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879. TEKST DEKLARACIJE KRALJEVSKE JUGOSLOVANSKE VLADE vojnimi cilji, delovala na tem, da se vsi kraji, kjer prebi- veliko bi se dalo napisati, va naše ljudstvo, osvobodijo in priključijo Jugoslaviji in zadostuje. Apeliram, , , v . T 1 ••• ■ vf 1 1 • . . da rabite razum m narodno za- da se taksni Jugoslaviji, zajamci popolna neodvisnost in suverenost. Kraljevska vlada smatra, da se zaenkrat od- j. p .Terbižan. strani vsa druga vprašanja notranje politike in da se vsi - jugoslovanski državljani posvetijo disciplini in delu za j Otvoritev Lauschetove kampanje Euclid, Ohio. — V nedeljo ob 1:30 uri pop. se otvori v imenu Slovencev, živečih v državi Ohio, Frank J. Lausche kampanjo za izvolitev governerjem. i Shod bo na prostem v vrtu Slovenskega društvenega doma na Recher Ave, Euclid, Ohio. Vsi tisti, ki se hočete udeležiti po-vorke (parade), je zbirališče pri Roosevelt šoli na 200 cesti. Iz določenega mesta se bo razvila povorka ob 1:30 uri popoldne po 200. cesti in Lindbergh Ave. na vrt Slovenskega društvenega doma do govorniškega odra, na katerem bo povorko sprejel sporazumu z našimi zavezniki a posebno Veliko Britanijo, Zedinjenimi državami in Sovjetsko unijo. Dr. Ivan šubašic, predsednik Kraljevske jugoslovanske vlade." UREDNIKOVA POŠTA tero bodo imeli iste ugodnosti kot ostali. Nikakor ne smemo dopustiti, da bi širokoustnež Sforza prepričal zaveznike,' da so na Pri Kraljevska jugoslovanska vlada je dne 8. avgusta t. 1. podala deklaracijo povodom razgovorov z Jugoslovanskim osvobodilnim odborom, katera se glasi: "Šele po prihodu vseh njenih članov v London je bila Kraljevska jugoslovanska vlada v stanu, da ima svoj prvi plenarni sestanek 1. avgusta in da po temeljitem pregledu situacije izda sledečo deklaracijo, sprejeto na njenem drugem plenarnem sestanku dne 8. avgusta. "Kraljevska jugoslovanska vlada smatra, da je nje sestava zadoščenje narodne volje izražene v borbi in odporu proti sovražnikom ljudstva Jugoslavije, a istočasno predpogoj za reparacijo nanešenih krivic in odstranjevanje onih težkoč, ki'so onemogočale obstoj in poglobitev prijateljskih odnosajev med Velikimi zavezniki in nami samimi. "V svojem delu bo vlada računala § temi fakti in v celini izvršila pogodbo, ki je sklenjena na osvobojenem teritoriju Jugoslavije dne 16. junija, med predsednikom Kraljevske jugoslovanske vi#de dr. Ivanom šubašičem in predsednikom nacionalnega komiteja narodne osvoboditve Jugoslavije, maršalom Josipom Brozom Titom. "Ko prevzema na sebe nalogo, da dela na poboljšali ju naše zunanje in notianje situacije, jugoslovanska vlada smatra za svojo največjo dolžnost se pokloniti sto tisočem onih, ki so padli v boju s sovražnikom. Istočasno Kraljevska jugoslovanska vlada izraža svojo globoko hvaležnost celemu narodu za njegov odpor, katerega največji izraz je zajet v iVarodno osvobodilni vojski Jugoslavije, ki je skozi tri leta borbe dosegla in ohranila dragocene narodne in demokratske tekovine. "Vlada priznava začasno administracijo ustvarjeno po Antifašističnem svetu in Nacionalnem komitetu osvo-bojenja Jugoslavije kot nujnost za čuvanje notranjega miru in reda in za pomoč ljudstva borcem Narodno osvobodilne vojske dokler ne bo mogoča sestava enotne administracije država. "Mi smatramo, da so vsa gorja storjena v naših krajih po sovražnikih in njihovih rabljih veliki zločini, ki morajo biti najstrožje kaznovani. Mi obsojamo vse tiste, ki so javno ali tajno sodelovali s sovražnikom v katerem bilo delu države, ker oni so na ta način delali najgnus-nejši zločin izdaje naroda in njegove s^ete dedovščine. Oni bodo kot izdajalci izročeni narodnemu sodišču. "Kraljevska vlada kot zakonski zastopnik Kialjevi-ne Jugoslavije med Zedinjenimi narodi ima dvojno nalogo povezano s skiapnim vodstvom vojne in za dosego smotrov skupne vojne, a dosledno s popolno izvršitvijo vseh onih nalog, ki bodo o&posobile našo federativno državo, da postane dostojni faktor v gradityi in zajamče-nju jutrišnjega miru. 6 tem ciljem bo Kraljevska vlada posvetila vse sile, da bi jugoslovanska dižavna politika bila peljana v soglasju s politiko naših velikih zaveznikov in vseh Zedinjenih narodov. "Vlada bo poizkušala prav posebno zbrati in zedini-ti vse demokratične sile v domovini s ciljem, da jim prinese čim skorajšnje osvobojenje od sovražnikov in njihovih sodelavcev. Vlada kliče ves naš narod, da se zbsre v združeno borbeno fronto pod poveljstvom maršala Tita, tako da bi čimprej dosegli zmago nad sovražnikom ter se posvetili miroljubnemu in plodovitemu delu obnovitve dež: le. "Vlada bo morala osredotočiti vse svoje sile za iz-gi adnjo notranjega miru bodoče demokratične in federativne Jux -lavije, organizirane po svobodni volji jugoslovanskih r odov. Vlada bo storila vse kar je v njenih močeh, da n < najboljši način organizira oskrbo Narodno osvobodilne v iške Jugoslavije in vsega prebivalstva. Vlada' bo skrbno pa/ila, da pripravi vse kar je važno za obnovitev države po v .ini, v soglasju in sodelovanju s kompetentnimi institucij; r-' fn organizacijami Zedinjenih narodov. Vlada bo, v soj^rj.sju z zavezniškimi SANS in podjarmljeni Slovenci Cleveland, Ohio. — Pri vseh potežkočah in zoperstavljanju ter zavijanju dejstev od stra-1 morskem v večini Italijani. Poni domačih, da ne omenjam zu-| treba je prinesti v ospredje nanjih sovražnikov slovenske! vprašanje. Ali so se Slovenci vzajemnosti, je SANS veliko ■ selili na italijansko ozemlje, ali storil v tem kratkem času svo- j so Italijani prihajali odjedat ti-jega obstoja, da je seznanil me-, sti kos kruha, kateri je bil na-1 rodajne faktorje kako so bili men j en za Slovence. Rojstvo Slov. društvenega doma Slovenci proti svoji lastni volji prodani ali potiskani v raznarodovanje. Skozi stoletja so našemu narodu vtepali v glavo hlap-čevanje, bodi ponižen, vdaj se v božjo voljo, tako so delali, in tako še danes delajo tisti, kateri si domišljujejo, da so po božji previdnosti postavljeni za voditelje našega naroda. Koliko več in koliko lažje bi bilo delo za organizacijo kot je SANS, ako ■ bi ti naduteži vsaj toliko bili dosledni, da kadar gre za naš governerski kandidat Frank J. Lausche. V solospevu bo podana ame- „ J ■ i ! riška himna, nakar bo sledil go- Zgodovma nam pove, da so j ' ^ vor našega odličnega kandidata. Predstavljeni bodo tudi dru- Eievab Ha^iani Si kMidkbtje in mpn:- kraji, na katerih žive Slovenci v Primorju nad trinajst sto let bili slovenski. ___________, , ,, se opirajo na Rimsko cesarstvo,! angleškega časopisja, potem takem bi morala tudi Anglija biti pod italijanski go spodarstvom. In ako bi prišlo do tega, da bi bilo potrebno, da ljudstvo sa I Na programu bo nastopilo več _ I odličnih pevk v solospevu in I duetu in nastopili bodo vežbal-I ni krožki. j Rojaki in rojakinje, prosimo mo odglasuje km naj spada I P"®« '» Pff"" P"' 1 TAxr /-4o c'rv 17" o '7 owl /-\ Irr^Mlrrv ne bi smeli dopustiti, da bi gla- j sovali tisti Italijani, kateri so editev, da se pokažemo koliko nas je ob strani našega dične- igeprbemivruaehJajepozada^iSa.^Ua^i' kikanduUmja naj-nanxbo korist da bi vsaj ta- gveknmi vrpL Halija ^ »ndajvK^ draivni ufad. Pokaamc)se krat pozabili za svoj lastni in svojih kolegov dobrobit. Narod bi jim dal priznanje za njihovo več razlogov, katerih pa ni delo, tako pa žanjejo zgražanje' potreba, da bi jih našteval, in zaničevanje od vseh, kateri | ^^so prihkaTlial^r^^m^dj^valalPred drugkni naroa, pwsebno v te kMje ki W seveda |Pred:astoP*'!" anxrisk^rajza- ! Po ra^Jhh razpravah se da ! sklepati, da se ima v mislih reko Sočo za prihodnjo mejo. Kaj pa ostahh tri sto petdeset tisoč Slovencev zapadno od reke Soče? Seveda ti so Brici, Furlani, • i sopisja, da naše vrste so zgošče ne, neprodirne, strnjene in v ljubezni do Amerike in našega naroda povezane. Dragi rojaki, in rojakinje, prosimo vas, takoj še danes s a odločite, da naj bo nedelja 10. septembra posvečena sinu slovenske matere, v katerih žilah imajo kaj narodnega, čuta v svojih srcih. Predzadnjo soboto je izšel članek v Enakopravnosti, v katerem se namiguje in izraža željo, da bi morali biti navzoči na Rezjani, ne pa Slovenci. O | gg pretaka TVOJA in MOJA zborovanju SANSa gotove ose- ^ože, Dolejni Slovenec je | kri. bo, katere niso do sedaj stori- ^gmreč Dolejnc, enako velja za' !e druzega kot skušale uničiti j Qgrejnca, Štajerca, Korošca in, organizacijo SANS (razen par | Prekmurca. Nedolgo tega je bi- kampanjski odbor, izjem). Ako te osebe so v resni-|jq zapisano v Prosveti, da je I-: ci za skupno delovanje naj po- j kalija sprejela pogoj, da bo v Sestanek Rdečega križa kažejo s tem, da organizirajo j bodoče v krajih, kjer žive Slo-i dne 15. septembra OPOMBA: — Naslednja igra bo vprizorjena v nedeljo dne 24. septembra v Slovenskem društvenem domu, v Euclid, O., ob prihki 25. letnice Slovenskega društvenega doma. Igra je zgodovinska, kot tudi karakterji, ki v njej nastopajo. Vsebina je povzeta iz pionirske dobe euclidske slovenske naselbine. V njej so površno orisane potežkoče, s katerimi so se borili člani prvih slovenskih društev, dokler niso kupili znane cerkve od Mr. Krakerja, katero so z mnogimi žrtvami preuredili za Slovenski društveni dom, kjer so danes osredotočena vsa ondotna društva. Dramska skica v dveh prizorih. Spisal James Rotar. Dramatiziral Frank Česen OSEBE: Miha, gospodar; Urška, njegova žena; Jaka, sosed; Nežka, njegova žena; Janez, sosed; John Kraker; Lojze Rehar; Chas. Masokato; Meščani in meščanke. Godi se v Euclid, O., leta 1919 Pozorišče, soba. Ko se zastor dvigne, sedi Miha pri mizi, dočim Urška pometa po sobi. URŠKA: (jezno) Stari! Poglej 1 kako so ponesnažili po hiši tvoji društveni "bratje". Vse polno so pustili blata po tleh, kakor da je to hlev. Jaz ti enkrat za vselej povem, da tega ne bom več prenašala in čistila za vami in za plačilo mi pa včasih še kateri kakšno pod nos zabrusi. In tebi se pa to še .dopade. Pojdite se selit z vašimi neumnimi sejami. Povem ti, da si me imel dovolj dolgo za deklo, ali od danes naprej se bo to prene- bom dala žilico, tja po b®'' MIHA: O. tega pa ne, Urš» Ali ne več kaj je Bog *-takrat, ko je še Adam'nag ^ žal v mahu in s figovim som Evi komarje branil? | kel je: Ti boš otroke ro ^ in možu boš pokorna. ve besede so ukazi, kaW moraš brezpogojno izp° "J Če se mu ne boš pokorilai daj bom pa poslal nad t® veliko nadlego. Zapomni enkrat za vselej! URŠKA: (Spet dvigne pi?a 9 Ali si'" meti"' Kaj si rekel? Ti pokveka^' ra. In meni tako govoriš^ veš, da smo v svobodni ^ riki, ne pa v kakšni h" ^ bovški vari na Gorenjs ( Tiste tvoje litanije si kar obdrži, če ne, ti jih naložila z metlo po V boš zapomnil kedaj si merjal s tisto tvojo griža zelena! Do danes ^ plesala kakor si ti žvižg te ure naprej bo pa vetei gače pihal, (odide v MIHA; (razočaran) Ti ^ ta koza! Tako hude pa š«,' sem nikdar videl. Saj P kot gad. Če bo šlo ta^o prej, mi bo še bajto vzG kako je gledala, kot tig^i' J a' Af- dar plane na zamorca, sem se pa držal kot pO" ^ Hm! Kakor sedaj izgl^d^' ^ mo kmalu imeli društven®^ je v kakšnem hlevu. Na način bo treba nekaj ti, tako ne bo šlo naprej-pak tepla in gospodari a ^ pa vse eno ne bo. Gosp" ^ bom jaz in če se tudi ba ^ ^ glavo postavi. Kaj pa zapusti? ... Pa naj nae, pa drugo dobil . - - 0-ženske so danes vse i^P ne, druga drugo hujskaj°' to pa je tako na svetu Euclid Roosevelt-Lausche postojanke SANSa in gotov gem, da jih bodo te izvolile, za svoje delegate, in tudi prispevke je treba pošiljati na glavni urad, tako, kot to delajo ostale postojanke, katere imajo svoje zastopnike na tem zborovanju. In rade volje jih bodo sprejeli. Da ni delo SANSa še dokončano, smo vsi prepričani, in sedaj bi moral SANS napeti vse sile, da se še nadalje zahteva, da pridejo vsi Slovenci skupaj pod okrilje ene države, pod ka- venci tiskala časopise v italijanščini in slovenščini. To mi u- stvaria neko sumnjo, da so naši,, , oj - i • . X, I kom od narodnega Rdečega kn kraji ze zopet prodani po goto-' I Mrs. Herman Kiaer, zastop-! niča za pomoč vojnim ujetni- vih kramarjih, katerim ni ne za pravico, ne za narod, temveč za lastni interest. ža, bo glavna govornica na sestanku Clevelandčanov, ki imajo svoje sorodnike med vojnimi ujetniki ali med pogrešani- halo. Zapomni sito! ^ MIHA: No, no, Urška. Kaj pa'URŠKA: (vstopi) No, k a J ■je danes s teboj, ali si z levo —^ k^i . nogo vstala? Ali ne veš, da jeza škoduje? L^e glej, da se ti ne bo kakšna žilica utrgala, potem boš pa doktorja klicala. URŠKA: (dvigne metlo) Jaz ti se boste na ta način seznanili z delom, ki ga vrši Rdeči križ v korist vojnih ujetnikov in civilnih internirancev. Do sedaj i-mamo za naš okraj na seznamu že 300 ujetnikov, kar je uradno sporočilo od vojnega oddelka. Zato vam kličem delegat je in, mi. Ta sestanek se bo vršil pod delegatinje ter odborniki SANS: pokroviteljstvom Red Cross delujte na vse pretega, da se to i Chapter ob osmih zvečer v pe-zopet ne zgodi, da bi razkosali j cek 15. septembra v glavni dvo-ta mali slovenski narod, kate- rani v Hotelu Cleveland. ri se nima za ničesar sramova- Sorodniki in prijatelji voj-ti, temveč je lahko ponosen na :iih ujetnikov iz Cuyahoga o-svejo preteklost. j kraja so prijazno vabljeni, da Ranjenci na poletu preko Atlantika 1 godrnjaš, kot bi te ^ peresom po popku (trkanje na vrata( noti"'' (Dalje prthodnjlfi) Mestne novici POZDRAVI Mr. Frank Tegcl, 960 St., Euclid, Ohio, zdrave iz Denver, Colo., ^ piavnosti, prijateljem i"^ cem. Piše,' da se ima zelo ter da v polni meii uživa hribovski zrak in da tudi j®*^ novca mu ne manjka. ZABAVA NA Nocoj, ob 8. uri se bo grišču šole sv. Vida, na • Norwood Rd. in Glass šil zanimiv program, ki gB oil podal tozadevni oddelek nega rekreacijskega monta. Program, ki bo vs® pevske, godbene in ji- ..^irr-nVl'' ke, bo podan pod pokro^ s«' stvom mepta Clcvelanda m delovanjem fare sv. Norwood Community A P' Kot posebnost se bo MRS. HERMAN KIAER j gramom vršila slikovita i ■'/ s . i ka otrok v naselbini. ^ Ju dežja, se bo zabava Mrs. Kiaer je bivša Alice i slovenskem naroilnem Damrorch, najstarejša hči Wal-!g,._ Vstopnina J® ter Damroscha, slavnega glaa-jvsakogar prosta. benika in vnukinja James G.: Blaine, nekdanjega državnega REDNA SEJA tajnika. Ona je pripravljena, j društva "NaP^'J 50 da bo sorodnikom in prijate- gi^vcnke" št. 137 S. N. P- y Ijeip vojnih ujetnikov povedala, j vabljene, da se udeležijo kaj Rdeči križ vse stori za-jg^j^^ v četrtek, dno 7. ko"' bi a, v navadnih prostorih' Lahko boste stavili tudi vpra- j (.g^ek ob 8. uri zvečer, sanja, na katera boste dobili,^odo poročila o SANSovi odgovore? da se vam bo razjas- j venciji in ukrepalo za nilo, če vam ne bo kaj razum-; ^ ... , ■ 1 . . , 1 , 1- liivega. Mrs. Kiaer pride iz' Kmalu po invaziji Normandije, se je pneelo ranjene vojake pošiljati z letali pre- g^^na Rdečega križa' ko Atlantika v bolnišnice v Z edin j sne države. Zgornja slika ]wže kako se ranjence washingtona. Bila je tudi} _ nalaga na transportna letala na Škotskem. Čim so letala dospela v Mitchel Field, predsednica newyorske miadin-; IRIIV MflRF THAN REFOR^ New York, so.ambulance, ki so pričakovale ranjene vojake, odpeljale jih v bližnje ske lige in aktivna je v dnagihj ^'___^ bolnišnice. raznih organizacijah. septembra, 1944 ENAKOPRAVNOST STRAN 3 Marta Ostenso STRASTNI BEG (Nadaljevanje) je postajal vse ® i6jši in rezkejši. Spričo nje-'e odpornosti je bil Kaleb ves ? razburjen in pobesnel. ®alija se je stiskala v kot J ^ klavirjem in steno. Zapiči-pogled v obraz, ne da / J^iiila z očmi. Njena zavest ® ila kakor utež na tehtnici: ^ je vse odvisno od moje vo-Nugent je umrl. čim ark Jordan izgine iz Oelanda, inore pripetiti nič hu- j^^aleb je iztegnil dolgo roko, Zgrabil za zapestje in jo tre- ščil iia sredo hiše. Linda, ki je onemela od pre-jadenosti poslušala v gornjici jf pritekla po stopnicah. 3 eb je bil obrnjen s hrbtom 10 i njej Linda je zagledala 1^^*? in se vrgla nanj. "Jaz sem i o spravila od j® zakričala divje. "Pri-ženi, jaz sem kriva!" aleb se je počasi okrenil in • P'^Sledal. čuden smeh mu Prevlekel obraz. ^ Vi ste krivi! Ne, vi ne. "^zite mi, gospodična. Ne bi e veselilo vedeti, da ste vi za-Za? kriva." Poka- je 1^^ ^ bičevnikom Amalijo, ki 6žala na tleh. Nato se je po-vno okrenil proti Lindi. "Po-je zarjul hripavo. poberite niše!" se, sicer vas vržem iz nil svežega zraka. Oster vonj ga je poščegetal v nosnice. Odprl je oči in se ozrl v obzorje na vzhodu. "Bog!" je zakričal. Zdelo se mu je, da mu bo razneslo možgane. Stekel je po ovčjem pašniku, da bi videl, dokod se je že razširil požar. Veter je pihal proti jugu. Kaleb je plaiiil k ropotarnici in potegnil iz nje majhen le-mež. Nato je prignal iz ograde težkega konja in ga pripregel pred plug. Odpahnil je ranto pri ovčjem pašniku, švrknil silovito po konju in ga pognal proti južni strani gozda, ki ga je bil kupil od Fusija Aronso-na. Sklenil je izorati varnostni jarek proti požaru, da ne bi dosegel plamen šikare na vzhodni strani, če bi se vnelo grmovje, bi imel ogenj prost razmah proti lanišču. Ker več let ni gorelo v tem kraju, je Kaleb menil, da bi bil varnostni jarek med grmovjem in laniščem prazno trošenje plodne zemlje. Po njegovem odhodu sta prišla Linda in Mark Amaliji na pomoč, žena se je s težavo spravila na d i van in je negibno oble-: žala. Mark je obstal na pragu, a Linda se je sklonila nadnjo. "Draga gospa," je zašepetala Linda, "je li šel z doma?" Amalija je prikimala. Govoriti ni mogla. "Dovolite mi, da vam prinesem malo vode," je rekla učiteljica. "Mark Jordan je tu. če se Kaleb vrne, se vam ne bo upal nič hudega storiti." Linda je podložila Amaliji z roko glavo, žena se je onesvestila. "Mark, prinesi malo vode," je velela Linda hitro. Amalija je nepričakovano sedla na divanu in se lahijo na-smehljala. Poravnala si je raz-kuštrane lase z obraza in zavih- 'Huda sapa je zunaj. Moral bom odjahati v Yellow Post po pomoč." i Amalija se je zravnala. "Kam je odšel?" je vprašala, j "Moral je vzeti lemež iz kolni-|ce —" Spravila se je na noge in se opotekla proti vratom. Ko je zagledala gozd v plamenu, je obupno zakričala. Mark je priskočil k njej. "V Yellow Post poj dem," je dejal. "Linda, ostani tukaj pri gospe. Vrnem se po zapadni cesti. Sami ne moremo nič opraviti proti taki vihri." ' Počakaj, Mark." Linda ga je naglo poljubila^ "Pazi se." Amalija mu je odprla vrata in Mark je odhitel v noč. še nekaj minut, pa bi bil plamen dosegel cesto, držečo na vzhodni strani v Yellow Post. I Mark je jezdil kakor še ne v 'svojem življenju. Srečno je pre-I dirjal gozdno ožino, tako da je j ušel hrumečemu požaru, ki je j vihral proti jugu. Tu se je ozrl in razbral v ognjenem svitu moško postavo, sklanjajočo se nad plugom in gonečo konja. Bil je Kaleb Gare, ki je poskušal odrezati požaru pot pro-,ti južnemu koncu gozda, ki ga je bil kupil od Fusija Aronso-na. Mark je sprevidel, da je ; starčevo delo brezuspešno. Veter bi lahko zanesel goreče pla-menice v hosto ne daleč od tam, koder je oral Kaleb, mnogo prej, nego bi dosegel požar stranišče ob gozdu. Ker je pihal I veter v ono smer, bi bil mo- gel Kaleb rešiti kvečjemu seno. Toda hosta južno od Fu-sijevega lesa je bila obsojena na upepelitev. A zraven hoste je ležalo bogato, suho Kalebo-vo lanišče . . . Kaleb je strmel v pohlepne stebre plamena in dima na severu, udrihal po konju in se opiral z vso močjo na ročice le-meža. že je bila vročina blizu njega in z njo vred drobne, ostre iskrice, ki so ga pikale v lice in roke nalik strelnemu prahu. Toda Kaleb jih ni čutil. Imel je samo eno misel v glavi: kako bi zaprl ognju pot do lesa. Preklinjal je samega sebe, čemu je bil dovolil Martinu na veselico, če bi bil Martin doma, bi bila stvar kaj preprosta. Ozrl j se je kvišku in zagledal velikan- j ske svetle kosme, ki so pluli j poleg temnejših plasti pO| ozračju. Kašljal in pljuval je od dima in konj se mu je spo-! tikal. Toda starec ni hotel odnehati, dasi je vročina posta-pala neznosna. Vedel je, da se bo konj pričel plašiti. V tem je! bila nevarnost. Moral je izkori-j stiti konja do skrajnosti, preden bi postal neukrotljiv. Oral je podolgem in počez po vsem kosu ob robu lesa. Hr umen je požara s severa je pretresalo nebo in zemljo. Kaleb je pre-oral na vse zadnje ves pas med gozdovoma. Na severni strani je že žarelo drevje čisto blizu strnišča, ki ga je bil na-oral z varnostnim jarkom. Švrknil je po konju in ga okrenil proti domu. Izčrpana žival je napela zadnje moči in zdir-jala po polju proti ovčjemu pašniku. Kaleb je tekel za konjem, da bi ušel silni vročini. Na pristavi se je ozrl nazaj. Drevo na koncu gozda južno od pasu, ki ga je bil preoral, se je majalo kakor ognjeno pero. Kaleb je topo strmel tjakaj. Starec je zaječal. Njegovo delo je bilo brezuspešno. Stekel je proti hiši. Preostalo mu je še eno sredstvo; preorati lanišče na dvoje in prepustiti bližnji del ognju. Ne meneč se za Amalijo in Lindo, ki sta prestrašeni čakali v hiši, je prižgal svetilko. (Nadaljevanje ) BESTBilYEllrJ JOS. ŽELE IN SINOVI POGREBNI ZAVOD 6502 ST. CLAIR AVE. ENdicott 0583 Avtomobili In bolniški voz redno In ob vsaki uri na razpolago. Mi smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo. COLLINWOODSKI URAD: 452 East 152nd Street Tel.: KEnmore 3118 UNITED NATIONS "Ida je ošinila s pogledom tin penila iz hiše. Opo- iia tekla preko brazd do i" s težavo dospela ^°rišnih vrat. Ječe in drge- po vsem životu jih je pre- ce in jo ubrala slepo po ®,i pfoti Sandbovim. Saj je odnekod priti! je glavo in se ozrla, je str-kje v bližini. Nekaj osnega se ji je zdajci prika-1 nila ovratnik preko velike rdeče ^aio Infantry Rides in Frencli Advance g očmi, a hkratu je za- da. je ozračje nasičeno z . Je bil ves gozd podoben oblaku, ki ga je velik Pi'oti jugu. Celo v to-0 oddaljenosti je razločno hropenje plamena. Več j^.'iut se ni mogla niti ganiti. J® .je Mark? Je li prišel skozi So li Sandbovi na var-Kaj bo z Amalijo poleg eba v hiši? Stekla je še ma-j,. cesti, ne zavedajoč se sko-kaj dela. Nato je razbrala UH. dirjajočega konja in kopit, še trenotek in je spustil povodec poleg skočil s konja. , . iiida!" je vzkliknil in "Zdaj pa imava i<>^^da se mu je j,.pi'k, hitiva, Kaleb bo umo-jšala. Amalijo!" j "Hosta gori," ji je povedal nialija je bila še pri zave-' Mark. "Proti jugu vleče in zdaj Kaleb Obr podplutve na vratu. Ko f ■ __________ - "Če bi bila vedela, da bo tako dimom. Na severni stra-; razsajal, bi bila vse storila, da ceste je hii vp= cmyri nndnhpn bi odvmila Judito od bega/'le dejala Linda z obžalovanjem, "četudi bi po mojem prepričanju vkljub temu pobegnila." "Da, navzlic temu," je odvrnila Amalija s slabim glasom. "Moja volja je bila, da je šla." Linda je zatajila presenečenje. "Bojim se, da bova' morala povedati gospe Garovi resnico, Linda," je izpregovoril Mark. "Morala se bo bržkone pripraviti za odhod." Mark je sočutno pogledal bolno ženo in se jezil v srcu na Kalebu Gara. Če bi j bil prišel vsaj malo prej — ! Amalija ga je naglo pogleda-iztrgala.l la. "Kaj se je zgodilo?" je vpra- -/• MOUNTED ON GIANT CHUIICHILL TANKS, British infantry are shown in this picture taking part in the great advance of American. Cana: