185. številka. Trst, v soboto dne 16. avgusta 1902. Tečaj XXVII. „EDINOST" izhaja en k rut na dan. rnzun nedelj in praznikov, ob 4 uri popolmlne. Naročnina znaša : za celo leto........24- kron za pol leta........12 „ za četrt leta........ 6 za en me*ec........ 2 kroni Naročnino je plarevati naprej. Na na-ročl>e brez priložene narrn-nine se uprava ne ozira. Po tobakarnah v Trftn f«e prodajajo posamezne -tevilke po 6 stotink t3 nvć.): izven Tr-la pa po 8 stotink (4 Dvf ) Telefon Atr. Sjo. C) din c s t Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je moč. Oglasi se računajo po vrstah v petitu. Z a večkratno naročilo s primernim popustom Poslana, osmrtnice in javne zahvale domači oglasi itd., se računajo po pogodbi. Vsi dopisi naj se pošiljajo urednia Nefrankovani dopisi se ne sprejem Kokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklaniarije in oglase sprejema opravnistvo. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst Uredništvo in tiskarna se nahajata v ulici (Jarintia št v. 12. Upravntitvo in sprejemanje inseratov v ulici Molin piccolo št v. :), II. nadstr. Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Godni k. Lastnik konsorcij lista „Edinost". Natisnila tiskarna konsorcija lista „Kdinost" v Trstu. XIV. glavna skupščina ..Zaveze avstr. jugoslovanskih učiteljskih društev" v Trstu. Včeraj in predvčerajšnjim imeli smo v naši sredini gostu v iz vseh slovenskih pokrajin, slovenske učitelje in učiteljice, ki so prišli v naše mesto na XIV. skupščino svoje »Zaveze«. Kakor so nam tržaškim Slovencem vsi slovenski bratje dobrodošli in mili gostje, pa naj pripadajo kateiemu koli stanu, kateri-koii stranki ali struji, tako smo z rodoljubnim navdušenjem pozdravili slovenske učitelje ! Slovensko učiteljstvo je gotovo dobilo v nešem mestu utis, da tukaj ne gledamo na barvo, katero nosi naš brat, kadar ga vsprejemamo. Pripadaj kdo jedni ali drugi stranki, lam je glavno to, da nam je brat po krvi, da pripada k nasi narodnosti in da se te narodnosti tudi — zaveda ! XIV. glavna skupščina »Zaveze« pričela je s sejo upravnega odbora, ki Be je vršila v četrtek, dne 14. t. m. ob pol uri popoludne v hotelu »Evropa«. V tej seji je vodstvo poročalo odboru o svojem delovanju n se je določilo poročilo za delegacijo. Ob 6'/- Uii istega dne pa se je vrš lo zt»orovanje delegacij v Čitalnični dvorani. Zborovanje delesraeij. Predsednik »Zaveze avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev«, gospod Luka Jelene je otvoril predvčerajšnjim ob 7. uri zvečer zborovanje delegacij v dvorani »Slov. < italnice«. V svojem pozdravnem govoru je povdar-jtl, d* klerikalna stranka neprenehoma ruje. da bi razrušila »Zavezo«. Ako je kako društvo odstopilo od »Zaveze«, da vlada v klerikalni stranki največe veselje in nje Časopisje da z radostjo prorokuje bližnji razpad »Zaveze«, kakor se je zgodilo lanjBkega leta, ko je izstopilo »Krčko učiteljsko društvo« v Istri. Sedaj je izstopilo tudi društvo »Narodna prosvjeta« v Pazinu, vstrajati pa v »Zavezi« ičiteljski društvi za voleski in koperski okraj. istotako vstrajajo tudi učiteljska društva v ostali Primorski in na Štajerskem. Predsednik je omenjal nadalje nasprotno klerikalno učiteljsko organizacijo in je oejal, da je »slom.škarija« na Goriškem sušiona, na štajerskem pa da ne morejo dobiti niti toliko učiteljev, da bi sestavili odbor klerikalnega učiteljskega društva. Kar te tiče klerikalne učiteljske organizacije na Kranjskem, je pov-darjal predsednik, da bi tudi tim že davno propala, ako 1» izstopili duhovniki. Kar se tiče ureditve učiteljskih plač, je dejal govornik, da so se plače sicer povsod nekoliko povišale, nikjer pa se ni ustreglo zahtevi učiteljev, naj se učiteljske plače urede tako, da bodo učitelji izjednačeni z državnimi uradniki XI., X. in IX. plačilnega raz reda. Na to je pozdravil zborovalce v imenu pripravljalnega odl»ora gosp. nadučitelj Ant. Breginec. Obžaloval je, da se ni moglo zbo-rovaleem prirediti na kolodvoru slovesnega vsprejema,-čemur so krive tukajšnje, za Slovence neznosne narodnostne razmere. G. preds. Jelene je imenoval zapisnikarjema gosp. E G a n g 1 a in g.co Vito Zupančičevo. »Zavezni« tajnik, g. Drag. Ć e s n i k, je prečital na to imena delegatov posamičnih učiteljskih društev ter za tem podal svoje poročilo o delovanju Zaveze v minolem društvenem letu. Iz tega poročila posnemamo sledeče važnejše podatke: V zavezi je sedaj 33 društev. Iz organizacije pa je izstopilo »Krčko učiteljsko društvo« in »Učiteljsko društva »Narodna prosvjeta« v Istri ; prvo vsled odborovega sklepa od dne .">. februvarja, zadnje vsled sklepa oljčnega zbora od 3. julija t. I. Oživelo pa je zopet učiteljsko društvo za črnomeljski okraj. V obče je bilo opažati v minoli dobi med društvi več agilnosti, nego prejšnja leta, osobito na Kranjskem, kjer so bila društva dosedaj precej mlačna. »Zaveza« šteje v vseh teh društvih 1470 pravih, 45 podpornih in 51 častnih členov, torej skupno 1566. Društva so imela skupaj 129 zborovanj, na katerih je bilo 2H1> predavanj, oziroma razprav. Poročilo izraža željo, da bi merodajni krogi zajemali snov za reorganizacijo šolstva v prvi vrati iz krogov praktično delujočega učiteljstva. Vodstvo je imelo v minoli dobi < sej, upravni odbor pa dve. »Popotnik« Be je iz tiskarne katoliškega tiskovnega društva v Mariboru preselil v Drag. Hribarjevo tiskarno v Celju. Sodnih stroškov tožbe, ki se je naperila proti »Zavezi«, plačala je vsaka stranka polovico, na to pa je »Zaveza« poplačala katoliškemu tiskovnemu društvu ves ostali znesek 2210 K 72 vin. Vsled predloga pasi. barona Schweglja v kraujskem dež. zboru glede omejitve pasivne volilne pravice deželnih uradnikov, je bila v nevarnosti tudi pasivna volilna pravica kranjskega učiteljstva. Zato je predsednistvo »Zaveze« pravočasno storilo potrebne korake, da se je dotični zakonski načrt stiliziral primerno željam učiteljstva. Poročilo priporoča učiteljem nakup knjige »Prvi listi«, ki so jo Bestavili slovenski in hrvatski učiteljski abiturijenti. Glasom sklepa zadnje glavne skupščine »Zaveze« glede premestitve učiteljišča iz Kopra v Gorico so se naprosili gg. odborniki Krizman, Bači<5 in Dubrovič, da izdelajo ' primerne elaborate, na katerih podlagi bi se mogla sestaviti dobi o podprta peticija na naučno ministerstvo v prej omenjeno svrho. Temu povabilu se je odzval samo g. Križman, ostala dva gospoda pa nista odgovorila. Zato Be peticija ni mogla vložiti. Za slovensko vseučilišče je vložila »Zaveza« prošnjo na naučno ministerstvo ter pozvala vsa učiteljska društva, da tudi ona odpošljejo enako peticijo. Od češko-s ovenskega spolka nagrajena mladinska spisa je bila »Zaveza« odstopila za znesek 200 K knjigarni L. Schwentner v Ljubljani in se je za ta znesek lani razpisalo zopet tekmovanje. Od prvikrat doposlanih 3 spisov se ni moglo nobenega nagraditi in se je razpisalo novo tekmovanje. Na drugem tekmovanju bil je nagrajen R. Vrablov spis | »Strahovi in duhovi«. Tiskarna A. Gabršček v Gorici je pri-J čela zopet izdajati »Knjižnico za mladino«, ki jo urejuje g. E. Gangl. Razprodaja te knjižnice pa ni povoljna. Omeniti nam je na tem mestu še — pravi poročilo — izstopa »Krčkega učiteljskega društva« in »Narodne prosvete« iz »Zaveze avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev«. Kakšno stališče zavzema »Zaveza« nasproti tem pojavom, smo pojasnili v 14. številki »Učir. Tovariša«. Tam smo konšta-tovali, da je postopal »Učiteljski tovariš«, kateremu se je očitalo, da je prekršil obvezo, dano na zadnji glavni skupščini na Bledu, popolnoma korektno, nasprotno pa, da je postopal odbor »krčkega učit. društva« nekorektno in proti pravilom. To pa dotiČnega odbora niti najmanje ni iritiralo. Spravil je klofuto v žep, češ: to je — »kizmetc in molčal modro. — Gotovo je, da sta si pri-—— dobili omenjeni društvi mej znanimi »pravimi prijatelji učiteljstva« s tem korakom mnogo simpatij, o čemer smo se lahko prepričali iz klerikalnih listov. To je veselje v Izraelu ! Povdarjam pa še enkrat: »Kdor izmed učiteljstva se strinja z »Zavezinimi« težnjami in principi, ta nam je dobrodošel diug in sobojevnik ; kogar srce vleče drugam, svobodna mu pot, bolje prej, nego pozneje! Žalostno pa je, ako je istrsko hrvatsko učiteljstvo samo zato pristopilo naši »Zavezi«, daje moglo potem iz nje izstopiti«. Naši »Zavezi« se zaničljivo očita, da je le nekak privesek liberalni stranki, katera jo ima na vrvici, kakor kakega kužeta. Povemo pa, da »Zaveza« ni in ne bo nikdar nobeni stranki privesek, pač pa zahtevamo, da smo vselej in povsod enakopravni z drugimi stanovi in naj si je ta tudi duhovski. Stališče, ki ga zastopa »Zaveza«, je in ostane : Narodna prosveta; svobodna šola; neodvisno, gmotno podprto učiteljstvo. Kdor nas podpira v teh naših težnjah, s tem smo tudi mi in če kedaj naši nasprotniki vsprejmejo naš program v svojega, potem se smejo nadejati, da postanemo celo njim — »privesek«. S to apostrofo je poročilo zaključilo. V razpravi o poročilu tajnika oglasil se je prvi za besedo g. Jožo D u b r o v i <5. Govornik je odločno obsojal pisavo »Zavezi-nega« glasila »Učiteljskega Tovariša ki je vsprejemalo in priobčevalo dopise, katere so iz Istre pošiljali nekateri narodni odpadniki oziroma narodni i n -diferentisti med učiteljstvo m. Ti dopisi so bili naperjeni pioti istrskim uzornim narodnim zastopnikom v deželnem zboru istrskem in proti učiteljstvu, ki b temi poslanci soglaša in jih podpira. »Učiteljski Tovariš« je nadaljeval s priobčevanjem takih dopisov tudi potem še, ko so ee nekatera istrska učiteljska društva obrnila do uredništva s prošnjo, naj ne vsprejema v »Zave-zino« glasilo dopisov ljudi, ki nimajo narodnega čuta. Govornik je pozival »Zavezo«, naj se ne meša v strankarske boje in naj ne bo ne liberalna ne klerikalna, ako koče v resnici koristiti učiteljskemu stanu in svojemu narodu. Geslo »Zaveze« naj bi bilo »mir, sloga, ljubav«. »Zaveza« naj vsprejema vse jugoslovansko učiteljstvo v svoje okrilje, pa naj t II II 1« I W T & K. 72 MELITA. Pevest iz naše dobe. CfpiMl Josip Kvpt-n Tomič; prevedel Radi. Drugi del. L »To je vsekakor udobnejše, nego se baviti na veliko z osnovanimi podjetji«, je rekel Rudnić. »Jaz bi ne imel miru, niti zadovoljstva brez tak;h podjetij. To mora biti človeku prirojeno. Res. tudi gospo larstvo je ! lepa in tudi unosna stvar v razumnih rokah, tudi jaz se bavim žnjim, ali zopet na svoj način. Moje gospodarstvo sem uredil tako, da more služiti industriji in trgovini. To nosi največ. Jaz imam na enem oddelku tvornico alkohola, a na drugem volarno; zgradil 6'ii paromlin in tvornico za proizvajanje po~.i-hanega sadja. Vsa ta podjetja mora n raniti moje gospodarstvo. Ono mi zato lepo nosi ; a rla ne bi imel teh podjetij, kdo ve, da-li ne bi bilo pasivno, kakor tudi mnoga druga imetja. Naš prednik, od katerega je kupil moj oče to veliko posestvo, je smatral iz pod svoje grofovske časti, da bi se bavil s takimi industrijami ; gospodaril je »po starem obi- čaju«, pa je, žali bog, propal, prej nego bi bilo treba. V takih razgovorih so prišli do gojili -šča postrv, česar ee je gr< f Slavomir Lolj radoval, nego-li eam lastnik. Ribnjak je bil tri kilometre za pilo v nekej dolinici, skozi katero je potok bolj počasi tekel. Rudnić je dal razširiti strugo potoka, da bi nagle vode ne oškodovale ribnjaka; napravil je močne lesene zatvornice nad ribnjakom, katere sa imele ustavljati narastlo gorsko vodo, kamenje in les; tudi bregove razširjenega potoka je dal utrditi. Vsa naprava je bila stara že leto dni, ni Be moglo torej videti nič osobi-tega. Grof Slavomir, kakor strokovnjak, se je jako interesiral za vsako natačnoat. Pregledal je točno ribnjak, Bprave za jajca, korita in stole za zalego, vprašal je, v kakem stanju je zalega, dali voda in položaj prijata vzgoji, je li več malih ribic itd. Ribar, Nemec, je komaj pričakoval, da bi nameril na človeka, kateri pozna njegovo stroko ter se zanima zanjo. On je odgovarjal na vsa vprašanja jako obširno, hvalil krasno priliko za vzgojo postrv in dodal, da se čudi, kako more biti tukaj ljudstvo tako »bedasto«, da tako zanemarja ribogojstvo, katero toliko nosi! »V vsem okraju«, se je jezil Nemec, »ni niti enega ribnika, ali ljudje vendar radi jedo ribe«. Družba, katero je vodil Branimir, je sla dalje v goro. Predel je postajal vedno bolj , divji, bolj in bolj prirođen. Tuintam so čuli krik jastrebov visoko nad hrastovimi vejami, in uhu kanje sove. Ko so po poti, ki vodi v Rudn čeve lesoseke, prišli do neke male ru sinaste ("istine, ki se je spuščala k potoku, so opazili mlado srno, katera jih je gledala en hip kakor začudena, a potem odhitela skokoma ia izginila nekam v goščavo. »Srna !« so vskliknili gosti kakor jednoglasno, a Melita se je spomuila jesenskega lova v zagrebški gori, na katerem se je prvikrat srečala z Branimirom ! In bilo jej je nekako tužno okoli srca. Branimir je vodil dalje svoje goste, a ti sami niso vedeli, kum jih vodi. »Kam gremo vendar sedaj ?« je vprašala Melita svojega moža; postajala je že nestrpljiva. »Želel bi pokazati gospodi naj bližnji naš lesosek«, je rekel Branimir. Sedaj se sicer ne seče, ali zanimivo je videti, kako se postopa o seči«. »Ta najbližnji lesosek je sigurno daleč !« je opomnila Melita. »Samo pol ure«. »Pol ure tja, pol nazazaj, a pol za pregledovanje, to je v vsem poldruga ura!« je izračunila Melita. »To je predolgo, mon cher. Mi smo se že dovolj dolgo tukaj zadržali, a imamo komaj toliko ča*a, da pr demo za časa k obedu. Ti si pozabil, da se veliki župan takoj po obedu vrne domov«. »Pa odložimo to na drugikrat!« je rekel veliki župan, kateri je bil gotov, da ga drugikrat ne bo več tukaj. Njega so bolj zanimale lepe Alicine oči in vitki Melitin stas, nego ti gozdarski in lesotrški posli, * da nisti bili v družbi dve krasni, mladi gospe, bi bi bilo njegovej presvitlosti jako dolgočasno v tej gozdni pustinji. Branimir se je pokoril volji svoje žene in družba se je vrnila k pili, kjer so čakale gosposke kočije, v katere bo poseli takoj. Za uro časa so bili zopet v Orlovcu. Obedovali so takoj, ker je veliki župan moral odpotovati še isti večer v Zagreb, kamor je bil poklican radi važne službene stvari. Zato je takoj po obedu sel v kočijo in se odpeljal s svojim nečakom v svojo županijsko stolico. Istočasno ae je vrnil domov tudi sosedini vlastelin, pl. Grabanc, s katerim je Branimir največ občeval, dokler je stanoval v Orlovcu. lio isto taUrega koli političnega prepričanja in naj po svojih glasilih ne žali oseb, ki so narodu koristne, in naj ne proslavlja nasprotnikov naroda! Ako se I »o »Zaveza« držala teh načel, pa ne bodo društva izstopala iz nje, marveč bi>do nova društva pristopala. G. E. G a n g 1 je odgovarjal predgo-vorniku in hranil stališče »Zaveze« ter pisanje »Učit. TovariSa«. Dejal je, da se vselej udarja na struno sloge, kadar se ne zna drugače braniti svojega postopanja. »Učit. Tovariš« ni hotel žaliti istrskih učiteljev. A za temi učitelji stoji nekaj »črnega«, ki hoče dobiti šolstvo v svoje roke in spraviti učiteljstvo v tisto odvisnost, v kateri se je nekdaj nahajalo. Bolje je, je povdarjal govornik, da izstopi 1T» učiteljskih društev, nego da 1 bi zatajili svoje prepričanje. (Burno pritrjevanje.) G. Kristan Bogateč je tudi polemiziral z Dubrovieem in je povdarjal, da je učiteljstvo v Istri preveč- obzirno radi narodne diseip ine. Ako h »če učitelj izražati svoje težnje, mora se mu dovoliti prostor v učitel skem glasilu. Govornik je izjavil, da se ne sme trpeti cenzure, despotizma, teroriziranja i u denunciranja. Gosp. Dubrovic je trdil, da se je zanesel razpor med slovensko in hrvaLsko učiteljstvo v Istri, a takega, dejal je govornik, da ni. Ko je še tajnik, g. Cesnik, spregovoril zaključno besedo, je delegacija z odobravanjem v sprejela tajnikovo poročilo. Na to je »Zavezia« blagajnik, goap. F. L u z n a r, poročal o denarnem stanju. »Za-\ezat je imela primankljaj in se je vzdržala v finančnem ravnotežju s pomočjo posojila nad 800 kron. ki ga je prejela od uprave »Zvončka«. Tudi uprava »Popotnika« izkazuje 24*40 kron primanjkljaja. VeČ sto gold. dobička pa izkazuje uprava »Zvončka«, do-čim glede »Učit. tovariša« radi dubijoznib tirjatev ni jasno, da-li je aktiven ali pasiven. Spioh pa se ne moremo vzdržati opazke, da so vsi računi preveč jednostavno sestavljeni, tako, da se ue more lahko spoznati taktičnega gmotnega stanja društva in časnikarskih podjetij k;ikor tudi dotičnegu dobička oziroma rgul»e v minolem letu. Vsi računi so bili odobreni. Pregledovalcem računov so bili na to zopet izvoljeni gg.: Vilibald Rus, Janja Miklavčič in K ran Roj i na. V novem vodstvu in upravnem odboru pa so sledeči gospodje : v vodstvu : predsednik Luka Jelene, tajnik Dragotin Cesnik, blagajnik Fran Luznar; v upravnem odboru pa: I. podpredsednik Anton Porekar, II. podpredsednik Anton Berginec ; uredniki »Za-vezinih« listov: Jakob Dimnik, Mihael Nerat in Engelbert Gangl ; odborniki: Miroslav Anžlovar, Fran Kocbek, Ign. Križman, Iv. Sega. Fran Šorn, Vekoslav Strmšek in Vita Zupančič. Na predlog poročevalca gosp. Jakoba Dimnika se je sklenilo, da bo prihodnja glavna skupščina »Zaveze« o binkoštih prihodnjega ltta. — Kraj in vspored določi vodstvo. Na predlog gosp. Krist. Bogatea se je sklenilo ukreniti potrebne korake v to, da se odpravijo prispevki, katere morajo učitelji plačevati za okrajne učiteljske knjižnice. Na predlog g. Bajta pa se je sklenilo delovati na to, da bo učiteljstvo samo volilo svoje zastopnike v deželne šolske svete. Politični pregled. V Trstu. 16. avgusta 1902. Navodila za poučevanje dragega deželnega jezika Šolski nadzorovalni orgini so opetovano izrazili željo, naj bi se v dosego jed motnega postopanja izdala navoiila za j>oiik dragega ' deželntga jezika, ki 6e poučuje na avstrijskih srednjih šolah, bodi kakor obvezen, bodi kakor svol>oden predmet. Ta navodila naj bi odgovarjala novi didaktiki in bi slonela na načelih, utrjenih po skušnjah. To je bilo mi-nisterstvu za nauk in bogočastje v povod, da je izdalo navodila za pouk v drugem deželnem jeziku na gimnazijah in realkah. Ta navodila so splošna. Ce pa šolske razmere v kaki deželi, posebnost posamičnih deželnih jezikov in specijalni učni načrti zahtevajo, da se rečena navodila kako spopolnijo, je prepuščeno deželnim šolskim oblastim, de z dovoljenjem ministerstva izdajo podrobna določila ter da posamičnosti v splošni instrukciji razlože podrobneje ali spremene. Tudi ta in- strukcija naj ne ovira učitelja v izkoriščanju 'astnih skušenj in samostalnosti, ampak mladim učiteljem naj priporoči izskušano postopanje, starim pa nai da gotovo merilo za prispodabljanje in presojanje lastnega postopanja. Boj med Dunajem in Budimpeito. Dr. Korber je predvčerajšnjim dospel na cesarski dvor v Išl, ogrski min dni. Poleg navadnih poročil so na dnevnem redm; poročilo o 'parlamentariškem delovanju, o atran-Karski taktiki, o strankarski organizaciji in 0 novinstvu stranke. Poleg tega bo posl. dr. Ellenbogeu govoril o avstro ogerski nagodbi in posl. Schrammel o »meščanskem paeenju delavskega gibanja v Avstriji«. Vstop je dovoljen sam" vabljenim. Ker je shod določen le za nemško organizacijo, bodo razpravljali samo v nemškem jeziku. Tržaške vesti. Dr. Matko Laginja je dovršil dne 10. t. m. petdeseto leto življenja svojega, posvečenega poštenemu delu za blagor Hrvatov in Slovencev v Istri. Ta dan je proslavil dr. Laginja v ožjem krogu svoje rodbine. I>r. Laginja je mislec in glava med borilci istrskimi. Toplo, ognjevit i mu je srce, ali isto 9e mora pokoriti vsikdar njegovemu razumu, njegovi razsodnosti. Kadar je položenje kočljivo, kadar je odločitev težavna — tedaj mora svetovati Laginja. In med istrskimi Hrvati in Slovenci je postalo nekak dogma, da to, kar je svetoval Laginja, je prav in modro. Istrski Hrvat in Slovenec si danes ne more misliti narodne borbe brez Ljagi-njeve glave na čelu. Zato je to življenje za nas dragoceno. Bog nam je ohrani še dolgo vrsto let ! Himen. Danes sta se poročila v cerkvi sv. Ivana gospica Justina Trobec, hči gospoda Antona Trobca iz Sv. Ivana, znanega veterana med rodoljubi trž. okolice ter g. Rudolf K o v a č i č, sodni uradnik v Sežani. Rodoljubni dvojici in njunim oastitim svojcem naše najsrčnejše čestitke ! XIV. glavna skupščina »Zaveae avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih dru-! štev«. Na drugem mestu srn > začeli priobče-vrtti poročilo o zborovanju delegacij, o glavnem zborovanju in o banketu. Seveda bo moralo biti poročilo prikrojeno primerno skromnosti prostora v našem listu. Tu pa naj sporočimo, da je sinočnja zabava v »Narodnem domu« v Barkovljah v visoki meri služila svojemu naraemu Namenoma smo temu večeru dali le ime: zabava., Kajti koncert z lepim, izbranim programom je moral odpaBti v zadnji hip, ker ie vojaška godba zadnji dan odpovedala. No, v svoje , veliko zadoščenje smo videli, da je znalo »Slov. pevsko društvo« tudi po spremenjenem programu pokazati vse vrline svoje. Zdelo se nam je kakor da navzočnost tolikih milih gostov vspodbuja ambieijo pevcev in pevk. Takih aplavzov je še malokedaj videla in čula dvorana »Narodnega doma« v Bar«, kovljah. Po vsaki točki se vihar kar ni hotel poleči, dokler niso peli zopet in zopet. Pevovodji Srečku Bartelu so opetovano prirejali ovacije. Tudi \Yagaerjeva godba, ki je drage volje priskočila zadnji hip, je izredno dobro rešila svojo nalogo, kakor da hoče 1 tudi ona pripom či v dosego namena temu večeru: prirediti par prijetnih uric našim slovenskim gostom. Tudi godbi je občinstvo — ki je polnilo dvorano in vse vrtne prostore — viharno aplavdiralo. In česar je še manjkalo za »najžidaneje« razpoloženje, dopolnila sta — pa oficijelnem vsporedu — Bacek in Nacek s svojim petjem, oziroma kupleti, se svojim zdravim humorjem. Balj živahne, bolj animirane zabave, si sjdoh ni možno misliti, kakor smo jo imeli sinoči v Barkovljah in tržaški Slovenci si laskajo v uverjenju, da so sinoči j>o možnosti nadomestili cficijelni vsprejem, kakorsnjega nam žalostne razmere ne dopuščajo ter da mili gostje niso odnesli neprijaznega utiša o tržaškem Slovenstvu. Mnogo gostov se je notri do popolnnoči zabavalo v Barkovljah. Danes se je večina gostov odpeljala s parnikom v Benetke. Ostali so se že povr-»ili v domače kraje, oziroma se razkropili na razne strani.? XI Tstajan«! Pod tem naslovom nam j pišejo iz TrebiČ: Da, mi vstajamo ! Nekoliko zakasneli smo sicer mi v Trebčah, ali napr>-| sled je vendar tudi v naše zapuščene Trebće posija? žarek narodnega vzdramljanjn, da lahke I vsklika»o z našim Aškercem : Mi vata" jamo ! Marsikdo se še spoa»i»ja onih žalostnih časov, ko so bili n» pr, o volitvah narodni | voditelji in« dramitelji v naših Trebčah na-; padani in žaljeni od' stram nezavednežev, iz-; lasti pa, ko je tu- pasbrroval znani don Pacor neprijetnega spomina, ki je sicer o neki priliki in v svoje namene samega sebe nazival za ,očeta slovenskega naroda v tržaški okolici'. Trebenjci so tisti čas verovali takina — očetom naroda ! Njim so- zaupali in zdelo se je, da so Trebče zgubljene za> narodno- stvar! In vendar se je le zdelo tako I J;e-li mogoče ? Ne le mogoče, ampak resnica je, ki jo gledamo s svojimi očmi in ki jo lahko- otipljemo- se svojimi rokami: Trebče so se vzdramile-in-Trebenjci so se začeli postavljati v kolo z d>r»ginii oko-ličanskimi brati. Pred nekoliko meseci zbralo- se je več tukajšnjih zavednejšth rodoljubov,,ki so sklenili, da bodo prižigali luč omike in- narodne zavesti in so v ta namen ustanovili pevsko društvo. Dali so mu-ime »Ptimorec«*!.' Vspelo ; jim je lepo. Ali na tem »e imamo zahvaliti posebno še g. H. Ražmu- iz Bazovice-, ki nam je pomagal na ustanovijanju in- je- začasno tudi prevzel nalogo poučevanja v- petju- V teh Trebčah, ki so se nedolgo temu ee »dele izgubljene za narodno stvar, imamo sedaj dovolj močan možk: in mešani zbor. T a> zb-or stopi jutri, v nedeljo, prvikrat pred slovensko občinstvo, da pokaže in dokaže, da — dela, da se zaveda svoje-naloge. Jutri bomo torej slavili v Trebčah svojega vstajenja dan. Jutri bo imel naš »Primorec« svojo prvo veselico; opozarjamo pa, da bodo sodelovala tudi druga bližnja bratska siruštva. Ob enem priredi tudi naša zavarovalnica za goveje ži\ino svojo javno tombolo. & jako primernimi dobitki. R »jaki, prihitite torej jutri k nam. v £im večem številu, da segnete v roko — vstalim Trebenjcem. Na veselo snidenje!: Naroden T?ebenjc. P. S. Iz Trebč nam javljajo dalje,, da bo na jutršnji veselici svirala okolič-anska godba, da bodo igrali domaČi diletanti, da se bo točilo izborno naravno vino po niakš ceni ! Naše šolske razmOPO; \z< sv. Križa pri morju nam pišejo: Tudi na naši občinski šoli fo razmere neznosne in zahtevajo nujno od pomoči. Na tej šoli je okolo- 200- ofcrok in so le tri učiteljske mo*i : učitelj in dve uži-te'j ci. Na jedno učiteljic spadajo celo do 80 otrok. Sleherni človek — tu*ki če ni učitelj — mora sprevideti, da. ob takih sazmerah ni možen vspešen pouk. Kako naj pri tJO- ottroeih ena učiteljica vzdržuje disciplino> kako naj pazi na toliko nemirnih glavic,, da l>odo le njej in njenemu poučevanju obračali pozornost svojo ? Tu treba odpomo^i — smo že rekli. Prosimo torej naše gg. zastopnike v mestnem svetu, naj pritisnejo malce na našo mestno šolsko oblast, da se razmere na šoli v našem Križu urede tako, da bodo odgovarjale v higijeničnem in pedagogičnem pogledu, torej — namenom ljudske šole \ Prosimo najuljudneje. Za delavca-domač-ina. — 1/. delavskih krogov smo prejeli : Največi k«men«.lom v tržaški okolici je Derinov, kjer je kakor vodja nameščen neki g. Bussich. Delavci pa ne marajo delati pri njem, ker vidijo, kako vse drugače postopa z »regnicoli« in kako z domačini! »Regnicoli« so mii »iiiiei fgli< domačin pa mora marsikatero grenko molčč' spravljati v žep. Več kamenolomov so že združeni delavci vzeli v najem, kjer si po trdem trpljenju delč med sabo dobiček, a imajo pri tem vsaj to dobro, da jih nihča ne preklinja. Pred kratkim se je združilo kakih trideset delavcev in naprosilo inž. Derina, da bi jim dal kamenolom v najem. Odgovora niso še prejeli. G. inž. Derin bi storil vsekakor velikočlovekoljubno delo, ako bi ustregel delavcem. Ako mu hočejo delavci dati prav isti dobiček, kakoršen ima sedaj od kamenoloma, to bi bilo vendar le njemu samemu na korist, ker tako bi se iznebil vseh skrbij, katere ima sedaj s kamenolomom, j Upajmo torej,, da bo zna! g. inž. Derin upo-! števati duh časa, ki preveva dandanes naše j delavstvo. Slovenskim podjetnikom pa priporočamo, i naj naročajo kamenje v takih kamenolomih, I v katerih vodje in včasih tudi gospodarji ne ' podpirajo laških podanikov, ki »o tu le v nesrečo sloTenakšm domačim delavcem — {>» tudi t materijalno škod*-* tižaškim meščanom ! Mesto vmea »a krsto blagopokojne gospe 3>eopoldine Ples iz Deviaa je podarih* ; rodbina Sardoč iz »v. Ivana 10 kron žensk j podružnici družbe sv. Cirila in 3!etodija. —-Lepa hvala ! 0 nesreči v ftesfjiaiiu poročajo sedaj zekateri tukajšnji listi o novih razkritjih. Za-1 trjuje se namreč, da je obrtni nadzornik, inženjer Coglievina, v družbi z nekaterimi drugimi inže»jerji pogodil,, da se v Sesljaau pod zemljo nahajajo strupeni plini, k3teri da so prišli na površje povodom razstreljenja ! zadnje velike mine in zadušili onih T delavcev. Ti plini da torej niso- navstali vsled zažigaoja smodnika in da podjetje ni krivo na smrti onih1 delavcev, ker ni mogel nihče slutiti o obstankn podzemskih' strupenih plinov. Mogoče, da je taka trditev resnična, ni pa izključeno, da hočejo le laško tvrdko-podjetnico teh del, izvleči iz z-igate. Nesreča. 21 letni mehanik- Ignacij M., ki je na delu v tvornici ledu v Barkovljah, zašel je včeraj po nesreči t/ roko v stroj, ki ga je dvignil v zrab in ga vrgel zopet na tla. Stroj je nesrečnežu zlomil roko in ga ranil tudi na nogah. Prepeljali so ga v bolnišnico. Zgubljeno--najdeno-. N-ai včerajšnjem koncertu »Slovanskega pevskega društva« na čast gostom-učiteljem našel se je >ned plesom prstan. Hrani ga Bacek (^savnrna G'jrn-mercio). Kdor je zgubil, naj se sglasi tam. Vrenenski restnik. Včeraj ; toplo m- r ob 7. uri zjutraj 22:59 ob 2: ur' popoln-i- -27.9° C.° —Tlakomer ob 7. uri »jutraj 760.0 _ Danes piimn oh 7v33- predp. in o< pop.; oseka oh 0.55-predpoludn^ ob 0.15 pttpDludne Društvene vesti. Izlet »Veleslie« v Kaaali Pevsko društvo »Velesila« i r. Skednja priredi dne 7. septembra t. 1. skupen izlet v Kanal, kjer bo sodelovalo na slavnosti 35-letnice obstanka >Narodne čitalnice« v Kanalu. Iz Trsta se odpeljejo izletnik? dne 7; sept. ob uri ajutraj po južni železnici v (uorico, odkjer se istega dne popoludne odpeljejo z vozovi do Kanala. Veteransko podporno> društva-pod pokroviteljstvom c. in kr. visokosti nadvojvode Frana Ferdinanda d " Este, bo praznovalo jutri dvojno slavnost:. predvsoer cesarjevega, rojstnega dne in razvitje svoje nove zastave. Poslednja slavnost bo na dvorišču velike vojašnice ob 9. uri predpoludne: popoludne ob 5. uri pa ee prične veselica v restavraciji Berger, pod gradom. Vesti iz ostale Primorske. X &e enkrat o sospodarskem javnem shoda v Nabrežini! Iz Nabrežino smo prejeli : Ker je stvar sila važna za nas, dovolite nam, da še enkrat spregovorimo o javnem shodu, ki ga je sklicala narodno-napredna stranka za G>oriško dne ii. t. m. Cenjeni čitatelji pa naj nam — in to ravno z ozirom na važnost stvari — izvole oprostiti, ako-bomo ponavljali to in ono morda ae iarečeno misel in trditev. Na shodu je bilo nekaj gospodarjev in mnogo delavcev. Shod je otvoril g. dr. Treo, kakor sklicatelj shoda. Navzoč je bil tudi g. c. kr. okrajni glavar. Sklicatelj je naznanil, da bo razprava o tukajšnjem gospodarskem položaju. Povabil je delavce, naj «i izvolć iz svoje Brede predsedoika in zapisnikarja stiodu. — Predsednikom je bil izvoljen klesarski delavec, g. Eg. Zilli, po narodnosti F u r 1 a n, ki pa poseduje tukaj lastno hišico in govori dobro slovenski, zapisnikarjem pa klesarski delavec g. Mart. Kosmina, Nabrežinec. Govorili so dr. Treo, Kopač, Gabršček in zopet Kopač. Teh govornikov, ki ho bili dolgi, deloma predolgi, in ki so vpletali j v svoje govore reči, ki imajo le malo ali nič opraviti s tukajšnjimi razmerami, se hočemo dotakniti le na kratko. Prvi govornik (dr. Treo) je naglašal, da s previsokimi zahtevami delavcev se tukajšnja obrt uničuje. Upoštevati da treba tudi konkurenco i z drugih krajev in drugih dežel. Govornik je menil, da naj bi klesarski delavci ne zahtevali le v Nabrežini, ampak po vsej deželi, torej tudi v F u r l a d i j i, ob enem zboljšanje svojega stanja. Drugače se obrt tukaj uničuje in drugod (v Furlaniji) razvija. Drugi govornik (Kopač) je govonl proti kapitalističnemu zistemu, primerjaje gospodarje volkovom, delavce ovc am. Iz njegovega govora je bilo razvidno, da njemu ni nič mari, če obrt tukaj propade. Delavec, pravi on, o tem nič ne zgubi. O a zaveže svoj »punkeljček« in hajdi v široki svet s trebuhom za kruhom. Onih 4 furlanskih delavnic da se ni bati, da bi ugonobile tukajšnjo obrt. Gospodarji naj se združijo, potem si ne bodo delali konkurence in bo potem dogovor med delavci io delodajalci laglji. Tretji govornik (Gabrščeki je čital iz knjige ter povdarjal, da narodno-napredna stranka ima v «vojem programu tudi skrb za delavca, kakor za druge stanove. Navajal je med drugim razne nadloge, ki tlačijo gospodarje. On je tudi za to. da se gospodarji združ'jo v zadrugo. Četrti govornik je bil zopet g. Kopač. Navajal je razne nadloge delavcev, kakor težko delo, žulj a ve roke, siromaštvo in — put pri krčmarjih itd., nasprotno pa da si gospodarji svoja poslopja vsako leto višajo za eno nadstropje ter dobro žive. To bi bil nekak prav kratek posnetek iz dolgih govorov in odgovorov. Dovolite mi sedaj, gospod urednik, naslednje opazke v pomislek onemu, kogar se tičejo. Prvo v zboljšanje tukajšnjih gospodarskih razmer bi bilo to, da se kakor se je povdarjalo od obeh stran ) gospodarji združijo med seboj. V družbi bodo ložji bili konkurenčni boj s tekmovalci iz drugih dežel; nasledek temu bi bil, da bi lahko iz)»olnili delavim marsikatero željo, kateri seiaj res ne m-,rejo ugoditi. Nekaj gospodarjev se je res že združilo, ali kaj pomaga to, ko je se nekaj takih, ki nočejo nič vedeti o društvu. In to so večinoma taki, ki delavca izkoriščajo na dveh straneh : na delu in v kantini omin, da se je o občinskih volitvah 10 in II julija P.»00 porabilo za agitacijo 400 K. občinskega denarja, da je bil radi tega tudi vložen pr. test proti volitvi, a vendar ni bilo tistikrat nol>ene preiskave. Na jednostavno vprašanje oblasti je bivši župan odgovoril istotako jednostavno, da — ni nič res. In v rešitvi otoka je bilo tudi res rečeno, da je navedena obtožba popolnoma lažnjiva. Simo da ne umejemo potem : zakaj je moral bivši župan vendar povrniti ono svoto in sicer po nalogu deželnega odbora ? ! ! Dalje so naveli v zadnjem utoku, da bo '■> volilci volili namesto svojih očetov brez nobenega pooblastila. Tudi to je res, ali dotični volilci s o v o 1 i 1 i za tisto stranko, ki se sedaj pritožuje proti temu!! To je tista stara igra, katere se je stranka bivšega župana, reete drž. posl. Bennatija naučila od — svojih laških voditeljev: čim so videli, da morajo propasti, so sami uprizarjali nezakonitosti. S pomočjo takih nezakonitosti namreč so tudi pridobili ."> mož v 1. razredu. Po trditvah gosp. župana smo sedaj zopet popolnoma v njegovih rokah. Tudi če ni župan, vendar da velja, kar hoče on. Zato da bodo tudi občinske volitve razveljavljene. In res: bivši župan je še sedaj faktični gos j odar v občini. On vodi sedanjega upravitelja, kakor hoče. — Saj je župan upravitelju svak in dobrotnik. Zato pa tudi jako lep* napredujemo v naši občini. Sosebno pa v nravstvenem pogledu. V vasi Dekani ne dovoljujejo plesov, ker to da je grešno. V drugih vaseh pa plešejo v nedeljo, ponedeljek, torek, .le vasij, kjer so imeli leto* že trikrat plo-3, po dva dni in celo po tri dni zaj><»redoma. Taka je pobožnost našega upravitelja in njegovega voditelja ! In vendar naša vlada noče u meti onih, ki hočejo na praviti red v županiji ! > Pevsko društvo »Presern« v Bo-ljuncu bo imelo v nedeljo, dne 17. t. m. ob 1». uri zjutraj prvi redni občni zbor. Zborovanje bo v društvenih prostorih. Vspored: 1. Poročilo predsednikovo. Poročilo blagajnikovo. 3. Volitev novega odbora. 4. Slučajnosti. Prijatelji petja so uljudnn vabljeni na udeležbo. Odbor. Vesti iz Kranjske. * Vsprejemanje srojenk v gospodinjsko solo c. kr. kmetijske dražbe kranjske v Ljubljani. Meseca oktobra se otvori peti tečaj goapodinjske šole, ki bo trajal ll? mesecev. Gojenke morajo stanovati v zavodu, ki je pod vodstvom čč. gg. sester iz reda sv. Frančiška. Zavod je v posebnem poslopju poleg Marijan šča na Spodnjih Poljanah v Ljubljani. Pouk, ki je slovenski in brezplačen, zavzema poleg verouka, vzgojeslovja, zdravo-slovja, ravnanja z bolniki, spisja in računBtva vse one predmete, ki jih mora umeti vsaka dobra gospodinja, zlasti se pa poučuje teoretično in praktično o kuha-hanju, šivanju (ročnem in stroj-u e m), pranju, likanju, živinoreji, mlekarstvu, vrtnarstvu itd. Gj-jenke se istotako vežbajo v gospodinjskem knjigovodstvu ter v ravnanju z bolniki in z bolno živino. Gojenke, ki se žele učiti nemškega jezika, dobe v tem predmetu brezplačen pouk in priliko, da se v enem letu zadosti privadijo nemškemu jeziku. Gojenka, ki bo sprejeta v zavod, plača na mesec za hrano, stanovanje, kurjavo, razsvetljavo, perilo, t. j. sploh za vse, 28 kron, ali za ves tečaj 336 K. — Vsaka gojenka mora prinesti po možnosti naslednjo obleko s seboj: Dve nedeljski obleki, tri obleke za delo, dva para čevljev, nekaj belih in barva-nih jopic za ponoči, štiri barvana spodnja krila, dve beli spodnji krili, šest srajc, šest parov nogavic, 10—12 žepnih robcev, sest kuhinjskih predpasnikov in tri navadne predpasnike. (Predpasniki za delo se tudi priskrbe v zavodu proti plačilu; če ima ktera več obleke, jo sme prinesti s seboj). Deklice, ki nočejo vstopiti v gospodinjsko šolo, morajo : 1) dovršiti že 16. leto; le izjemoma, v posebnega ozira vrednih slučajih, se more dovoliti sprejem mlajših učenk; 2) znati čitati pisati in računati; 3) predložiti zdravniško spričevalo, da so zdrave; 4) predložiti obvezno pismo starišev ali varuha, da plačajo vse stroške; T>) zavezati se, da bodo natančno in vestno zvrševale vsa dela, ki se jim nalože, ter da se bodo strogo ravnale po hišnem redu. Prošnje za sprejem, katerim je treba priložiti šolsko in zdravniško spričevalo ter obvezno pismo starišev, oziroma varuha, naj Be pošljejo do 15. septembra t. 1. glavnemu odboru ces. kr. kmetijske družbe kranjske v Ljubljani. V prvi vrati se v gospodinjsko šolo sprejemajo deklice, ki imajo domovinsko pravico na Kranjskem; če pa bo v šoli prostora, se bodo sprejemale tudi prosilke iz drugih dežel. Glavni odbor c. kr. kmet. družbe kranjske. V Ljubljani, dne 15. junija 1902. * Snbieeva ustanova. Gospod prof. Šubic je danes pri vladi odštel 4U.0H0, katere je daroval za napravo ustanove. Ko izvemo druge podrobnosti, bomo o tej stvari še govorili. Tako čitamo v »Slov. narodu«, želeti bi pa bilo nekoliko več konkretnega. 41 Zveza kranjskih mlekarn. Logaška mlekarska in sirarska zidruga je poprijela inicijativo, da se zasnuje zveza kranjskih mlekarn. To je potrebno, ker so posamične mlekarne večkrat v stiski, ker ne vedo za dobre odjemalce. Pripravljalni odbor v Logatcu vabi vse mlekarne in posamične po-spesevatelje te stroke, da se pridružijo tej akciji in prosi, naj se dotieaa nazuanila oziroma prijave za pristop doposiljajo načelniku pripravljalnega odbora, g. Franu Mijdiču v Logatec. In sicer najkasneje do konca avgusta t. 1. Pravila so že pripravljena in bi se imel ustanovni občni zbor vršiti sredi septembra. j Vesti iz Štajerske- — Celje — moderna Sodoma. V noči od ponedeljka na torek je vznemirilo in zbudilo žensko vpitje stanovalce hiš v bližini »Narodnega doma«. Prestrašeni ljudje so videli neko mlado žensko na dvorišču sosednje hiše v sami srajci. Prosila je pomoči in zavetja pred preganjalci, ki so vdrli v njeno sobe in jo hoteli posiliti. Med prega-'njalci je bil tudi nek nemški c. kr. uradnik. ' Ubogi ženski je dala zavetje kramarica, ki 'ima svojo piodajalno v »Narolnem domu«, katera da onim, ki se za stvar zanimajo, | natančneja pojasnila. — Drug slučaj Be je pa godil že dal časa sem. Tu pa je že dosegla krivce roka pravice. Nek nemški oženjeni krojač in nek »hajlarski« vrtnar sta pohotno vabila 12-letno dekle nekega tovarniškega delavca. Oba sta že v varnem zavetju okrožnega sodišča. — Stariži pazite na stToja dekleta pred takimi pohotneži! — Na sadjarski in vinarski šoli v Maribora je bilo v minolem letu 6 Nemcev, 31 Slovencev in 1 Srbo Hrvat. Obdarovani so bili 4 Slovenci. In vendar je šola v popolnoma nemških roka'i. Eden učiteljev je celo s Pruskega. V zavodu vlada taka nestrpnost, da Slovenci niti govoriti ne Bmejo v svojem jeziku. In ti učenci naj bi, zapu-stivši šolo, učili z besedo druge Slovenca rojake svoje! Kakor se vidi, tudi gospodarski učni zistem na Štajerskem sili proti višku nezm;selnoBti. so došli štirje zdravniki s pomožnim vlakora iz Černovic, v katerem so ranjence odpeljali. ČERNOVICE Hi. (B.) O uesreči pri Czerepkovcih se je prebrnilo 8 voz. Dva potnika sta težko in 15 je lahko ranjenih. Zgorela ženska. ANTVERPEN 18. (B.) Mej neko tu prirejeno bakljado so začeli goreti štiri vozje, ki so bili v sprevodu. Od žensk, ki so bile na jednem vozu, je ena popolnoma zgorela, druge so pa močno opt čene. Zapiranje kongregaeijskih sol na Francozkeni. LESNE VEN 16. (B.) Po nalogu generalne glavarlce sti pr šli včeraj dve šolski sestri, da pozoveti sestre šol v Folgoetu, Plonidanielu in St. M nn, naj se povrnejo v samostane-matice. Ta poziv nima vspeha. Vsled dogovora med nižim prefaktom in za-povedujočim generalom Larnac odide 300 vojakov iz Bresta v P.onidaniel in 160 v Folgoet. Iz Plonidauiela odide 150 mož v St. Mann. Loterijske Številke, izžrebane dne 13. avgusta : Praga 66 26 82 8:1 6 Lvov 67 15 58 83 21 VELIKA ZALOGA snovij za moške obleke iz tu- in inozemskih tovarn M. Frana H® < ul. Barriera vecchia ij. Velik izbor: perila, perkalja, cetira, satena. Specijaliteta podlag: (Mre) in Mrnarij za krojače. t 9 I ) I I Brzojavna poročila. Nesreča na železnici. ĆERN'OVICE 16. (B.) Posebni vlak št. 314. je včeraj pred postajo Czerepkovce iz do sedaj neznanih razlogov na javni progi skočil iz tira, vsled česar se je več vozov prebrnilo in je bilo 17 potnikov ranjenih. — Železniški zdravnik, prihiteli iz Hliboka je podelil ranjencem prvo pomoč. Cez kako uro Naročbe za moške obleke po meri ^ se izvrše po zelo ugodnih cenah v 24 urah. Na zahtevo vzorci brezplačno in poštnine prosto. XKXKX*Kft«KK*KK«* jS1 MIZARSlU ŽAuRDSi 7 OOHlGl f* X 2 &»ej"?!a Jamstveni X | X naznanja alovćnakemu občinstvu, da X X j* prevzela X S nrvo slo?, zaloo eotiištva x X Iz odlikovanih In svetovnoznanih to- X X vam v Solkanu in Gorici £ Antona Černigoj-a n X katera se nahaja X X ▼ Tratn, Via Piazza vecohia X X (Boiario) št. 1. X X (na desni strani cerkve st. Petra). X X Koakareno* namogoča, ker J« blago J X U prvo roke, X X K xxkxxxxxxx*m a ~*sx ♦♦■»■»■♦■•■•■♦■»»■♦a »■ elikanska rastava pohištva ia ■ tapecarij. Izvenredno ugodae J U U U cene. M M M 5 VILJEM DALLA T0RRE • v Trsta, Irfl Giovanni 5. (Palača Diana.) • MoJe pohlitvo doneaearefio. ■ ■ ~ ® s* lllikiulir Levi MiMif ^ Prra I« aajreSJa torama pohlltva JB -•! TRST - st ^ ZALOOS: gjjJ IV ♦ tovarna: Via Teta, ▼ogai Via Llaiitaaaa i Piazza Rosarlt It 2 g) I (šolsko poslopja) In Via Rlberge it 21 Talafon it. 670. -HO 4 - Velik Isboi tapecarij, zrcal In allk. la-▼rioje naročbe tndi po posebnih učrtfli. Cene brci konkurence. UOITEO Tili CIIIL ZAST01J II FKAIIO Kr Predmeti postavio se na pat obroci ff ali železnico franKO. st m 31 @> 3) p P Velikanski izbor raznega pohištva spalne in jedilne sobe, svetlo ali | megleno politirane. divanov, ckvirjev. ogledal, stoik*, stenskih ur se rahaja v dobroznani ic zalogi pohištva Rafael Italia Trst - uL Malcanton št. 1. - Trst. StsTbinsko podjetje G. T ONNIES Ljubljana. Tovarna za mizarsko orodje in parkete, staiMo in omotno Stavbinsko podjetje lljnčarstvo. Delalnica za konstrukcijo železa itd. Sprejema naročbe za vsakovrstna mizarska dela kakor : kompletua okna za rele stavbe in izložva okna na vreteno, vrata, portale, oprave za prodajalne in druzega pohištva v vseh zlogih. — Podovi mehki in trdi vseh vrst kakor: deščice, parkete, od jermena in navadnega lesa. Kompletna stavbinska koroška dela, stopnice, ograje, žične mreže, železne zatvornice na vreteno ita. itd Proračuni brezplačno. Zahtevajte povsod voščilo (biHs) v korist družbi sv. Cirila in Metoda, katero je najbolje in najceneje. V Trstu je prodajajo gg. trgovci J. Prelog. Anton Furlan. Žgur & Popatnik. Matija Milonig. Andrej Urdich, Alojs Plesničar, Bambič Jakob, Kranjc Josip. Kocjančič Josip. Ivan Tomažič, Anton Cek. Emil Cumar itd. Glavna zaloga: tvrdka J. Druforka v Gorici. Trgovina z izgotovljenimi oblekami. OtlovMtll Ponle deIla Fabbra 5tv. 2, vogal Odidi lili u] Tor rente. Podružnica Ulica Poste nuove fit 3. Zaloga izgotovljenih oblek za mo^ke in dečke priporoča posebno za binkosine praznike in birmo; obleke za moške od gld. 6.50 do 24. za dečke oi gld. 4.50 do 12, suknene jope v velikem izboru od gld. 3 do 8. suknene hlače od glo. 1^0 do 4. volnene goldinarjev 4.50 do 9. Velik izbor površnih sukenj v mooernih barvah od gld. 9 do 16. Volnene obleke za dečke od 3 do 12 let od gld. 2.50 dc 9. od platna ali satena v raznih barkah od gld. 1 do 5. Haveloki za mo£ke in dečke po najnižjih cenah. Hlače od moleškina tzlodjeva koža! za delavce, izgotovljene v lastni predilnici na roko v Korminu od gld. 1.30 do 2. Lastna posebnost: črtane močne srajce za delavce gld. 1 20. Velika zaloga snovij za moške na meter ali tudi za naročbe Da obleke, ki se izgotovijo z največjo točnostjo v slučaju potrebe v 24. urah. Anton Breščak ttZ Vetturini ima v zalogi v veliki 'zberi pohištvo vseh ■logov za vsak stan od najboljšega izdelka. V zalogi ima: podobe na platno in Sipe, ogledala, žime platno, razne tapecarije itd. Daje tudi na obroke. Tržaška posojilnica in hranilnica Marko Biri je preselil svojo revljarnieo in zaloga obuvala iz trga Zoni a n a Polite dol I a Fabbra št. 2. (uhod v ulici Torrente) Slavnemu občinstvu se uljudno priporoča za obilen obisk, kajti v zalogi ima obuvala vsake vrste in po najnižji ceni. Tudi popravlja staro obuvalo. Reference prve vrste na razpolago. Odlitovana 1894. Odlikovana 1894. 1S91. Odlikovana tovarna na vodno in parno silo z najboljšimi stroji iz prvih nemških tovarn ter velika zaloga vsakovrstnega pohištva ton Doljak v Solkanu pri Gorici. Samostojna tvrdka brez vsake zveze z drugimi, ustanovljena 1. 1889. V lastni hiši. =**= Lastne žage. Tovai na razpolaga z mizaiji, -veščimi od najnavadnejših do najfinejših del vseh slogov, enako z izvrstnimi strngarji in rezbarji in najbolje izurjenimi tapetaiji. tako. da lahko prevzame in izvrši v najkrajšem Č8su vsako delo vseh slogov; prevzame tuli mebliranje vil, prenočišč, uradov itd. z navadnim in najfinejšim pohištvom. = Za miiaije. — Velika zbirka obkladkov (remeša), strugarskili in rezljarskih izdelkov, za izdelovanje zrezanega in pooblanega lesa, vsakovrstnih okraskov, gol, kornižev in vat-h drugih mizarskih potrebščin. Vsaka krrLun r<9 iflljitma, ler fe dela Farno iz lesa. posušenega v nalašč z to naprapljenih pečeh, ter se tvrdka drži gesla: Solidnost in točnost v postrežbi. Vrbu tega se jsmči za vsak posamezen kos. — Brzojavi: Doljak — Solkan. FERDO GUŠTINČIC klesarski mojster TRST via Ginliani li> — BARIOVLJE zraven pofconališča Izvršuje vsakovrstna in najfineja ornamenta) na dela kakor n. pr. : oltarje, spomenike, kipe. poprsja. — Razna dela iz mramorja, cementa in g-ibsa, kakor tudi slike po fotografiji v vsakovrstnih formatih itd. itd. Već slik je na ogled v »Narodnem domu« v Barkovljah. Lastni V.amenolom v Petroviči (Repen). Žage na motor. jjUF" Cene po pogodbi in jako nizke. '•C Priporočuje se slav. slovenskemu občinstvu za obile naročbe udani Ver do Guštinčič klesarski mojster. f|Na piaj i Roju * * * * * lepa hišica z vrtom 10 minut »ddaljeua i/, cerkve, lepa pozicija. Več se izve v upravništvu lista »EDINOST«. GORIŠKA LJUDSKA POSOJILNICA registrovano društvo z omejeno zavezo, v Gorici Gosposka ulica hšt. 7., I. nadstr. v lastni hi Si. rtfisiToraia uttiia : omejenim poroštvom ulica S. Fr&ncesco štev. 2, I. Telefon 952. Đrantlse u lope se »prejemajo od vsakega, če tudi ni ud zadruge in se obrestujejo po 4° c Rentni davek od hranilnih ulog plačuje zavod sam. Vlaga se lahko po 1 krono. Pasojila dajejo se samo zadružnikom in sicer na uknjiibo po 51,",, na menjico po na zastave po 51,0',. Uradne ure so: od 9—12 dopoludne in od 3—4 popoludne. Izplačuje se: vsaki dan ob uradnih urah ob nedaljah in praznikih je urad zaprt. < < < < < < < Hranilne vloge sprejemajo se od vsacega če tudi ni član društva in se obrestu jejo po 41/*0/©. ne tia ki s« odbijal rentu i davek. Posojila dajejo se samo članom in sicer na menjice po 6 °/0 i" »a vknjižbe po 57s°/0 C rad uje vsaki dan od 9. do 12. ure dopol. in od 2. do 3. ure popol. raz ven nedelj in praznikov. Stanje hran. M leta 1900. Kron 1,263.563 Postiio-iran. račun stv. 831315. Glavni zastop ?a Trst, Kras, Goriško. Istro, Dalmacijo in Tirolsko zavarovalnega društva na življenje in rente GLOBUS centralno ravnateljstvo na Dunaju I. Franz-Josefs-Ouai št. ta {v lastni hiši). Popolno vplačana glavnica 2 U00 U00 K ustanovljena od dunajskega bančnega društva i a bavarske liipotekarne iu menične banke v Monakovu. Sprejema zavarovanja na življenje v razn-»vretDib k«>n binacijah in proti nizkim premijam. Sp«oij*ln<» zavarovanje otrok brez zd avniške^a « gleda, izplaeavši v slučaju že-niive ali prehoda v vojake zavarovani znese* proti malemu odbitku pred pretekom j /.»varovalne dobe. Glavni zastop v Trstu, Riva dei Pescatori št. 1. Telefon 469. ^CCDli^. Gosp. lekarnar piccoli Ljubljana. Vaše železnato vino ''^aDuP^ Bem uporabljal z izvrstnim vnpthom pri moji soprogi, katera je dolgo čaea nervozna. Prosim \ a3. nvč. Kravat«, spodnje hlače, srajce za po noči. nogovice, žepne rate po najniijih cenah in v velikem izboru. E. Rottenberg ul. poste vecchie 16 (municipalna nova palača) r. CD Za bolne na želodcu! Vsakemu, kateri si nakoplje želodčne bolezni s prehlajenjem ali s prenapolnenjem želo«lea, /. vživanjem poniankljivih, težko prebavnih, prevročih ali premrzlih jedil ali /. nerednim življenjem kakor n. pr. želodčni katar, želodčni krč, želodčne bolečine, težko prebavljenje ali zasliženje priporoča se dobro domače zdravilo, katerega izvrstno zdravilno delovanje je že iz/si več let preskuseno. Jo I zdravilo je znano prebavno in kričistilno sredstvo Hubert Ullrich-ovo zeliščno vino. A To zeliščno vino je sestavljeno od izvrstnih, zdravilnomočnih zelišč in dobrim vinom, Q a jači in oživlja cel prebavni sistem človeka, ne da bi isto bilo čistilo. Zeliščno vino od- A v atranjnje vse nerodnosti v krvnih ceveh, čisti kri vseh pokvarjenih tvarin, ki provzro-v I ft čajo bolezni in delnje vspešno novo napravo zdrave krvi. y 8 pravočasno porabo zeliščnega vina zamore se odpraviti želodčue slabosti že v k;ili. Ne smemo tedaj pozabiti, dati prednost pozabi te« vina pred vsemi ostrimi, ter zdravju škodljivimi razjedljivimi sredstvi. \ >i pojavi kakor: glavobol, riganje, reza vica, napenjanje, slabosti z bruhanjem, kateri pri dolgotrajnih (zastarelih) bolečinah, na želodcu tako radi pojavljajo, odstranjajo se često že po enkratnim pitju tega una. Zapiranje človeške potrebe j^t^SM';'t niči in sistemu vratnih živcev (liaemorrhoidične bolečine), odstranjajo se^e zeliščnim vinom hitro in voljno. I Zeliščno vino odpravlja vsako neprebavo. podeljuje prebavnemu sistemu povzdigo in odstranja i/, želodca I in črev z lahkim čistilom človeka vse ničvredne tvarine. Mršav in bled pogled človeka, pomanjkanje krvi. oslabljenje navadne posledice slabe prebave, pomankljivega naraščaja krvi in bolehnega stanja jeter. Pri popolnem pomankanju volje do jedi. pod nervoznem zbeganjem in otožnostjo akor tuui pogosti glavoboli in nespanje provzročajo večkrat takim bolnikom hiranje. . ptf Zeliščno vino daje oslabeli telesni moči svežo vspodbujo. Zeliščno vino podeljuje človeku voljo dojedi. pospešuje prebavo in redivo, vspodbuja močno menjavo snovi, povspešuje m izboljšuje tvar-jenje krvi. olajšuje razdražene čute in podeljuje bolnikom nove moči in novo življenje. I To dokazujejo mnogoštevilna priznanja in zahvalna pisma. ... Zeliščno vino prodaja se v steklenicah po 1 gld. 50 nvč. in "2 gld. v lekarnah v Trstu >e/.ani. Miljah. Kopru, Izoli, Piranu. Tržiču, Ogleju. Oervinjanu. Ronkah, Vipavi. Ajdov-emi. Postojni. (»racliMi. Krminu. Gorici. Umagu. Bujah. Buzetu. Opatiji, na Reki, Krku. Cresu. Malem Lošinju Labrnju Pazinu. Motovunu. Vižinadi. Staremgradu. Poreču. Rovinju, Vodujanu. Pulju. Portogruaro, Irevi/.u. \ idmti, Benetkah itd. kakor tudi v lekarnah po celej Avstro-Ogerskej in sosednih deželah. • Tudi razpošiljajo : lekarne v Trstu Piazza grande št. 3 Via Nnova št. 2 7 m Via del Pešce po ,'J ali več steklenic zeliščnega vina po originalni ceni po vsej Avstro-Ogerskej postninein zaboja prosto. JM^ Svari se pred ponarejal j em I Zahteva naj se izrecno Hubert Ullrich-ovo Zeliščno vino.__ Zeliščno vino ni nikaka skrivnost, ampak sestoji iz: Malaga vina ^7.'>,0, vinskega Špirita 100,0, glicerina 100.0. rudečega vina 240.0. jerebičnega soka 150,0, črešnjevega soka 3^,0, mane 30,0, koprive, janeža, omanovih korenik. amerikanskega lapuha, lecjanovih in kolmežnih korenik vsacega po 10,0. Te tvarine nai se pomešajo.