TrznFest Festival je uspel kljub kislemu vremenu Občina Trzin in TD Kanja Valvasorjeva diploma SMD za leto 2015 Junija praznujemo 25 let samostojnosti Republike Slovenije in 25 let bitke v Trzinu Poletje s knjigo v roki Odstiramo bralne svetove » Diagnoza: vse   bo v redu.«   Martina Ajd Bežan, mag. farm., Lekarna Domžale Dežurni lekarniod 1. 1. 2016 do 31. 12. 2016: Lekarna Kamnik ned in prazniki: 9.00 ­ 12.00 Lekarna Domžale sob, ned in prazniki 17.00 ­ 20.00 Obiščite nas tudi na www.mestnelekarne.si Pozabi rumene traee, pri nas je rdeea nit modra vsebina! V tokratni številki preberite: intervju z vroeo Kamniško zasedbo Matter, kolumno Noaha Charneya, Poletna nagradna igra – zadenete lahko karte za okoliške bazene ter ostale aktualne vsebine ... Spremljajte nas tudi na www. modre-novice.si ter na Facebooku. Obeine Kamnik, Domžale, Mengeš, Trzin in Komenda. Kolofon Uvodnik Odsev, glasilo občine Trzin . Na naslovnici Trzin iz zraka Fotografija: Miha Pavšek Glavna in odgovorna urednica: Metka Pravst, metka.pravst@gmail.com 040 250 832 Uredništvo: Ana Pirc, Brigita Ložar, Dunja Špendal, Jožica Valenčak, Majda Šilar, Miha Pavšek, Nataša Pavšek, Tanja Jankovič, Zinka Kosmač Lektoriranje: Marija Lukan Tehnično urejanje, prelom, priprava za tisk in tisk: IR IMAGE, d. o. o. Oglasno trženje: IR IMAGE, komunikacijska agencija, d. o. o., Medvedova ulica 25, 1241 Kamnik Telefon: 01/ 83 96 400, Faks: 01/ 83 96 411 E-mail: info@ir-image.si Glasilo izhaja enkrat mesečno v nakladi 1.500 izvodov. Brezplačno ga prejmejo vsa gospodinjstva v Trzinu. ISSN 1408-4902 Gradivo za septembrsko številko oddajte najkasneje do 5. septembra 2016. Prispevke v elektronski obliki pošljite na metka.pravst@gmail.com V skladu z uredniško politiko in glede na razpoložljivost prostora v glasilu Odsev, si pridržujemo pravico do objave ali neobjave ter krajšanja in preoblikovanja nenaročenih prispevkov. Občina Trzin Spletna stran: w w w.trzin.si E-mail: info@trzin.si Telefonske številke: 01/ 564 45 43 01/ 564 45 44 01/ 564 45 50 Faks: 01/ 564 17 72 Uradne ure: Ponedeljek: 8.0 0 – 14.0 0 Sreda: 8.0 0 – 13.00 in 14.00 – 18.0 0 Petek: 8.0 0 – 13.00 Informacije o prireditvah in dogodkih v občini Trzin so na voljo tudi v občinskem informativnem središču na Ljubljanski cesti 12/f oz. na telefonski številki 01/ 564 47 30. Vse najboljše, Slovenija! Potresni sunki, ki so pretresali na še uredništ vo v preteklih mesecih , so se umirili, moj odstop ni bil sprejet in Odlok o zagotavljanju obveščanja javnosti o delu Občine Tr zin in glasilu občine Tr zin se že usklajuje s slovensko zakonodajo, t ako da sem vesela, da z uredniško ekipo lahko nadaljujemo s poročanjem o dogajanju v našem kraju , kjer bo konec tega meseca še posebno slavnostno! Ob 25-letnici samostojnosti Republike Slovenije in 25-letnici bitke v Trzinu (o njej pišemo na straneh 22, 23 in 24) se obeta proslava, na kateri bo slavnostni govornik predsednik dr žave Borut Pahor. Vabimo vas tudi na ogled ra z st ave Osamosvojitev Slovenije, ki jo bodo 21. junija odprli v Centru Ivana Hribarja. Pr vega julija pa ne zamudite Mednarodnega folklornega festivala , ki bo letos že petnajsti po vrsti. Vabila na poletne dogodke boste našli v napovedniku na strani 30. Kot ste opa zili na naslovnici, je Miha ujel v objek tiv Tr zin iz zraka , in če jo boste med poletjem mahnili v daljne kraje z letalom, ga boste morda (če vam bo letos sicer bolj muhasto vreme to omogočilo) iz zraka uzrli tudi sami. Še pred dolgimi počitnicami, ki si jih bo privoščilo tudi na še uredništ vo – Odsev julija in avgusta ne izhaja – pa smo obiskali številne dogodke, ki so se zgodili v preteklem mesecu , pripr avili smo vam t udi nekaj namigov z a polet no branje (na straneh 26 in 27), s aj vam želimo veliko prijetnih poletnih trenutkov s knjigo v roki ali v družbi vaših najdra žjih, predvsem pa daleč stran od vsakdanjih skrbi … Naj bo t ako vse do septembra, ko boste lahko ponovno prijeli v roke pr vi letošnji jesenski Odsev. Glavna in odgovorna urednica Metka Pravst Skupna občinska uprava občin Trzin, Komenda, Lukovica, Mengeš, Moravče, Vodice »Medobčinski inšpektorat in redarstvo« Mengeška cesta 9, 1236 Trzin E-mail: inspektorat@trzin.si Telefonska številka: 01/564 47 20 Faks: 01/564 47 21 Uradne ure: Ponedeljek: 9.0 0 – 11.0 0 Sreda: 9.0 0 – 11.0 0 Občinske novice Intervju z županom: Triintrideset tisoč evrov za začetek kohezije je nakazanih, milijon dvesto tisoč pa pričakujemo v dveh letih Z županom Petrom Ložarjem smo spregovorili o kohezijskih sredstvih, večjih in manjših investicijah v poletnem obdobju ter o prometnih ure­ditvah, ki se obetajo v okolici osnovne šole in na izvozu iz obrtno-in­dustrijske cone. Kako kaže s sredstvi iz Kohezijskega sklada EU? Skromnih triintrideset tisoč evrov je nakazanih. Pogodbo smo pod­pisali marca, po tem je bilo še nekaj zapletov pri proceduri, kako se bodo ta sredstva uveljavljala, a v preteklem tednu je bil nakazan manjši del sredstev. Do konca leta pričakujemo približno še sedemsto tisoč evrov, v naslednjem letu pa še pol milijona. To so predvidena izplačila, ki se gibljejo okrog milijona in dvesto tisoč evrov. Kako boste prerazporedili ta sredstva za investicije? Ko smo podpisali pogodbo, smo ta sredstva že vključili v proračun. Projekt Vodooskrba je v celoti zaključen, pogodba je podpisana, ker pa še ni določena dinamika izplačil, je težko ovrednotiti, kolikšen točno bo končni znesek. Naslednja investicija je nov gasilski dom oziroma dom zaščite in reševanja. Prvi investicijski program z vsemi stroški prikazuje gradnjo, vredno milijon in dvesto tisoč, celotna investicija – pridobivanje zemljišč, dokumentacije in plačilo prispevkov – pa je ovrednotena na milijon in osemsto tisoč evrov, vendar pričakujemo, da bo tržišče pokazalo precej nižjo ceno. Pred časom ste se župani sestali z ministrom za infrastrukturo Gašperšičem, se je po sestanku izcimilo že kaj oprijemljivega? Na žalost še nič oprijemljivega. Na začetku junija smo imeli župani občin Mengeš, Trzin in Domžale sestanek, na katerem smo se od­ločili, da nadaljujemo z aktivnostmi. Zahtevali bomo, da se sesta­nemo še pred poletjem, da čim prej rešimo problematiko tovornega prometa po naših občinah. V preteklem tednu sem prebral članek, v katerem so ocenili, da približno dve tretjini tovornega prometa uha­ja na lokalne ceste, kar je lahko huda kritika pristojnim na dr žavni ravni, da to dopuščajo. Če do začetka julija ne bomo dobili odziva z ministrstva, bomo šli samostojno v akcijo. Kako bo to potekalo, pa bo stvar dogovora. Počitnice so pred vrati, bodo s prenovo vodovodnih in kanali­zacijskih cevi na cesti od kulturnega doma proti šoli začeli ob koncu letošnjega šolskega leta? V prvem tednu julija se bo začela obnova notranjega dela Mengeške ces­te proti šoli, predvidena je tudi sanacija parkirišč ob kulturnem domu in krožni sistem pred šolo … Bo krožni sistem urejen do začetka septembra? Tako je, sicer za eno leto testno s plastičnimi elementi. V naslednjem letu bomo razširili še parkirišča ob mostu preko Pšate. Ampak to je že druga faza obnove, v prvi bomo učiteljem vzeli nekaj parkirnih mest, da se bo lahko uredila modra cona parkirišč. Zato bo po novem nekaj parkirišč več tudi ob kulturnem domu. Nekaj modrih parkirišč bomo uredili še pri blokih, ampak samo za jutranje ure, sicer bodo to običajna parkirišča, saj stanovalcem in uporabnikom poslovnih prostorov v T3 ne želimo odvzeti parkirnih mest. Kje pa bodo še potekale obnove vodovoda in kanalizacije? Na notranji Jemčevi cesti se bodo menjale vodovodne cevi, potekala bo tudi delna obnova kanalizacijskega omrežja. Na Zupanovi ulici bodo menjali vodovodne cevi in delno uredili kanalizacijo. S Prodnikom spro­ti ugotavljamo, kje so težave s kanalizacijo ali vodovodom, in se sproti dogovarjamo, kje bodo potekale prenove, da lahko tudi mi zagotovimo dodatno ureditev dela cestišča in pločnikov. Kaj pa žive meje? Te so večni problem! Res so večni problem, zato apeliram na občane, naj svoje žive meje urejajo! Zavedati se morajo, da če bo prišlo do prometne nesreče s smrtnim izidom in bo ta povzročena zaradi žive meje, ki onemogoča preglednost, se bo pojavilo vprašanje odgovornosti. Naši redarji so bili na terenu, opozarjali so na kritične točke. Je pa težava pri hišah, ki trenutno nimajo stanovalcev ... Ampak lastnik je v vsakem primeru odgovoren in mora skrbeti za živo mejo! Tako je, lastnik je odgovoren in marsikdo pozablja na to, da z lastništvom pride tudi odgovornost. Zavedati se je treba, da lahko nesreča s smrtnim izidom za seboj potegne odgovornost najhujše vrste! Katere investicije se še načrtujejo za poletno obdobje? Avgusta in v začetku septembra načrtujemo razširitev izvoza iz obrtno­-industrijske cone – en izvoz bo desno proti Ljubljani in dva levo proti Trzinu. Investicijo smo optimizirali, stroške prepolovili, ker smo dosegli soglasje z Direkcijo za infrastrukturo, da bo avtobusna postaja ostala tam, kjer je, prav tako semaforji. Projekt je trenutno v reviziji. So predvidene tudi kakšne obnove v vrtcu in šoli? V vrtcu smo lansko leto zaključili s stopniščem in ureditvijo okolice, zato za zdaj ni predvidenih investicij, razen kar bo prišlo v sklop sanacije vo­dovodnega omrežja. V šoli pa se bodo obnovile še zadnje sanitarije in predvidoma ena učilnica. Kako pa je s centralno čistilno napravo? Nadgradnja centralne čistilne naprave je glavna investicija, ki se najmanj vidi v Trzinu, poteka po načrtih in bo predvidoma oktobra začela s posku­snim obratovanjem. Že zdaj pa vse kaže, da bomo zadostili novim nor­mativom in s tem tudi pogoju, zakaj smo za ta projekt pridobili evropska sredstva. Kaj pa odvoz smeti v Ljubljano, ali poteka po načrtih? Odvoz smeti poteka tako, kot je bilo dogovorjeno z MOL in s Snago. Imamo pa še nekaj pravnih zapletov, ki se tičejo podelitve koncesije, ker bi radi bolj natančno vedeli, kateri parametri bodo v prihodnje vplivali na ceno. Zato smo z MOL še v pogajanjih. Pričakuje se še spremem­ba zakonodaje, zato so določene aktivnosti na tem področju zastale. Bo pa morala v ta segment prav gotovo poseči tudi država, saj prihaja do čudnih odločitev ministrstva, kajti različne centre za ravnanje z odpadki postavljajo v neenakopraven položaj. . Metka Pravst Plezalni oprimki so novi. Na igrišču na Reboljevi ulici so pobrusili Odstranjevanje posledic snegoloma in pobar vali gugalnico. 18. maja 2016 Lepotni popravki igrišč pred poletjem V maju in začetku junija so potekala vzdrževalna dela v športnem Izvedeli smo še, da so 30. maja počistili tudi strugo Pšate na predelu med parku Mlake in na igrišču na Reboljevi ulici, delavci pa so v preteklem mostom pri šoli in mostom na Ljubljanski cesti. Iz struge so samo na tem mesecu odstranjevali tudi posledice snegoloma. kratkem odseku izvlekli za dva polna kombija vej, polomljenih dreves in Da bo poletje v športnem parku Mlake še bolj prijetno, so poskrbeli smeti. Pri čistilni akciji in vzdrževalnih delih so – razen mojstra z motorno občinski delavci in člani Športnega društva Trzin. „Pobarvali smo ple-žago – sodelovali člani Športnega društva Trzin, ki bodo za opravljene ure zalno steno in beton okrog nje, dali na plezalno steno nove oprimke, sicer skromno nagrajeni. „Delo so opravili strokovno, hitro in učinkovito,“ ker so bili stari že preveč obrabljeni. Pobarvali smo klopi v parku, ne-je povedal Erčulj in dodal, da aktivnosti potekajo tudi v Streetworkout kaj pa jih bomo še popravili. Utrdili smo lesene pilote oziroma lese-parku, ki so ga v petek, 3. junija, tudi malo razširili. . no ograjo na stopnicah, ki vodijo v park z Reboljeve ulice. Odstranili smo majave kole. Očistili smo table in nanje namestili nove mrežice. Pobrusili in pobar vali bomo še konstrukcije za koše, košarkarske obro­če in male gole. Popravili smo tudi ograjo okrog igrišča in ena vrata, oboje je skrivil sneg,“ je opravljena in načrtovana dela naštel Matjaž Erčulj in dodal, da so imeli nekaj dela v okolici športnega parka tudi s sanacijo dreves po snegolomu. „Obrezali smo nekaj dreves, kakšnega smo morali žal tudi podreti. Največ dela je bilo z vrbo pri poti v park z Reboljeve ulice,“ je še povedal Erčulj, mi pa smo delo mojstra z motor-no žago tudi slikovno zabeležili. Občinske novice Foto: Arhiv Občine Trzin Valvasorjevo diplomo Slovenskega muzejskega društva za leto 2015 dobila Občina Trzin in TD Kanja N a mednarodni dan muzejev, ki je 18. maja, je Slovensko mu­zejsko društvo v Pokrajinskem muzeju v Kopru že 45. podelilo najvišja stanovska odličja – imenovana po polihistorju Janezu V. Valvasorju – za razstave, publikacije, sodelovanja z društvi, ki so bila v letu 2015 višek muzealskega dela. Tako sta bili podeljeni kar dve odličji na kam­niško-trzinskem območju: diploma SMD in častno Valvasorjevo priznanje. Diplomo SMD sta dobili Občina Trzin in Turistično društvo Kanja za doprinos k ohranjanju in promociji kulturne dediščine v Jefačnikovi domačiji v Trzinu, kjer je Medobčinski mu­zej Kamnik ( Janja Železnikar in mag. Zora Torkar) pripravil stalne razstave. Častno Valvasorjevo priznanje je dobilo Kulturno društvo Priden možic iz Kamnika, ki je tudi v sodelovanju z Medobčinskim mu­zejem Kamnik (Marko Kumer) pomagalo pri ohranjanju, predstavljanju in varstvu industrijske dediščine Kamnika. V obrazložitvi je bilo zapisano: »Občina Trzin in TD Kanja (oziroma njegova pred­ 6 | Odsev — Glasilo občine Trzin Projekti, razstave, arheološke raziskave, publikacije, ki jih je financirala Občina Trzin in so nastali s sodelovanjem vseh navedenih v besedilu: 2015 Mag. Zora Torkar, Sledi trzinske preteklosti, II. del stalne razstave od 18. stoletja do danes, odprtje 3. decembra 2015 v Jefačnikovi domačiji na Jemčevi cesti 37a v Trzinu. (razstava) 2014 Janja Železnikar, mag. Zora Torkar, Sledi trzinske pre teklosti, I. del stalne razstave od prazgodovine do 17. stoletja, odprtje 9. septembra 2014 v Jefačnikovi domačiji na Jemčevi cesti 37a v Trzinu. (razstava) Mag. Zora Torkar, Zgodovina ledenic in mesarske obrti v Trzinu, odprtje 9. septembra 2014 v Jefačnikovi domačiji na Jemčevi cesti 37a v Trzinu. (razstava) 2013 Trzinski zbornik (1998 2013). Ob 15. obletnici usta novitve samostojne občine Trzin. Janja Železnikar (urednica), avtorji člankov: dr. Bojan Ogorelec, dr. Ljubo Žlebnik, Andreja Slameršek, Maja Brozovič, Jure Slatner, Jernej Figelj, Janja Žele znikar, Jernej Kotar, mag. Zora Torkar, mag. Teja Hlačer, Renata Pamić, Marko Lesar, Tone Peršak, Brigita Ložar, Miro Štebe in Jožica Valenčak. Kamnik, 2013. (zbornik) 2012 Marko Lesar, Župnijska cerkev sv. Florijana v Trzinu. Vodnik po župnijski cerkvi sv. Florijana v Trzinu, 2012 (razstava 2013 in katalog 2012) 2011 Mag. Zora Torkar in mag. Irena Žmuc, Trzinski rojak Ivan Hribar. razstava v Centru Ivana Hribarja v Trzinu, Ljubljanska cesta 12f, Trzin. (razstava in katalog) 2010 Mag. Zora Torkar, Trzin na fotografijah in razglednicah. Razglednice in fotografije iz zbirk Slovenskega etnografskega muzeja et al. v Centru Ivana Hribarja v Trzinu, Ljubljanska cesta 12f, Trzin. (razstava in katalog) November 2010 program kulturnega dne za OŠ Trzin iz vedba celotnega programa rimskega dne v šoli v okviru delovne sobote, pod naslovom »Življenje ob rimski cesti – Rimljan za en dan«. MMK je pripravil predavanje o Rimu in rimski kulturi za zadnjo triado, za prvo triado smo vodili delavnice, na katerih so izdelovali čelade, ščite in meče in se nato v šolski telovadnici z rimskim poveljnikom urili v vojaški taktiki; druga triada se je učila v rimski šoli (latinsko in matematike), izdelovali so amulete bule ter lovorove venčke. Na posebnih delavnicah so pekli in kuhali po rimsko; se učili latinsko itd. 2009 Janja Železnikar, Ongrovci, pr vi Trzinci: arheološke priče preteklosti razstava v Centru Ivana Hribarja v Trzinu, Ljubljan ska cesta 12f, Trzin. (razstava in katalog) 2008 Kako so živeli v prazgodovini! in Kaj delajo arheologi? S finančno podporo Občine Trzin so nastale risarske rekon strukcije s prizori iz življenja v prazgodovini. MMK je koncipiral pedagoški program, ki so se ga udeležili vsi otroci OŠ Trzin in Vrtca Trzin (več kot 500 otrok). Na izkustvenih delavnicah so spoznavali arheologijo in njeno metodo (izkopavanja v arheolo škem peskovniku), delo konservatorjev (lepili in čistili so drobce keramike), izdelovali lončke v svitkasti tehniki, mleli na ročnih mlinih žrmljah, tkali na statvah, izdelovali steno s prepletom vej, ulivali v kalupe; učenci višje triade pa so s pomočjo prido bljenih izkušenj in znanja izrisali domneven izgled prazgodo vinske naselbine na Ongru nad Trzinom. Milan Škrabec in mag. Zora Torkar, pozdrav z bojišča, 2007. (razstava in katalog) 2007 Arheološka izkopavanja na Ongru; izkopavanja je vodila Janja Železnikar, MMK. 2006 Sondiranje arheološke raziskave poselitvenih ostan kov iz prazgodovine in zgodnjega srednjega veka na Ongru, vodja raziskav: Gregor Štibernik, izvajalec PJP, d. o. o. Občinske novice sednica Jožica Valenčak in aktivna člana in vsestranska sodelav­ca Medobčinskega muzeja Kamnik Zinka Kosmač in Jože Kosmač in drugi neimenovani posamezniki in člani) sta primer zglednega medinstitucionalnega sodelovanja z javnimi zavodi – Medobčinskim muzejem Kamnik, Zavodom za varstvo kulturne dediščine RS, Za­vodom za varstvo narave RS, OŠ Trzin in preostalimi udeleženci s področja ohranjanja, varovanja, promocije in popularizacije kulturne dediščine, ki potekajo v številnih medresorsko usklajenih in koordini­ranih projektih v občini Trzin. Kot primer takega zglednega sodelovanja so odkup, prenova in ureditev nekdanje Jefačnikove domačije, rojstne hiše trzinskega ro­jaka in ljubljanskega župana Ivana Hribarja (1851-1941) ob njego­vi 160-letnici rojstva in 70-letnici smrti. V gospodarskem poslopju prenovljene domačije so bili prostori namenjeni muzejski, turistič­ni in društveni dejavnosti. Po končanih obnovitvenih delih 2013 je Medobčinski muzej Kamnik sodeloval pri pripravi muzejskih vsebin: rekonstrukciji kmečke izbe, kuhinje in ledenice ter pripravi razstave o trzinskem mesarstvu in ledeničarstvu. V naslednjih dveh letih je sledila še stalna razstava Odsevi trzinske preteklosti o razvoju Trzina od prazgodovine do ustanovitve samo­stojne občine in do danes. Vsestranska podpora Občine Trzin in TD Kanja po letu 2011 ter tudi drugim muzejskim vsebinam, ki jih pripravlja in izvaja medob­činski muzej Kamnik, zato pomeni model, kako uspešno in dobro so­delovanje, medsebojno spoštovanje in razumevanje med različnimi javnimi ustanovami vodijo do (za majhno občino) dobrih projektov in zavidljivih rezultatov.« . Janja Železnikar, višja kustosinja MMK Srečanje borcev NOB z občani Trzina V soboto, 14. maja, je potekalo v Kulturnem domu Trzin 18. sreča­nje borcev za vrednote NOB Trzin z občani Trzina, kjer so obeležili 75. obletnico NOB. Srečanja so se udeležili vsi predstavniki območnih združenj NOB s prapori in veliko število Trzincev ter drugih simpatizerjev. Prisotne sta pozdravila predsednik območnega združenja za vrednote NOB Trzin Jože Kosmač in župan Občine Trzin Peter Ložar, slavnostni govor pa je imel dr. Franci Križanič, podpredsednik Združenja bor­cev za vrednote NOB. V svojem govoru je nanizal vrsto zgodo­vinskih dejstev, pohvalil je tudi Trzin in njegovo stopnjo razvitosti. V bogatem kulturnem programu, ki ga je že osemnajstič duhovito povezoval Boris Kopitar in je vmes tudi zapel, so nastopili vetera­ni Mengeške godbe, učenci Glasbene šole Lartko s svojim JAZZ ansamblom, harmonikarji iz Lukovice, recitatorke iz Osnovne šole Trzin in Mešani pevski zbor DU Žerjavčki Trzin, ki ga je na diatonični harmoniki spremljal Simon Vrbec. Z minuto molka so se spomnili tudi članov združenja, umrlih od zadnjega srečanja. Kot vsako leto so srečanje zaključili s pogostitvijo. Udeleženci so pohvalili izvrsten program prireditve. . Matjaž Erčulj Trzinska nutrija Na Pšati od mostu proti osnovni šoli, gorvodno, lahko že dobro leto opazujemo nutrijo, ki ima letos tudi mladiče. Kljub prikup­nosti družinice vas želimo opozoriti na neprijetnosti, ki jih lahko povzroči izredno plodno razmnoževanje te invazivne vrste. Nutrije se hitro razmnožujejo (letno 2-3 legla s po 2-9 mladi­čev), in so marsikje nadloga, saj izrivajo avtohtone vrste in uniču­jejo obrežno rastlinje. Zaradi kopanja rovov v brežine se povečuje erozija rečnih brežin, kar lahko poveča možnost poplavljanja. Ži­vali lahko povzročajo škodo na kmetijskih pridelkih, če so njive blizu vodotokov. Nutrijo zato obravnavamo kot invazivno vrsto, v več državah so tarča obsežnih in dragih programov iztrebljanja. Nutrija je vključena v Priporočilo št. 77 Bernske konvencije, ki priporoča odstranitev vrste iz narave zaradi negativnih vplivov na biotsko raznovrstnost. Ukrepi so usmerjeni predvsem v omejevanje obstoječih popu­lacij. Ker je nutrija lovna vrsta, nadzor izvajajo lovske družine v skladu z lovsko upravljavskimi načrti. V Sloveniji je nutrija uvršče­na med lovne vrste, ki jo je dovoljeno loviti celo leto. Zaradi hitrega širjenja populacije vas pozivamo, da nutrij ne hranite, saj je hrane v naravi dovolj! Občina Trzin se bo v sodelovanju s pristojno lovsko družino do­govorila za odstranitev vrste iz narave. . Občinska uprava Viri: http://www.lovci.si/index.php/divjad/sesalci/29-nutrija-ali-bobrovka http://www.tujerodne-vrste.info/informativni-listi/INF11-nutrija.pdf https://sl.wikipedia.org/wiki/Nutrija Preverite veljavnost osebnih dokumentov V mesecih , ki sledijo, prič akujemo poveč ano število vlog z a izdajo osebnih dokumentov, zato vam v želji, da bi se izognili daljšim ča­kalnim vrstam in nevšečnostim pri prehodu mej, predlagamo, da še pred letnimi dopusti in morebitnimi potovanji v tujino preveri­te veljavnost svojih osebnih izka znic in potnih listin in da vloge za izdajo novih dokumentov vložite pravočasno. Svetujemo vam , da vlogo za izdajo osebne izka znice ali potne listine vložite vsaj tri tedne pred rokom, ko dokument potre­bujete, in ne čakate do izteka njihove veljavnosti. Vlogo lahko vložite na kateri koli upravni enoti v Republiki Sloveniji ali na katerem koli krajevnem uradu dr ugih upravnih enot . Uradne ure Upravne enote Dom žale so ob ponedeljkih in torkih od 8 . do 15. ure, ob sredah od 8. do 12. in od 13. do 18. ure ter ob pet kih od 8 . do 13. ure. Vlogo za osebno izka znico ali potni list lahko vložite le osebno, za mladoletnega otroka vloži vlogo zakoniti zastopnik . Če je otrok starejši od 8 let , mora biti navzoč pri vložit vi vloge, saj mora vlogo podpisati. Vlogi za izdajo nove osebne izkaznice ali novega potnega lista mora biti priložena tudi stara osebna izka znica ozi­roma stari pot ni list (če ste listino imeli) in primerna fotografija ali potrdilo z referenčno številko iz sistema E-fotograf (slika v digitalni obliki). . Upravna enota Domžale V našem kraju Letošnji Trznfest je bil mednarodni! V petek, 13. maja, se je začel festival in zdi se, da je od takrat minila že cela večnost. Po občinski akade­miji se je večer nadaljeval v ritmih narodno-zabavne in rap glasbe z Alfijem Nipičem in 6pack Čukurjem. Družbo na odru so jima delali še Hangover Ladies in DJ Lexy Dee. Obiskovalci so se tako lahko tudi naplesali v naši dvorani kulturnega doma, kamor so organizatorji prva dva dneva dogajanje zaradi slabe­ga vremena prestavili. S obotno popoldansko dogajanje je bilo namenjeno predvsem otro­kom. V Dvorani Marjance Ručigaj so ob 16. uri začeli s prireditvijo Trzinski talenti, kjer se je deset otrok pomerilo v nastopih, zma­govalko Petro Džerosko pa je določilo ploskanje obiskovalcev. Petra je predstavila svoj igralski talent z igralsko točko Štajerci v vesolju. Po predstavitvi talentov so bile na vrsti še ustvarjalne delavnice s Sašo Hudnik, tem je sledil nastop čarodeja Tonija s čarovniškimi triki. Odmevnost festivala je presegla meje Trzina in bližnjih občin. Sobotnega večera se bomo v Trzinu še dolgo spominjali, saj smo doži­veli skoraj dveurni vrhunski koncert skupine Queen Real Tribute iz Srbije. Prepolna dvorana je obudila spomin na legendarnega Freddyja Mercurija z glasnim petjem refrenov njegovih najbolj znanih skladb. Res je bilo ne­pozabno. Bilo pa je tudi prvič, da smo zabeležili mednarodno udeležbo na festivalu. Po besedah organizatorjev so bili fantje iz skupine zabavni in nezahtevni, po vrnitvi domov pa so se zahvalili vsem, povedali so, da so se imeli krasno tudi oni, in bi se v Trzin z veseljem vrnili še kdaj. Po dvodnevnem počitku so organizatorji festivalski ritem nadaljevali s torkovo predstavitvijo piramidnih vrtov BiViTo in predavanjem o ekolo­škem vrtičkarstvu. Obiskovalci so, vsi po vrsti vrtičkarji s srcem, izvedeli marsikatero koristno informacijo od predavateljice Danijele Perdih iz pod­jetja Amarant. Perdihova je že na začetku povedala, da bo beseda tekla predvsem o tem, kar bo zanimalo obiskovalce, tako so se dotaknili raz­ličnih tem – npr. primerni čas sejanja in sajenja, zalivanje vrta, škodljivci in skrb za posamezne vrste rastlin. »Podobno predavanje bi bilo koristno tudi v prihodnje,« smo slišali reči nekaj obiskovalcev. V četrtek, 19. maja, pa je Trzin ponovno obiskal potopisec in fotograf Arne Hodalič, ki je predstavil svoja doživetja med Indijanci plemena Kogi. Hodalič je dokazal, da ni le mojster fotografije, temveč tudi mojster pri­povedovanja zgodb. Polni dvorani poslušalcev je opisal svoje nemalokrat tudi tragične dogodivščine s potovanja, ko je živel med Južnoameriškimi Indijanci. Zanimivo je tudi to, da so bile prikazane fotografije posnete še s klasičnim in ne z digitalnim fotoaparatom. V petek, 20. maja, je sledil še nadvse zabaven literarni večer z Jušem Milčinskim, ki je z voditeljem Tomažem Lapajnom Deklevo raziskoval, kaj je humornega v poeziji in kaj poetičnega v humorju. Večer je bil začinjen s skeči in spontanimi miniaturkami, saj je Milčinski enkraten improvizator in komik, je pa tudi vnuk slavnega Frana Milčinskega – Ježka. Obiskovalce je najbolj nasmejal odlomek iz predstave 100 svečk za Ježka, ki je pred dvema letoma obeležila 100-letnico Ježkovega rojstva. V soboto, 21. maja, pa je domači teater KUD Franca Kotarja za zaklju­ček na ogled postavil še domačo komedijo ‘Hamlet v pikantni omaki’, ki jo je avtor Aldo Nicolaj priredil po Shakespearovem Hamletu, le da je do­gajanje postavil v grajsko kuhinjo dvora Elsinor, za krivce vsega dogajanja pa določil kuharsko ekipo. Predstava je bila, kot ves letošnji 16. Trznfest, dobro obiskana. Po vsem pestrem dogajanju pa so kudovci pomahali sezoni 2015/16 z zadovoljnim klicem: “Nasvidenje prihodnje leto!” Kdo ve, kaj vse se bo na sporedu znašlo takrat! Pričakovanja obiskovalcev bodo po letošnjem uspehu verjetno visoka. . Brigita Ložar V našem kraju Slikarsko-rezbarska delavnica v gradu Jable Foto: Nataša Pavšek Foto: Tanja Jankovič Mednarodni literarni večer KUD Franca Kotarja letos že desetič v sodelovanju z Občino Trzin organizira mednarodni literarni večer, na katerem se predstavljajo književniki iz tujine, ki se udeležujejo mednarodne konference pisa­teljev na Bledu. Tokrat je predsednik Odbora pisatelji za mir Anton Peršak v sklopu 3. festivala literature za mir, ki so ga poimenovali »Obra zi miru«, 12. maja v Dvorani Marjance Ručigaj gostil Madžar­ko Elizabeth Csicser y-Ronay in Nemko Regulo Venske. Na literarno branje je povabil tudi Syedo Aireen Jaman iz daljnega Banglade­ša, vendar se branja zaradi zamude letala ni udeležila. V uvodu se je dotaknil tem letošnjega srečanja pisateljev, ki ga organizira Slovenski center PEN, in prizadevanja Odbora za mir, v nadaljeva­nju pa je predstavil obe literarni ustvarjalki. Dolgolasa Elizabeth Csicser y-Ronay je prevajalka, pesnica in pisateljica, ki govori in pesni v treh jezikih, angleščini, francoščini in rodni madžarščini. Obiskovalcem večera se je najprej predstavila, potem je v spev­ni, a nerazumljivi madžarščini in v obeh svetovnih jezikih doživeto prebrala svojo pesem »Smr t te čaka«; njen nastanek so spodbudile teroristične akcije v Parizu. Predstavila je tudi svoj esej o miroljub­nem polarnem medvedu, ki ga je preoblikovala v moderno pesniško obliko brez rime. Nemška pisateljica Regula Venske, ki je bolj znana po svojih kriminalkah, piše pa tudi eksperimentalno prozo in knji­ževne kritike, je predstavila nekaj svojih knjižnih del, se ra zgovorila o pr vi kriminalki, ki jo je napisala, potem pa v angleščini, ki so jo razumeli vsi v dvorani, prebrala svoj delno avtobiografski esej o odraščanju v povojni Nemčiji in v maternem jeziku še pesem »Se­ver jug«. Maloštevilnim obiskovalcem literarnega večera je zaradi lažjega razumevanja prevod vseh treh pesmi v slovenščini prebral povezovalec večera Anton Peršak. . Tanja Jankovič V nedeljo, 5. junija, je Turistično društvo Kanja priredilo že 14. tradi­cionalno slikarsko in rezbarsko delavnico v gradu Jable. Vezilje se le­tos zaradi drugih obveznosti niso udeležile delavnic, so pa postavile na ogled nekaj svojih izdelkov. V imenu društva sem pozdravila vse navzoče in jim zaželela uspešno delo. V čudovitem arkadnem dvorišču gradu so rezbarji na levo in desno stran namestili mize in postavili na ogled svoje najnovejše izdelke. Ves čas so pridno rezbarili, njihova dleta se kljub poletnim tempe­raturam niso ustavila. Tudi letos so njihovi izdelki med obiskovalci poželi največ občudovanja in pohval. Slikarji so zasedli zadnji del dvorišča, nekateri pa so odšli v prijetno senco grajske ute, drugi so si postavili slikarska stojala v bližino dre­ves. Letošnja tema slikanja ni bila preveč »jabelska«. Večina slikarjev se je odločila za slikanje rož, tudi jaz, nekateri pa so slikali grajske detajle in okolico. Letos se je slikarske delavnice udeležilo sedem trzinskih osnovnošolcev, ki so z zanimanjem risali grad. Plakat pred grajskimi vrati in mizica z reklamnim trzinskim ma­terialom sta privabila marsikaterega nedeljskega pohodnika, ki se je vračal z Dobena in Rašice. Delavnice si je ogledalo precej obi­skovalcev, ki so občudovali razstavljene rezbarske izdelke, Milenine veziljske mojstrovine in razstavljene slike. Slikarji so na koncu srečanja postavili na ogled svoje izdelke, ki so ostali v lasti Turističnega društva Kanja Trzin. Društvo izdelke ob ra­znih priložnostih in srečanjih podari zaslužnim članom ali društvom. Vsi udeleženci smo se na grajskem dvorišču postavili pred Zinkino izkušeno fotografsko oko, ki je strokovno posnelo celotno delavnico. Poslovili smo se, si zaželeli lepe počitnice in ponovno srečanje nas­lednje leto na tradicionalnih jabelskih delavnicah. . Majda Šilar Dan ljubezni v Trzinu V ponedeljek, 23. maja 2015, je ob 18. uri v več krajih po Slovenji že četrto leto zapored svoj glas povezalo v pesmi Dan ljubezni skupine Pepel in kri (pesem, ki jo gotovo zna zapeti veliko Slovencev) in uglasilo našo deželo v imenu ljubezni do glasbe, prijateljstva in ljubezni kar tako. Dan ljubezni je žal v Trzinu minil skorajda brez občinstva. Kak ducat ali malo več trzinskih pevcev in ljubiteljev petja od drugod, ki se ob pre­pevanju srečujejo vsakih 14 dni v CIH-u, so poleg »uradne« pesmi zapeli veliko zimzelenih slovenskih, dalmatinskih, španskih in angleških popevk in na ploščadi pred Dvorano Marjance Ručigaj vztrajali debelo poldrugo uro. In kaj drugega je ostalo nam, ki smo ob njihovih pesmih postali in jim v spodbudo ploskali? Pridružili smo se jim in se uglasili na tone dobre volje do posluha. Vsi skupaj in vsak zase smo si ob pesmi naredili ta dan čaroben. . Nataša Pavšek Foto: Arhiv Naše vezi Trzin Foto: Tanja Jankovič Invazivk je v našem gozdu vedno manj Občina Trzin je v petek, 27. maja, v sodelovanju s Turističnim društvom Kanja in Planinskim društvom Onger organizirala zdaj že peto akcijo odstranjevanja invazivk. Pod strokovnim vodstvom Maje Brozovič iz kranjskega Zavoda RS za varstvo narave se je peščica Trzincev na sončen majski dan ob zgodnji 15. uri odpravila proti znanim rastiščem tujerodnih invazivnih rastlin v gozdu ob Beli cesti na deponiji in ob Frnihtovem bajerju. Zaradi zdrav­stvenih težav tokrat na akciji ni bilo zagonske sile akcije Vike Kreča z Občine Trzin. Več kot dve uri so Maja in Lan Brozovič, Jožica Valenčak, Tina Kralj, Dunja Špendal in župan Peter Ložar kljub vročini pridno pu­lili, izkopavali in odstranjevali invazivke, ki zaradi poznoaprilske pošiljke snega še niso bile zelo razraščene in visoke. Odstranjene rastline so odlagali v plastične vreče ali na določena mesta, kjer jih je v kombi naložil Matjaž Erčulj z Občine Trzin in jih prepeljal na deponijo. Tam se bodo invazivke nekaj časa na ponjavi sušile, za njihovo uničenje pa bodo tudi tokrat poskrbeli člani Prostovoljnega gasilskega društva Tr­zin. Na deponiji so udeleženci letošnje akcije na ponjavi našli posušene ostanke lani odstranjenega japonskega dresnika, ki so jih gasilci spre­gledali. Dresnik se je sicer posušil, a je izpod delno razkrojenega kupa že pognalo nekaj novih poganjkov te trdožive rastline. Maja Brozovič opozarja: »V okviru evropskega projekta Amc Promo Bid so kolegi na Zavodu testirali japonski dresnik in ugotovili, da se razmnožuje vege­tativno, požene torej iz vseh delov rastline. Zelo pomembno je, da se akcije več let ponavljajo, saj se rastline z odstranjevanjem izčrpavajo. Ta rastlinska vrsta je zelo trdoživa, ogroža ter izpodriva naše doma­če rastlinske vrste in spreminja naravna življenjska okolja (vodotoke, gozdne združbe, mokrišča). Zato je nujno, da se invazivne tujerodne rastline, kot je japonski dresnik, uničijo z varnim požigom.« Župan Peter Ložar dodaja: »Lansko leto smo opazili, da se zlata rozga in japonski dresnik razraščata ob železnici. Že takrat smo opozorili Slovenske že­leznice, naj poskrbijo za njihovo uničenje, in ponovno jih bomo opozorili v prihodnjih dneh. Je pa vzdrževalec cest pred kratkim odstranil ras­tišče dresnika ob štiripasovnici. Sicer pa s sosedi na Kmetičevi ulici že vrsto let odstranjujemo invazivke okoli domov in tudi ob železnici. Ugo­tavljamo, da je poraščenost iz leta v leto manjša, kar pomeni, da fizič­no odstranjevanje prinaša rezultate.« Podobno ugotavljajo vsi, ki so se večkrat udeležili akcije odstranjevanja. Vsako leto je manj invazivk, tudi trdoživega dresnika. Dokler bodo tujerodne invazivne rastline pri­sotne v tem delu gozda oziroma povsod, kjer se nenadzorovano širijo, bo treba akcijo odstranjevanja vztrajno ponavljati, hkrati pa ozaveščati ljudi, zakaj je to tako potrebno. . Tanja Jankovič Več o invazivkah v brošuri »Invazivne rastline v kmetijski krajini« na spletni strani: http://www.program-podezelja.si/sl/ knjiznica/101-invazivne-rastline-v-kmetijski-krajini/file Vseslovensko srečanje prostovoljk in prostovoljcev – voditeljic in voditeljev skupin starih ljudi za samopomoč Napisala: Jožica Trstenjak, voditeljica skupine starih ljudi za samopomoč Naše vezi Trzin V četr tek , 26. maja 2016, smo se prostovoljci iz vse Slovenije zbrali v veliki dvorani Thermana v Laškem. Zveza društev za socialno gerontologijo Slovenije je za nas pripravila navdihujoč program z začetkom ob desetih , ki so ga iz vedli Polona Požgan – Neverbalna komunikacija za Visoke petke; Bobnarska skupina iz Centra za sluh in govor iz Maribora – učenci so nam pričarali glasbo Afrike in nas s tradicionalnimi afriškimi ritmi popeljali v energijo zemlje. Tone Par tljič nas je nasmejal s svojimi zgodbami o dobrem in zlu , zaradi tega sta v religiji bog in hudič . Ta hudič zmaga samo za kratek čas. Svet pa se vr ti naprej, ker ga poganjata energija preživetja in želja narediti nekaj dobrega. Zorica Škorc, predsednica ZDZ SGS, je na kratko predstavila dejavnost z veze in pomen prostovoljstva , Mar­tina Slokar, koordinatorka nacionalne mreže, je predstavila delo z veze, Jana Mali, predstavnica FSD, je govorila o pomenu prosto­voljst va. Sledila je podelitev zahval prostovoljcem , ki sodelujejo v programu Skupine st arih ljudi za samopomoč. Po kosilu je za nas prepeval Alfi Nipič . Z njegovim Silvestrskim poljubom začenjamo vsako leto, in kjerkoli smo, nam ‘Slovenija, od kod lepote t voje’ boža dušo in v zbuja zanosna domovinska čust va . Program je pove­zovala Ema Brelih. Za začetek nam je prebrala lepo pesem Andreja Rozmana Roze »Nekaj ti moram povedati«. Srečanje smo zaključili ob 16. uri. Udeležilo se ga je okrog 450 prostovoljcev, ki smo se pripeljali od vsepovsod . Iz na šega Medgeneracijskega društva Je­senski c vet Domžale se je srečanja udeležilo 13 prostovoljcev, ki smo bili zelo zadovoljni z organizacijo. Čestitke strokovnim delav­kam z veze za odlično pripravo srečanja. . Florijanov zeliščni vrt Društvo Florijan je 26. maja za vse ljubitelje narave, zdravilnih zeli in zelišč organiziralo novo delavnico. Tokrat so pod vodstvom mag. Nataše Ferant iz Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije na Florijanov zeliščni vrt, ki nastaja na kmetiji Pr’Vrbanc, zasadili preko 40 vrst zdravilnih in aromatičnih rastlin. Po nasvetu vodje Vr ta zdravilnih in aromatičnih rastlin v Žalcu , ki je letos pra znoval 4 0 let delovanja, so florijani ra zporedili sadike na tri gredice temat sko in glede na namen , pri čemer so upoštevali tudi njihovo ra zrast in velikost v polnem ra zcvetu ter stalnost rasti (enolet nice, trajnice). V center zelišč ne grede so post avili dominan­tno rastlino, ki je višja in ima široko ra zrast , okoli nje pa manjše in nižje. Tako so na večji okrogli gredici svoj prostor dobile številne dišavnice in začimbnice, ki jih uporabljajo v kuhinji. Med njimi je osrednji del grede zasedel drobnjak , okoli njega pa se bodo raz­rasle sveta ba zilika, vr tni timijan , koriander, pehtran ... Na manjši V našem kraju okrogli gredici so prostor namenili rastlinam , ki sicer iz virajo iz tuji­ne, a so se našemu okolju dobro prilagodile. Tu so okoli drobnocve­t nega ž ajblja posadili volčje jabolko, ananasov žajbelj, citronko .. . Na tretjo, največjo gredo v obliki podk ve so posadili tradicionalna slovenska zelišča. Na krakih podk ve so prizadevne udeleženke de­lavnice posadile višje rastoče rastline, kot so ajbiš, srčnica, vinska rutica , črna meta , zlata melisa. Sledile so nižje rastoče rastline, kot so: ščetica, osladast rman , čistec , sivka, trpotec, njivska arnika, baldrijan. Na ovalnem delu podk ve, ki je na ju ž nem delu grede, so posadili jagode in sivko. Zaradi estet ske zaokroženosti so zunanji del podk vaste grede obrobili z aromatično poprovo meto. Ker po­sajene rastline še niso v polni rasti, so v vmesne pra zne prostore posejali izredno zdravilno tradicionalno slovensko poljščino ajdo, in sicer medonosno vrsto, ki jo bodo obiskovale čebele iz bližnjega Florijanovega panja. Med sajenjem je zgovorna Št ajerka Nataša opisovala načela sajenja posameznih rastlin, njihove zahteve, last­nosti in uporabnost , udele ženke delavnice pa so si njene napotke skrbno beležile v spomin. Poleg zelenjavnega vrta pri šoli, o katerem smo pisali že v prejšnji številki Odseva, bo tudi na tem prostoru učilnica na prostem, kjer bodo florijani in vsi, ki jih zanimajo zdravilne rastline, spremljali rast in razvoj teh rastlin, se učili o njihovih učinkih in pravilni uporabi. Katja Rebolj, predsednica Društva Florijan: »Posebnost našega zeliščnega vrta je, da smo ga naredili kar na sadovnjaku. Na vrt smo umestili panj, v katerega smo naselili družino čebel. Vse troje deluje poveza­no. Delavnica, ki smo jo imeli, je bila zanimiva zaradi ljudi, ki so se je udeležili, in gospe Nataše, ki je strokovnjakinja na področju zelišč. Ponosni smo na vrt, vanj lahko vstopite tudi vi in si pogledate zeli, ki jih še ne poznate. Vsaka od njih ima svojo zgodbo, dve smo predstavili v posebnem članku.« . Tanja Jankovič Foto: Tanja Jankovič Foto: Tanja Jankovič Jubilej Slavke Rahne V Enoti Doma počitka Mengeš v Trzinu je bil v če­trtek, 19. maja, poseben dan. Najstarejša stano­valka gospa Slavka Rahne je namreč ravno na ta dan dopolnila okroglih 100 let. Po svojem značaju je zelo skromna, zato si kljub pomembni obletni­ci ni želela prevelikega »pompa«. Na njeno željo je najprej trzinski župnik Boštjan Guček v skupnem prostoru doma daroval sveto mašo za njeno zdravje, sledilo pa je praznovanje, ki so se ga z veseljem udeležili njeni soro­dniki, krajani, sostanovalci in osebje doma. Prisotne so bile tudi člani­ce Skupine za samopomoč Naše vezi, ki jo slavljenka redno obiskuje. Z obiskom in darilom so jo počastili župan Peter Ložar, v imenu Doma počitka Mengeš pa v. d. direktorica Lidija Krivec Fugger in namestnica direktorice Stanka Štrus. Ob zvokih harmonike, čestitkah in rezanju rojstnodnevne torte je ura druženja hitro minila. Kot pravi slavljenka, je njenih »skromnih« 100 let minilo kot v hipu, čeprav je bilo tudi polno skrbi, trdega dela in trpljenja. Gospe Slavki želimo, da bi še naprej ostala bistrega in vedrega duha ter dobrega počutja v domu. . Letošnji »naj« učenci na sprejemu pri županu V ponedeljek, 13. junija, je župan Občine Trzin Peter Ložar sprejel najboljše učence OŠ Trzin in GŠ Lartko. Naj učenca v ra zredu so izbrali kar učenci med seboj, poudarjene lastnosti pa so bile: pridnost , prija znost , pripravljenost na sode­lovanje, pomoč sošolcem in uspehi pri zunajšolskih ak tivnostih . Prireditev je vodila pomočnica ravnateljice Vanja Vogrin, ki je ob zaključku poudarila željo, da bi otroci to svojo navdušenost in prip­ravljenost gojili še naprej in jo delili med sošolce. Župan je čestital vsakemu učencu posebej, na koncu pa jim tudi za želel brezskrbne počitnice in obilo uspehov v prihajajočih letih. . Matjaž Erčulj V našem kraju Juhu, počitnice so tu! Poletje in tudi šolske počitnice so tik pred vrati. Osnovnošolcem se zaključuje še eno bolj ali manj uspešno šolsko leto. V zadnjih mesecih je imel marsikdo med njimi poleg rednih še dodatne šolske obvezno­sti. Najbolj uspešni so odhajali na razna državna tekmovanja, kar ni mačji kašelj. V nadaljevanju vam predstavljamo njihove uspehe. Poleg tega je bilo zadnja dva meseca dogajanje v šoli še posebej pestro: zadnji športni, tehniški, kulturni in naravoslovni dnevi, šola v naravi, plavalni tečaj, šolarje v podaljšanem bivanju je obiskal zna­ni slovenski kolesar Luka Mezec, učenci nemščine so se odpravili na potepanje po Avstriji, kjer so obiskali dinozavre v Styrassic parku in v čokoladnici Zotter spoznavali, kako nastaja čokolada in kaj ji dodajajo. Od šole pa se je poslovila tudi nova generacija devetošolcev. Športni uspehi naših šolarjev Nekaj učencev tretje in četrte triade se je 19. maja odpravilo v Špor­tni park Domžale na področno posamično tekmovanje OŠ v atletiki. Vrnili so se s štirimi odličji in dosegli kar šest četrtih mest. Med vse­mi dekleti na tekmovanju je najvišje skočila Tina Razpotnik, najdlje pa lanska državna prvakinja Nika Levičnik. Obe sta osvojili zlato medaljo. Pri fantih so najboljši rezultat dosegli trije atleti: Ian Marcel Božič si je delil drugo mesto v skoku v višino, Oskar Damijan Vuk si je z dobrim skokom v daljino priskočil tretje mesto, Tomaž Kepic pa je v teku na 1000 metrov postavil nov rekord šole in za las zgrešil tretje mesto. Na državno prvenstvo sta se po rezultatih uvrstila Nika Levičnik in Tomaž Kepic, vendar 8. junija v Kopru nista imela sreče. Niki ni uspelo ponoviti lanskega uspeha, saj je za 7 cm zgrešila bronasto medaljo, Tomaževe noge pa tokrat niso tekle najhitreje, in je na cilj pritekel med zadnjimi. Na OŠ Frana Albrehta v Kamniku je bilo 6. maja področno prvenstvo v odbojki za mlajše fante in dekleta. Učenci in učenke 7. razredov so že predhodno na medobčinskem prvenstvu pokazali odlično igro in premoč ter se z lahkoto uvrstili na naslednjo stopnjo tekmovanja. V Kamniku sta si naši dve ekipi z borbenostjo in vztrajnostjo priborili odlično in zasluženo 2. mesto. Čestitamo jim za uspeh in dosežen rezultat. Ekipa deklet: Tara Gojak, Neja Janežič, Maksi Pavšek, Kaja Škrlep, Katarina Huč, Daša Dolenšek, Ula Orel, Kaja Roš in Taja Tro- Foto: Arhiv OŠ Trzin Foto: Arhiv OŠ Trzin Foto: Arhiv OŠ Trzin Foto: Arhiv OŠ Trzin janšek. Ekipa fantov: Ian Božič, Jan Jovan, Nejc Gerkšič, Aleksander Begič, Val Kmetič, Jakob Rems, Gašper Bojko, Matic Lavtar in Luka Planinc. ( Jani Muha) Pod okriljem Sankukai zveze Slovenije je 10. aprila v Cerkljah na Go­renjskem potekal državni turnir za dečke in deklice. Udeležili so se ga tudi učenci OŠ Trzin in dosegli odlične rezultate, vsak v svoji kategoriji. Med dekleti 6-9 let je Ajda Bolčina dosegla odlično prvo mesto, prav tako Maksimiljan Bojko med fanti 6-9 let. Matevž Nikolovski pa si je v borbah kadeti 12-15 let priboril bronasto odličje. ( Jani Muha) Uspehi šolarjev na drugih šolskih državnih tekmovanjih Na državno tekmovanje iz astronomije se je letos uvrstilo sedem učencev zadnje triade, med katerimi so srebrno Dominkovo priznanje osvojili kar štirje: Vid Keresteš, Rok Tretjak, Nal Jurak in Klemen Kon­čan. Velik uspeh je dosegla tudi Lucija Huč, ki je dobila zlato priznanje in tretjo nagrado, zato so jo povabili na 23. Sanktpetersburško astro­nomsko množično tekmovanje, na katerem sodelujejo učenci iz Rusije, Armenije, Belorusije, Bolgarije, Kanade, Kazahstana, Kirgizistana, Ma­kedonije, Srbije, Slovenije in Ukrajine. Med 50 vrstniki je na odprtem internetnem tekmovanju pokazala izjemno znanje in bila ena od petih osnovnošolcev iz Slovenije, ki je osvojila zlato medaljo. Lep uspeh so naši šolarji dosegli tudi na državnem tekmovanju iz matematike, ki je bilo sredi aprila. Na matematične izzive je odšlo 6 naših šolarjev in vsi so dobili priznanja. Srebrno Vegovo priznanje sta osvojila Val Kmetič, Tilen Zupanc Mušič, zlatih priznanj pa so se vese­lili David Kovačič, Jernej Ferjan, Lucija Huč in Katja Kastelec. Uspešni so bili tudi na državnem tekmovanju iz znanja kemije, kjer je Karin Podboršek osvojila zlato, Lan Alexander Rojs in Aljoš Matičič pa srebrno Preglovo priznanje. S fizikalnimi problemi sta se na državnem tekmovanju iz fizike uba­dala dva učenca, od koder se je z zlatim Stefanovim priznanjem vrnila Lucija Huč. Trd oreh je bila tudi slovenščina, kjer sta se na državno tekmovanje prav tako uvrstila le dva, tam pa je besede bolj spretno vrtel Lan Alexander Rojs in osvojil zlato Cankarjevo priznanje. Že januarja pa je bilo državno tekmovanje iz računalniškega razmi­šljanja, kjer sta Bobrom pri reševanju problemov pomagala Neja Ja­nežič in Robin Kleindienst in si prislužila srebrno priznanje. Za vztrajnost in sodelovanje velja pohvaliti vse; učence, ki so obisko­vali dodatne ure, in mentorje, ki so jih pripravljali in usmerjali. Doseže­ni rezultati so dokaz, da je na naši šoli veliko potenciala, le prisluhniti je treba učencem, sprostiti njihovo ustvarjalnost in jim dati krila. Zdaj pa le brž vsi na zaslužene počitnice! . Tanja Jankovič PGD novice Veselica in Florjanova nedelja sta za nami Zahvaljujemo se vsem, ki so nam pomagali na veselici, in sicer podje­tjem in posameznikom, ki so prispevali dobitke za srečelov, ter vsem, ki ste se veselice udeležili. Na Florjanovo nedeljo smo postavili temeljni kamen za novi gasilski dom. Tako se zahvaljujemo tudi vsem udeležencem tega obetajočega dogod­ka, posebno županu Petru Ložarju, predsedniku Gasilske zveze Domžale Stanetu Kovaču ter poveljniku GZ Domžale Matjažu Merkužiču. Posebna zahvala gre tudi vsem udeležencem ešalona, Mengeški godbi, narodnim nošam ter prisotnim gasilcem. Zahvalil bi se tudi župniku Boštjanu Gučku za lepo opravljeno mašo v čast sv. Florjana ter za prisotnost pri postavitvi temeljnega kamna, ki mu ga ni uspelo blagosloviti. Upam, da bo naše so­delovanje v prihodnje bolj usklajeno, saj na tak način rastemo mi in Trzin. Operativne vaje 16. aprila smo imeli vaje skupaj s člani PGD Študa. Izvajali smo teh­nično reševanje v gozdu. Vaja je bila razdeljena na dva dela. V prvem delu smo dvigovali debla, jih stabilizirali ter prikazali imobilizacijo po­nesrečenca. V drugi vaji smo delali z vitlom, tiforjem ter vadili žaganje debel. Pri žaganju debel je treba spremljati napetost vlaken debla. Ob nepravilnem žaganju lahko pride do stiskanja meča žage, pri napetih vlaknih debla pa do udarne sile, posledično lahko tudi do poškodb. Zato moramo biti za to delo psihofizično dobro pripravljeni in delati v ustrezni zaščitni opremi. 13. maja smo imeli praktične vaje v sklopu sektorske vaje, ki jo je organiziralo PGD Ihan. Na vaji smo vadili reše­vanje oseb ter gašenje po eksploziji objekta. V vajo smo vključili obe vozili, GVC 16/25 in GVC 24/50. Intervencije V mesecu aprilu in maju smo posredovali večkrat. Trikrat je šlo za po­žar, enkrat za tehnično reševanje, posredovali pa smo tudi zaradi sne­goloma. 27. in 28. aprila smo na več lokacijah odstranjevali vejevje s cestišča in pri ogroženih objektih. 1. maja ob 19.50 smo dobili poziv za požar v dimniku na Jemčevi cesti. Na kraju smo ugotovili, da je regijski center 112 klical mimoidoči in ne lastnik. Ta je našo pomoč odklonil in ni dovolil, da pregledamo okolico dimnika z infrardečo kamero, da se prepričamo, ali ni nevarnosti za druge stanovalce. O tem smo obves­tili tudi RECO 112. Tretjega maja je ob 14.03 zagorelo v smetnjaku na železniški postaji v OIC Trzin. Ogenj smo pogasili in pregledali okolico. 9. maja je ob 15.10 za pomoč zaprosil voznik kombija zaradi gostega dima, ki se je kadil iz motorja vozila. Na vozilu je prišlo do eksplozije na motorju ter razlitja olja, ki je bil vzrok za gost dim. Razlito olje smo posuli z vpojnim sredstvom. 11. maja smo ob 18.06 dobili poziv za pomoč pri prenosu poškodovane osebe v IOC Tehnični pregledi Trzin. Na intervenciji je sodeloval tudi CPV Helios. Osebo smo imobilizirali na reševalna nosila in jo dvignili iz jaška za preglede vozil, v katerega je padla. Oseba je pri padcu utrpela več poškodb na telesu in glavi. Poslovili smo se 30. aprila smo se poslovili od naših podpornih članic Danice Lukman in Frančiške Mušič, šli pa smo tudi na pogreb dveh članov PGD Pšata Dragomelj in članice PGD Mengeš. V našem kraju Izobraževanja Tudi letos so se naši člani 9. in 10. aprila udeležili izobraževalnih dni Borisa Stevanoviča na Rogli, ki so potekali že desetič. Teme so bile naslednje: požari novejših vozil, programsko orodje za vodenje intervencij LUPP, analiza množične prometne nesreče na avtocesti pri Sežani, zemeljski plaz in prometna nesreča v Trbovljah, požarno in tehnično varovanje objektov, uporaba brezpilotnih letečih naprav v gasilstvu, novi izobraževalni programi za prostovoljne gasilce, večje nesreče z nevarnimi snovmi v Italiji leta 2015 ter začasna bivališča kot logistična podpora gasilcev. Gasilska desetina pionirjev zasedla tretje mesto 21. maja je na Viru tekmovala gasilska mladina. Naše društvo je za­stopala desetina pionirjev, starih od 6 in 11 let. Tekmovali so v vaji razvrščanja, v vaji z vedrovko za pionirje ter v štafeti na 400 m z ovi­rami. Tu so bili razdeljeni na sektorje po petdeset metrov, na izbranih točkah so tekli po bradlji, pod oviro, skakali preko ovir in spajali cevi na trojak. Pri ocenjevanju so upoštevali izvedbo in čas vsake vaje. Naše pionirke in pionirji Klemen Kajfež, Kristina Grošelj, Aljaž in Tjaša Kralj, Domen Kolenc, Kostja Smrekar Mlakar, Neža in Tjaša Kosirnik ter Lara Pevec so zasedli tretje mesto in se tako znebili nehvaležnega četrtega mesta. Vsi smo veseli, da so bile točke končno naklonjene tudi naši desetini. Zaključni piknik gasilske mladine 4. junija smo mentorji organizirali zaključek gasilskih vaj za to šolsko leto. Priredili smo piknik za otroke, ki so letos obiskovali krožek Mladi gasilec. Druženje je potekalo ob prisotnosti njihovih staršev v sproš­čenem in igrivem vzdušju ob igrah z žogo. Ob zaključku so otroci pre­jeli značko PGD Trzin ob 110-letnici društva. Gre za edinstven spomin, saj so jih prejeli le aktivni člani našega društva. Vsi, ki so se slikali za jubilejno sliko ob 110. obletnici društva, pa so prejeli tudi slike. Ob tem se člani PGD Trzin najlepše zahvaljujemo Lovski družini Mengeš za prostor in pomoč. S krožkom bomo nadaljevali septembra z uvodno predstavitvijo našega dela. Dodatne informacije o datumu in uri bomo objavili na spletni strani, obvestila pa bomo dali tudi v šolo. Vabimo otroke, stare od 6 let naprej, da se nam pridružijo. Mentorji želimo otrokom, ki so obiskovali gasilske vaje, prijetne, vesele in sproščene počitnice. . Dušan Kosirnik Z gasilskim pozdravom NA POMOČ! V našem kraju ŽKK Domžale poskrbel za prijetno druženje ženskih košarkarskih klubov v Trzinu Ženski košarkarski klub Domžale je skupaj s Košarkarsko zvezo Slo­venije in Združenjem ženskih košarkarskih klubov ob zaključku sezone organiziral družabno-športni dogodek Festival ženske košarke. V soboto so se tako mlade slovenske košarkarice zbrale v Športnem parku Trzin-Mlake, kjer so v treh starostnih kategorijah U13, U15 in U17 igrale košarko 3 krat 3. V tekmovanje se je podalo 19 ekip, ki so jih sestavljala dekleta iz šestih klubov iz cele Slovenije. Greli so nas nasmejani obra zi deklet in prijetno sonce ter neu­morni prostovoljci ŽKK Domžale. Vsi smo iz ž arevali obilico dobre volje ter prireditev pripravili v izjemni slogi. Vsem gre zahvala za brezhiben potek priredit ve. Pohod po mejah občine Trzin Letos je potekal že osemnajsti pohod po mejah občine Trzin. Vse od leta 1999 je pohode organiziralo Turistično društvo Kanja Trzin, v zad­njih dveh letih pa v sodelovanju z Društvom upokojencev Žerjavčki Trzin. V soboto, 4. junija 2016, se je ob 7.30 zbralo pred osnovno šolo 17 po­hodnikov, ki so dobro razpoloženi krenili proti meji z mengeško občino, natančneje z Loko. Na določenih točkah so se ustavili, da so poznavalci pojasnili potek meje. Lahko smo veseli, da je že od vsega začetka med pohodniki Tomaž Kralj, ki natančno razloži, kje poteka meja, in tudi, kaj se je na določenih območjih v preteklosti dogajalo. Najverjetneje ma­lokdo ve, da je bilo v Trzinu vojaško letališče za oskrbo soške fronte. Hitrost pohoda je bila prilagojena starosti pohodnikov, in mladi niso nič protestirali, saj so ob prilagojeni hitrosti pohoda lahko še več videli in izvedeli zanimivosti od starejših pohodnikov. Pri spomeniku padlemu borcu Cenetu Štuparju so si pohodniki vzeli čas za počitek, okrepčilo in priložnost za fotografiranje in pogovor. Nato je pot vodila po gozdu, mimo peskokopa, kjer je sedaj strelišče za kratkocevno orožje Društva Samo­kres, dalje do vrnitve na izhodiščno točko pri Pšati. Pohodniki so prehodili približno 18 km. Vsi so se na koncu zbrali v gostilni Pr’ Jakov Met’ na zaslu­ženi malici. Ob prijetnem pogovoru in pečenih piškah je hitro minila urica ali dve, ko so se pohodniki z dobrimi vtisi razšli. . Zoran Rink Vse zbrane v športnem parku je pozdravil župan Trzina Peter Ložar, ki mu je generalni sekretar Košarkarske zveze Slovenije Rašo Neste­rović v zahvalo predal spominski dres. Z veseljem sta se tekmovanja udeležili tudi članska reprezentantka Annamaria Prezelj ter Ela Mi­čunović, nosilka srebrne kolajne v metanju trojk na zadnjih mladin­skih olimpijskih igrah. Annamaria Prezelj je prve košarkarske korake naredila prav v Trzinu, vsem dekletom pa je zaželela, da še naprej pridno trenirajo, a ob tem ne pozabijo na šolo, saj sta izobrazba in razgledanost v življenju zelo pomembni. Poleg vseh prostovoljcev, ki so opravili izjemno delo, se za podporo pri izvedbi dogodka zahvaljujemo Občini Trzin. Ob koncu sobotnega druženja so bile v vseh treh kategorijah raz­glašene najboljše ekipe, posameznice pa so iz rok predsednika ŽKK Domžale Bojana Dremla, predsednika Združenja ženskih klubov Boru­ta Kopa, Prezljeve in Lipka prejele praktične nagrade. Dogodek so omogočili tudi Občina Domžale ter podjetja: Spalding, Tosama, CPU izobraževalni center, Našitki Šimenc, Bioteh, Vigrad, JUB, Tlaki Kavka, Hiša na travniku, Radio HIT, Vigrad, Pizzerija Olivija, Marg, d. o. o., In2, d. o. o. Koper, Burger, d. o. o. Posebna zahvala za pomoč gre tudi tabornikom rodu Skalni tabori iz Domžal in rodu Bistriški gamsi iz Kamnika. Najbolj pomembno je, da so tisti, ki so se tega dogodka udele ži­li, resnično uživali, in ko vidiš nasmeh na obra zih igralk in slišiš izredno pozitivna mnenja ostalih prisotnih, potem veš, da je bila t akšna prireditev dobra ideja. . Državni prvaki Slovenije Nogometna selekcija NK Domžale U15 je v soboto, 11. junija, zma­gala na povračilni tekmi finala z Aluminijem in postala državni prvak. V prvi enajsterici sta igrala Dino Kerić in Aljaž Valenčak iz Trzina. „Starejši dečki so z naslovom državni prvaki zaključili sanjsko sezo­no Mladinskega nogometnega centra Nogometnega kluba Domža­le. Varovanci Tomija Broniča so na povračilni tekmi finala tekmova­nja U15 v Kidričevem iztržili remi 2 : 2 in se veselili zmage s skupnim izidom 8 : 5. To je četrti naslov Domžal v kategoriji do 15 let. Rumeni so sezono zaključili z izjemnim trojčkom, ki ga sestavljajo naslovi državnega prvaka v kategoriji mladincev, kadetov in starejših dečk­ov,“ je na spletni strani www.nkdomzale.si o dogodku zapisal Grega Krmavnar in opisal dogajanje na tekmovanju po minutah. . Foto: Marjeta Rink Foto: Arhiv Tak Domžale Anže Kosmač – državni prvak V nedeljo, 22. maja 2016, je v Ljubljani potekalo državno prvenstvo v olimpijskem dviganju uteži za posameznice in posameznike. Tek­movanja so se udeležili tudi člani Tak Domžale in dosegli kar nekaj izvrstnih rezultatov. V kategoriji do 85 kg je zmagal Anže Kosmač z rezultatom 115 kg v potegu in 140 kg v sunku. Tako v potegu kot tudi v sunku je bil zelo blizu državnim rekordom. Peto mesto je zasedel David Forster (96 kg, 112 kg), osmo pa Jaka Žagar (65 kg, 87 kg). V kategoriji do 94 kg je Urban Jeraj dosegel peto mesto. V potegu je zmogel 90 kg, v sunku pa 105 kg. V kategoriji do 105 kg je bronasto medaljo osvojil Jošt Janša (90 kg, 120 kg). Anže Kosmač, državni prvak, je po tekmovanju povedal, da je sicer zado­voljen z uvrstitvijo, vendar pa mu je žal, da ni presegel državnih rekordov, ki si jih že od leta 2000 “lasti” Tomaž Bevc. Pravi, da bo to poskušal spremeni­ti že na naslednjih tekmah. Vendar pa ti rezultati ne bodo uspavali dvigalcev uteži domžalskega kluba, saj že pridno in trdo trenirajo pred tekmami, ki sledijo. Prva bo ekipna tekma proti CF Celje. . Valentin Orešek Trzinski kolesarji kolesarili na Gorenjskem Organizatorji kolesarskega praznika (Pokrajinska zveza upokojencev Gorenjske in Društvo upokojencev Radovljica) so 3. junija pripravili kolesarski praznik za kolesarje upokojence. Trzinski kolesarji (11) smo se zbrali ob 8. uri pred Centrom Iva­na Hribarja. Kolesa smo naložili v kombi, ki ga je posodilo podjetje Tesnila iz Trzina, in se z osebnimi avtomobili odpeljali v Radovlji­co. Poleg našega društva se je praznika udeležilo še 14 društev iz gorenjske regije. Ob 10. uri smo se zbrali na Vurnikovem trgu, kjer so nas pozdravili predsednik DU iz Radovljice Peter Ravnihar, pred­stavnik PZDU Gorenjske Zdravko Malnar in župan občine Radovljica. Organizator nam je razdelil sendviče in bone za malico. Nato smo se razvrstili v dve težavnostni skupini in z vodniki odkolesarili na do­ločene proge. Po navodilu in opozorilu organizatorja smo vozili eden za drugim in upoštevali cestnoprometne predpise. Med potjo smo se ustavili, pomalicali in si ogledali kulturno-zgodovinske spomenike (rojstne hiše Franceta Prešerna, čebelarja Janše, pisateljev Jalna in Finžgarja in druge znamenitosti). Ob 13. uri sta se obe skupini kole­sarjev srečno vrnili na Vurnikov trg. Trzinci smo svoja kolesa naložili v kombi in se napotili proti Srednji gostinski šoli, kjer je sledilo kosilo za vse udeležence in podelitev priznanj vodjem skupin. Prijetno ut­rujeni in zadovoljni, da smo (vsaj nekateri) zmogli približno 26 km dolgo progo, smo se vrnili domov. . Majda Šilar Cvetje v maju Pohodniki Društva upokojencev Žerjavčki Trzin smo v maju izpolnili zastavljeni program in se kljub obilnim padavinam v tem mesecu povzpeli na Rašico in na cvetoči Slavnik. Na travnikih primorskega Slavnika je bilo cvetja v izobilju, od dišečih šmarnic do narcis, rdečih perunik in modrih lilij, popkov potonik in cvetočega gloga. Primorski hrib Slavnik je v mesecu maju resnično prečudovit in vreden, da ga obiščemo. Udeležili pa smo se tudi srečanja pohodnikov Pokrajinske zveze društev upokojencev Gorenjske (v nadaljevanju PZDU) v Javorniškem Rovtu, ki ga je konec meseca maja organiziralo Društvo upokojen­cev Jesenice. Od 38 društev, ki sestavljajo PZDU Gorenjske, se je iz 12 društev na tem pohodu zbralo kar 209 pohodnikov. Najstarejši pohodnik je imel 88 let, najbolj množično pa so bila na tem srečanju zastopana društva z Jesenic, Kranja, Tržiča, Škofje Loke in Žirovnice. Med to pisano množico pohodnikov pa nas je bilo tudi sedem »žer­javčkov«, ki smo se na pohod podali prvič. Na samem izhodišču pohoda smo se vsi prisotni pohodniki raz­delili v dve skupini. Vendar se nismo razdelili glede na zahtevnost pohoda, kot bi morda kdo pomislil, temveč glede na to, kakšen del razgleda bi si ob hoji želeli imeti. Tako je večja skupina svojo pot ubrala čez sedlo Križovec na Španov vrh, da so se lahko naužili pre­čudovitega razgleda na okoliške hribe vse od Golice naprej, manjša skupina pa je šla preko narcisnih poljan do izvira Javornika ter v kraj Trilobit na ogled stare elektrarne, ki ne deluje več. Zato je bilo še toliko bolj zanimivo doživetje, ko so elektrarno zagnali, tako da smo lahko videli, kako pravzaprav sploh deluje hidroelektrarna. Ker sem se sama prvič udeležila srečanja (večina pohodnikov je bila stara nad 70 let), sem bila izjemno presenečena nad tem, kako zelo dobro je bilo poskrbljeno za varen korak vseh nas, udeležencev. Vodniki so namreč pozorno spremljali vse morebitne pasti, ki bi prežale na starejše pohodnike, nas prijazno spremljali čez mrzlo reko, gledali na to, da ne bi morda komu zdrsnilo. Ob takšni res izjemni skrbnosti pa so obenem poskrbeli tudi za to, da smo izvedeli in videli marsikaj novega – od Zoisovega parka, kjer je polno majhnih jezerc in starih dreves, videli smo dva izvira Javornika, ki je bučno šumel pred našimi očmi, pa tudi dve večji jezeri. Naše oči so se spočile na nepreglednih poljanah narcis ter na čudovito zelenih jeseniških gozdovih. Pohod smo zaključili s pogostitvijo pred Domom na Pristavi v Ja­vorniškem Rovtu. Ob odhodu domov smo se vsi strinjali, da naša mala državica resnično premore izjemno veliko lepih kotičkov, ki samo čakajo, da jih odkrijemo. In trzinski pohodniki jih odkrivamo iz meseca v mesec. . Milica Erčulj Zahvala občanke Lepo se zahvaljujem neznanemu dobrotniku ali dobrotnici, ki je bil a priča poškodovanju mojega vozila, parkiranega na Ljubljanski ulici v Trzinu, in mi je za brisalcem pustil a registr sko številko storilčevega vozila. Sem študentka, zato bi težko plačala popravila, čeprav samo delna. Moje spoštovanje in še enkrat HVAL A! Kristina. V našem kraju Praznični turnir Vsakoletni občinski praznik obeležimo po svoje tudi trzinski ša­histi. Tako kot že vrsto let doslej smo znova organizirali turnir v pospešenem šahu. Tokrat smo na mirno majsko nedeljo privabili v prostore doma­če osnovne šole 43 ljubiteljev šaha. Zavedamo se, da ostajamo zaradi skromnega nagradnega sklada nekoliko manj privlačni za tiste, ki dajejo finančni koristi prednost pred igro, a vseeno ima naš turnir zaradi dobre organizacije in ustreznega vzdušja stalne udeležence, in tudi tokrat je bilo tako. Barve domačega kluba je branilo osem šahistov. Simbolično začetno potezo in s tem odprtje turnirja je potegnil trzinski župan Peter Ložar. Naključje je hotelo, da je žreb na prvi deski določil za nasprotnika kasnejšemu zmagovalcu turnirja predsednika našega kluba Slavka Mlakarja. Le-ta za šahovnico ni pokazal nobenega »spoštovanja« do močnega nasprotnika z nazi­vom FIDE mojstra, temveč ga je v lepi partiji učinkovito premagal. V odmoru po petem kolu, ki ga nastopajoči izkoristimo za okrepči­lo, sta nam Andreja in Robert iz gostinstva ‘Zlata kuhna’ postregla z izdatno in okusno malico. Seveda ni manjkal niti posladek, ki nam je dal novega zagona za preostala štiri kola. Tako smo se športno borili vse do konca, in šahovski sodnik Andrej Kmetič, ki je suvereno nadziral potek partij, ni imel težkega dela. Prva tri mesta so osvojili šahisti, ki so imeli najvišji rating med prijavljenci, in sicer: Marjan Črepan (ŠD Podpeč) 8 točk, Sergey Trussevich (ŠK Ljubljana – DUOL) 7,5 točke, Boštjan Jeran (ŠK Ljubljana – DUOL) 7 točk. Poglejmo še preostale nagrade, ki so si jih priigrali: Za najboljšega domačina Slavko Mlakar (ŠK Trzin), za najboljšo šahistko Pavla Košir (ŠD Domžale), za najboljšega z ratingom do 1800 Mitja Hribar (brez kluba), za najboljšega z ratingom do 1600Vili Grdič (ŠK Stari Mayr Kranj), za najboljšega osnovnošolca Katja Krupenko (brez kluba). Organizatorji smo po razglasitvi dosežkov pospravili prizorišče in se nato podali v bližnje gostišče na vrček piva. Tam smo premleli ključne dogodke dneva in se nekaj po peti uri popoldne razšli v dobrem razpoloženju in z zavestjo, da nam je uspela še ena pri­reditev. Ob koncu tekmovalne sezone in pred poletnimi počitnicami smo se z medvoškimi šahisti dogovorili za prijateljsko srečanje na de­vetih deskah. V tempu 10 minut za igralca smo odigrali dvoboj tako, da je vsak šahist igral z vsemi nasprotnikovimi igralci. V prvem kolu, ki smo ga igrali v njihovih prostorih, smo bili res slabi, začeli smo s porazom 3,5 : 5,5. Nato pa nam je igra stekla in v naslednjih osmih krogih smo le dvakrat igrali neodločeno, šest kol pa smo dobili. Končni rezultat se je glasil 52 : 29 v našo korist. Točke smo uspešno zbrali: Nesib Jukan osem, po sedem točk sta zbrala Borut Bajec in naš novi član Dušan Leben. Trije smo dobili po šest točk, in sicer: Gregor Banfi, Sašo Valentin Jančigaj in An­drej Grum. Slavko Mlakar je priigral 5,5 točke, Vlado Markič 5 in Kostja Konvalinka 1,5 točke. Z gostitelji smo se že dogovorili za povratni dvoboj v Trzinu v prihodnjih dneh. . Andrej Grum Veliki zmagovalci letošnje nagradne igre Smetožer so učenci Podružnične šole Krašnja V Javnem komunalnem podjetju Prodnik, d. o. o., vsako leto pripra­vimo ozaveščevalno akcijo za otroke od 1. do 3. razreda osnovne šole, s katero jih želimo na ustvarjalen in prijeten način popeljati v svet ločevanja odpadkov. V letošnji akciji, spletni igrici, ki smo jo pomenljivo poimenovali Smetožer, je sodelovalo 15 šol iz Domžal in širše okolice. Smetožer je spletna igrica, ki se je v marcu in aprilu odvijala na spletnem mestu naše priljubljene maskote Grini www.grini.si, ki po­leg tovrstnih akcij ponuja raznovrstno vsebino z različnih področij varovanja okolja. V igrici so otroci z različnimi orodji in barvami po­barvali svoj tovornjak. S pobarvanim tovornjakom so se lotili igrice ločevanja odpadkov. Ob koncu igrice se je pobarvani tovornjak nalo­žil v galerijo, pripisale so se tudi dosežene točke. Več kot je pobarva­ni tovornjak dobil točk, bližje so bili nagradi. Poglavitno število točk so učenci prejeli z uspešnim ločevanjem odpadkov, dodatne točke pa so si lahko priborili z zbiranjem všečkov za ustvarjene tovornjake. V vsakem sodelujočem razredu je učenec, ki je dosegel največje število točk, postal razredni zmagovalec, Grini ga je osebno obiskal ter obdaril z nahrbtnikom. V osnovni šoli Trzin so bili zmagovalci: Tadej Kadunc, 1 a; Zoja Pacek, 1.b; Aladin Đulić, 1.c; Jaka Matysiak Avbelj, 2.a; Ana Stjepanović, 2.b; Taras Borštnar, 3.a; Benjamin Ma­tičič, 3.b. Največje skupno število točk pa so zbrali učenci Podružnične šole Krašnja, zato je Grini skupaj z uslužbenci našega podjetja s poseb­no podelitvijo glavne nagrade poskrbel za dodatno navdušenje. Na dvorišča šol v okviru matične Osnovne šole Janka Kersnika Brdo pri Lukovici smo se pripeljali s smetarskim tovornjakom, ravno tistim, ki je sedaj preoblečen v risbice pridnih učencev Podružnične šole Krašnja. Kot se za zmagovalce spodobi, bo njihov uspeh še lep čas viden na tovornjaku. Direktor Javnega komunalnega podjetja Prodnik, d. o. o., Marko Fa­tur: »Glavnina družbene odgovornosti našega podjetja je usmerjena v sodelovanje z najmlajšimi v vrtcih in šolah. Več let že uspešno izvajamo poučne, interaktivne in zabavne projekte, preko katerih otroci razvijajo odgovoren odnos do okolja in ta sporočila prenašajo naprej. Čestitamo Podružnični šoli Krašnja za letošnjo zmago pri igri Smetožer.« Vsi otroci se že veselijo nove nagradne igre, ki jo bomo pripravili prihodnje leto. Do takrat pa jih čakajo še težko pričakovane »grina­stične« počitnice, polne gibanja na prostem, skrbi za naravo in pitja čiste pitne vode. . Foto: Arhiv IR IMAGE Foto: Arhiv Knjižnice Domžale Pogovor z Matejem Šurcem, avtorjem knjige Prevarana Slovenija Veterani vojne za Slovenijo smo medse povabili Mateja Šurca, da nam predstavi svojo zadnjo knjigo Prevarana Slovenija. Po petindvajsetih letih se odkrivajo tančice, ki so zastirale nekatere dogodke iz časa slovenske osamosvojitve. Znano je, da se je v obdobju 1990 do 1992 veliko trgovalo z orožjem. Tudi TO in Milica, ki sta se pripravljali na dokončno razglasitev samostojnosti Slovenije, sta orožje potrebovali. 15. maja 1990 je JLA izdala ukaz o razorožitvi TO Slovenije, nekateri štabi TO so ukaz samovoljno prezrli in obdržali orožje in opre­mo, ki je bila sicer last Republike Slovenije, drugim to ni uspelo. V našem kraju Slovenija je bila pod embargom za nakup orožja. Znajti se je bilo treba po svoje, kar pa so na Ministrstvu za obrambo in notranje za­deve vzeli zelo po domače. Obrnili so se na tajno mednarodno verigo za preprodajo orožja, poslovali z njimi in orožje nato že pred osamo­svojitvenimi dogodki prodajali v našo soseščino, predvsem v Bosno in Hercegovino in Hrvaško. Glavni način plačila je bila gotovina v tujih valutah, za kar pa obstaja izredno malo urejenih evidenc. Tako so si predvsem Janez Janša, takratni obrambni minister, Andrej Lovšin, ki je vodil obveščevalno dejavnost, in Igor Bavčar, takratni minister za notranje zadeve, dovolili to neevidentno prekupčevanje z orožjem. Opravljenih je bilo kar nekaj preiskav, a so na žalost vse končale pri jav­nih tožilcih, Tomažu Miklavčiču in kasneje Barbari Brezigar, z opustitvijo. Naš parlament bi moral sprejeti Zakon, da taka kriminalna dejanja ne zastarajo, a doslej še ni bilo volje ne moči, da bi naš hram demo­kracije obrnil nov list v naši kratki zgodovini. Kasneje sem se pogovarjal s poveljnikom mariborskega pokrajin­skega štaba TO Vladimirjem Miloševičem in ga vprašal, ali je res tako hudo, kakor je dogajanje v štajerski metropoli opisal avtor knjige. Od­govoril mi je: »Bilo je še hujše!« Z animivo, da se še ni na šel »junak« iz omenjene knjige, ki bi se ga lotil s tožbo o neresničnosti opisanih dogodkov, in kot ka že, se tudi ne bo, saj smo pri nas že zdavnaj pozabili, kaj je etika in moralna dr ž a. . Janez Gregorič Vloga rezerve pri zagotavljanju vzdržljivosti obrambno-varnostnih sistemov Slovenije V prostorih Državnega sveta je pod okriljem ZVVS, ZSČ, Društva SEVER in gostiteljev potekala razprava o strateških rezervah SV in Policije. Gostitelj, predsednik Državnega sveta Mitja Ber var, je predstavil varnostni vidik v ok viru trajnostnega ra z voja. Ministrica za obrambo Andreja Katič je opozorila, da SV sicer s skrajnimi napori opravlja vse zadane naloge, vendar se ne obnavlja in ne skrbi za posodobitev. Predsednik Z V VS generalmajor Ladislav Lipič je opozoril, da smo že kmalu po osamosvojitvi začeli opuščati rezervne sile varnostno­-obrambnih sistemov. Ukinili smo obvezno služenje vojaškega roka, kar se ni pokazalo v najboljši luči. Zanašali smo se le na profesional­ce Slovenske vojske, med katerimi ni dovolj pripadnosti državi, saj jim je to služba in delajo za denar, bolje – delajo za preživetje, in če ne bi bilo mirovnih misij v bližnji in daljni okolici, kjer lahko malo bolje zaslužijo, bi bil osip v SV še večji. V Sloveniji sicer naborniški sistem ni ukinjen, le obvezno služenje vojaške­ga roka se ne izvaja več. Morda bi bilo dobro to ponovno uvesti, vendar ko se stvari opustijo, jih je zelo težko uvesti nazaj. Pa tudi našim mlade­ničem bi prav gotovo koristilo malce reda in podrejanja v dobro nas vseh, predvsem pa naše države, če smo si jo že ustvarili. Trenutno imamo na razpolago pri nas prostovoljno služenje vojaškega roka, kar se sicer izvaja le v vojašnici Vipava. Iz teh kadrov vojska črpa tudi profesionalni kader, kar pa sicer ne zadošča, in je osip bistveno večji od priliva. Vojak, pripadnik SV, je lahko le do dopolnjenega petinštiridesetega leta, če seveda ustreza vsem potrebnim kriterijem. Večni problem je, kam z odsluženimi vojaki. Na posvetu so izrazili idejo, da bi lah­ko velik del odsluženih pripadnikov prevzela Policija, saj jim kadra krepko primanjkuje, pa še velikih vlaganj v njihovo prilagajanje in usposabljanje ne bi potrebovali. Franci Petek, poveljnik Gasilske zveze Slovenije, je opisal njihovo delovanje in poudaril, da imajo v regijskih centrih kar nekaj redno zaposlenih, vendar brez prostovoljcev in njihove pripadnosti gasil­st vu – pomoči ljudem v stiskah – ne bi zmogli opraviti vsega , s čimer se ukvarjajo. Za razliko je pri njih, kar se tiče materialnih sredstev in opreme, boljša situacija. Tudi če pri nas vlada mir, moramo vseeno poskrbeti za svoje var­nostno-obrambne sisteme, spomnimo se na begunsko krizo, terori­zem in potencialna bližnja vojna žarišča. Balkan v kupu pepela čisto na dnu še vedno skriva žerjavico. . Janez Gregorič Komunikacijska agencija IR IMAGE, d. o. o., iz Kamnika, ki skrbi za tehnično urejanje Odseva, prelom in pripravo našega glasila za tisk ter oglaševanje, je v četrtek, 19. maja, organizirala Druženje na travniku. Na dogodku je več kot sto povabljenih uživalo v improvizacijskih vragolijah skupine Iglu, vrhunski pojedini s pridihom domačnosti izpod rok kulinaričnega mojstra Primoža Repnika in ob glasbeni spremljavi tria Sprukci. Z dogodkom, ki ga je obeležil tudi obisk župana občine Kamnik Marjana Šarca, so pri IR IMAGE obeležili 20 let uspešnega delovanja in sodelovanja z naročniki. Direktor Matjaž Viriant se je zahvalil strankam in tudi zaposlenim ter po­vedal: „Ponosni smo, da smo lahko del vaših uspešnih zgodb. Prav iz vsake se naučimo kaj novega, pridobimo nove izkušnje, uporabimo sveže ideje, predvsem pa si želimo dolgoročnega sodelovanja, in tukaj se skriva ključ do uspeha, vašega, oziroma vaših kupcev, in našega. Na kratko poveda­no, naš posel je eno samo ‘zgodbarjenje’. In radi ‘zgodbarimo’: energično, pogumno in strastno.“ Izvršni direktor Igor Viriant pa je dodal: „Danes smo se zbrali na tem travniku, da slavimo, ker smo zdržali, ker si upamo in ker verjamemo v tisto, kar počnemo, kar smo kuhali 20 let. Slavimo 20 let trdega dela in uresničevanja sanj, 20 let vzponov in spustov, 20 let smeha in radosti, solz in vsega lepega. Resnično hvala vsem, ki ste kreirali vse te dogodke skupaj z nama. Vsak pusti svoj pečat, eni pridejo zato, da ti samo odprejo oči, drugi, da se od njih kaj naučiš, spet tretji pa zato, da ti pomagajo stopiti korak naprej in stopničko višje.“ Tudi uredništvo Odseva jim čestita za 20 let uspešnega dela in računa na uspešno sodelovanje pri ustvarjanju trzinskega glasila tudi v prihodnje. . Metka Pravst Trzinci - naš ponos Priznanja Občine Trzin za leto 2016 Predstavljamo letošnje dobitnike občinskih priznanj in navajamo zasluge, ki so jim prinesle častne nazive. Nagrado Občine Trzin je prejelo Društvo Mladi gasilec za izjemen pristop do mladih in s tem tudi širitev gasilstva med mladimi. Krožek trenutno obiskuje 40 otrok, za katere skrbi deset mentorjev. Otrokom želijo vliti sočutje do sočloveka, razviti pravilne odnose do ljudi, živali in premoženja. Skušajo jim prikazati, kaj vse pomeni biti gasilec, da je to način življenja z moralnimi vrednotami, kot so potr­pežljivost, vztrajnost, spoštovanje. „Zdi se mi prav, da ima občina med občinskimi priznanji tudi nagra­de, ki so namenjene predvsem mladim, ki delujejo na območju občine Trzin in si prizadevajo za njeno promocijo. Moramo se namreč zave­dati, da se ti mladi udeležujejo raznih tekmovanj in srečanj tudi zunaj meja naše občine, na nivoju regije in celo na državni ravni. S svojo pri­sotnostjo potrjujejo predanost sočloveku in promovirajo ime občine po Sloveniji. Vsi ti mladi, ki so vključeni v kakršno koli delo, so seveda brez lastnih denarnih sredstev, in taka nagrada še kako pride prav. Tudi pri nas je tako, saj smo finančno zelo omejeni. Mladim gasilcem bomo z denarjem te nagrade kupili mladinske gasilske uniforme. Ko smo jim povedali, da bodo dobili uniforme, je zavladalo vsesplošno navdušenje. Uniforme bodo oblekli za tekmovanja, vemo, da jih otro­ci radi nosijo, videz »pravih gasilcev« jih navdušuje. Nedvomno jih to spodbudi k nadaljnjemu delu in še k večji prizadevnosti,“ je povedal Jože Kajfež. Bronasto plaketo Občine Trzin je prejela Mateja Kolenc za predano delo in pomoč pri delovanju gasilskega društva na organizacijskem in operativnem področju. Od leta 2007 opravlja delo tajnice v PGD Trzin. Leta 2002 in 2014 je bila nagrajena z gasilskim odlikovanjem Gasilske zveze II stopnje. S svojo pomočjo se dokazuje tako na organizacijskem področju kot tudi na intervencijah in redno sodeluje na vajah. Je nepogrešljiv del ekipe, ki skrbi za varnost in pomoč ob nesrečah v naši občini. „Izhajam iz gasilske družine in sem tako dobesedno živela z gasilci. V gasilske vrste sem stopila s sedmimi leti. Vsi otroci iz vasi smo bili gasilci, in na to smo bili ponosni. Že v prejšnjem društvu (PGD Križ) sem bila vsa leta dejavna. Leta 2003 sem si ustvarila družino in se preselila v Trzin. Takrat sem na pobudo Jožeta Kajfeža prestopila v PGD Trzin. Nagrade res nisem pričakovala. Vsekakor z nagrado dobiš tudi potrditev, da delaš dobro in da je tvoje delo opaženo. Gotovo pa ti da novo motivacijo in energijo za naprej. Nagrado ali pohvalo si zasluži prav vsak, ki s srcem in svojim prostovoljnim delom pomaga drugim. Hvala staršem, da so mi v srce položili, kaj je v življenju najbolj pomembno: prijazna beseda, opora in pomoč sočloveku. To, upam, da z možem kar dobro prenašava na svoja otroka, ki sta tudi že v gasil­skih vrstah. Zahvala tudi gasilcem, da so me sprejeli medse, hvala za stkana trdna prijateljstva,“ se je zahvalila Mateja Kolenc. Bronasto plaketo Občine Trzin je prejel Dušan Kosirnik za nesebično in požrtvovalno delo v gasilstvu. Je dolgoletni član, nižji gasilski častnik PGD Trzin. Za svoje dosedanje delo je bil nagrajen s priznanjem Gasilske zveze III stopnje. Je nepo­grešljiv član PGD Trzin pri intervencijah in vajah. Velikokrat je s svojim nesebičnim ravnanjem pokazal, da je vedno pripravljen pomagati. „To priznanje mi pomeni veliko, zahvalo za ves trud, ki ga vlagam v gasilstvo in delo v našem društvu. Tudi naprej se bom trudil in poma­gal soljudem po svojih najboljših močeh, prenašal znanje na mlade ter vestno opravljal poslanstvo gasilca. Rad bi se še naprej izobraževal in tako zagotavljal tudi svojo varnost ob nevarnih situacijah, s katerimi se gasilci srečujemo. Zahvalil bi se svoji družini, ženi Andreji, hčer­kama Alji in Neži in sinu Jakobu, da me pri mojem delu v gasilstvu podpirajo,“ je povedal Dušan Kosirnik. Naziv častne občanke Občine Trzin je prejela Jožefa Valenčak za zasluge pri uresničevanju družbenih dejavnosti v občini Trzin. Predlog je bil podan na osnovi njene celotne dejavnosti, njenih za­slug pri uresničevanju ciljev na področju družbenih dejavnosti v ob­čini Trzin. Jožica je bila ves čas aktivna članica planinskega društva, ustanovna članica društva upokojencev in društva prijateljev mladine. Poseben poudarek pa je na njeni odločilni vlogi pri ustanovitvi, vode­nju in aktivnem udejstvovanju v Turističnem društvu Kanja Trzin, ki ga je uspešno vodila od samega začetka. Njene ideje so bile Florijanov sejem, Folklorni festival, prireditve, kot so: Nagrade za urejenost kraja, Gregorjevo, Noč čarovnic ... Pod okriljem Turističnega društva delujejo tudi trzinska folklora, ve­zilje, rezbarji, slikarji ... „Visoko občinsko odlikovanje pomeni zame čast in tudi odgovornost. Vsekakor pa ga delim s sodelavci in prijatelji, s katerimi smo sodelovali pri različnih občinskih in drugih projektih ter nalogah v skoraj 20-letnem obdobju.“ Jožefa Valenčak Poseben poudarek je na njeni pravniški vlogi. V času vodenja Kra­jevne skupnosti Tr zin je zelo ak tivno sodelovala pri projek tu Osamo­svojitev Tr zina v samostojno občino in iz vedbi referenduma krajanov Trzina za samostojno občino. Jožica je v kritičnih trenutkih našla rešitev in voljo, da je dajala podporo in zagon, ki sta bila potrebna, ko je vodstvo Občine Domžale nasprotovalo osamosvojitvi Trzina. S svojim pravnim znanjem in osebno angažiranostjo je bila ključni člen pri pisanju elaborata o upravičenosti do samostojne občine. Predlagatelj Tone Ipavec navaja tudi to, da mu je v trenutkih, ko je bil že na tem, da obupa in odstopi od nadaljnjega zavzemanja za samostojno občino Trzin, prav ona nudila oporo, podporo in odloč­nost, da so v zadnjem trenutku podali zahtevo za varstvo pravic na Ustavno sodišče RS, kjer so s pritožbo na zavrnitev Občine Domžale uspeli ravno po njeni zaslugi. . V Elini maniri: Na rob slikarski razstavi trzinske umetnice Jelke Moravec Štirje letni časi so se sredi maja v gibkosti vi(o)linske govorice razle­gali po preddverju Centra Ivana Hribarja. Glasba se je v barvni svežini razlila v slike pokrajin, ki jih je do 14. junija postavila na ogled priznana trzinska slikarka Ela Moravec. Jelko Moravec morda bolje poznamo po njenem odrskem ustvarjanju v Kulturnem društvu Trzin, pa vendar se bodo bolj redni obiskovalci kulturnih dogodkov in ljubitelji umetnosti spomnili, da Ela tokrat ne razstavlja prvič v CIH-u. V desetih letih od prve trzinske razstave fe­bruarja 2006 je nadgrajevala svoj talent v likovnem društvu Senožeti iz Radomelj, njegova soustanoviteljica je tudi naša trzinska umetnica. Navdih za razstavljene slike s pokrajinsko tematiko je dobila na li­kovnih kolonijah, med sprehodi s psom ob Pšati in tudi doma: »Če se me kaj posebej dotakne, že doma naredim grobo skico in kasneje to prenesem z bar vami na platno.« V njih se, večinoma v abstraktnih pri­zorih na platnu, zrcalijo Kras, Škofjeloško hribovje, Toscana, Trzin, Kog. Prav na Kogu sta na jesenski slikarski koloniji nastali dve Elini sliki: akvarel s klopotcem in v ekspresionistični maniri naslikana pokrajina s Trzinci - naš ponos hribčki, trtami in polji. Ena pa je še čisto sveža in je nastala na koloniji Upokojenskega društva Slovenije v Izoli. Kot pravi Jelka, rada sanjari, v njeni glavi se včasih vrtijo abstraktni prizori, ki jih potem prenese na platna. Razstavlja pa tudi nekaj bolj realističnih slik, ki so iz njenega zgodnejšega, samohodniškega obdobja. Sicer se Moravčeva lahko pohvali s številnimi samostojnimi razs­tavami na širšem domžalsko-kamniškem območju. Med drugim so njene slike krasile prostore hotela Ambient v Domžalah, domžalske knjižnice, Občine Kamnik, tudi poslovne prostore čistilne naprave v Domžalah in drugje. Trenutno lepša stene domžalske kavarne Cafe Central deset njenih slik, večina je tihožitij. Njena dela so vključili tudi na skupinske razstave pod strokovnim vodstvom akademskega sli­karja Janeza Zalaznika. Mentor je o svoji varovanki povedal: »Elina umetniška dela zaznamuje svojevrsten stil nanašanja barv na platno, iz katerih nastajajo drame, in se na svoj način približa izrazu, ki je za potrebe lastnega dela slikarstvo notranje nuje.« Ali kot je povze­la Jožica Valenčak, ki je v imenu organizatorja razstave, Turističnega društva Kanja Trzin, zbrane nagovorila na odprtju razstave 17. maja, Ela ustvarja, ko čuti, da mora dati nekaj iz sebe ... in nam v razmislek. Zato ni nenavadno, da razstavljenih slik ni podnaslovila, marveč pre­pustila naši domišljiji, da se iztisnejo v naš doživljajski svet. Kot Ela slika iz svoje notranje nuje oziroma v »Elini maniri«, kot se je izrazila ena od njenih likovnih sopotnic v Senožetih (ki jih na odprtju ni bilo malo), se razdaja tudi kot mentorica v TD Kanja, prav nič manj pa kot donatorka ob različnih priložnostih. Na to nas je spomnil tudi žu­pan Peter Ložar, ki upa, da se bodo trem Elinim slikam na dobrodelni dražbi za trzinsko kulturno društvo pridružile še nove. Ela ne more biti pri miru, povedo njene trzinske kolegice, in ker so vse dobre stvari vsaj tri, upamo, da se ob njenem umetniškem snova­nju vnovič snidemo, tokrat prej kot po desetletju, in, seveda – v Elini maniri. . Nataša Pavšek ECO SOLAR – v sončni energiji je prihodnost Sonce je neizčrpen vir energije, ki jo lahko uporab­ljamo za ogrevanje vode, prostorov in tudi za proi­zvodnjo elektrike. Se obnavlja, ne povzroča hrupa, ne obremenjuje narave in je hkrati brezplačna, zato je to energija prihodnosti. Tega se zavedata tudi Marko Glas in Jurij Šav, lastnika podjetja ECO SOLAR, d. o. o., ki ima prostore v IOC Trzin. Oba sta pred leti v iskanju različnih poslovnih možnosti videla priložnost prav v obnovljivih virih energije. Ko se je leta 2009 v Sloveniji zaradi državnih subvencij začel odpirati trg v tej pano­gi, sta skupaj ustanovila podjetje, ki še danes uspešno posluje. Podjetje in delovanje sončnih elektrarn mi je predstavil Marko Glas. Napisala: Tanja Jankovič Leta 2009 se je v Sloveniji začelo investiranje v sončne elektrarne. Kako je bilo na začetku? Takrat sva bila z Jurijem zaposlena v istem marketinškem podjetju. Oba je zanimala zgodba obnovljivih virov, in ko se je vzpostavil trg, sva ustanovila podjetje. Začela sva iz nič, še ustanovni kapital sva si izpo­sodila. Jurij se je v podjetju zaposlil in se popolnoma posvetil razvoju, jaz pa sem bil še nekaj časa zaposlen v drugem podjetju, da sva imela vsaj nekaj finančne varnosti. Vsak popoldan sem pozno v noč razvijal projekte in se učil. Dve leti sem samo delal in jedel. Bilo je izredno naporno, konkurenca je bila zelo močna, trg se je hitro razvijal. Najina prednost je bila v tem, da sva imela izkušnje z vodenjem več projektov hkrati in smisel za podrobnosti. Pr vi projekt sva z Jurijem prodala pol leta po ustanovitvi. Kaj pa strokovna plat, oba sta po izobrazbi namreč ekonomista? Jurij se je v smislu tehničnega znanja začel izobraževati takoj na za­četku odprtja podjetja z obiskovanjem različnih tečajev in se tako veli­ko naučil. Večino smo se naučili sproti pri projektih, partnerjih, razvoju industrije. Ustvarila sva si mrežo kontaktov, in če sva potrebovala bolj podrobne informacije, sva vedela, kam in koga poklicati. Potem se nama je pridružil še Jurijev polbrat, ki je velik strokovnjak na elektro področju. Trenutno nas je pet zaposlenih; vsak skrbi za svoje projekte in področje dela. Ko smo v času ekspanzije trga montirali elektrarno, nas je bilo pri večjih projektih zaposlenih tudi 50 in več. Ljudi smo za­poslili za določen čas ali kako drugače, jih natančno naučili ter vodili, da so delali po naših specifikacijah. Za fizično delo nismo nikoli naje­mali podizvajalcev, vse smo naredili sami, od projekta do izgradnje. S podizvajalci smo si pomagali pri delih, kot je postavitev transforma­torskih postaj in podobnega. Kako to, da je vaše podjetje locirano v Trzinu? Prej smo bili v Črnučah, potem smo dobili ugodnejšo ponudbo na drugi lokaciji v Trzinu, a še nismo bili povsem zadovoljni. Zdaj smo v prosto­rih Tiskarne Ozimek in lepo sodelujemo, nobenih težav nimamo. Tudi lokacijsko nam odgovarja, všeč nam je, da nismo v centru Ljubljane. Da se vrneva k poslovanju. Kaj je vaša osnovna dejavnost? Na začetku, ko se je razvijal trg, smo poskrbeli za celoten inženiring pri izgradnji sončne elektrarne. Prišli smo k investitorju, naredili idej­ni projekt, razvili in pridobili vso projektno dokumentacijo. In ko je investitor sprejel ponudbo, smo elektrarno postavili, jo priključili na omrežje in poskrbeli za njeno vzdrževanje. Edini v Sloveniji smo za izbrano mikrolokacijo izdelali najboljšo možno rešitev in šele potem iskali najprimernejšega dobavitelja oziroma tehnično rešitev, kar nam je zelo razširilo obzorje poznavanja tehnologij. Leta 2012 je državna podpora usahnila, manj je bilo investicij. Kako je šlo naprej? Vseskozi smo ves ustvarjeni dobiček reinvestirali v lastne elektrar­ne. Najeli ali kupili smo streho in postavili svojo elektrarno. To nam omogoča neko dolgoročno stabilnost. Ko so se podpore ukinile, smo razširili področje delovanja. Posvetili smo se skrbnim pregledom ob­stoječih elektrarn, kjer dobro sodelujemo z bankami, ki so financirale izgradnjo, a jim investicija ne prinaša želenih rezultatov. Tretje podro­čje delovanja pa so skrbni tehnični, finančni in pravni pregledi projek­tov, ki že generirajo denarni tok, z namenom preprodaje. Če ugotovi­mo, da je projekt dober, ga nato kupimo ali posredujemo investitorju. Kdo so torej vaše stranke oziroma s kom poslujete in kje? Naše stranke so pretežno večja podjetja, koncerni ali skladi, za katere kupujemo ali vzdržujemo elektrarne. Tu so še banke, zavarovalnice ali podjetja, za katere delamo skrbne preglede obstoječih elektrarn. Malo poslujemo v Sloveniji, največ pa v Italiji, ki je drugi največji trg v Evropi, takoj za Nemčijo. Je sicer več birokracije, višji davki, večje tveganje, so pa tudi višji donosi. Kaj pa manjši investitorji, ti za vas niso zanimivi? Ne, to je čisto drug segment, z njimi se ne ukvarjamo. Lahko bralcem Odseva, ki jih zanima sončna elektrarna na lastni strehi, kljub temu svetujete, na kaj morajo biti pozorni? Tisti, ki razmišljajo dolgoročno, dvajset ali trideset let vnaprej, se bodo zagotovo odločili za postavitev sončne elektrarne. Zaradi garancij je dobro uporabiti evropsko tehnologijo (fotovoltaične module in razsmer­nike), saj je na dolgi rok bolj varna. Pri postavitvi pa je pomembno, kam so paneli obrnjeni in kako kvalitetno je izvedena inštalacija. Dejansko so moduli lahko obrnjeni v katerokoli smer neba, idealno pa je, če so obrnjeni čim bolj na jug, njihov naklon pa je med 0 in 30 stopinjami. V tem primeru je izplen sončne energije največji. Ob usmeritvi modulov na sever z nak­lonom od 10 do 15 stopinj so izpleni približno 20 odstotkov nižji kot ob isti usmeritvi na jug. Na našem trgu je veliko ponudnikov, izberejo naj tistega, ki se bo bolj posvetil podrobnostim in ponudil kvalitetne materiale. Trzinski podjetniki Kaj je bolje, postaviti panele kot kritino ali jih je bolje namestiti na obstoječo kritino? Mi odsvetujemo, da bi panele postavljali kot kritino strehe. Dražja je namestitev pa tudi vzdrževanje tega sistema. Bolje je, da se panele postavi na obstoječo kritino, kjer sta tako dva faktorja, ki varujeta pred neugodnimi vremenskimi vplivi. Tudi možnosti za napake so manjše, manjša so pregrevanja, ker veter hladi module ... Pred montažo panelov je dobro zamenjati kritino, ki bi jo sicer zamenjali v roku 5-10 let, ker je demontaža in ponovna postavitev elektrarne velik finančni zalogaj. Koliko sredstev je treba investirati in kdaj okvirno se investicija povrne? Uporabna površina 10 0 m2 na strehi pomeni 10 kilovatni postroj, zanj je treba odšteti med 10.0 0 0 in 12.0 0 0 evri. Investicija se po­vrne v roku 12 do 15 let , odvisno od smeri in naklona panelov, višine investicije, kvalitete gradnikov elektrarne in kvalitetnega vzdrževanja. Ali lahko tako velika sončna elektrarna proizvede dovolj elektrike za štiričlansko družino? 10 0 m2 panelov sončne elektrarne proizvede letno približno 10 me­gavatnih ur, štiričlansko gospodinjstvo jih pa okvirno tudi toliko po­rabi. Ker čez celo leto ni dovolj sonca, deluje tako imenovani »net metering« sistem: ko je sonce, se viške proizvedene elektrike pošilja v omrežje, ko sonca ni, se elektriko jemlje iz omrežja. Konec leta naredi elektro podjetje poračun. Kakšna pa je življenjska doba povprečne sončne elektrarne? Ocenjujem, da med 35 in 40 let. Danes še vedno delujejo, sicer z 80-odstotno močjo, elektrarne, ki so bile postavljene pred 35 leti. Je pa res, da ne vemo, kam bo šel razvoj. Morda bo njihova življenjska doba še daljša. Ko je elektrarna postavljena, jo je treba vzdrževati. Zakaj? Redno vzdrževanje je zelo pomembno. Načeloma je vse narejeno tako, da brezhibno deluje, a elektrika je nepredvidljiva, električni kabli so izpostavljeni močni sočni pripeki, po njih tečejo večji tokovi, večje so obremenitve, in se lahko marsikaj zgodi. Zato je dobro uporabiti res kvalitetne materiale. Zelo pomembno je, da delovanje elektrarne vseskozi fizično nadzira vzdrževalec in na daljavo dober računalniško­-informacijski sistem oziroma tehnologija. Zakaj – da se v primeru iz­pada takoj sprožijo alarmi, vi ali vaš vzdrževalec takoj dobita obvestilo o nedelovanju, in se nemudoma odzoveta. . Spoznavanje kuharskih veščin skozi igro Kuhn’ca je prostor v Trzinu na Kidričevi ulici 14, kjer se po no­vem odvijajo tematski kuharski tečaji za otroke in odrasle. Idej­na vodja projekta je Andreja Kmet Tomazin, ki je odraščala v Trzinu, zadnjih 20 let pa živi v Mengšu. „Poslovne prostore, kjer je locirana Kuhn’ca, sem kupila leta 2004 in jih oddajala kot pi­sarne. Lani se je porodila ideja, da uresničim svoje dolgoletne želje, zato sva se z možem lotila projekta, in tako je Kuhn’ca dobila svojo današnjo podobo,“ nam je zaupala podjetnica, ki si je zamislila, da bi otroci v njeni Kuhn’ci skozi igro spoznavali osnovne kuharske veščine in se ob rojstnih dnevih tudi pozaba­vali in posladkali. Bodo pa v Kuhn’ci otroci lahko doživeli aktivne počitnice s kuhanjem, možni termini so od 27. junija do 1. julija in od 4. do 8. julija od 8. do 16. oziroma od 7. do 15. ure. Predhodno se je treba prijaviti na telefonsko številko 041 500 751. Doga­janje v Kuhn’ci lahko spremljate tudi na Facebook strani (www. facebook.com/andrejinakuhnca). . Metka Pravst Foto: Arhiv Kuhn’ce STROJNI TLAKI – ESTRIHI – OMETI hitro, kvalitetno in ugodno 031 689 832 -Boštjan TLAKI KOS d.o.o., Ljubljanska 33, Kamnik Na dlani Trzinska bitka za samostojno Slovenijo Napetosti v Jugoslaviji, težnja k samostojnosti, decembrski plebiscit, junijski osamosvojitveni doku­menti, desetdnevna vojna – vse to je del dogajanja, ki nas je v prejšnjem stoletju pripeljalo do samostoj­ne in neodvisne države. Letos mineva 25 let od teh zgodovinskih dogodkov, ki so zaznamovali tudi naš Trzin. Nekateri se zagotovo spominjate tistega uso­dnega 27. junija pred četrt stoletja, ko so skozi Trzin hrumeli grozeči tanki in oklepniki. Morda ste o tem le slišali ali kje prebrali. Ali pa ste bili, kot jaz, nekaj časa del množice, ki je nemočno spremljala nepred­vidljivo dogajanje na mostu pri Pšati in se šokirani in zgroženi spraševali, kaj (hudiča) se dogaja, ali so nas čisto zares napadli, ali je vojna? Bojna enota iz vojašnice na Vrhniki Vrh oboroženih sil Jugoslavije je v zgodnjih jutranjih urah iz vojašnic po Sloveniji poslal svoje bojne enote, da zasedejo brniško letališče in mejne prehode. Slovenijo so hoteli osamiti, dokončno razorožiti slovensko teritorialno obrambo (TO) in prisiliti vodstvo Slovenije, da prekliče izvajanje ukrepov za samostojno državo. Malo pred tretjo uro zjutraj je vojašnico na Vrhniki zapustil bataljon tankov in oklepnih transporterjev jugoslovanske ljudske armade ( JLA). Njihov cilj je bila blokada brniškega letališča. Del kolone so usmerili na staro vrhniško cesto in naprej na Toško Čelo, drugi del na avtocesto, skozi Črnuče, Trzin, Mengeš. Maksimiljan Karba je bil takrat dežurni starešina na policijski postaji v Domžalah: »Policisti smo imeli odprte radijske linije, in smo takoj zvedeli, da je kolona tankov zapustila vojašnico. Vsesko­zi smo jih spremljali.« Ko so v centru slišali, da se je usmerila proti Domžalam, so jim naročili, naj takoj organizirajo postavitev nenasilne blokade, ki bi zaustavila pohod agresorja. Ker je bila kolona skorajda že v Črnučah, je bil najprimernejši prostor za zaporo ceste most čez Pšato v Trzinu. Zaradi zgodnje ure je bilo na cesti le malo vozil, kombi, avtobus, nekaj tovornjakov in osebnih vozil. Zaustavili so jih in pos- Foto: Emil Pevec tavili tako, da so zaprli prehod preko mosta. Za pomoč pri vozilih so zaprosili tudi domžalske gasilce in gasilce Heliosa. A grozečih tankov, ki so ob pol petih zjutraj iz spanja prebudili nič hudega sluteče Trzince, cestna blokada ni ustavila. Maksimiljan Karba se spominja: »Rohneči tank se je zaletaval v vozila v barikadi in jih porival. Ker ni šlo nikamor, se je povzpel nanje in jih mečkal pod seboj. Grozno je pokalo in hreš­čalo, oblival nas je mrzel pot.« Tank je s surovo močjo mlel pred seboj nastavljena vozila, in ko je prebil barikado, je pot nadaljeval po trav­niku, ker je bila cesta proti gasilskemu domu polna vozil, drugi so mu sledili. Refik Ičanović stanuje v hiši, pod katero je obtičal poškodovani oklepnik: »Zgodaj zjutraj me je zbudil neznosen hrup. Ko sem videl, kaj se dogaja, sem šokiran rekel ženi – vojna je.« Zgodilo pa se je, da je bil voznik oklepnika nespreten in je pri zavijanju s cestišča zadel ob betonsko ograjo mostu. Strgalo mu je gosenico, obtičal je na mostu in zaprl pot vozilom za seboj. Emil Pevec je vsako jutro navsezgodaj ra­znašal časopis Delo: »Med spomini na tisto morasto jutro se najdejo tudi drugačni, celo smešni utrinki. Še vedno se spominjam nenavad­nega tankovskega trušča, in po poslušanju radia mi je bilo jasno, da to ne bo navaden dan. Malo pred peto zjutraj na barikadi ni bilo veliko civilistov. Sklepal sem, da mi tokrat Dela ne bodo dostavili, in odhi­tel sem domov po fotoaparat. Med fotografiranjem me je preganjala misel: »To so vendar zgodovinski trenutki. Ali imam doma v hladilniku dovolj filmov?« Kljub vsemu so takrat naročniki popoldan dobili Delo, Slovenci pa, tudi zaradi zmage v trzinski bitki, svojo državo. Meni pa tudi ni zmanjkalo filmov. Vsak dan sem se s kolesom in goro časopisov prebijal po stopnicah, ki vodijo na Onger, kjer je imela položaj TO, in sem jim pustil izvod ali dva. Slovenci v nasprotju z JLA svojih vojakov nismo izpostavljali medijski blokadi.« 27. junija ob 18. uri bo na mostu čez Pšato proslava v spomin na trzinsko bitko, druženje pa se bo nadaljevalo na ploščadi med bloki. Neuspešna pogajanja V treh oklepnih transporterjih in majhnem terenskem vozilu je obtičalo 32 vojakov s podčastnikom in dvema častnikoma. Kmalu se je zače­la nabirati množica radovednih domačinov. Z velikim nezaupanjem so opazovali vojake, ki so popravljali poškodovano gosenico. Ko so prišle enote TO, so jih skupaj s policisti obkolili. Vojaki so po nekajurnem delu skrajšali gosenico in vozilo usposobili za vožnjo. Medtem so pripadniki slovenskih enot postavili na cesto nova vozila in vojska ni mogla ne naprej in ne nazaj. Maksimiljan Karba se spominja grozljivih trenutkov: »Navezal sem stik z oficirjem iz Dalmacije, ki mi je na skrivaj posredoval pomembne podatke za naše poveljstvo. Drugi oficir ni odobraval stikov med nama. Po ponovni blokadi z dodatnimi vozili mi je grozil z orožjem. Uspel sem ga umiriti. Ko sva se soočila drugič, mi je na prsa uperil pištolo. Tako močno je pritiskal in mi grozil, da se mi je v nekaj sekun­dah pred očmi odvrtel film življenja. Bil sem prepričan, da bo ustrelil in bom prva žrtev v Trzinu.« Ob 13. uri se je poveljnik TO s častnikom JLA začel pogajati o predaji, a jo je ta arogantno in odločno zavračal. Po uri in pol so se teritorialcem pridružili pripadniki Specialnih enot milice (SEM), a tudi oni niso bili uspešni pri pogajanjih. Sredi dneva sta naša poveljnika dovolila pristanek gazeli, neoboroženemu helikopterju, ki je vojakom dostavil vodo in hrano. Stanje je postajalo vse bolj napeto, saj se častnik JL A kljub brezizhodnemu položaju ni hotel predati. Pričakoval je pomoč svojih diverzantov. Napetost je povečeval, ko je s strelnim orožjem grozil ogorčenim občanom, ki so armadi očitali okupatorski napad Slovenije. Maksimiljan Karba je prepričan: »Trzinci so vojsko tako zmerjali, da bi jih pobili, če bi jim takrat dali v roke kole ali orožje. Prosil sem jih, naj jih nikar ne dražijo in gredo raje stran.« Zaradi previdnosti sta poveljnika TO in SEM izdelala načrt za napad na blokirano enoto JL A. Vinko Beznik, poveljnik SEM: »Čeprav smo profesionalci posebej izurjeni za najnevarnejše naloge, je naše osnovno načelo, da za dose-go cilja najprej uporabimo najmilejše sredstvo. Če bi hotel takrat rešiti Foto: Emil Pevec Foto: Tanja Jankovič Foto: Tanja JankovičFoto: Emil Pevec Na dlani nevarno situacijo z uporabo sile, bi bile lahko posledice veliko hujše, kot so bile. Vsak odgovor na silo je še trši odpor vse do točke, ko situacija ni več obvladljiva in uide izpod nadzora. Tega sem se najbolj bal. To me je spremljalo od maja 1990, dokler ni oktobra Slovenije zapustil zadnji vojak JLA. V tem času smo bili pripadniki enote za posebne namene v stalni bojni pripravljenosti.« Oborožen spopad Okrog pol sedmih zvečer sta priletela dva vojaška helikopterja z armadnimi diverzanti. Eden je med Depalo vasjo in plinarno južno od železniške proge odložil enoto diverzantov, drugi se je zaradi napada nanj umaknil in enoto odložil bliže Depali vasi. Nove oko­liščine so zahtevale takojšnje reagiranje. Bojan Končan, poveljnik TO, pojasni:« Svojo enoto sem v dogovoru z Beznikovim namestni­kom takoj prerazporedil iz ene strani proge na drugo, Miheliču pa ukazal, naj s protioklepnim orožjem strelja na helikopter. Prvi iz­strelek je zatajil, drugi se je sprožil pred tarčo.« To je bil hkrati znak za napad ostalih enot. Dogodki so se začeli bliskovito odvi­jati, tudi radovedna množica se je preplašena razbežala v kritje. Začel se je srdit spopad na eni strani med sodobno oboroženimi jugoslovanskimi diverzanti in vojaki na mostu ter na drugi strani izurjeno specialno enoto policije in teritorialci, pri katerih je bila večina vpoklicana le nekaj dni pred vojno. Zaradi nenadnega na­pada diverzantov, ki so se poskušali združiti z vojaki, se je vod TO, ki je bil ujet med diverzanti in vojaki, začel umikati. Pri tem je bil smrtno ranjen pripadnik TO Edvard Peperko. Poveljnik TO se je s strelcem na helikopter umaknil na podstrešje bližnje hiše, od koder sta imela dober razgled na položaje armadnih diverzantov, in s streljanjem onemogočala njihovo napredovanje. Bojan Končan se spominja: »Med streljanjem naju je presenetila s pladnjem mama Vida in komaj sva jo prepričala, naj se brž umakne.« Istočasno je potekal neizprosen boj pri mostu, kjer je večina vojakov ostala v oklepnikih in nepretrgano streljala. Ko so izstrelki zadeli armadna oklepnika, v katerih sta umrla dva vojaka, so se začeli posamič predajati enoti SEM. Po vztrajnem prigovarjanju so se kasneje pre­dali še drugi. Feliks Urmaš, lastnik trgovine Zastopnik: »Bil sem ilegalec, telefonaril sem in snemal dogajanje. Ko je začelo pokati, sem skrit za odejami ležal na balkonu naše hiše in snemal bitko. Bil sem kot na pladnju. Dobro, da je bil v bližini postavljen tovornjak poln vezanih plošč, ki nas je malo ščitil. Kmalu po zadetku oklep­nikov so se vojaki začeli predajati. Najprej je pritekel eden in legel na tla, nato drugi ... Grozno je bilo! Moji posnetki so obkrožili svet. Najprej so jih dobili na naši televiziji, zanje so prosili tudi pri nem­ški televiziji ZDR, CNN, avstralski televiziji ... Vojna v Sloveniji je bila medijsko zelo dobro podprta.« Že med spopadom so reševalci nudili prvo pomoč ranjencem in jih odpeljali v bolnico, med njimi tudi huje ranjenega pripadnika TO Aleša Kodro. Na zdravljenje v klinični center so pripeljali sedemnajst ranjenih, v bitki pa so bili poleg pripadnika TO ubiti še trije vojaki JLA in diverzant. Feliks Urmaš: »Ko je orožje utihnilo, so zginili vsi, teritorialci, specialci, policisti, jaz pa sem imel polno dvorišče vojakov, ki so se predali. Bili so mladi fantje, večina otroci hrvaških izseljencev, ki so delali v Nemčiji. V vojski so bili šele 14 dni, in sploh niso vedeli, za kaj gre. Rekli so jim, da gredo branit Jugoslavijo, ker je nekdo napadel mejo. Potem je te vojake nekdo z avtom odpeljal na policijsko postajo v Črnuče.« Oborožen spopad je trajal slabo uro, streljanje pa je po­tihnilo šele ob pol devetih zvečer, ko so se diverzanti JLA umaknili proti Depali vasi, kjer so jih sredi naslednjega dne zajeli pripadniki SEM. Feliks Urmaš in še kdo od domačinov je prepričan: »Brez na­ših specialcev ne bi bilo nič«. Po pregledu in zavarovanju bojišča je nekaj teritorialcev z domačini odkrilo nepoškodovan tretji oklepnik s posadko, ki se je med bojem premaknil. V njem so armadni vojaki po koncu streljanja čakali na razplet dogodkov. Vodja enote TO se je z njimi začel pogajati, uro kasneje je pogajanja prevzel poveljnik TO, ki se je vrnil s poročanja poveljstvu. Šele ob pol enajstih so orožje predali zadnji vojaki JLA, nekateri so bili vojaki šele nekaj Spoznajte meliso in borago Društvo Florijan vam predstavlja dve zelišči – meliso in borago. Melisa, Melissa officinalis L. Ime izhaja iz grške besede »melissa« in pomeni čebela. Njeni beli cvetovi in listi, ki dišijo po svežih limonah, so pravi raj za čebele. Ker melisa krepi zdravje čebel, smo jo florijani posadili v bližino čebel­ njaka. V Evropo so meliso preko Španije prinesli Arabci, nato pa so jo gojili predvsem menihi na samostanskih vrtovih. Pater Simon Ašič, najbolj znani slovenski zeliščar 20. stoletja, je menil, da melisa pričara lepe misli in odganja črne oblake. Melisa je trajnica , ki prezimi v na šem podnebju . Če jo na vr tu posadimo na sončno mesto in ji privoščimo globoko prst , bo zrasla t u di do 8 0 centimet rov. M eliso z alivamo malo, s aj ji d olgo ­t rajno vla ž na zemlja ne prija . Najla žje jo ra z množ ujemo s semeni ali z delit vijo korenin. Porežemo jo julija in septembra, čisto pri tleh. Posušimo celo rastlino ali le liste, ki imajo največjo zdravilno moč . Za čaj in kot začimbo uporabljamo sveže ali suhe liste, iz svežih poganjkov pa lahko pripravimo okusen in osve žujoč meli­sin sirup. »Melisa v sebi nosi moč 15 rastlin,« je že v srednjem veku me­nila sveta Hildegarda. Danes jo poznamo kot rastlino s številnimi ugodnimi učinki na zdravje, ki so posledica medsebojnega učinko­vanja vseh sestavin v rastlini. Melisa pomirja in izboljšuje splošno razpoloženje. Vroč čaj iz listov melise blago spodbuja potenje, zato se priporoča za lajšanje prehladnih obolenj in zniževanje telesne temperature. Melisa deluje protivnetno, protibakterijsko in protivi­rusno. Pospešuje tudi prebavo, preprečuje napenjanje in odpravlja krče. Foto: Emil Pevec Foto: Tanja Jankovič Foto: Emil Pevec Foto: Arhiv Društva Florijan Foto: Arhiv Društva FlorijanFoto: Tanja Jankovič Boraga, Borago officinalis L . Borago, boreč ali zvezdno rožo marsikdo goji na vrtu, saj so njeni cvetovi nebeško modre mesecev, pojasni Bojan Končan , in odpeljali so jih na poveljst vo barve in bogati z nektarjem. Poleg tega pa so še užitni, lahko so tudi lep okras solatam in prilogam. Nabiramo jih od junija do avgusta. TO. Zvonka Žnidaršič z domačije »Pri Gregcu« (pri Vinski kleti) se s solznimi očmi spominja: »Bilo je veliko streljanja vsev prek , strah me je bilo. Ven nismo upali, zatekli smo se v kurilnico, kjer je bilo Začimbnica, visoka do pol metra, se je pred več stoletji iz vzhoda razširila po vsej Evropi. Našli jo najbolj varno. Med streljanjem je zagorel av tobus, ki je bil blizu naše hiše. Zagorela je tudi cisterna z oljem. Tako močno in tako blizu je gorelo, da je zagorela tudi obroba naše hiše in pomožno poslopje. Po bitki so poklicni gasilci takoj začeli gasiti, da nam ni vse zgorelo. Najbr ž so jih že prej obvestili. Ko so odšli, smo še sami nadaljevali z gašenjem, ker je bilo vse tako ra zbeljeno.« Dan po bitki Naslednji dan so se v dnevni luči poka zale grozote večernega strelskega dogajanja. Na cesti je bilo polno poškodovanih ali zmaličenih vozil, črno drobovje av tobusa in cisterne, ki st a zago ­rela že med obstreljevanjem . Tudi na objek tih so bile vidne sledi boja: prestreljena gara žna vrat a , poškodovani zidovi in strehe hiš, razbita okna, prestreljena av tobusna postaja, na tleh sledovi tankovskih gosenic ... V desetih dneh bojev po Sloveniji in nego ­tove usode smo nekdanjim oblastem doka zali, da so podcenjeva­li odločnost Slovencev, ki so branili svoje ozemlje. Desetdnevna osamosvojit vena vojna se je končala 7. julija s podpisom Brionske deklaracije, 25. oktobra je ozemlje Republike Slovenije zapustil zadnji vojak jugoslovanske armade. To je pomenilo konec sloven­skega boja za samostojnost in neodvisnost . . Tanja Jankovič bomo tudi ob morju, saj je v mediteranskem podne­bju bolj pogosta in raste tudi divje v naravi. V solatah in omakah u živamo surove mlade liste, ki so tudi ob­vezna sestavina frankfur tske solate. Iz svežih listov pripravljamo poparek , ki preprečuje in bla ži vnetje sečnih organov. Kljub nje­nim zdravilnim lastnostim pa moramo pa ziti, da listov ne uži­vamo v velikih količinah, saj vsebujejo manjše količine za jetra strupenega alkaloida. V zadnjem času je poznano boragino olje, ki vsebuje gamalino­lensko kislino, poznano pod kratico GL A . Ta preko prostoglandinov skrbi za uravnavanje kr vnega holesterola, zdravi vnetja in obnavlja kožo. Olje pridobivajo iz semen rastline, sami pa si lahko pomaga­mo tako, da seme zdrobimo v možnarju ali zmeljemo v mlinčku in takoj porabimo za začinjanje enolončnic in solatnih prelivov. Na zeliščnem vrtu Florijan smo za borago izbrali sončno mesto ter prst, ki prepušča vodo. Posadili smo jo v bližino jagod, saj vrtnarji pravijo, da spodbuja njihovo rast. Predvsem pa so v bližini čebele, ki bodo borago rade obiskovale zaradi medovitosti. Je enoletnica, zato bomo nekaj njenega semena shranili in ga jeseni zopet posejali. . Alenka Marjetič Žnider in Katja Rebolj, Društvo Florijan Na dlani Mažorete od septembra v Trzinu Na osnovni šoli Trzin se bodo dekleta v novem šolskem letu lahko naučila mažoretnega plesa in spretnosti s palico. Le kdo ne pozna mažoretnih skupin? Velikokrat jih vidimo v paradah z godbo na pihala na različnih prireditvah, sprejemih ali tekmah po skoraj vseh krajih v Sloveniji. A zdi se, da vseeno ne vemo veliko o tej dejavnosti. ‘Majorette’, tudi ‘drum majorette’, so v Združenih državah Amerike konec 19. in v začetku 20. stoletja imenovali dekleta, ki so, oblečena v uniforme, korakala na čelu parade pihalnih in bobnarskih orkestrov. Viri iz tistih časov navajajo, da so ‘drum majorette twirling baton’, kar v prevodu pomeni, da so vrtele palice. Članek v ameriški reviji LIFE iz 10. oktobra 1938 navaja značilne korake za ‘drum majorettes’. To je bilo osnovno korakanje, sprehajanje in pa t. i. ‘ošabna hoja’. V Sloveniji sta najstarejši še vedno delujoči skupini in društvi v Loga­tcu in Novi Gorici. V Logatcu mažoretna skupina neprekinjeno deluje od leta 1972, veljajo za prvo uradno ustanovljeno mažoretno skupino v Sloveniji, v Novi Gorici pa se je prva mažoretna skupina predstavila leta 1968 v sprevodu dedka Mraza. Danes ima mažoretno skupino skoraj vsak kraj ali občina. Poznamo dve obliki mažoret: mažorete s palico in mažorete s pom­-pomi. V več virih lahko zasledimo, da nekatere mažoretne skupine uporabljajo tudi druge pripomočke, kot so zastave, ognjene ali svetle­če palice, pištole in nože. Mažorete so oblečene v obleko, ki mora dajati vtis uniforme. Lahko vsebuje dodatke, ki prikazujejo simbole ali posebnosti kraja, občine ali države, iz katere skupina prihaja, ali statusni rang posamezne člani­ce. Vse članice skupine morajo biti oblečene v enake uniforme, edino predvodnici je dovoljeno, da ima lahko uniformo drugačne barve (npr. zamenjane barve krila in suknjiča). Osnovni plesni korak ma žoretnega plesa je korakanje, vendar pa novodobne ma žorete vključujejo tudi plesne korake ostalih plesnih z vrsti, predvsem latinskoameriških plesov (č ačača , jive, s amba …). Ma žoret ne sk u pine poz najo d ve v r st i koreogr afij: par a­do in odrsko koreografijo. V pr vi se s plesom premikajo naprej, za drugo je značilno plesanje na omejenem prostor u. Glavni rek vizit ma žoretnih skupin so palice, narejene iz votle, lahke kovine. Na obeh koncih palice sta glaviča iz gume, ki nista enako velika. Na ta način je palica uravnote žena , kar omogoča natančnejše iz va­janje elementov. Posebnost mažoretnih skupin, ki je povezana z izvorom same de­javnosti, je predvodnica skupine. To je mažoreta, ki vodi skupino na nastopih. Je neke vrste kapetanka, navadno najboljša mažoreta v skupini ali mažoreta z najdaljšim mažoretnim stažem. Prepoznavna je po drugačni uniformi ali po posebnih dodatkih na uniformi (različni statusni simboli, lente …). V šolskem letu 2016/2017 bodo tudi učenke OŠ Trzin imele mož­nost, da se naučijo mažoretnega plesa in spretnosti s palico. Vpis bo potekal za vse razrede. Več informacij bodo dobili starši na roditelj­skem sestanku na začetku septembra. . Vabilo Mednarodni folklorni festival Turistično društvo Kanja Trzin in Občina Trzin vabita na XV. Mednarodni folklorni festival Trzin 2016, ki bo v petek, 1. julija 2016, ob 19. uri v telovadnici Osnovne šole Trzin. Sodelujejo: Folklorna skupina »INSPIRACIONES COSTARRICENSES« SAN JOSÉ – KOSTARICA Folklorna skupina KUD »MEĐIMURJE« – VELENJE Folklorna skupina KUD »GROBLJE« – DOMŽALE Folklorna skupina »SKERCA« TD KANJA – TRZIN Folklorna skupina »TRZINKA« TD KANJA – TRZIN Veteranska tamburaška skupina »BISERNICE« – RETEČE, ŠKOFJA LOK A Vstop na prireditev je prost! Mednarodni folklorni festival v Trzinu je organiziran v sodelovanju z ND Maribor v času FESTIVALA LENT – FOLKART. Foto: Zinka Kosmač Na dlani Odstiramo bralne svetove Pravijo, da kdor bere, živi tisoč življenj, medtem ko tisti, ki ne, samo enega. Tako je za bralce zapisal ameriški pisatelj George R. R. Martin, mojster izmišljenih svetov (gotovo poznate njegovo Igro pres­tolov). Odnos s knjigo je vedno oseben in intimen. S knjigo tudi sami zorimo, da nam misliti, pretehtati lastna dejanja, pomaga nam razumeti notranji in zunanji svet, nudi nam zavetje. Je prava prijateljica, ki je za nas vedno tu, in ki nam ob pravem času nastavi tudi ogledalo. Če si izposodim misli filmskega preva­jalca Damjana Zorca, » … knjiga ni samo branje. Je tudi pričakovanje. Zgodbe vedno obvisijo v zraku toliko časa, da se prefil­trirajo v občutke, ki zrastejo na izkušnjah, resničnih doživljanjih, težavah, medoseb­nih odnosih.« Toda kaj je vredno branja? Verjetno se tudi sami kdaj zalotite pri tem vprašanju in potrebujete pomoč, da vam kdo pomaga izluščiti kakovostna dela, ki so mnogokrat spregledana. Tudi v Trzinu radi okusimo besedo, in nekateri se podajo na pot iskanja dobre knjige tudi s pomoč­jo seznama, ki ga vsako leto pripravijo v domžalski knjižnici – njihova bralna značka nosi pomenljiv naslov »Okusimo besedo«. V njej se je v sezoni 2015/2016 v Trzinu preizkusilo 25 sodelujočih, dvajset pa jo je tudi uspešno zaključilo. Bralnih namigov gotovo ne manjka (za­nesite se na nasvete prijateljev, pokukajte v revijo Bukla, ki jo najdete na pultu v naši knjižnici, spremljajte bloge knjigoljubcev, če ste pristaši Facebooka, vpišite besedo knjigobežnice …), za nekatere pa jih nikoli ni dovolj. In tako si dovolimo tudi v Odsevu podati nekaj opažanj, ki bi vas lahko prite­gnila v bralni vrtinec. Letošnje leto je postreglo s prevodom knjige, pod katero se je podpisal ameriški pisatelj Anthony Doerr. Z izredno pripove­dno močjo nas po napeti vr vi stavkov zva­bi v svet, kjer svetloba brsti – pa čeprav v zakulisju nočne more druge svetovne voj­ne, ki pripelje usodi malih ljudi, dveh ot­rok, slepe francoske deklice Marie-Laure in nemškega fanta, nadarjene sirote Wer­nerja, nekje na robu Bretanje, na »najbolj oddaljeni okenski polici Francije«, naproti. Tudi če ne marate vojnih ali zgodovinskih romanov, to ni zgolj še ena knjiga o dru­gi svetovni vojni. Vsa ta nevidna svetloba (Doerr je lansko leto zanjo prejel Pulit zer­jevo nagrado) nahrani vsak delček telesa, jemlje dih in ježi kožo, da misliti in za­pelje s čarobnostjo besed. »Rob noči se odvleče, vzame s sabo zvezde drugo za drugo …« Da je v manj kot dveh letih po izidu originala slovenski prevod ugledal luč sveta, se lahko zahvalimo prevajalki Alenki Moder Saje. Precej starejšega datuma, iz leta 1965, je roman ameriškega pisatelja Johna Wil­liamsa Stonerja, ki je bil po krivici dolgo časa neodkrit oziroma je zaslovel šele pred kratkim s svojim neklasičnim, pasivnim junakom, ki večinoma ne posega v svet in mu ne kljubuje, pa vendar se ne odreče zvestobi do sebe, da bi ugajal drugim. Mo­ram priznati, da sem tudi sama kar nekaj časa kljubovala in se prebijala skozi prva poglavja, kjer sem omahovala med tem, ali mi gre Stoner na živce ali ne, potem pa sem bila za to nagrajena z izredno bralsko izkušnjo, za katero bi si želela, da bi še kar trajala. »Ljubezen ni ne stanje milosti ne utvara; nanjo je zrl kot na dejanje človeko­vega postajanja, stanje, ki ga iz trenutka v trenutek in iz dneva v dan porajajo in spre­minjajo volja in razum in srce.« Iz domačih logov je vredno omeniti vsestranskega Miho Maz zinija. Marsikdo od odraslih ga veliko bolj pozna po njego­vih pronicljivih kolumnah oziroma blogih, Letos najbolj izposojani avtorji v knjižnici Tineta Orla v Trzinu V obdobju od novega leta do konca maja med izposojanimi domačimi avtorji v trzinski knjižnici prednjačijo: Drago Jančar, Milan Dekleva, Anton Komat, Vid Pečjak, Tone Pavček, Ciril Zlobec, Boris Pahor, Bogdan Novak, Ivan Sivec, Milena Miklavčič, Helena Cestnik, Tone Partljič, Janez Menart, Lenart Zajc ... Med tujimi avtorji Trzinci pogosto posegamo po delih avtorjev: Jojo Moyes, Gillian Flynn, Karen Hawkins, Lisa Kleypas, Sophie Hannah, Maya Banks, Julia Queen, Joy Fielding, Ken Follet, Roald Dahl, J. K. Rowling, Haruki Murakami, Orhan Pamuk, Arto Paasilinna, Sue Monk Kidd, Noah Gordon, Karl Ove Knausgard in številnih drugih ... Na dlani Malha namigov: Goran Vojnović: FIGA, še čisto sveža knjiga, za katero se že sedaj postavite v čakalno vrsto. Orhan Pamuk: SNEG, MUZEJ NEDOLŽNOSTI ali katerakoli druga knjiga, saj je Carigrajčan vešč zgodbar s samosvojim glasom; Sneg pa je v luči današnjega dinamičnega časa roman, primeren za razumevanje širše slike sodobne turške družbe in njenih nasprotij. Giulia Enders: ČAROBNO ČREVESJE, naslov, ki bi ga marsikdo uvrstil v rubriko Saj ni res, pa je. Je uspešnica, ki pove vse, kar morate vedeti o najbolj prezrtem organu. Natalia Sanmartin Fenollera: PREBUJENJE GOSPODIČNE PRIM, ponovno odkrivanje lepote v malih stvareh. Tommi Kimmunen: KRIŽIŠČE ŠTIRIH POTI, prvenec finskega avtorja, ki govori o življenju treh generacij nekje na severu Finske, o stičišču štirih poti, treh žensk in enega moškega, na križišču štirih cest pa stoji tudi njihova družinska hiša. Milena Miklavčič: OGENJ, RIT IN K AČE NISO Z A IGRAČE, na katero smo vas opozorili že v majski številki, saj je avtorico, raziskovalko preteklega življenja, v okviru Svetovnega dneva knjige gostila knjižničarka Zdenka. Henrik Brun: DANSKA ZANKA , ki postavi zgodbo v Ljubljano; večino likov so navdihnili resnični ljudje, ki jih je spoznal in se pogovarjal z njimi v Sloveniji. Roman, ki potuje letos z mano na morje … Rujana Jeger: BREZ DLAKE NA JEZIKU, knjiga o ljudeh in psih – slednjih je v našem kraju vedno več, in preden tudi naša »tamala« privleče domov kakšnega, se je potrebno prepričati, ali ni bolje sprehajati kar sosedovega. ki pre dst av ljajo svojev r sten prese že k in so o bve z no bra nje z a vse, ki ho čejo r a zum et i drobovje sod ob n e (slove nske) dr u ž be. Mojst r sko na s v napeto pustolov š čin o potegn e t u di z ro ma­n o m Zve zde vabijo – pa ne le mladih br alcev, čepr av gre z a mladinski ro man , poln a kcije , sr hljivosti , hu morja . Ma z zini je iz redno ploden pisatelj in z ato mora mo o meniti še eno k nji­go, s aj se je z njo u vrst il v ožji k rog nominir ancev z a na gr ado K resnik , najboljši ro ma n pretek lega let a (nagr ado bodo pod e ­lili po izid u Odseva , na k resni ve čer, 2 3. ju nija na Rož niku). To je Ot roš t vo, ki ga je pod na slovil av tobiografski roma n v iz mišljenih z god bah . H m , ne koliko protislov na oz na ka , mar ne? S po minski drobci o bujajo njegovo najzgodnejše ot roš t vo, ki jih z a znam uje pre d v sem versko bla zna ba bica . Kot pove Ma z zini sam , se spominja in obr ač a na z aj , da bi ja sneje videl tu kaj in zdaj . Pret resljiva z godba o odra š č anju . »Spo mnil se je , kako bre z mo či in n epomem ben je v svet u odra slih , in se usm er il va se, v drget pod vratom , ter se z ob upom o kle nil misli , da n ot ri, v sebi , lah ko u redi vse , kot hoče. L ahko ohladi v ročino, la h ko jo z am r z ne .« Iz viren, kot vedno, je tudi neumorni Andrej Rozman Roza, ki je Or wellovo klasiko, basen Živalska kmetija (saj veste, zgod­bo o tem, da so vse živali enakopravne, vendar so nekatere enakopravnejše od drugih) v slogu, značilnem zanj, priredil in aktualiziral v ogledalo sedanjosti, ki ga je post avil v današnjo Slovenijo. Priznanje za mojstrstvo so mu izka zali tudi v tujini z uvrstitvijo stripa v zbirko Bele vrane, kamor uvrščajo najboljše otroške in mladinske knjige iz vsega sveta. Pomudimo se še malo pri takih in drugačnih lest vicah . Naša knjižničarka Zdenka nam je zaupala, kdo so najbolj brani oziro­ma izposojani domači in tuji av torji v tr zinski knjižnici. Z a pole­tno naročje kamenčkov, jesensko bero ali ozimnico pa prilagam v malho namigov še nekaj dodatnih naslovov. Naj se potovanje med besede nikoli ne konča. Dovolite si seči po vsej tej nevidni svetlobi in odstreti nove bralne svetove! . Nataša Pavšek Na dlani Seznam avtobusnih postaj na območju Trzina (zaradi velikosti merila manjka Trzin industrijska cona) na por talu Geopedia. Tudi tu so imena postaj malo drugačna kot na voznem redu … Foto: Miha Pavšek Katera pa je tvoja avtobusna postaja? Trzinci ne živimo v velikem kraju samo zato, ker imamo lastno občino, šolo in glasbeno šolo, pošto, kulturni dom, filmski studio, trgovino z medicinskimi pripomočki, okovjem in elektroopremo, pekarno, čistilno napravo, dva veletrgovca in več deset gostinskih obratov, temveč tudi zato, ker imamo kar 6 (z besedo: šest) uradnih avtobusnih postaj. In vseh šest ima seveda na drugi strani svojo postajo »dvojnico«, da ne bo pomote! Od severa proti jugu oziroma jugozahodu si od Mengša proti Ljubljani sledijo Trzin vas, Trzin gasilski dom, Trzin dom, Trzin Mlake in Trzin industrijska cona – teh pet res ni težko najti. Težje pa je najti šesto postajo Trzin Mlake K (=križišče?), ki je navedena v voznem redu ljubljanske avtobusne postaje za avtobus na relaciji Ljubljana– Celje. To je tista avtobusna postaja, ki je ob štiripasovnici nasproti no­vega »čebelnjaka« z napitki in pekovskimi izdelki. Tudi ta ima dvojnico, in sicer na nasprotni strani ceste tik ob železniški postaji Trzin Mlake. Gostota avtobusov po postajah na Ljubljanski cesti je velika, drugače pa je ob štiripasovnici. Ampak to niso vse trzinske avtobusne postaje, vsaj uradne. Zanimi­vo je, da imamo še vedno tudi avtobusno postajo, na kateri avtobusi uradno ne ustavljajo, in sicer ob vozišču štiripasovnice, natančneje ob pasu za vključevanje iz smeri Mengša proti Ljubljani (v tem delu leta se prometni znak, ki jo označuje, praviloma skriva za zelenjem). Tudi ta postaja ima dvojnico takoj za križiščem za Depalo vas v smeri proti Domžalam. V seznamu avtobusnih postaj jo je bilo moč pred časom najti pod imenom Trzin gasilski dom križišče ali celo Trzin križišče, to­rej še iz časov pred dokončanjem štiripasovnice (to se je zgodilo leta 1998, ko smo dobili tudi svojo občino …). Postajo Trzin vas uporablja vsako uro (ob vikendih pa na dve uri) »Brničan«, to je avtobus, ki vozi na/z letališča, in nekaj Kam-busovih avtobusov, ki v smeri Kamnika izpustijo Domžale. Če na av tobusnem postajališču ob štiripasovnici na Mlakah še niste videli čakati potnika v smeri proti Ljubljani ali Dom­žalam, se nikar ne čudite, saj vozijo precej redkeje, okrog deset na dan (ob delovnikih). Če boste tam čakali avtobus, ni odveč, da prihajajo­čemu pomahate, saj na teh postajah niso vajeni (trzinskih) potnikov. Postaje Trzin gasilski dom, dom in Mlake so oddaljene le okrog 650 metrov, zato so posejane precej »na gosto«, sploh če upoštevamo, da gre za medkrajevni in ne mestni promet. Ob gradnji štiripasovnice so nekateri hoteli celo ukiniti postajo pri gasilskem domu, ki so je bili do­mačini najbolj vajeni. Vse vaške postaje imajo nadstrešnice, tiste ob štiripasovnici pa ne, oziroma drugače: občina skrbi zgledno za vaše »nadglavje«, medtem ko se država na to požvižga. Pa nikar ne jamraj­te, priročni klobuček in/ali dežnik lahko rešita marsikatero tovrstno na­dlogo. Še uporabniški namig –zunaj prometnih konic in ob vikendih se odpravite na avtobus malo prej, saj lahko včasih pripeljejo na postajo tudi malce prej kot po voznem redu. Sicer javni potniški promet v Trzinu deluje kar dobro v primerjavi z drugimi kraji (če ne veste, kaj vas čaka, »poguglajte« besedno zvezo »Integrirani javni potniški promet/IJPP na spletišču Ministrstva za infrastrukturo), čeprav se menda tudi tu vozijo z avtobusi – tako sem nekoč nekje prebral za Slovenijo – le še dijaki, upokojenci, tisti brez vozniškega izpita in »vaški posebneži«. So name pozabili ali sem res pristal med omenjenimi? . Miha Pavšek Vremenska sekir(i)ca Aprilsko hladen in namočen maj Adijo, maj, nasvidenje, ljubezen, samo ne tista do vremena, ki nam letos ni bila usojena! Kolega na vremenskem forumu je ob koncu minulega meseca zapisal, »da se poslavlja precej nestanoviten in divji maj«. Mor­da se bodo vremena zdaj, ko imamo Trzinci kulturnega ministra tudi uradno – sicer je bila to že precej pred tem razkrita »neznanka« – vsaj tu občasno kaj bolj zjasnila ali pa morebiti vsaj za dlje kot drugim Kra­njcem. Zlobni jeziki so oni dan pripomnili, da bo zdaj v Trzinu vsaj vreme bolj kulturno. Le kakšnega bi imeli na letošnjem Trznfestu, če bi bila inavguracija vsaj kakšen teden ali dva prej, tako pa so morali prizadevni KUD-ovci vse prireditve prestaviti v stari dobri kulturni dom. Kdor je zamudil katero od teh ali pa celo vse, se je pač doma jezil nad vre­menom. Prav nič ga niso bili veseli niti gradbinci, ki pa imajo že precej časa »sušo«. Tudi v našem kraju ni kakšnih večjih posegov, bolj ali manj se gremo »kozmetični studio«; sem in tja »pade« katera od starejših hiš oziroma se umakne novogradnji, kar pa je navsezadnje tudi prav! Koliko primerov imamo, tudi pred domačim pragom, ko so, namesto da bi staro obnovili ali podrli, to pustili zobu časa in v neposredni bli­žini zgradili novogradnjo. Marsikje imamo zdaj eno ob drugi novo in staro stavbo, pri čemer je prva in njena okolica vzorno urejena, druga pa se dobesedno seseda sama vase. Žal so tudi v naših krajih vidne posledice več desetletnega »načrtnega« prostorskega planiranja, ki je bilo pogosto nestvarno, predvsem predpisi in določila. Slovenci smo še posebej »domoljubni«, kadar delamo kaj na svojem »gruntu«, vsekakor pa si ne dopustimo, da bi nam kdo drug solil pamet. Povsem drugače pa je, ko nas zadene »nesreča« in pričakujemo solidarnost tudi za tisti del (trmaste …) investicije, kjer s(m)o ga polomili. Tudi mi smo si majsko vreme, omenjeno v uvodu, letos zamislili povsem drugače, kot pa se je potem izcimilo, če smo natančni, izlilo. Po hladnem poprazničnem začetku meseca se je nekako le ogrelo do povprečnih temperatur, ki pa so v srednji dekadi zdrsnile globoko pod dolgoletno povprečje in prišle potem malo nad tega šele zadnje dni meseca. Po dolgem času smo imeli tako opravka s podpovprečno toplim oziroma prehladnim (beseda nima nič skupnega s prehladom …) mesecem – v sosednji Ljubljani skoraj za stopinjo Celzija (0,9 °C)! Kar dve tretjini dni je bilo padavinskih, od tega 14 takih, ko je padla več kot le omembe vredna količina padavin (povprečje smo presegli za več kot tretjino). Nova vremenska postaja pri trzinski osnovni šoli meri poleg skupne količine tudi trenutno intenziteto padavin in potem preračuna, koliko dežja bi padlo, če bi vztrajale tako močne padavine eno uro. 14. maja popoldne smo zabeležili pošten naliv, ki nam je dal v pol ure 7 litrov vode, trenutna intenziteta pa je bila blizu 80 mm/h. Prvega junija popoldne smo krepko podrli obe vrednosti, saj je padlo v pol ure (14:30–15:00) 13 litrov vode, trenutna intenziteta pa je bila kar 160 mm/h. Le kaj bi se zgodilo, če ta hudi naliv ne bi bil kratkotra­jen, in bi trajal več kot le nekaj minut? Omenjeni podatek bo gotovo dragocen za prihodnje komunalne in individualne gradnje na območju Trzina, zato si ga velja zapomniti. Sicer najdete podatek o največji mesečni trenutni intenziteti padavin tudi v vsakokratni preglednici pod prispevkom. Pojav številnih ploh in neviht v letošnjem maju kaže tudi zelo različna višina prejetih mesečnih padavin (levi stolpec pre­glednice) med bližnjimi kraji. Imeli smo že šest nevihtnih dni in tri dneve z meglo, izstopalo je neurje 8. maja, ko sta toča in sodra v bližnjih Domžalah povsem pobelili tla, mi pa smo jo za las odnesli. Omeniti velja še toplo obdobje med 22. in 29. majem, ko smo se zelo približali tridesetim stopinjam. Precej bolj kot tega pa se bomo minulega maja spominjali po zelo svežih jutrih, saj so bili dolgi rokavi in še kaj čez sestavni del obvezne jutranje garderobe. In pa seveda po »podhranjenosti« s sončnimi urami. Maja smo zaključili tudi meteorološko pomlad oziroma trimesečje marec–maj, ki je bilo le­tos nekoliko pretoplo (v mejah normale, torej do stopinje Celzija), s son­cem »za las prekratko« in povprečno namočeno. Kdo pa zdaj sploh še misli na maj in minulo pomlad, ko smo tik pred dopustniškimi poletnimi dnevi? Prav v ponedeljek, 20. junija, ko nastopi polna luna, bomo vstopili tudi v astronomsko poletje. To pomeni, da se tudi mi nekaj časa »ne bomo brali«, na začetku jeseni pa se zopet najdemo med podobnimi vrsticami. Ne pozabite – tudi v tem poltretjem mesecu dni se bo prav vsak dan proti večeru postopoma in povsod (s)temnilo vse do nižin, tudi »podongerskih« … . Trzinčanov Miha, občinski vremenski svetnik Opazovalna postaja Padavine maj 2016 (v mm) Vremenska postaja OŠ Trzin Kazalec Podatek Maj 2016 Čas Datum Letališče Brnik 114 Povprečna mesečna T zraka (°C) 14,6 mesec 1.–31. 5. Trzin (OŠ) 121 Najvišja mesečna T zraka (°C) 28,9 16:00 27. 5. Grosuplje 124 Najnižja mesečna T zraka (°C) 5,1 6:00 17. 4. Brezje pri Tržiču 135 Število dni s padavinami > 0,2 / 2 / 20 mm 21/14/1 mesec 1.–31. 5. Radomlje 136 Največja dnevna količina padavin (mm) 21,4 0:00–24:00 14. 5. Ljubljana Bežigrad 157 Največja trenutna intenziteta padavin (mm/h) 77,4 16:30-17:00 14. 5. Moste pri Komendi 172 Najvišja hitrost (km/h) vetra in njegova smer 41,8/JJV 11:30–12:00 23. 5. Domžale 174 Najpogostejša smer vetra SSZ mesec 1.–31.5. Vrhnika 176 Število toplih dni (T maks. > 25 °C) 7 mesec 1.–31. 5. Kredarica (2515 m) 222 Skupna količina padavin v letu 2016 (mm) 504 5-mesečna 1. 1.–31. 5. Izbrani meteorološki kazalci za vremensko postajo OŠ Trzin in količina padavin na širšem območju Ljubljanske kotline maja 2016. Grafikone za izbrane meteorološke kazalce (30-dnevni in letni) za sosednjo Ljubljano si lahko ogledate na http://meteo.arso.gov.si/met/sl/climate/current/. (Viri: ARSO, Civilna zaščita Trzin, Slovenski meteorološki forum, Vremensko društvo ZEVS.) Napovednik