Erasmus+ 2014–2020 za podrocje izobraževanja in usposabljanja v Sloveniji CMEPIUS (Center RS za mobilnost in evropske programe izobraževanja in usposabljanja) je ustanovila Vlada Republike Slovenije. CMEPIUS skrbi za mednarodno umešcenost slovenskih organizacij in njihovo vkljucevanje v širše evropsko družbeno okolje ter pridobivanje neformalnega in formalnega znanja ter izkušenj znotraj evropskega izobraževalnega prostora. S prepletanjem nacionalnih in evropskih sredstev, izkušenj in znanja Center soustvarja na znanju temeljeco družbo in tako prispeva k razvoju Slovenije ter vkljucevanju Slovenije v evropski izobraževalni prostor. Poslanstvo Z mednarodnim sodelovanjem spodbujamo, razvijamo in povezujemo znanje, ljudi in izkušnje v izobraževalnem prostoru. Temeljne naloge • Dejavnosti nacionalne agencije programa EU Erasmus+ (razen za podrocje mladine), • slovenska nacionalna svetovalna služba eTwinning, • slovenska nacionalna podporna služba EPALE, • promocija slovenskega visokošolskega prostora v svetu (Study in Slovenia), • slovenska povezovalna organizacija (t. i. Bridgehead organisation – BHO) in nacionalni EURAXESS center za mobilnost raziskovalcev, • podporna služba za program CEEPUS in bilateralne štipendije na podrocju visokega šolstva, • sticna tocka programa Evropa za državljane. Vizija Postati prepoznavna, povezovalna institucija v nacionalnem in širšem prostoru na podrocju mednarodnega sodelovanja v izobraževanju ter pomemben partner pri ustvarjanju kakovostnega, v svet odprtega slovenskega izobraževanja. Vrednote • Odlicnost in kakovost, • delo s srcem, • družbena odgovornost, • ucenje in znanje, • integriteta in zanesljivost. Prve organizirano podprte evropske aktivnosti so se zacele pod imenom ERASMUS daljnega leta 1987, to je vec kot 30 let nazaj. Ustanoviteljem se niti sanjalo ni, kakšen uspeh bo žel program in da bo dejansko prvi od vecjih programov, ki so sledili. V obdobju do da­nes, torej do leta 2020, je v mobilnostih sodelovalo prek 10 milijonov posameznikov, število sodelujocih držav pa se je z zacetnih 11 povecalo na 33. Ceprav je v letu 2019 iz Unije izstopila Velika Britanija, je njeno sodelovanje v zadnjem letu programa ostalo nespremenjeno. Tibor Navracsics, takratni komisar za izobraževanje, kulturo, mlade in šport, je leta 2017 dejal: »Vsaka izmenjava v okviru programa Erasmus+ prinese bogate življenjske izkušnje, tako strokovne kot osebne, prav tako pa je tudi Evropa v treh desetletjih mobilnosti in sodelovanja pri­dobila odprto in podjetno generacijo devetih milijonov ljudi, ki danes oblikujejo prihodnost naše družbe.«11 Vir: sporocilo za medije http://europa.eu/rapid/press-release_IP-17-1574_sl.htm. Podrobnejši globalni podatki za obdobje programa Erasmus+ so pred­stavljeni v nadaljevanju publikacije, za lažje razumevanje pa je kratko opisano ozadje programov EU. Evropski programi s podrocja izobraževanja in usposabljanja Evropska unija, katere clanica je Slovenija od 1. maja 2004 dalje22 V programih sodelovanja na podrocju izobraževanja in usposabljanja lahko države na podlagi dolocenih pogojev sodelujejo tudi, ce (še) niso clanice EU. , ne vodi enotnih politik za razlicna podrocja delovanja. Kot unija suverenih držav zahteva bolj ali manj usklajeno politicno delovanje, vendar je nivo samostojnosti razlicnih politik razlicen. Politika izobraževanja in usposabljanja, ki je relevantna za naše podrocje dela, je v polni pristojnosti posamezne države clanice. Zaradi delovanja znotraj Unije pa neizogibno zahteva visok nivo sodelovanja med posameznimi samostojnimi politikami držav clanic. Vse omenjene okolišcine so bile v Evropski skupnosti prepoznane kot pozitiven doprinos napredku v družbi, in sicer najprej s strani udeležencev, ki so zato podali razlicne pobude politiki, da bi to ne le nacelno, ampak tudi financno podprla. Najaktivnejši v tem so bili študenti, katerih mobilnost je Evropska komisija pilotno podpira­la med letoma 1981 in 1986. Ti so dosegli sistemsko financno pod­poro za mobilnost že daljnega leta 1987, ko je bil vzpostavljen prvi program sodelovanja na podrocju visokega šolstva v Evropi, in sicer ERASMUS – European Region Action Scheme for the Mobi­lity of University Students. V letu 1994 je bil nato oblikovan širši program z imenom Socrates, ki je poleg sodelovanja na podrocju vi­sokega šolstva podprl tudi sodelovanje na drugih podrocjih (splošno šolsko izobraževanje, izobraževanje odraslih in podrocje poucevanja in ucenja tujih jezikov). Vzporedno se je pricelo krepiti sodelovanje med državami na podrocju poklicnega izobraževanja in usposabljanja v okviru programa Leonardo da Vinci. Kot omenjeno v prvem delu, so se razlicna podrocja izobraževanja in usposabljanja zgodovinsko razvijala zelo samosvoje, s tem so povezani raznoliki viri organizacije ter financiranja in posledicno se je dogajal raznovrsten pristop na­daljnjega razvoja. Zato sta bila vzpostavljena dva locena programa. Do združitve teh razlicnih pobud je prišlo leta 2007 z vzpostavitvijo programa Vseživljenjsko ucenje, katerega nadgradnja pa je izteka­joci se program Erasmus+ 2014 do 2020. Namen, globalni cilji in osnovna struktura programa Erasmus+ V vsem tem casu so se seveda nekoliko spreminjali kljucni cilji aktivnosti, ki so jih posamezni programi ponujali. Osnovni cilji programa Socrates so bili širjenje evropske dimenzije v izobraževanju, izboljšanje znanja evropskih jezikov, vzpodbujanje sodelovanja in mobilnosti (Official Journal EU 2000). Glavni cilj programa Leonardo da Vinci je bil podpora razvoja politik poklicnega izobraževanja in usposabljanja v državah clanicah, da bi podrocje izobraževanja postalo bolj privlacno, da bi se dvignila usposobljenost delovne sile in s tem konkurencnost evropskega gospodarstva (Official Journal EU 1999). Zaradi posledic gospodarske krize (2008) se je po letu 2010 okrepila potreba v smeri dviga konkurencnosti (s pomocjo talentov in inovacij), po zadnji begunski krizi v letih 2015/2016 pa znova tudi vloga izobraževanja in usposabljanja kot družbeno odgovorne aktivnosti. Podrocje izobraževanja, usposabljanja, mladine in športa torej lahko po­membno prispeva k reševanju kljucnih socialnoekonomskih izzivov, s ka­terimi se Evropa srecuje zadnje desetletje, ter podpira izvajanje Programa politike EU za rast, delovna mesta, enakost in socialno vkljucevanje. Pomemben namen programa Erasmus+ je bil posodobiti izobraževanje in zagotoviti relevantnost poucevanja in naucenega glede na iskane spretnosti za delovna mesta danes in jutri, za delovna mesta, ki si jih trenutno ne znamo niti predstavljati in bodo obstajala v bližnji prihodnosti (Evropska komisija 2017). Zakaj? Ker je aktivna vkljucenost posameznika prek dela ena kljucnih pravic (23. clen Splošne deklaracije clovekovih pravic). Zato je bil glavnih cilj programa Erasmus+ pomagati sistemom izobra­ževanja, usposabljanja in mladine, da se prilagodijo hitro spreminjajoce­mu se svetu (Uradni list EU 2013). Dobro delujoci sistemi izobraževanja in usposabljanja ter politike na podrocju mladih posameznikom zagotovijo spretnosti, ki jih zahtevata trg dela in gospodarstvo, ter jim hkrati omo­gocijo aktivno vlogo v družbi in osebno izpolnitev. Poenostavljeno receno je Erasmus+ pomenil znatno investicijo (proracun Erasmus+ je bil 40 odstotkov vecji od proracuna prejšnjega programa VŽU) v sodelovanje in mobilnost znotraj Evrope in širše, saj je program po novem omogocal sodelovanje z vsemi državami sveta. Program je bil oblikovan v podporo prizadevanjem posameznih držav, prav tako je bil ustrezno in ucinkovito umešcen v širše evropske politicne pobude, saj je podpiral ukrepe, sodelovanje in orodja, ki so v skladu s cilji stra­tegije Evropa 2020 in njenimi vodilnimi pobudami, na primer Mladi in mobilnost ter Program za nova znanja in spretnosti ter delovna mesta. Erasmus+ prispeva tudi k doseganju ciljev strateškega okvira za evropsko sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju ter evropske strategije za mlade s pomocjo odprtih metod koordinacije. Poleg specificnih podrocnih prednostnih nalog, ki so izpostavljene v nadaljevanju publikacije, je program precno naslavljal: • vse priložnosti za pridobivanje in razvoj kljucnih kompetenc in osnovnih znanj; • socialno vkljucevanje; • skupne evropske vrednote in aktivno državljanstvo; • okoljsko in podnebno problematiko; • inovativnost v digitalni dobi; • izobraževalno osebje, mladinske delavce, vodje in drugo osebje v izobraževanju; • preglednost in priznavanje spretnosti in kvalifikacij; • trajnostna vlaganja, kakovost in ucinkovitost v izobraževanju in usposabljanju; • družbeno in izobraževalno vrednost evropske kulturne dedišcine. Nacine sodelovanja lahko združimo v dva glavna kljucna ukrepa. Program je podpiral: Sam program si je za obdobje 7 let postavil zelo ambiciozne indikatorje uspeha. Med 2014 in 2020 naj bi prek 4 milijone posameznikov sodelovalo v ucnih priložnostih po Evropi in širše – v to so zajeti študenti (2 milijona), dijaki poklicnih šol (650.000), ucitelji/predavatelji/izobraževalno osebje/mladinski delavci (800.000) in drugi. V vec kot 25.000 projektih naj bi se povezalo prek 125.000 razlicnih organizacij, tako s podrocja izobraževanja, usposabljanja in mladih kot tudi širše. In kaj od nacrtovanega se je uresnicilo pri nas? Od leta 2014 smo na CMEPIUS-u vložili veliko truda in energije v usposabljanja, gradiva in clanke, da bi naše prijavitelje opolnomocili v smeri zagotavljanja cim vecjih ucinkov njihovih aktivnosti in projektov za njihov strokovni razvoj in internacionalizacijo organizacij. Zavedamo se, da se lahko naše znanje širi in uporablja le, ce so poleg usposabljanj na voljo tudi gradiva, analize in prirocniki. Brez tega bi imeli koristi in možnosti za nadgradnjo zgolj in samo udeleženci naših delavnic. V ta namen smo razvili in še razvijamo razlicna orodja, publikacije, prirocnike in usposabljanja s podrocij, ki jih na CMEPIUS-u prepoznavamo kot kljucna za uspešne in trajne ucinke mednarodnega sodelovanja. V obdobju od leta 2014 smo kot kljucne tematike našega dela opredelili tri kljucna podrocja: razvoj kakovosti izobraževanja in usposabljanja, profesionalni razvoj pedagoških in strokovnih delavcev in razvoj medkulturnih kompetenc. V podporo tem tematikam smo si zastavljali cilje za posamezna leta ter v to usmerjali izvajanje naših aktivnosti. V podporo razvoju kakovosti izobraževanja in nacionalnim smernicam izobraževanja in usposabljanja smo poudarke usmerili v zagotavljanje vecjih ucinkov naših projektov. Zato smo pristopili k nadgradnji in sooblikovanju matrike Ucinek+. To orodje so naši kolegi na nacionalni agenciji Združenega kraljestva Velike Britanije pripravili kot podporo prijaviteljem na nivoju projektov, skupaj z njimi pa smo ga še dodatno nadgradili z vodnikom in video predstavitvijo. S tem smo želeli pomagati projektnim timom pri razmišljanju o ucinkih projektov, njihovem merjenju in zbiranju podatkov za dokazovanje ucinkov, saj sta vsak posameznik ali organizacija avtonomna pri odlocitvi, kateri so tisti mehanizmi in nacini, s katerimi bodo lahko dosegli zastavljene cilje oziroma se odzvali na identificirane potrebe. Poleg tega, da je merjenje ucinkov bistvenega pomena za ugotavljanje uspešnosti projekta, je to pogosto tudi eden šibkejših sklopov v projektnih prijavah. Slika št. 1: Matrika Ucinek+ Matriko Ucinek+ smo preizkusili na dogodku ucnih mrež v letu 2016 v Manchestru, kjer je osem nacionalnih agencij (poleg Slovenije še iz Avstrije, Estonije, s Finske, z Madžarske, Islandije, iz Italije, z Nizozemske in s Švedske) s svojim doprinosom in skupaj z udeleženci pomagalo orodje še izboljšati. Na nivoju projektov se ucinki merijo z jasno zastavljenimi cilji in ustreznimi kazalniki, na nivoju ucne mobilnosti posameznikov pa z ustreznim nacrtovanjem ucnih izidov. Nacrtovanje, spremljanje in merjenje ucinkov mednarodnih projektov ali ucne mobilnosti so lahko kljub dolgoletni mednarodni vpetosti še vedno izziv. Orodje od tedaj na CMEPIUS-u redno uporabljamo pri delu z bodocimi ali obstojecimi prijavitelji in izvajamo delavnice na temo ucinkov. Ceprav so mednarodne aktivnosti v marsikateri izobraževalni organizaciji že stalnica, še vedno obstaja tudi delež takšnih, ki v mednarodno okolje še niso vstopili. Njim smo zlasti na podrocju predšolske vzgoje in šolskega izobraževanja namenjali veliko pozornosti. Zanje smo pripravili dva dvodnevna modula, Mednarodno sodelovanje od A do Ž in eTwinning od A do Ž, poleg tega pa še enodnevni seminar Pot do internacionalizacije skozi mednarodne projekte. Da sta bila nacin in pristop prava, je pokazala rast vkljucenosti novih organizacij, še posebej vrtcev. Izvajali smo delavnice za pisanje ucnih izidov in izdali prevod prirocnika za pisanje ucnih izidov, s cimer smo želeli udeležence ozavestiti o pomenu razvoja medkulturnih kompetenc, predvsem skozi mednarodne aktivnosti, saj mednarodne in medkulturne vsebine niso vezane le na izvedbo mednarodne mobilnosti, temvec se pomemben delež aktivnosti odvija v procesu priprav na mobilnost in po povratku domov, prav tako pa tudi pri pouku na domaci organizaciji. Zato so se na delavnicah udeleženci seznanili in preizkusili v pisanju internacionaliziranih ucnih izidov, preizkusili orodja za samorefleksijo in prepoznavanje kompetenc, ki jih posameznik razvije na mobilnosti, in se seznanili s pojmom internacionalizacije šole ter elementi njenega razvoja. S tem pa so (ali bodo v prihodnje) lažje predvideli in bolje razumeli, kaj se dogaja v razlicnih medkulturnih situacijah, in na to pripravili tudi svoje ucence in dijake. Pripravili in izvedli smo delavnico Medkulturne kompetence za Erasmus+ šolska partnerstva (s strateškim nacrtovanjem mobilnosti do razvoja medkulturnih kompetenc), s katero smo nudili podporo šolam, ki so na mednarodno mobilnost peljale ucence in dijake, da bodo pridobljene izkušnje oplemenitene, trajnejše in dejansko služile namenu. Na podlagi usposabljanja so ucitelji in strokovni delavci spoznali sveženj tehnik in idej, ki so jim lahko v pomoc pri delu v medkulturnem okolju. Poleg tega smo na delavnici obravnavali tudi internacionalizirane ucne izide, preizkusili orodja za samorefleksijo in prepoznavanje kompetenc ter se seznanili s pojmom internacionalizacije šole ter elementi za njen razvoj. Za podrocje douniverzitetnega izobraževanja smo izvajali delavnice, vezane na internacionalizacijo in ucne izide, od katerih so bile nekatere izvedene tudi s pomocjo ekspertne skupine ECVET. V okviru pobude ECVET so strokovnjaki pomagali šolam pri pripravi ucnih programov za namene prakse in usposabljanja v tujini, pri cemer je bil osrednji element ucni izid, saj se je izkazalo, da ima strokovno osebje v PSI šolah poklicnega in strokovnega izobraževanja manko v zapisovanju ucnih izidov. Slovenska ekspertna skupina ECVET se je uveljavila tudi na mednarodnem podrocju (še zlasti pri sodelovanju s sosednjimi državami), kjer so izvajali delavnice in seminarje tudi za tuje ucitelje. Za podrocje terciarnega izobraževanja smo delavnice s poudarki na internacionalizaciji doma, inter-nacionalizaciji kurikuluma oziroma vkljucevanju mednarodne in medkulturne razsežnosti v študijski proces za vse študente v domacem študijskem okolju izvajali v okviru projekta EHEA. Tudi tu je bil poudarek na pomensko ustreznem zapisovanju in oblikovanju tako splošnih kot tudi t. i. internacionaliziranih ucnih izidov. Opredeljevanje ucnih izidov se je tudi na terciarnem nivoju pokazalo kot izziv, zato smo na delavnicah udeležence usposabljali, kaj pomenijo ucni izidi, kako jih ustrezno zapisati, uporabiti in ovrednotiti oziroma ocenjevati ter kako jih umestiti v kontekst ucenja in poucevanja v visokem šolstvu na ravni predmeta, modula ali študijskega programa. Usposobili smo ekipo nacionalnih svetovalcev za internacionalizacijo kurikuluma in v sodelovanju z njimi pripravili program in gradiva za nadaljnja usposabljanja in svetovanja, predvsem za visokošolsko ucno osebje in tudi podporno osebje v mednarodnih pisarnah. Izdali smo prirocnik za visokošolske ucitelje in podporno osebje z naslovom Internacionalizacija kurikuluma – vkljucevanje mednarodne in medkulturne razsežnosti v študijski proces. Za podrocje terciarnega izobraževanja, kjer projekti mobilnosti temeljijo na t. i. evalvaciji izvajanja univerzitetne listine Erasmus (ECHE), smo nacionalne agencije s programom Erasmus+ postale dolžne spremljati kakovost izvajanja projektov mobilnosti v skladu s kvalitativnimi smernicami programa. Kot odgovor na dodeljeno odgovornost smo na CMEPIUS-u v sodelovanju z zunanjimi strokovnjaki pripravili celovito metodologijo, po kateri se ocenjuje kakovost izvajanja razlicnih aktivnosti internacionalizacije terciarnih organizacij, ter tudi podlago za formiranje svetovalnega modela za izboljšanje in krepitev kakovosti izvajanja ECHE. Evalvacijo smo oblikovali tako, da zajame razgovore z vsemi relevantnimi deležniki s podrocja internacionalizacije na organizaciji, od vodstev organizacij, strokovnih služb (za mednarodno sodelovanje, karierno svetovanje, kakovost itd.) do pogovorov s tujimi in domacimi študenti in osebjem, ki so oziroma so bili na izmenjavi. To skupini strokovnjakov omogoca, da prek razgovorov z deležniki in na podlagi pregleda dokumentacije preverja usklajenost izvajanih aktivnosti internacionalizacije s prijavo za pridobitev univerzitetne listine Erasmus in doseganje kakovosti internacionalizacije. V programskem obdobju je bilo izvedenih 20 evalvacij. Kljucne ugotovitve so, da so organizacije izvedbo Erasmus+ vecinoma smiselno umestile v svojo strategijo internacionalizacije, da transparentno in pravicno informirajo in izbirajo udeležence mobilnosti, imajo vzpostavljene dobro delujoce mehanizme podpore za pripravo udeležencev na mobilnosti ter integracijo tujih študentov in osebja. Še vedno pa se pojavljajo izzivi pri priznavanju mobilnosti, tako pri študentih kot tudi osebju in pri merjenju ucinkov projektov. Neizrabljen potencial je tudi še pri reintegraciji udeležencev po mobilnosti ter uporabi novopridobljenih znanj in izkušenj pri študijskem procesu na domaci organizaciji, t. i. internacionalizaciji doma. Organizacije, ki so bile v to obliko evalvacije doslej že vkljucene, so izrazile zadovoljstvo s povratno informacijo in razpravo, ki jim je osvetlila marsikatero priložnost in izziv s podrocja internacionalizacije na njihovih organizacijah, ki ju sami morebiti doslej niso zaznali. Poudarek smo dali tudi kakovostnemu usposabljanju in osredotocenemu iskanju relevantnih zunanjih ocenjevalcev, ki smo jih redno usposabljali, da bi bilo ocenjevanje cimbolj objektivno. Stremeli smo k temu, da so podani povratni komentarji ocenjevalcev kakovostni, konkretni in jasni, da dajejo prijaviteljem ustrezno povratno informacijo in s tem tudi možnost in priložnost ucnega procesa za nadaljnje izboljšanje ali nadgradnjo prijave. Pomembno je poudariti, da se je precej naših sodelavcev v teh sedmih letih razvilo v avtorje in soavtorje strokovnih clankov in evalvacij, saj smo v tem obdobju pripravili in objavili ker nekaj znanstvenih in strokovnih prispevkov (glej publikacijo Internacionalizacija izobraževanja). Ugotovitve analiz in študij s poudarki na razlicnih tematikah smo vseskozi predstavljali na strokovnih dogodkih doma in v tujini, kot so npr. letne ministrske konference, konference Pedagoškega inštituta – raziskovanje v VIZ, strokovni posveti Šole za ravnatelje – letna strokovna srecanja ravnateljev, vodenje v VIZ, mednarodne konference, povezane z izvajanjem programa E+, in druge strokovne mednarodne konference. Postali smo raziskovalci–praktiki, saj dejansko sedimo na zlatem rudniku podatkov, znanja in izkušenj s podrocja internacionalizacije. Zato imamo pomembno nalogo, da se iz opazovalcev razvijamo v sooblikovalce znanja in razvoja podrocja internacionalizacije izobraževanja in da prevajamo ugotovitve raziskav (lastnih ali tujih) v oblikovanje boljših praks in nacinov dela. Veliko truda in dela smo vlagali tudi v evalvacije in študije, v katerih smo merili in ugotavljali ucinke mednarodnega sodelovanja. Ugotovitve so pokazale, da ima mednarodno sodelovanje velik in dolgorocen vpliv na delovanje šole, zlasti na sodelovanje med ravnateljem in ucitelji, ravnateljevo podporo uciteljem ter poznavanje tujih didakticnih in izobraževalnih okolij, uporabo novih ucnih pripomockov in gradiv ter uporabo raznolikih oblik in metod poucevanja. Evalvacije so pokazale, da so ucinki lahko zelo veliki, ce so projekti povezani s strateškimi cilji organizacije, saj mednarodno sodelovanje samo po sebi ne more biti cilj, temvec dejavnost za doseganje ciljev organizacije. Ce so na organizaciji vzpostavljeni mehanizmi, ki spodbujajo in zagotavljajo širjenje pridobljenega znanja, spretnosti, stališc in prepricanj med strokovnimi delavci in tudi izven organizacije, se z mednarodnim sodelovanjem razvijajo medkulturne kompetence, spoštovanje razlicnih kultur, poznavanje sistemov izobraževanja, seznanjenost ter uvajanje novih didakticnih okolij ter tudi vodstvene vešcine uciteljev in strokovnih delavcev. Trajnostni vpliv zagotavljajo predvsem pripravljenost, podpora, predanost, sodelovanje, zgled in pozitivna naravnanost. Prav tako se je izkazalo, da imajo tudi administrativno manj zahtevni projekti (kot so projekti eTwinning) velik ucinek na samo jedro izvajanja ucenja in poucevanja. Pregled izvedenih študij in analiz: Zacetek programa Erasmus+ (2014) smo pospremili z dvema študijama na podrocju šolskega in terciarnega izobraževanja na temo ucinkov mednarodnega sodelovanja na nacionalne politike in sisteme. Študija ucinkov programa VŽU na osnovno- in srednješolsko izobraževanje z vidika nacionalnih prioritet predstavi stanje na podrocju izobraževanja v Sloveniji in vlogo pri krepitvi kakovosti izobraževanja, ki jo ima mednarodno sodelovanje. Vplivi so bili zaznani na vseh treh preverjanih ravneh, tako na ravni ucencev/dijakov, uciteljev kot tudi šol. Ucenci so najvec pridobili na samozavesti, motivaciji za ucenje, poznavanju razlicnosti in znanju o tujih kulturah. Ucitelji so najveckrat izpostavili doprinos glede spoštovanja razlicnih kultur, ozavešcenosti o kulturnih in moralnih vrednotah in o skupni dedišcini. Med vplivi na šolo najbolj izstopajo dolgorocno pozitivni vplivi na sodelovanje med ravnateljem in ucitelji ter ravnateljevo podporo uciteljem. Evalvacija ucinkov programa Erasmus (VŽU) na visoko šolstvo v Sloveniji ugotavlja, ali sodelovanje v shemah mobilnosti in mednarodnih partnerskih projektih vpliva na internacionalizacijo strategij in praks visokošolskih zavodov. Še posebej nas je zanimalo, do katere mere opazimo ucinke programa Erasmus na internacionalizacijo doma. Program Erasmus je na vecini visokošolskih zavodov izdatno prispeval k mobilnosti študentov, manj pa k mobilnosti profesorjev in administrativnega osebja. Prispeval je tudi k širjenju mrež partnerskih organizacij in h krepitvi administrativnih podpornih služb za izvajanje programa. Glavne razlike med slovenskimi organizacijami se kažejo v ucinkih programa na internacionalizacijo doma – tako v ponudbi predmetov v tujem jeziku, internacionalizaciji kurikuluma kot tudi integraciji tujih študentov z domacimi. O vplivih mednarodnega sodelovanja na delo visokošolskih uciteljev smo spraševali tudi v okviru študije APIKS 2013 in jih objavili v publikaciji Pogoji akademskega dela v Sloveniji. Med drugim smo ugotavljali ucinke internacionalizacije in mednarodnega sodelovanja na delo visokošolskih profesorjev. Odgovori anketirancev kažejo na dokaj visoko stopnjo internacionalizacije v pedagoškem procesu, ki se kaže prek predavanj v tujem jeziku na domaci organizaciji in predavanj v tujini, najvec v državah nekdanje Jugoslavije. Vec kot polovica vprašanih je sodelovala v mednarodnih projektih ali drugih oblikah raziskovalnega dela, polovica jih je imela skupne objave s tujimi raziskovalci. Internacionalizacijo najvec uresnicujejo kot spremljanje tuje literature, objavljanje v mednarodnih revijah ter uporabo mednarodne literature in tematik v pedagoškem procesu. Slovensko visokošolsko osebje ocenjuje pricakovanja organizacij do mednarodnega sodelovanja nižje od osebnih pricakovanj. Osebje si želi podpore organizacije pri pripravi projektne dokumentacije, pri iskanju tujih virov financiranja in podpori tujim prihajajocim študentom. Slovenija je v letu 2019 prvic polno sodelovala v raziskavi akademskega osebja APIKS, kjer bomo rezultate slovenskih anketirancev lahko predstavili skupaj z drugimi državami. Kot pomemben element doprinosa internacionalizacije so v 2019 izpostavili tudi predavanja tujih profesorjev na domaci organizaciji in prispevek internacionalizacije k vecanju akademske kakovosti. Na podlagi pozitivnih ugotovitev šolske študije (2014) smo želeli preveriti doprinos še na populaciji eTwinning projektov (virtualno sodelovanje vrtcev in osnovnih ter srednjih šol). Ugotovili smo, da administrativno manj zahtevni projekti prav tako prinašajo pozitivne ucinke – morda glede na vloženo delo uciteljev celo vec kot sodelovanje v projektih VŽU in Erasmus+. Ucinki so vidni v središcu izvajanja ucenja in poucevanja, kar je pricakovanje tako Evropske komisije kot CMEPIUS-a pri vseh projektih – uvajanje novosti v redno delo, v jedro pedagoškega procesa – ucenje in poucevanje. Na polovici izvajanja programa Erasmus+ (2017) smo na predlog MIZŠ, ki je bil pozvan za pripravo nacionalnega porocila o izvajanju programa Erasmus+ (kot dodatka k Vmesni evalvaciji programa E+), sodelovali pri pripravi porocila, s fokusom na merjenju vpliva programa na organizacije in sistem izobraževanja v Sloveniji. Kot izhodišce smo uporabili vprašalnik iz prve študije na šolskem polju (2014) in ga prilagodili za vsa štiri podrocja izobraževanja – šolsko, poklicno in strokovno, terciarno in podrocje izobraževanja odraslih. Ce primerjamo rezultate na šolskem podrocju v letih 2014 in 2017, ugotavljamo, da vecjih odstopanj v odgovorih anketirancev ni. Mednarodno sodelovanje pozitivno prispeva k razvoju organizacije in osebja. Ucinkov na ucence/dijake tukaj nismo preverjali. Najviše ocenjene trditve pri vplivu na organizacijo so stiki uciteljev s tujimi ucitelji, prepoznavnost šole v okolju ter delovanje in usklajevanje med ucitelji. Najviše ocenjene trditve pri merjenju vpliva na ucitelje pa so spoštovanje razlicnih kultur, poznavanje sistemov izobraževanja, seznanjenost ter uvajanje novih didakticnih okolij ter vodstvene vešcine uciteljev. Ker so bile ugotovitve v tem porocilu – Nacionalno porocilo o izvajanju programa E+ v Sloveniji – zelo splošno predstavljene (odgovarjali smo namrec na specificna vprašanja EK), smo za bolj konkreten zapis ugotovitev pripravili dve kratki študiji s fokusom na ucinku mednarodnih projektov na profesionalni razvoj uciteljev oz. izobraževalcev ter pripravili nekaj napotkov za ravnatelje oz. vodstva organizacij. Študija z naslovom Profesionalni razvoj izobraževalcev odraslih in vloga programa EU predstavi kompleksen sistem izobraževanja izobraževalcev odraslih v Sloveniji in ucinek, ki ga lahko prispeva udejstvovanje v mednarodnih projektih. Sodelovanje v projektih EU pozitivno vpliva na odnose in dialog znotraj organizacije, tako med zaposlenimi kot tudi z vodstvom, prispeva k vecji prepoznavnosti organizacije v okolju in širše, sodelovanju in usklajevanju z drugimi organizacijami za izobraževanje odraslih. Krepijo se tako stiki s tujimi izobraževalci kot tudi sporazumevalna možnost zaposlenih v tujem jeziku. Osebju na organizacijah pa doprinaša predvsem z vidika poznavanja tujih didakticnih okolij, uporabe novih ucnih pripomockov in gradiv, uporabe raznolikih oblik in metod poucevanja in ucenja. Intervjuvanci velik pomen pripisujejo umešcenosti mednarodnega sodelovanja v strateške dokumente organizacije in rezultatov projektov v redno delo. Študija Vodenje in ucinki mednarodnega sodelovanja kot aktivnosti profesionalnega razvoja strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju ugotavlja ucinke mednarodnega sodelovanja na profesionalni razvoj uciteljev in vlogo ravnatelja pri tem. Študija najprej predstavi pojme profesionalni, osebni in karierni razvoj ter navede glavne znacilnosti kakovostnega profesionalnega razvoja. Ugotovitve analize in priporocila za ravnatelje pa strne v treh domenah: priprava, ucenje in izboljševanje. Projekti profesionalnega razvoja morajo biti povezani s strateškimi cilji organizacije. Spodbuja naj se usposabljanja, ki so sodelovalna, izkustvena in aktivna. Na ravni organizacije naj bodo vzpostavljeni mehanizmi za deljenje znanj, izkušenj, stališc, praks itd. – to je profesionalna odgovornost udeležencev usposabljanj. Poleg klasicnih evalvacij oz. merjenj ucinka smo v letu 2019 izvedli študijo za ljubitelje številk in financ z naslovom Ekonomski ucinki programa Erasmus+ na slovensko gospodarstvo. Analizirali smo odhodne in dohodne mobilnosti na vseh štirih podrocjih izobraževanja v projektih mobilnosti posameznikov. Ugotovili smo, da Erasmus+ ne doprinaša le k osebnemu in profesionalnemu razvoju udeležencev ter njihovih organizacij, temvec ima pozitiven vpliv tudi na slovensko gospodarstvo. V Letu 2018 je bila bruto dodana vrednot programa Erasmus+ 7,8 mio evra, program je omogocil delo 194 osebam, dodatno je bilo v državi placanih 3,1 mio evra davkov in socialnih prispevkov Pomembne tematike, ki smo jih obravnavali v letnih ali vecletnih obdobjih, smo najmanj enkrat letno zbrali v Novicniku – vsakoletni publikaciji Centra. V obdobju sedmih let smo izpostavili rezultate programa VŽU, praznovali 15. obletnico Centra s (p)osebnimi zgodbami, naslavljali medkulturne kompetence ter vrednote Centra. Vljudno vabljeni, da si gradivo ogledate na spletni strani CMEPIUS-a v Knjižnici. V sedmih letih programa Erasmus+ smo znotraj šolskega sektorja razdelili prek 24 milijonov evrov, s katerimi je bilo izvedenih vec kot 5.500 mobilnosti osebja in vec kot 10.500 mobilnosti ucencev/dijakov. Izmenjave so bile izvedene znotraj 254 projektov mobilnosti posameznikov, pri katerih je v ospredju profesionalni razvoj pedagoškega kadra, 561 šolskih partnerstev z namenom izmenjave praks ucenja in poucevanja, razvoja zmožnosti sodelovanja v mednarodnih projektih in izvajanja mobilnosti otrok ter 23 projektov strateških partnerstev, kjer je bilo v ospredju iskanje rešitev za širši šolski prostor. Ko v programu Erasmus+ govorimo o šolskem sektorju, pri tem mislimo in naslavljamo vrtce in osnovne šole, splošne gimnazije ter v manjšem obsegu tudi poklicne in strokovne šole. Torej so glavna ciljna skupina šolskega sektorja pedagoško in nepedagoško osebje, vodstvo in njihovi varovanci – otroci, ucenci, dijaki. Ravno zaradi njih se v prvi vrsti ucitelji in ravnatelji lotevajo mednarodnih projektov. Vecina opravljenih študij in analiz, tako nacionalnih kot mednarodnih, je pokazala, da strokovno osebje v najvecji meri zaznava premike po mobilnosti pri ucencih (nekognitivni vidiki, kot npr. povecana motivacija za ucenje, sodelovanje). Ravnatelji oz. vodstva šol zaznavajo znatne premike pri strokovnih delavcih (npr. zmožnost sodelovanja, izboljšane vešcine vodenja). Posledicno se seveda poznajo ucinki tudi na samih organizacijah, ki so v projekt vkljucene (npr. vecja odprtost organizacije, krepitev mednarodne mreže, vecji pretok informacij in znanja, želja po drugacnem nacinu ucenja in poucevanja). V programu Erasmus+ (2014–2020) sta se logika prijavljanja in namen sodelovanja znatno spremenila v primerjavi s predhodnim programom Vseživljenjsko ucenje (2007–2013), kjer je bil poudarek na posamezniku in njegovi mobilnosti, izkušnji s tujino. V programu, ki se zakljucuje, so v ospredje stopili organizacija, organizacijski pristop in tudi doprinos. Glavni namen sodelovanja v mednarodnih projektih ni bila mobilnost sama po sebi, ampak ideja, da mednarodno sodelovanje postane eno izmed orodij za doseganje zastavljenih ciljev, tako dolgorocnih kot kratkorocnih, razvojnih ciljev vrtca, šole ali druge sodelujoce organizacije. V zacetku programa je ravno ta novi pristop predstavljal vrtcem in šolam najvecji izziv. Gre sicer za dolgotrajen proces, vendar lahko glede na kakovost prijav in tem projektov sklepamo, da se pocasi dogaja želeni premik, da s pomocjo sodelovanja v mednarodnih projektih organizacije išcejo rešitve za aktualne izzive (npr. iskanje znanj za delo z otroki z razlicnimi potrebami), išcejo aktualna znanja (krepitev IKT-kompetenc, novi nacini ucenja in poucevanja). Železni repertoar mednarodnih projektov pa zavedno ali nezavedno ostaja krepitev medkulturnih kompetenc v najširši možni obliki (poznavanje kultur, strpnost, humor …). Teme, ki so jih projekti naslavljali bodisi prek strateških partnerstev bodisi projektov mobilnosti posameznikov, se bistveno ne razlikujejo, v ospredju so digitalna kompetenca, nove metode izobraževanja, ucenje tujega jezika, pedagogika in didaktika, kljucne kompetence, kreativnost in kultura ter inkluzija. Realizacija naslovljenih tem se je konkretizirala v razlicnih tipih projektov, z razlicnimi cilji in aktivnostmi ter predvsem razlicnimi pristopi. V projektih mobilnosti so v ospredju izobraževalni obiski na delovnem mestu, razlicna usposabljanja in tecaji, medtem ko je v strateških partnerstvih v ospredju izmenjava idej, gradiv in njihova nadgradnja, preverjanje delovanja v praksi. Pogosto so ucitelji porocali, da nekaterih znanj ne dobijo v domacem okolju oziroma so ta nezadostna (posebne potrebe, inkluzija …) in zato išcejo dobre prakse tudi izven meja Slovenije. Na Pedagoški fakulteti v Ljubljani so realizirali dva projekta, enega z namenom uvajanja inovativnega raziskovalnega pristopa k izboljšanju poucevanja fizikalnih vsebin za krepitev poklicnega razvoja ucitelja, v drugem pa so se osredotocili na krepitev zanimanja deklet za izobraževanje na podrocju racunalništva, programiranja in IKT na splošno. Metodološki okvir za razvijanje programskih vešcin ter spodbujanje le-teh s pomocjo izobraževalnih iger pa sta glavna cilja slednjega projekta. Tudi v zadnjem razpisnem letu so bili na UL PeF uspešni, in sicer s projektom, vezanim na temo zlorabljanja. Zelo uspešen in napreden je bil projekt Zavoda RS za šolstvo Glas ucenca – most do ucenja, v katerem so iskali razlicne modele sodelovanja ucitelja z ucenci. Projekt je bil izredno aplikativno naravnan in je kot takšen prinesel tudi jasno vidne spremembe v sodelujocih razredih, šolah. Projekt je bil umešcen v širši kontekst nacionalnih projektov s podrocja izobraževanja in usposabljanja. Veseli smo bili tudi projektov ostalih deležnikov (Šola za ravnatelje, ljudske univerze, Pedagoški inštitut …), ki so naslavljali teme, ki so aktualne za celoten šolski sistem: od kariernega razvoja uciteljev do prehoda romskih otrok iz vrtca v šolo in vkljucitev živali v pouk z otroki s posebnimi potrebami. Projekti sodelovanja samo med šolami kot projekti mobilnosti posameznikov so v osnovi drugacni, njihov namen ni iskati rešitev za sistem, ampak predvsem za lastno organizacijo, razred, delovno prakso. V morju projektov, tako tistih, namenjenih samo sodelovanju med šolami, do projektov mobilnost posameznikov, bi težko izpostavili posamezne, vendar so nas najbolj navdušili tisti, ki so naredili premik in razmišljali strateško, celostno, ki so vkljucevali celotne time in dali rezultate, ki imajo trajno vrednost. Nekaj jih najdete med nagrajenci jabolk kakovosti in zlatega kabla, vendar to prav gotovo niso vsi. V program Erasmus+ se je vkljucilo veliko število vrtcev in tudi šol, ki pred tem še nikoli niso sodelovali v mednarodnih projektih. Še posebno velik preskok se je zgodil med vrtci, ki so bili izredno šibko zastopana skupina. Ob koncu tega prispevka najdete še dve zgodbi organizacij, ki sta v zadnjih sedmih letih naredili premike glede sodelo­vanja v mednarodnih projektih tako na lastni organizaciji kot tudi pri promociji mednarodnega sodelovanja v slovenskem šolskem prostoru. Šolam in vrtcem, ki v preteklosti še niso sodelovali v mednarodnih projektih, je bil velik izziv premostiti 10 let manjkajocih izkušenj v primerjavi s šolami, ki so bile z nami že od samega zacetka. V želji, da to ne bi bila nepremostljiva ovira, smo organizirali razlicne seminarje, še posebno dva pa sta bila namenjena novincem – Mednarodno sodelovanje od A do Ž in eTwinning od A do Ž. Namen seminarjev je bil opolnomociti novince do te mere, da so se lahko aktivno vkljucili v program Erasmus+. V programu Erasmus+ je na mednarodno pot prvic stopilo 33 vrtcev in 82 osnovnih šol. Veliko casa smo namenili tudi vsebinam, kot npr. osnove projektnega nacrtovanja (analiza potreb, prepoznavanje in merjenje ucinkov, kazalniki, nacrtovanje aktivnosti skladno z zastavljenimi cilji). Vsem pogodbenikom, se pravi vsem, ki so bili uspešni na razpisu, ne glede na akcijo, smo nudili dodatne seminarje s podrocja medkulturnih kompetenc, pisanja ucnih izidov, nacrtovanja in merjenja ucinkov (Ucinek+), diseminacije in evalvacije in s tem presegli našo osnovno nalogo, ki je vezana zgolj na izvajanje pogodbenih obveznosti. Vse projekte smo tudi sistematicno spremljali in bili z njimi v stiku vsaj dvakrat letno z namenom nudenja pomoci in spremljanja implementacije nacrtovanega. Prek akcije eTwinning, ki je postala integrirani del programa Erasmus+, pa smo omogocili vec kot 600 posameznikom izobraževanje v tujini ali doma s podrocja krepitve digitalne kompetence in smotrne rabe IKT pri pouku. Skladno s filozofijo akcije smo vedno vec seminarjev organizirali tudi v spletni obliki, ki so se jih v zacetku udeleževali zgolj najbolj pogumni, danes pa je to postala oblika, ki so jo naši prijavitelji usvojili v celoti, tudi zaradi izredne situacije pri izobraževanju na daljavo (preko 600 udeležencev v spomladanskih mesecih leta 2020). eTwinning pokriva zelo širok spekter aktivnosti, omogoca samostojno sodelovanje pri izvajanju projektov na daljavo, lahko je zgolj orodje za iskanje partnerjev ali pa postane ucno orodje tako za pedagoško osebje kot njihove varovance. Najvecja prednost sodelovanja v projektih eTwinning je, da se lahko ucitelj dela loti samostojno in da omogoca ucencem aktivno kreiranje oziroma sodelovanje projekta in ucnih ur. Nacin dela nacionalne agencije in sektorja smo želeli v najvecji možni meri približati našim koncnim uporabnikom, ki pa niso bili zgolj vrtci in šole, ampak tudi ostali zavodi in organizacije, ki sooblikujejo slovenski šolski prostor. Vsi ti so bili tudi upraviceni do sodelovanja v nekaterih akcijah, katerih primarni cilj je bil sprememba in doprinos k nacionalnemu sistemu izobraževanja in usposabljanja. Za nas se je izkazalo kot izredno plodno sodelovanje s Šolo za ravnatelje, s katero smo skupaj oblikovali vsebine, v katerih smo naslavljali mednarodno mobilnost skozi prizmo profesionalnega razvoja. Poleg tega smo skupaj organizirali nekaj študijskih obiskov, na katerih smo si ogledali delovanje šolskih sistemov v tujini (Evropska šola v Frankfurtu, Škotski šolski sistem, Islandski sistem predšolske vzgoje). Prav tako smo se povezovali z drugimi relevantnimi organizacijami prek razlicnih dogodkov, skupin, projektov, kjer smo aktivno sodelovali, npr. SIRikt, Kulturni bazar, Mesec branja, Kakovost 3.0, znanstvena konferenca Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju. Ne da smo samo spodbujali naše prijavitelje k sodelovanju na vecjih nacionalnih in mednarodnih konferencah z lastnimi prispevki, tudi sami smo stopili na pot raziskovanja, analiziranja. Objavili smo nekaj clankov v reviji Vodenje v vzgoji in izobraževanju, pripravili dve študiji; Študija ucinkov programa eTwinning na šolsko izobraževanje v Sloveniji in Vodenje in ucinki mednarodnega sodelovanja kot aktivnosti profesionalnega razvoja strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju, sodelovali pa smo tudi pri pripravi vmesne evalvacije programa Erasmus+. S prispevki smo sodelovali na konferencah v organizaciji Pedagoškega inštituta, Šole za ravnatelje in Zavoda RS za šolstvo. Pri nekaterih zgoraj naštetih aktivnostih so nam bili v veliko pomoc tudi ambasadorji eTwinninga, v zadnjem letu pa tudi ambasadorji programa Erasmus+, ki so že v preteklosti na neformalen nacin naredili veliko dobrega za promocijo mednarodnih aktivnosti v slovenskem šolskem prostoru. Rezultat teh številnih aktivnosti je, da je v zadnjih sedmih letih narastel odstotek sodelujocih OŠ in tudi vrtcev. Odkar je Slovenija upravicena do sodelovanja v mednarodnih projektih, je bilo vanje vkljucenih 18 % vrtcev, 83 % osnovnih in 98 % srednjih šol. Sredstva po razpisnih letih Sredstva so glede na razpisna leta postopoma narašcala. Tako smo v letu 2014 razdelili nekaj vec kot 2 milijona evrov za vse tri akcije33 Tekom sedmih let so se izoblikovale v šolskem sektorju tri akcije: projekti mobilnosti posameznikov (izobraževalni obisk na delovnem mestu, poucevanje, strukturirani tecaji) in strateška partnerstva, ki pa so se v šolskem sektorju locila na strateška partnerstva za inovacije in partnerstva za sodelovanje med vrtci in šolami. , zadnje razpisno leto (2020) pa že vec kot 6 milijonov evrov. Poraba sredstev znotraj šolskega sektorja nikoli ni bila vecji izziv. Vrtci in šole so se iz leta v leto kazali kot racionalni pri prijavi sredstev in uspešni pri porabi sredstev oziroma izvajanju mednarodnih aktivnosti. Odstotek porabe sredstev se je vsa leta gibal med 96 in 99 %. Vecji del sredstev, vec kot 60 %, je bil namenjen povezovanju v strateških partnerstvih; od tega smo namenili glavnino vrtcem in šolam. Iz spodnjega grafa je tudi razvidno, kako je število odobrenih projektov narašcalo skladno s povecanjem sredstev. Vsega skupaj smo v sedmih letih odobrili 838 projektov. Povprecni odobreni znesek za projekte mobilnosti posameznikov je bil skoraj 20.000 evrov, za partnerstva, namenjena vrtcem in šolam, malo manj kot 60.000 evrov, za projekte strateških partnerstev pa je povprecna dotacija znašala približno 250.000 evrov. Premoso­razmerno z višino dotacije so rasla tudi naša pricakovanja do prijaviteljev. Graf št. 5: Odobrena in porabljena sredstva ter število odobrenih projektov po razpisnih letih (splošno šolsko izobraževanje) Distribucija sredstev po akcijah, v katerih so lahko sodelovali zgolj vrtci in šole, kaže, da je zahodna kohezijska regija prejela 1,4 milijona evrov vec v primerjavi z vzhodno kohezijsko regijo. Tudi na nivoju celotnega šolskega sektorja je zahodna kohezijska regija prejela vec sredstev (58 %) v primerjavi z vzhodno. Gledano v celoti smo prejeli z zahodne statisticne regije vecje število projektnih predlogov kot z vzhodne statisticne regije. V projektih, namenjenih sodelovanju med šolami, ki so prijavljale projekt v Sloveniji, v letu 2015 nobeden od projektov z vzhodne kohezijske regije ni bil uspešen. V letu 2019 jih je bilo uspešnih kar 15, medtem ko je bilo v istem razpisnem letu uspešnih 8 projektov z zahodne kohezijske regije. Število projektov po razpisnih letih Število prejetih prijav je v programu Erasmus+ nihalo. V prvem letu smo v Sloveniji prejeli 131 prijav za vse akcije znotraj šolskega sektorja, prihodnje leto 106 in najmanj v razpisnem letu 2016, ko smo prejeli vsega skupaj 95 prijav. Število prijav je od tega leta naprej raslo in leta 2020 celo preraslo število prijav, prejetih v prvem razpisnem letu. Najnižji odstotek uspešnosti je bil v letu 2014 in je na ravni celotnega šolskega sektorja znašal 22 %, za akcijo strateških partnerstev pa celo samo 5 % (1 prijava sprejeta, 21 zavrnjenih), kar menimo, da je dolgorocno vplivalo na število prijav v prihodnjih razpisnih letih. Poleg nizkega odstotka uspešnosti, predvsem v primerjavi s predhodnim programom Vseživljenjsko ucenje, je vplivala na upad prijav neenakomerna rast razpoložljivih sredstev. Evropska unija je že pred pricetkom programa Erasmus+ promovirala povecanje sredstev za mednarodne mobilnosti, vendar brez dodatnega pojasnila, da prva leta programa sredstva ne bodo rasla. Najvecja rast se je zgodila iz leta 2018 na leto 2019, ko so se sredstva podvojila (v letu 2018 na voljo nekaj vec kot 2,2 milijona evrov, v letu 2019 pa 4,3 milijona evrov). V letu 2019 smo beležili tudi najvišjo uspešnost, ki je znašala 61 % na ravni celotnega šolskega sektorja. Graf št. 6: Število odobrenih in zavrnjenih vlog po razpisnih letih (splošno šolsko izobraževanje) Prav tako je bil v razpisnem letu 2019 najvišji odstotek uspešnosti zaznan v akciji partnerstva za sodelovanje samo med šolami, in sicer 74 %. Glede uspešnosti teh projektov med vzhodno in zahodno statisticno regijo, gledano za cas celotnega trajanja programa, skorajda ni razlike oziroma je ta enaka oz. manjša od 1 %. V zgornje številke niso všteti projekti šolskih partnerstev, ki so bili odobreni v drugih državah, a so v njih sodelovali slovenski vrtci in šole. Teh je bilo v vseh sedmih letih še dodatno 465. Število sodelujocih po tipu organizacij in državah Znotraj šolskega podrocja je prijavo oddalo 20 razlicnih tipov organizacij, znatno najvec prijav je prišlo s strani osnovnih šol, sledijo gimnazije, vrtci, srednje poklicne in strokovne šole, javni zavodi, organizacije terciarnega izobraževanja in nevladne organizacije. Najbolj uspešen tip organizacije na razpisih programa Erasmus+ so organizacije s podrocja predšolske vzgoje. Njihova uspešnost znaša 50 % na celotni ravni in kar 60 % znotraj akcije projektov mobilnosti posameznikov. Pri tem je treba opozoriti, da je odstotek lahko tudi višji, kajti v veliko primerih, kjer je vrtec del osnovne šole, se je morala organizacija sama odlociti, ali v doticnem primeru primarno nastopa kot osnovna šola ali vrtec, mestoma sta v projektu sodelovali obe organizaciji. Vendar pa sistem ni omogocal, da bi lahko prijavitelj oznacil vec kot en tip organizacije. V spodnjem grafu prikazujemo države, v katerih so bile najpogosteje uspešne slovenske organizacije v projektih strateških partnerstev. Graf št. 7: Države, v katerih so bili najbolj uspešni slovenski prijavitelji akcije partnerstev samo med šolami Kdo in kam? V akcijah programa Erasmus+, ki so bile namenjene šolskemu sektorju, so bili lahko mobilni strokovni delavci z namenom profesionalnega razvoja, primarno prek akcije mobilnosti posameznikov. Skladno z dejstvom, da je v šolskem sektorju zaposlenih vec žensk kot moških, je tudi pri izvedenih mobilnostih odstotek žensk znatno višji. 87 % vseh mobilnosti znotraj šolskega sektorja je opravilo žensk. Graf št. 8: Število izvedenih mobilnosti po spolu glede na razpisna leta (projekti mobilnosti posameznikov v splošnem šolskem izobraževanju) Slovenski ucitelji so se znotraj projektov mobilnosti posameznikov z naskokom najpogosteje udeleževali strokovnih izobraževanj v Veliki Britaniji, kar znaša 20 % vseh realiziranih mobilnosti znotraj akcije, sledita Španija in Italija. Države, ki jih ucitelji najpogosteje izberejo za svoja usposabljanja, so razvidne iz grafa številka 9. Osebje ima na voljo tri tipe usposabljanj: udeležba na strukturiranem tecaju, izobraževalni obisk na delovnem mestu in poucevanje v tujini. Realizacija mobilnosti, izvedenih do konca meseca julija 2020, kaže, da je odšlo 66 % uciteljev na usposabljanje, 32 % na izobraževalni obisk na delovnem mestu, 2 % pa jih je odšlo poucevat v tujino. Zanimiva je tudi statistika uciteljev, ki prihajajo v Slovenijo. Število odhajajocih in prihajajocih uciteljev je v Sloveniji razmeroma uravnoteženo. Za usposabljanje v Sloveniji se najpogosteje odlocajo ucitelji iz Nemcije Turcije, Španije, Belgije, s Portugalske, sledijo ucitelji iz Grcije, Romunije, Srbije, Francije, s Hrvaške in Švedske. Glede na podatke, ki so nam na voljo, je povprecna starost mobilnega ucitelja nekaj nad 40 let. V poprecju je mobilnost trajala 6 dni, najdaljša pa kar 37 dni, ko je slovenska osnovnošolska uciteljica v Španiji poucevala tuji jezik. Graf št. 9: Število izvedenih mobilnosti osebja iz Slovenije v razpisnih letih 2014–2020 (projekti mobilnosti posameznikov v splošnem šolskem izobraževanju) Znotraj akcije strateških partnerstev imajo možnost mobilnosti tako uceci se kot strokovno osebje. V sedmih letih je bilo mobilnih skoraj 10.500 ucecih se in 2.800 strokovnih oseb. Glavne prioritete in s tem tudi vsebine izvedenih mobilnosti za vsa strateška partnerstva so bile pridobitev dolocenih spretnosti in kompetenc, socialna inkluzija, krepitev uciteljskega poklica, inovativne prakse poucevanja v digitalni dobi. Ne glede na spreminjajoca se pravila o minimalnem trajanju mobilnosti iz 5 na 3 dni, je povprecno trajanje znašalo 5,5 dneva. Graf št. 10: Število in povprecno trajanje razlicnih vrst mobilnosti v razpisnih letih 2014–2020 (akcij strateških partnerstev in sodelovanja med šolami) Številka o posameznih izvedenih mobilnostih ni enaka številki unikatnih mobilnih posameznikov, posameznik je bil namrec lahko znotraj enega projekta in celotnega programa mobilen veckrat. Iz podatkov, ki so nam na voljo, ne moremo sklepati o številu razlicnih posameznih mobilnosti. Regijska razporeditev V celotnem programskem obdobju imamo znotraj šolskega sektorja zastopanih vseh 12 statisticnih regij. Najbolj uspešni so bili prijavitelji s primorsko-notranjske regije, ki je tudi edina regija, katere uspešnost je višja od 50 %. Z doticne regije smo prejeli 34 vlog, od tega je bilo 19 uspešnih. Gre za najmanjšo statisticno regijo glede na število prebivalcev v Sloveniji. V kolikor bi gledali statistike vseh podrocij izobraževanja in usposabljanja, se pravi na celotni ravni programa Erasmus+, je najbolj uspešna regija jugovzhodna Slovenija. Najvecje število prijav v šolskem sektorju smo prejeli iz osrednjeslovenske regije (303), ki je tudi glede na število prebivalcev in ucencev najvecja. Najmanj prijav je prišlo iz zasavske regije, in sicer 19, pri cemer so bili 37 % uspešni. Graf št. 11: Regijska razporeditev prejetih vlog in odstotek odobrenih projektov v razpisnih letih 2014–2020 (splošno šolsko izobraževanje) Zgodbe o uspehu Naš cilj ni bil zgolj cim višja poraba evropskih sredstev, ampak predvsem kakovost projektov, ki se odraža v izvedbi in trajnih rezultatih ter dolgorocno vodi v prepoznavanje programa Erasmus+ kot orodja, ki doprinaša h kakovostnejšemu izobraževanju in usposabljanju. Uspešni vrtci in šole se odpirajo navzven, se zavedajo, da je povezovanje eden izmed temeljev kakovosti. V sedmih letih smo na podlagi zakljucenih projektov Erasmus+ prepoznali 51 primerov dobrih praks, Evropska komisija jih je od tega 14 oznacila kot zgodbo o uspehu. Poleg tega so bili naši vrtci in šole ter njihovi strokovni delavci deležni tako nacionalnih nagrad v šolstvu (priznanje za življenjsko delo, jezikovne nagrade Zavoda RS za šolstvo) kot tudi mednarodnih nagrad (eTwinning evropske nagrade, evropsko jezikovno priznanje). Pri tem že vrsto let tudi na CMEPIUS-u gojimo in nagrajujemo kakovost, in sicer predvsem prek nagrad jabolko kakovosti in zlati kabel. Izredno ponosni smo na Tatjano Gulic iz OŠ Preska, ki je leta 2018 po izboru Odbora za podeljevanje nagrad Republike Slovenije na podrocju šolstva prejela nagrado za življenjsko delo na podrocju osnovnega šolstva, na katero je vplivalo predvsem in tudi dolgoletno povezovanje in sodelovanje v mednarodnih projektih. Slika št. 4: Podelitev jabolka kakovosti, Ljubljana 2017 Vemo, da obstajajo tudi številni vrtci in šole, ki so v zadnjih sedmih letih naredili kvalitativni preboj ali pa so bili nagrajeni za sodelovanje v mednarodnih projektih Erasmus+, a nam to ni znano. Kako sta spremljala razvoj mednarodnih aktivnosti na lastni organizaciji in vpliv na zaposlene in organizacijo samo, sta pojasnila dva prijavitelja, ki sta po našem mnenju veliko storila za razvoj mednarodnega sodelovanja v slovenskem šolskem prostoru. Svoje videnje sta podala dr. Mihaela Zavašnik s Šole za ravnatelje in Bogomir Marcinkovic, ravnatelj Osnovne šole Bistrica ob Sotli. Sedemletno obdobje programa Erasmus+ je na podrocju poklicnega in strokovnega izobraževanja in usposabljanja (v nadaljevanju PSI) naredilo vidne premike v dojemanju pomembnosti mednarodnega sodelovanja, poseglo pa je tudi v nekatere vsebine odprtega kurikula, modulov, nacin izvajanja prakticnega dela poklicne mature in nadgradilo prakticno delo dijakov v podjetjih. Program Erasmus+ je organizacijam, ki so aktivne na podrocju srednjega poklicnega in strokovnega izobraževanja, omogocal aktivno sodelovanje v mednarodnem prostoru, tako prek projektov mobilnosti kot tudi prek partnerskih projektov. Tovrstne aktivnosti so v marsikateri šoli stalnica, brez katere bi bilo šolsko delo osiromašeno. Nekatere poklicne in strokovne šole so zaradi svojega kakovostnega dela na mednarodnem podrocju in zaradi zelo jasno zacrtane vizije internacionalizacije pridobile naziv nosilke listine kakovosti, s cimer so si zagotovile kontinuirano izvajanje mobilnosti kot del razvoja šole. Do leta 2020 je ta naziv prejelo enajst šol, ki so bile mnogokrat dokaz, da se spremembe na makro ravni zacnejo najprej na mikro ravni. V sedmih letih delovanja programa smo bili prica nekaterim pozitivnim spremembam na podrocju PSI. Ker je nekatere spremembe težko doseci na sistemski ravni, so se organizacije z vkljucevanjem v program Eras­mus+ odlocile, da bodo zacele z majhnimi, a konkretnimi premiki. Projekti mobilnosti posameznikov so prinesli spremembe predvsem na osebnostni in strokovni ravni. Z vidika dijakov to pomeni izboljšanje motivacije za stroko, ki so si jo izbrali, izboljšanje znanja tujega jezika, samostojnost, odnos do dela, samozavest. Uciteljem in strokovnim delavcem so mobilnosti prinesle napredek na podrocju organizacijskih spretnosti, naucili so se novih metod in oblik dela z dijaki, spoznali so delo v podjetjih v tujini, razširili so svojo mednarodno mrežo in na organizacijski ravni spodbudili vec medpredmetnega povezovanja. Projekti mobilnosti posameznikov so na nekaterih šolah prinesli rezultate tudi na ravni izobraževalnega programa. Praksa dijakov v tujini je postala del odprtega kurikula, oblikovali so se tudi novi moduli kot posledica izmenjave znanj med slovenskimi in tujimi ucitelji. Slovenija je v zacetku leta 2017 sprejela Zakon o vajeništvu. Z izobraže­valnimi oblikami vajeništva so zacele šole, ki so aktivne tudi na podrocju mednarodnega sodelovanja. Znanja, ki so jih pridobile v projektih mobilnosti, so uporabile pri vajeniški obliki izobraževanja in usposabljanja svojih dijakov, predvsem z vidika priprave dijakov na vajeništvo, spremljanja in ocenjevanja. Tudi sicer se je praksa dijakov na nacionalni ravni izboljšala zaradi programa Erasmus+. Izboljšal se je nacin sodelovanja z mentorjem prakse, izboljšala se je priprava dijakov na prakso, izboljšala pa se je tudi kakovost gostovanja tujih dijakov v slovenskih podjetjih. Slovenske šole so z vkljucevanjem mentorjev iz podjetij v projekte mobilnosti vzpostavile novo obliko sodelovanja s podjetji in vrednotenja ucnih izidov. Pomembne premike na podrocju PSI so naredili tudi projekti strateških partnerstev, ceprav jih je bilo bistveno manj kot projektov mobilnosti posameznikov. Od leta 2014 do leta 2020 smo odobrili 28 projektov. Projekti so naslavljali razlicne tematike, med najuspešnejše pa štejemo tiste, ki so se ukvarjali s prekvalifikacijo brezposelnih delavcev, z vpeljavo novih modulov v redni izobraževalni program, zaposlovanjem oseb z lažjimi duševnimi motnjami, razvojem metodike za izvajanje prakticnega usposabljanja v podjetjih ter projekt, ki je prispeval k oblikovanju inovativnih praks sodelovanja podjetij in šol. Omenjene tematike so zadovoljile predvsem naslednje podrocne prioritete: utrjevanje kljucnih kompetenc v zacetnem in nadaljevalnem PSI; podpiranje inovativnih pristopov v poucevanju in usposabljanju v PSI; spodbujanje izobraževanja na delovnem mestu v vseh oblikah; razvoj kakovosti v PSI. Nacionalna agencija CMEPIUS je za namen kakovostnih projektov izvedla številna tematska usposabljanja na temo priprave dijakov in osebja pred mobilnostjo, reintegracije v domace okolje, dolocanja in merjenja ucinkov projekta. Tudi na podrocju priznavanja in potrjevanja v tujini pridobljenih znanj je bilo veliko narejenega, kar v veliki meri lahko pripišemo delovanju ekspertne skupine ECVET44 European Credit system for Vocational Education and Training je evropska pobuda na podrocju poklicnega izobraževanja in usposabljanja, ki je usmerjena v pricakovane rezultate oz. ucne izide in predstavlja ‘skupni jezik’ v procesu nacrtovanja mobilnosti med organizacijo pošiljateljico in gostujoco organizacijo v projektih mobilnosti posameznikov. , ki v Sloveniji deluje od leta 2012 v podporo programu Erasmus+. Namen skupine je pomoc šolam pri pripravi ucnih programov za namene prakse in usposabljanja v tujini, pri cemer je osrednji element ucni izid. Slovenija pa je bila tudi ena izmed prvih držav, ki je zacela z integracijo eTwinninga v projekte mobilnosti posameznikov na podrocju PSI. eTwinning je tako postal komunikacijsko orodje s šolo gostiteljico v tujini in hkrati nekakšna ‘banka‘ za vse dokumente, ki nastanejo in so potrebni v projektih mobilnosti. Nenazadnje pa se Slovenija lahko pohvali tudi s prvim Centrom poklicnih odlicnosti. Gre za dvoletni pilotni projekt, ki je bil kot koordinatorski organizaciji podeljen Šolskemu centru Nova Gorica. Centri poklicnih od­licnosti so nekakšne platforme, kamor se stekajo znanje in izkušnje s poklicnega in strokovnega podrocja in pomenijo referencne tocke v svetovnem merilu. Erasmus+ je poklicnemu in strokovnemu izobraževanju prinesel internacionalizacijo in CMEPIUS še bolj po­vezal s kljucnimi deležniki na tem podrocju. Sredstva po razpisnih letih V 7-letnem obdobju programa Erasmus+ smo na podrocju PSI razdelili 29 milijonov evrov. Sredstva so iz leta v leto narašcala, prav tako tudi poraba, kar dokazuje, da so organizacije, relevantne na podrocju PSI, prepo­znale Erasmus+ kot orodje za razvoj izobraževalnega sistema. Vsako leto je bilo vec sredstev namenjenih projektom mobilnosti kot pa projektom strateških partnerstev. V sedmih letih je bilo projektom mobilnosti dodeljenih 22,3 milijona evrov (77 %), projektom strateških partnerstev pa 6,7 milijona evrov (23 %). Zaradi racionalne porabe sredstev v projektih mobilnosti posameznikov so šole najveckrat lahko poslale vecje število dijakov in osebja na mobilnost, kot je bilo nacrtovano. Graf št. 12: Odobrena in porabljena sredstva ter število odobrenih projektov po razpisnih letih (PSI) Medtem ko je bil pri projektih mobilnosti posameznikov trend narašcanje razpoložljivih sredstev, pa je bilo v projektih strateških partnerstev zaznati drugacen trend. Najvec denarja je bilo na podrocju strateških partnerstev na voljo v letu 2020, in sicer 1,19 milijona evrov. Posledicno smo lahko odobrili 6 projektov. Tudi v letu 2017 je zaznati nekoliko višji trend v odobrenih in porabljenih sredstvih. V splošnem smo zelo ponosni na porabo dodeljenih sredstev. V projektih strateških partnerstev je poraba dosegla 97 %, v projektih mobilnosti posameznikov pa 96 %. Graf št. 13: Odobrena in porabljena sredstva ter število odobrenih projektov po razpisnih letih (strateška partnerstva v PSI) Število projektov po razpisnih letih Število prejetih projektov v akciji mobilnosti posameznikov se od leta 2014 do leta 2020 giblje med 42 in 55. Najvišje število prejetih projektov smo dosegli v letu 2018, najmanjše pa v letu 2016. Najvec zavrnjenih vlog je bilo v letu 2018, najmanj pa v letu 2019. Graf št. 14: Število odobrenih in zavrnjenih vlog po razpisnih letih (projekti mobilnosti posameznikov v PSI) Na podrocju strateških partnerstev smo v vseh letih prejeli 176 vlog, od tega je bilo 28 odobrenih, kar pomeni 16-odstotno uspešnost. Tako nizka uspešnost je bila tudi eden izmed razlogov, da so se srednje poklicne in strokovne šole redko odlocale za sodelovanje v tej akciji, ceprav so bile med promocijo razpisa ena od naših primarnih ciljnih skupin. . Graf št. 15: Število odobrenih in zavrnjenih vlog po razpisnih letih (strateška partnerstva v PSI) Število sodelujocih po razpisnih letih Analize so pokazale, da število mobilnih dijakov in osebja iz leta v leto narašca. V obdobju od 2014 do 2020 se je mobilnosti udeležilo 5996 dijakov in 1005 osebja. Tako pri mobilnosti osebja kot tudi pri mobilnosti dijakov so bile ženske pogosteje mobilne. Gledano z vidika osebja, je bilo mobilnih 628 žensk in 377 moških, kar bi lahko pripisali dejstvu, da so ženske pogosteje zastopane v pedagoških poklicih. Podobna statistika pa se kaže tudi na nivoju ucecih se. Mobilnih je bilo 2494 moških in 3502 žensk. Od zacetka programa Erasmus+ je bilo trajanje mobilnosti precej konstantno, tako za osebje kot tudi za dijake. Tako je delovna praksa di­jakov v povprecju trajala 20 dni, osebje je na mobilnosti v povprecju pre­živelo 6 dni. Ce je bila povprecna starost dijakov, ki so bili na mobilnosti, pricakovana, to je 17 let, pa je zanimiv podatek, da je povprecna starost mobilnega osebja 44 let. V pogovorih z ravnatelji šol ali s koordinatorji je bilo pogosto izpostavljeno, da si mobilnosti želijo predvsem mlajši zapo­sleni, težje pa je za projektno sodelovanje prepricati starejše zaposlene. Graf št. 16: Število izvedenih mobilnosti iz Slovenije po spolu glede na razpisno leto (mobilnosti posameznikov v PSI) Graf št. 17: Število izvedenih mobilnosti iz Slovenije po spolu v razpisnih letih 2014–2020 (projekti mobilnosti posameznikov v PSI) Kdo in kam? Ko smo koordinatorje spraševali, na podlagi cesa izbirajo države gostiteljice za prakse dijakov ali za lastno usposabljanje, je bil najpogostejši odgovor, da so to zaupanja vredni in kakovostni partnerji. Države, ki so bile najpogosteje izbrane za dijaško mobilnost, so Španija, Portugalska in Velika Britanija, osebje pa je najpogosteje izbralo Španijo, Finsko in Veliko Britanijo. Graf št. 18: Število izvedenih mobilnosti iz Slovenije v razpisnih letih 2014–2020 (projekti mobilnosti posameznikov v PSI) Pri projektih strateških partnerstev so najpogosteje izbrani partnerji v Italiji, na Hrvaškem, v Španiji in Avstriji. Regijska razporeditev Najvec prispelih vlog v projektih mobilnosti posameznikov je bilo iz osrednjeslovenske regije, in sicer kar 108 od 346. To pa ne pomeni, da je bila tudi uspešnost pri projektih v tej regiji najvecja. Najuspešnejša regija je savinjska, kjer je bilo od 46 oddanih vlog 36 odobrenih, kar pomeni 78-odstotno uspešnost. Na drugem mestu po uspešnosti je gorenjska regija, saj je bilo od 30 oddanih vlog kar 23 odobrenih. Graf št. 19: Regijska razporeditev prispelih vlog in odstotek odobrenih projektov v razpisnih letih 2014–2020 (projekti mobilnosti posameznikov v PSI) Regijska porazdelitev v strateških partnerstvih je manj enakomerna. Najvecji delež prispelih vlog je bil iz osrednjeslovenske regije. Graf št. 20: Regijska razporeditev prispelih vlog in odstotek odobrenih vlog za strateška partnerstva, PSI Zgodbe o uspehu Cilj programa Erasmus+ je bil vsekakor, da bi imeli cim vec zgodb o uspehu, tako na mikro kot tudi na makro ravni. Zgodba o uspehu predstavlja spremembe, do katerih je prišlo po korakih. Je splet razlicnih dejavnikov in okolišcin, prav gotovo pa veliko težo predstavlja ravno korak ali konstantna hoja v mednarodnih projektih. V nadaljevanju jih nekaj predstavljamo. Med veliko zgodbo o uspehu štejemo tudi pridobitev nagrade RS na podrocju šolstva, ki jo je leta 2018 prejela koordinatorica na Srednji šoli za gostinstvo in turizem Celje. Darja Štiherl se pri svojem uciteljskem in organizacijskem delu ni omejevala le na kakovostno opravljanje temelj­nih nalog na podrocju poucevanja. Nenehno je segala po novih vsebinah in poteh ter presegala meje in omejitve. S tem je bogatila tako pouk kot šolo, kraj in tudi skupnost in nenazadnje dvigala ugled slovenskega šolstva. Je uciteljica nemškega jezika, v kateri se prepletajo neskoncna energija, zavzetost in volja, obenem pa srcnost in strokovnost ter želja narediti nekaj vec. Za svoje dijake, za poklic, za šolo, za regijo. Darja se je zavedala, da ucitelji vedo, kaj morajo ucence nauciti, težje za njih pa je, kako to doseci. Zato je podporo in premike v tej smeri iskala in razvijala v okviru mednarodnih projektov, v katere se je vkljucila že takoj, ko je Slovenija vanje vstopila. Skozi aktivnosti prograjma Erasmus+ so slovenske organizacije terciarnega izobraževanja v skladu s svojimi strategijami oziroma izjavami evropske politike (EPS – Erasmus Policy Statement) krepile internacionalizacijo, in sicer z razvojem kljucnih kompetenc in spretnosti posameznikov, s prenosom dobrih praks, krepitvijo mednarodnega sodelovanja ter posledicno krepitvijo kakovosti. Z izvedbo vec kot 524 projektov so organizacije terciarnega izobraževanja omogocile, da so študenti kot udeleženci mobilnosti poleg strokovnih znanj in delovnih izkušenj pridobili oziroma izboljšali kompetence, kot so prilagodljivost, medkulturne kompetence, samozavest, radovednost in reševanje izzivov, kar v veliki meri pozitivno vpliva na njihovo zaposljivost. Pri tem lahko izpostavimo ugotovitev, da se te kompetence intenzivneje razvijajo na mobilnostih z namenom prakticnega usposabljanja pri delodajalcih kot na mobilnostih z namenom študija55 Flander & Korada, 2020: The determinants of the cognitive, interpersonal and intrapersonal competence development of Slovene study and training abroad students. . Akademsko osebje pa je novopridobljeno znanje in nove pristope poucevanja in ucenja vkljucilo v svoje pedagoško delo na domaci organizaciji in s tem omogocilo del internacionalizacije doma tudi nemobilnim študentom. Kot rezultati mobilnosti profesorjev in raziskovalcev so nastali številni strokovni clanki, objavljeni v razlicnih mednarodnih akademskih revijah, prispevki na mednarodnih in nacionalnih konferencah ter novi mednarodni projekti, ki so nadaljevanje uspešnega sodelovanja s starimi in novimi partnerji, tudi izven EU. Slika št. 7: Mednarodna znanstvena konferenca, Brdo pri Kranju 2018 Organizacije terciarnega izobraževanja so z implementacijo programa Erasmus+, tako projektov mobilnosti posameznikov kot tudi strateških partnerstev, izvedle dolocene organizacijske spremembe, kot so habilitacijski postopki kot posledica priznavanja mobilnosti osebja, ureditev tutorstva za domace in tuje študente s pomocjo pravilnika, krepitev sodelovanja med mednarodnimi pisarnami in kariernimi centri, internacionalizirani kurikuli, izvedba programov v angleškem jeziku, organizacija mednarodnih tednov za osebje in študente, razvoj programov virtualnih mobilnosti, krepitev sodelovanja z okoljem, razvoj novih (skupnih) študijskih programov in tecajev, spletna ucna okolja, razvoj ucnih gradiv ipd. Projekti strateških partnerstev so od prioritet skozi svoje aktivnosti najpogosteje nagovarjali podporo posameznikom pri razvoju osnovnih vešcin in kljucnih kompetenc, krepitev vkljucevanja digitalizacije v ucenje, poucevanje in usposabljanje ter odpravljanje vrzeli in neskladij vešcin. Pri tem so ustvarjali nove inovativne kurikule, metode ali predmete, vpeljevali nove IKT-tehnologije in razvijali potrebne kompetence ter ucenje na daljavo. Na nacionalni ravni je v podporo implementaciji reform evropskega visokošolskega prostora (EHEA) ter hkrati implementaciji programa Erasmus+ CMEPIUS v obdobju od leta 2015 do 2018 izvajal projekt, ki prispeva k razvoju kljucnih politik EU, ciljev in prioritet v visokem šolstvu. V tem obdobju je bila sprejeta tudi nacionalna strategija internacionalizacije visokega šolstva in z njo tudi akcijski nacrt do leta 2020. Aktivnosti projekta so bile usmerjene tudi v internacionalizacijo kurikuluma oziroma k vkljucevanju mednarodne in medkulturne razsežnosti v študijski proces za vse študente v domacem študijskem okolju. Vec o projektu si lahko preberete v 2. poglavju publikacije. Tudi iniciativo Study in Slovenia (SIS) CMEPIUS koordinira v podporo programu Erasmus+, hkrati pa z njo krepi procese internacionalizacije v slovenskem visokem šolstvu. Slika št. 8: Prvi vecji sejem promocije slovenskega visokega šolstva v Zagrebu, 2015 V teh letih smo povezali univerze, ki danes nastopajo bolj usklajeno in enotno pri vseh promocijskih aktivnostih, ki jih izvajamo skupaj – naj­si bo to udeležba na sejmih za promocijo študija v tujini, nastopi prek Facebooka v živo ali drugi promocijski dogodki. Pri našem delu smo se vedno bolj povezovali tudi z drugimi agencijami in s pobudo Study in Europe, ki je v našem delovanju marsikdaj videla primer dobre prakse. Pri vseh aktivnostih smo širili zavedanje o obstoju in pomenu progra­ma Erasmus+, še posebej njegove mednarodne dimenzije, saj marsikje mladi programa še niso poznali. Poleg promocije pa smo skrbeli tudi za ozavešcanje o pomenu mednarodne mobilnosti pri vseh kljucnih delež­nikih, vpletenih v administrativne postopke, ki so povezani s študijem ali izmenjavo pri nas, vse z namenom poenotenja postopkov, vecje trans­parentnosti in prijaznosti do uporabnikov (študentov, raziskovalcev in profesorjev). Podobno vstopno tocko za tuje akademsko osebje oziroma razis­kovalce predstavlja portal v okviru iniciative EURAXESS, ki ga ravno tako v podporo programu Erasmus+ koordiniramo na Centru. Znotraj EURAXESS-a koordiniramo nacionalno mrežo, sestavljeno iz predstav­nikov visokošolskih organizacij in znanstvenoraziskovalnih inštitutov. Po eni strani clanom mreže nudimo podporo v smislu krepitve njihovih cloveških kapacitet za sprejem, razvoj in delo s tujimi raziskovalci, po drugi strani pa jih opolnomocimo tudi za pripravo in izvedbo strateških projektov znotraj programa Erasmus+. Podobno kot pri iniciativi Study in Slovenia se tudi pri mreži EURAXESS cuti vecje sodelovanje, izmenjava znanja, praks in izkušenj med clani nacionalne skupine, pri cemer izpolnjujemo tudi svoje poslanstvo povezovalne organizacije. Da bi organizacija terciarnega izobraževanja lahko sodelovala v programu Erasmus+, je morala biti nosilka univerzitetne listine Erasmus+ za terciarno izobraževanje, s cimer se je zavezala k spoštovanju osnovnih nacel programa, kot so nacela o nediskriminaciji, zagotavljanju enakih možnosti za udeležence mobilnosti iz razlicnih okolij, zagotavljanju popolnega priznavanja in odpovedi zaracunavanja šolnine dohodnim študentom ter k izvajanju podpornih aktivnosti za udeležence mobilnosti pred, med in po mobilnosti. Nacionalna agencija je skladnost aktivnosti organizacij terciarnega izobraževanja z ECHE preverjala prek evalvacij, ki jih je izvajala na podlagi podrobno pripravljene metodologije: pregleda dokumentacije in razgovorov z razlicnimi skupinami deležnikov programa s posamicne organizacije. Vec o evalvacijah si lahko preberete v 2. poglavju publikacije. Kakovost projektov pa je rastla tudi kot posledica vseh izobraževanj in usposabljanj, ki jih je CMEPIUS izvedel za svoje pogodbenike, in sicer na razlicne teme, kot so ucinki, skrite kompetence, krizni menedžment, strateška internacionalizacija, zavzeta univerza, diseminacija rezultatov in promocija programa ter drugo. Sredstva po razpisnih letih Graf št. 21: Odobrena in porabljena sredstva ter število odobrenih projektov po razpisnih letih (terciarno izobraževanje) Od zacetka programa Erasmus+ leta 2014 pa do zadnjega razpisnega leta 2020 so financna sredstva na terciarnem podrocju narašcala. Tako smo v letu 2014 priceli z dobrimi 5 milijoni evrov odobrenih sredstev in v letu 2020 zakljucili s skoraj 11 milijoni evrov razdeljenih sredstev, vkljucujoc projekte mobilnosti posameznikov in strateška partnerstva. Skladno z narašcanjem sredstev je rastlo tudi število odobrenih projektov, in sicer s 60 projektov v letu 2014 smo prišli na 83 projektov v letu 2020, kar je razvidno tudi v zgornjem grafu. Odstotek porabe sredstev se je skozi celotno obdobje programa gibal med 90 % in 95 %, kar je dober rezul­tat, hkrati pa ponuja možnosti za izboljšave, predvsem pri nacrtovanju projektov in prilagodljivosti v izvedbi projektov organizacij terciarnega izobraževanja, kar je bilo ugotovljeno na podlagi spremljanj in koncnih porocil projektov. Graf št. 22: Odobrena in porabljena sredstva ter odstotek porabljenih sredstev po razpisnih letih (terciarno izobraževanje) Število projektov po razpisnih letih Graf št. 23: Število odobrenih in zavrnjenih vlog po razpisnih letih (terciarno izobraževanje) Število prejetih vlog na podrocju terciarnega izobraževanja se v obdobju programa giblje med 84 in 114, v povprecju pa 99 projektnih predlogov na razpisno leto. Najmanj prejetih vlog je bilo v prvem letu programa (2014) – 84, najvec pa v drugem letu programa (2015) – 114, ko je moc zaslediti tudi najvec zavrnjenih projektov oziroma najnižji odstotek odobrenih projektov – 61 %. V kasnejših letih se razmerje med prejetimi in odobrenimi projekti ustali pri dobrih 80 %. Opaženi trend je mogoce pojasniti z dejstvom, da je z mocno promocijo programa interes organizacij naglo narasel, ne pa tudi višina razpoložljivih sredstev, zaradi cesar je bil višji tudi odstotek neodobrenih projektov. To pa se odraža kasneje tudi pri številu prijav, saj je zaradi negativne izkušnje v letih 2015 in 2016 precej prijaviteljev izgubilo motivacijo za prijave, še posebej v primeru strateških partnerstev, kjer je viden upad števila vlog od leta 2017 za vec kot 50 %. Graf št. 24: Število prejetih vlog in odstotek odobrenih projektov po razpisnih letih (terciarno izobraževanje) Graf št. 25: Število prejetih vlog in odstotek odobrenih projektov po razpisnih letih (terciarno izobraževanje) Število sodelujocih po razpisnih letih Graf št. 26: Število mobilnosti v Slovenijo in iz nje v razpisnih letih 2014–2020 (projekti mobilnosti posameznikov v terciarnem izobraževanju) V programu je sodelovalo 87 % od vseh 107 slovenskih organizacij terciarnega izobraževanja. Skozi leta je zmerno narašcalo število mobilnosti, kar je posledica letnega povecevanja sredstev. V visokem šolstvu je bilo v programskem obdobju izvedenih vec kot 24.500 odhodnih mobilnosti, od tega vec kot 16.000 študentov in vec kot 8.000 osebja, in skoraj 29 .000 dohodnih mobilnosti, vec kot 20.500 študentov in vec kot 8.000 osebja. Vse to skupaj predstavlja vec kot 53.000 izmenjav. Opaziti je precejšno razliko v številu odhodnih in dohodnih študentov, slednjih je bilo namrec 26 % vec. Slovenski študenti se v manjši meri odlocajo za mobilnost zaradi financnih razlogov – nepovratna sredstva Erasmus+ obicajno ne zadostujejo za kritje vseh stroškov mobilnosti, težav z usklajevanjem oziroma priznavanjem obveznosti ter socialnih ugodnosti – študentsko delo, študentska prehrana ipd. Iz podatkov se še vedno zasledi trend vecjega odstotka žensk med mobilnimi posamezniki, tako pri študentih (60/40 %) kot tudi osebju (58/42 %). Kdo in kam? Graf št. 27: Število mobilnosti iz Slovenije v programske države v razpisnih letih 2014–2020 (projekti mobilnosti posameznikov v terciarnem izobraževanju) Ce pogledamo, s katerimi programskimi državami so naše organizacije najpogosteje sodelovale, lahko opazimo, da je v Slovenijo prišlo najvec osebja s Poljske, Hrvaške in Ceške ter najvec študentov iz Španije, Nemcije in s Ceške. Najvec slovenskega osebja je odšlo na mobilnost na Hrvaško, v Španijo in Italijo, najvec študentov pa v Nemcijo, Španijo, Avstrijo in na Portugalsko. Graf št. 28: Število mobilnosti v Slovenijo iz programskih držav v razpisnih letih 2014–2020 (projekti mobilnosti posameznikov v terciarnem izobraževanju) Graf št. 29: Število mobilnosti iz Slovenijo v partnerske države v razpisnih letih 2014–2020 (projekti mobilnosti posameznikov v terciarnem izobraževanju) V primeru sodelovanja s partnerskimi državami oziroma sodelovanja izven EU je najvec Slovencev opravilo mobilnost v Srbijo, Rusijo in Libanon. V Slovenijo pa je prišlo najvec udeležencev iz Srbije, Rusije ter Bosne in Hercegovine. Tudi pri tej akciji je moc opaziti precej nižje število odhodnih študentov, kar je posledica omejitev financnega mehanizma v dolocenih regijah ter nizkega interesa za regije brez tovrstnih omejitev. Ce pogledamo strateška partnerstva na podrocju terciarnega izobraževanja, naše organizacije najpogosteje sodelujejo s partnerji s Hrvaške, iz Belgije, Italije, Litve, Avstrije, Nemcije, s Ceške in Poljske, kar je v vecji meri primerljivo s projekti mobilnosti. Graf št. 30: Število mobilnosti v Slovenijo iz partnerskih držav v razpisnih letih 2014–2020 (projekti mobilnosti posameznikov v terciarnem izobraževanju) Zgodbe o uspehu Prav z vsakim projektom Erasmus+ skušamo doseci trajnostne ucinke na individualni, organizacijski in sistemski ravni, s katerimi se krepi kakovost terciarnega izobraževanja. Zgodbe o uspehu so projekti, ki so uspešni z doseganjem teh ucinkov na vseh treh ravneh, najboljši pa so tudi nagrajeni z jabolkom kakovosti. Na podrocju terciarnega izobraževanja smo do izdaje publikacije prepoznali 7 zgodb o uspehu, 18 dobrih praks ter 6 organizacijam podelili jabolka kakovosti za njihovo delo na podrocju internacionalizacije v okviru programa Erasmus+. Program Erasmus+ je slovenskim organizacijam, ki izvajajo splošno nepoklicno izobraževanje odraslih ali so kakor koli drugace vpete v to podrocje, omogocil izvedbo številnih mednarodnih projektov, v okviru katerih so izobraževalci odraslih odhajali v tujino po nova znanja, izobraževalci iz tujine pa k nam prihajali po nova znanja. Hkrati so slovenske organizacije sodelovale v mnogih projektih, kjer so bili ustvarjeni rezultati, ki ponujajo rešitve in odgovore na potrebe izobraževalcev in sistemov izobraževanj v Evropi. Med prijavitelji projektov so bile najveckrat dejavne javne organizacije za izobraževanje odraslih, t. i. ljudske univerze. V razlicnih projektih jih je sodelovalo prek 25, kar predstavlja vecino vseh slovenskih ljudskih univerz. Kljub temu da so aktivne tudi razlicne nevladne organizacije in zasebni ponudniki izobraževanj, smo venomer skušali identificirati tudi nove ciljne skupine in jim predstavljati njihove možnosti v programu. Tako smo predvsem od leta 2016 dalje, ko smo zabeležili upad prijav s strani javnih organizacij za izobraževanje odraslih, intenzivneje naslovili slovenske splošnoizobraževalne knjižnice in muzeje in do zdaj je v programu sodelovalo že 9 knjižnic in 7 muzejev. Erasmus+ je dolocal prednostna podrocja, ki naj jih projekti naslavljajo; ta so bila vsebinsko usklajena z glavnimi smernicami, ki jih je narekovalo aktualno dogajanje na podrocju v Evropski uniji oz. v vseh državah, ki v programu sodelujejo. Prednostne naloge so bile usklajene s priporocili programa Poti spopolnjevanja (Upskilling Pathways), z ukrepi, ki so sledili rezultatom raziskave PIAAC, s priporocili iz strategij Izobraževanje in usposabljanje 2020 in Evropa 2020, ki so se nanašala na podrocje izobraževanja odraslih, ipd. Projekti so tako naslavljali razlicne tematike, ki so aktualne na podrocju izobraževanja odraslih v EU. Projekti so bili vedno usmerjeni v pomoc izobraževalcem pri delu z razlicnimi ciljnimi skupinami. Nekateri so bili bolj osredotoceni na opolnomocenje izobraževalcev na podrocju samih metod dela, drugi pa so bili bolj osredotoceni na delo z dolocenimi ciljnimi skupinami. Slika št. 9: Regijska konferenca EPALE in zakljucna konferenca EPUO, Laško 2019 Tako je slovenski prostor s projekti pridobil nekaj zelo kakovostnih orodij za uvedbo kombiniranega ucenja v poucevanje, obrnjenega ucenja, orodij za boljšo identi-fikacijo in vrednotenje kompetenc, ki jih potrebuje izobraževalec odraslih. Tu so še projekti, ki obravnavajo integracijo ranljivih ciljnih skupin, kot na primer priseljenci in Romi. Predvsem v zadnjih nekaj letih so organizacije zacele naslavljati odrasle osebe s posebnimi potrebami in njihove družine z vidika vecje socialne vkljucenosti, populacijo starejših in s tem povezane tematike (zdravo staranje, aktivno vkljucevanje v družbo po zakljucku delovno aktivne dobe življenja). Skozi leta so se sredstva, namenjena podrocju izobraževanja odraslih v okviru programa Erasmus+, nezadržno povecevala. Vecalo se je tudi število pozitivno ocenjenih projektov, število oddanih prijav pa je zacelo padati. Skozi analize prispelih prijav na razpisne roke smo namrec ugotavljali predvsem dve stvari. Mnoge organizacije, ki so se na razpis prijavljale, s svojim delovanjem niso naslavljale podrocja splošnega nepoklicnega izobraževanja odraslih. Predvsem pri projektih strateških partnerstev pa smo ugotovili, da organizacije sicer naslavljajo zelo relevantne tematike, projektne ideje so odlicne, sami projekti pa s tehnicnega vidika niso bili ustrezno pripravljeni glede na zahteve programa Erasmus+. Temu smo prilagodili našo promocijsko strategijo. Velik del promocijskih aktivnosti je bil tako namenjen identifikaciji pravega podrocja, drugi del pa razlagi kljucnih in osnovnih zakonitosti programa – pri vsebini namrec ni bilo težav. Odzivi so bili odlicni in vedno vec organizacij je zelo dobro umešcalo svoje projekte v okvir programa. Leta 2015 je bila v podporo podrocju izobraževanja odraslih v programu Erasmus+ s strani Evropske komisije zasnovana spletna platforma EPALE, katere cilj je zgraditi enotno skupnost za izobraževanje odraslih po vsej Evropi. Skupnost uporabnikov v tem trenutku šteje že vec kot 71.000 clanov in iz dneva v dan raste. Platforma predstavlja možnost povezovanja strokovnjakov s podrocja izobraževanja odraslih in njihove medsebojne izmenjave znanj, izražanj mnenj o razlicnih tematikah z dolocenega podrocja. Je mesto srecevanj razlicnih deležnikov, ki vsak na svoj nacin prispevajo k pestrosti vsebin na platformi. Temelji na povezovanju, izmenjavi izkušenj in opolnomocenju izobraževalcev za kakovostno delo na podrocju izobraževanja odraslih. Platforma tako pokriva zelo aktualne in relevantne tematike s podrocja in kot takšna predstavlja tudi odlicnega sogovornika programu Erasmus+. Organizacije na platformi delijo svoje dobre prakse in znanja, diseminirajo projektne rezultate, mnogi na platformi najdejo partnerje za izvedbo svojih projektov, se vkljucujejo v debate. Za platformo na nivoju Evropske komisije skrbi Centralna podporna služba, na nacionalnih nivojih pa so to nacionalne podporne službe, v Sloveniji je to CMEPIUS. Pri soustvarjanju vsebin in upravljanju platforme smo se povezali z Andragoškim centrom Slovenije (ACS). To sodelovanje prinaša pozitivne ucinke za EPALE, ustvarjajo pa se tudi druge povezave. Ker ACS in CMEPIUS s svojimi aktivnostmi, namenjenimi izobraževalcem odraslih, mnogokrat naslavljamo isto ciljno skupino, povezujemo vsebine prek razlicnih dogodkov in drugih aktivnosti. Tako mesto drug ob drugem veckrat najdeta EPALE in dogodki, ki potekajo v okviru Programa za ucenje odraslih EPUO6, možnosti sodelovanja in rezultati projektov Erasmus+ pa so postali redna tematika na vseh vecjih dogodkih v organizaciji ACS. Vpetost v mednarodno okolje in sodelovanje med organizacijami, tako na nacionalni kot na mednarodni ravni, je odlicna izkušnja, ki prinaša veliko novih znanj, idej, spletejo se prijateljstva, organizacije sodelujejo pri iskanju rešitev za situacije, ki so jim skupne … Vedno smo se na formalnih ali neformalnih dogodkih radi srecali s posamezniki in organizacijami, ki so sodelovali z nami ali s predstavniki drugih nacionalnih agencij za program Erasmus+ in nacionalnih podpornih služb EPALE. Pripravili smo veliko strokovnih srecanj, izobraževanj, seminarjev in drugih dogodkov, kamor smo povabili predstavnike razlicnih sektorjev in se mnogih udeležili tudi sami. Na mednarodni ravni je prav tako potekalo veliko srecanj, kamor smo povabili naše prijavitelje, ki so iskali nova partnerstva, ali izkušene izvajalce projektov, ki so delili svoje znanje. Danes je Erasmus+ med slovenskimi organizacijami za izobraževanje odraslih dobro poznan. V njem sodelujejo organizacije, ki v slovenskem prostoru soustvarjajo to podrocje, in možnosti, ki jih ponuja, v cedalje vecji meri izkorišcajo za nadgrajevanje znanja svojega osebja, krepitev svojih kapacitet, posledicno same organizacije in s tem sistema izobraževanja odraslih v Sloveniji. To dokazujejo tudi izvedene razlicne analize, s pomocjo katerih smo skušali dobiti konkretne in oprijemljive rezultate o tem, kaj izobraževalcem omogoca obisk sorodne organizacije v tujini. V sodelovanju s strokovnjakom s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani smo pripravili študijo z naslovom Profesionalni razvoj izobraževalcev odraslih in vloga programa EU, ki je pokazala, da sodelovanje v projektih ali udeležba na mobilnosti krepi profesionalni razvoj strokovnih delavcev, saj ti na ta nacin pridobivajo nova strokovna znanja in prakticne spretnosti ter socialne, jezikovne, (inter)kulturne, informacijsko-komunikacijske, organizacijske in vodstvene kompetence, pomembne za njihovo strokovno delovanje. Posledicno se krepi tudi kakovost organizacije (v našem primeru ljudske univerze), ki ugodno vpliva tako na profesionalni razvoj osebja v organizaciji kot tudi širše v lokalnem in regionalnem okolju, ceprav ta žal ne doseže vsega osebja v organizaciji v enaki meri; zaradi velikega števila zunanjih sodelavcev na ljudskih univerzah so ucinkov programa EU primarno deležni predvsem redno zaposleni na organizaciji.77 Povzeto po: Mikulec, B. Stanovnik Percic, A. (2019). Profesionalni razvoj izobraževalcev odraslih in vloga programa EU. Ljubljana, CMEPIUS. Sredstva po razpisnih letih Sredstva, namenjena podrocju izobraževanja odraslih, so sprva skromno, v zadnjih treh letih programa pa skokovito narasla. V prvem razpisnem letu 2014 je bilo za projekte mobilnosti posameznikov v izobraževanju odraslih na voljo skromnih 88.000 evrov, za strateška partnerstva v izobraževanju odraslih 450.000 evrov. Prvi vecji poskok sredstev je bil viden v razpisnem letu 2017, v razpisnem letu 2020 pa je bilo projektom mobilnosti posameznikov namenjenih že 235.000 evrov, strateškim partnerstvom pa nekaj vec kot 1,2 milijona evrov. Graf št. 32: Razpoložljiva in odobrena sredstva v posameznem razpisnem letu (projekti mobilnosti posameznikov v izobraževanju odraslih) Iz zgornjega grafa je razvidno, koliko sredstev je bilo v letih od 2014 do 2020 namenjenih za projekte mobilnosti posameznikov v izobraževanju odraslih s strani Evropske komisije in koliko jih je bilo dejansko porabljenih. Vsako leto smo se namrec potrudili sofinancirati cim vecje število projektov, ki so ostali na rezervni listi. V prvi vrsti seveda z neporabljenimi sredstvi akcije strateška partnerstva na podrocju izobraževanja odraslih, nekaj sredstev pa smo prerazporedili tudi z drugih podrocij in akcij, kjer so ostala neporabljena. Ker so projekti individualne mobilnosti posameznikov na podrocju izobraževanja odraslih s financnega vidika praviloma manjši, je to pomenilo možnost sofinanciranja vec projektov. Tako smo na primer v letu 2014, ceprav je bilo za projekte individualne mobilnosti posameznikov prvotno namenjenih le 88.000 evrov, po zakljucenem razpisu sofinancirali projekte v višini 187.994 evrov. Graf št. 33: Razpoložljiva in odobrena sredstva v posameznem razpisnem letu (strateška partnerstva v izobraževanju odraslih) Iz zgornjega grafa je razvidno, da so bila sredstva, ki so bila na voljo za strateška partnerstva, v kar najvecji meri tudi odobrena, z izjemo razpisnih let 2019 in 2020, ko smo z dodatnimi sredstvi, ki so ostajala na drugih podrocjih ali kot posledica manjšega obsega izvajanja aktivnosti tekocih projektov zaradi posledic epidemije COVID-a 19, lahko odobrili vec projektov. Glede na to, da so strateška partnerstva s financnega vidika velik projekt (povprecno med 150.000 in 250.000 evrov), je takšna poraba izredno dobra. Razlika med sredstvi, ki so na voljo, in odobrenimi sredstvi je bila v preteklih letih praviloma prerazporejena na sofinanciranje projektov mobilnosti posameznikov na podrocju izobraževanja odraslih. Število projektov po razpisnih letih Graf št. 34: Število prejetih in odobrenih vlog v posameznem razpisnem letu (projekti mobilnosti posameznikov v izobraževanju odraslih) Zgornji graf ponazarja gibanje števila prejetih in odobrenih projektov. V zacetnih letih programa smo prejemali veliko število prijav projektov, kar pa ne sovpada s številom odobrenih projektov. V zacetnih letih je bil ta razkorak precejšen in ob analizi projektov se je izkazalo, da mnoge organizacije, ki so se na razpis prijavljale, s svojim delovanjem niso naslavljale podrocja splošnega nepoklicnega izobraževanja odraslih. Temu primerno smo prilagodili celotno promocijsko strategijo, kjer je bil del aktivnosti namenjen identifikaciji ustreznega podrocja. V promocijo pa smo vkljucili tudi organizacije, ki so za podrocje ustrezne, same pa tega niso prepoznale (na primer splošnoizobraževalne knjižnice, muzeji, organizacije, ki delajo s starejšimi …). Z leti je zacelo število odobrenih projektov v primerjavi s celotnim številom prispelih vlog narašcati. Leto 2020 je bilo po številu prejetih prijav tako uspešno kot prva leta izvajanja programa, odobrili pa smo vse projekte, ki so bili pozitivno ocenjeni. Graf št. 35: Število prejetih in odobrenih vlog v posameznem razpisnem letu (strateška partnerstva v izobraževanju odraslih) Iz zgornjega grafa je razvidno, da je bil zacetni trend visokega števila prispelih vlog in nizkega števila odobrenih projektov enak kot pri projektih mobilnosti posameznikov. Analiza projektov, ki niso bili odobreni, je pokazala šibko naslavljanje podrocja ali tehnicno neustrezno zasnovo tistih projektov, ki so naslavljali relevantne tema­tike. Administrativna zasnova projektnega sodelovanja v programu Vseživljenjsko ucenje se je v primerjavi z akcijo strateških partnerstev (najbolj sorodna akcija v novem programu) najbolj spremenila. Zato smo glede na ugotovitve tudi tu prilagodili svojo promocijsko strategijo. Velik del promocijskih aktivnosti je bil namenjen identifikaciji pravega podrocja, drugi del pa razlagi kljucnih in osnovnih zakonitosti programa – pri vsebini namrec ni bilo težav. V zadnjih letih tako lahko opazimo sorazmerno manjšanje prispelih vlog in povecanje števila odobrenih projektov. Tudi tu je bilo leto 2020 izjemno, saj smo prejeli najvecje število vlog doslej, sofinancirali pa smo jih kar 10. Kdo in kam? Graf št. 35: Število izvedenih mobilnosti osebja iz Slovenije v tujino v razpisnih letih 2014–2020 (projekti mobilnosti posameznikov v izobraževanju odraslih) Izobraževalci odraslih so po nova znanja v okviru projektov mobilnosti posameznikov v izobraževanju odraslih v najvecji meri odhajali v Španijo, iz zgornje tabele pa je razvidno, da ji tesno sledijo Nemcija, Francija, Hrvaška in Velika Britanija. V grafu je razvidna tudi razdelitev po spolu, kjer se pokaže vzporednica s splošnim stanjem v Sloveniji – med izobraževalci odraslih namrec prevladujejo ženske. Graf št. 36: Število izvedenih mobilnosti osebja iz tujine v Slovenijo v razpisnih letih 2014–2020 (projekti mobilnosti posameznikov v izobraževanju odraslih) Povsem drugacna slika se nam pokaže, ko pogledamo graf, iz katerega je razvidno, iz katerih držav so po nova znanja prihajali udeleženci iz tujine. Dalec najvec udeležencev je prišlo iz Velike Britanije, sledijo pa ji Turcija in Nizozemska. Na tem mestu se pokaže tudi dejstvo, da je tretjina vseh udeležencev iz Velike Britanije moških, ti pa prevladujejo tudi v skupini izobraževalcev iz Turcije. Graf št. 37: Najpogostejše partnerske države v akciji strateška partnerstva v razpisnih letih 2014–2020 v izobraževanju odraslih Sodelovanje po državah je nekoliko drugacno pri strateških partnerstvih v izobraževanju odraslih. Tu je statistika pokazala, da slovenske organizacije najpogosteje sodelujejo z organizacijami iz Španije, Hrvaške, Italije, Cipra in Grcije. Iz zgornjega grafa pa je razvidno tudi, da pri mnogih projektih, kjer je slovenska organizacija koordinatorica projekta, poleg nje sodelujejo še druge organizacije iz Slovenije. Zgodbe o uspehu V sedmih letih se lahko slovenske organizacije s podrocja izobraževanja odraslih pohvalijo z mnogimi odlicnimi projekti. Nekatere med njimi smo nagradili z jabolkom kakovosti, nagrado, ki jo namenjamo zgodbam o uspehu v mednarodnih projektih. V slovenskem prostoru je tudi vec organizacij, ki se zelo aktivno udejstvujejo v mednarodnem prostoru. Njihovo delovanje je v slovenski prostor izobraževanja odraslih prineslo marsikatero pozitivno spremembo, njihovo delo pa prinaša napredek na tem podrocju tako v Sloveniji kot v državah, od koder prihajajo njihove partnerske organizacije, kar jih postavlja na mesto nosilcev napredka in sprememb v evropskem izobraževalnem prostoru. V letih programa Erasmus+ smo se med našimi uporabniki in deležniki profilirali kot ponudnik visokokakovostnih dogodkov. Slednje je po­sledica smiselne umestitve tovrstnih aktivnosti, saj k organizaciji pristo­pamo z jasnim, vnaprej definiranim namenom in ciljem posameznega dogodka. Letni cikel programa Erasmus+ narekuje izvedbo promocijskih aktivnosti aktualnega razpisa v zimskih mesecih, od novembra do konca februarja, ko smo za naše uporabnike organizirali seminarje za prijavitelje. V obdobju od 2014 do 2019 smo jih izvedli približno 140 za skupno vec kot 4.500 potencialnih prijaviteljev, pri cemer velja opozoriti, da navedena številka vkljucuje posameznike, ki se vsako leto udeležijo tovrstnih seminarjev. Vsebina seminarjev je prilagojena ciljnim skupinam ter premišljeno nadgrajena z relevantnimi poudarki, razvojnimi smernicami ter trendi. Del vsakoletnega cikla so tudi poletno-jesenska srecanja s pogodbeniki, na katerih poleg osnovnih smernic za korektno implementacijo projektov predstavimo (vkljucimo, zajamemo) tudi druge smiselno opredeljene vsebine, kot so projektni menedžment, merjenje ucinkov projektov, prepoznavanju pridobljenih medkulturnih kompetenc itd. Poleg omenjenih vsebin smo s približno sedemdesetimi dogodki za po­godbenike približno 1800 udeležencem ponudili tudi prostor za mre­ženje in izmenjavo dobrih praks. Udeleženci v evalvacijskih vprašalnikih pogosto izpostavijo ravno pomen mreženja in delitve izkušenj s po­sameznega podrocja, saj na ta nacin ustvarjamo tudi skupnost izobra­ževalcev z izkušnjo mednarodnega sodelovanja. Ravno na podlagi omenjenih vprašalnikov lahko z gotovostjo potrdimo visoko kakovost naših dogodkov, saj so povprecne ocene za kategoriji organizacija dogodka in nacin posredovanih vsebin nad 4,5 (na lestvici od 1 do 5). Poleg navedenih dogodkov smo relevantne vsebine želeli približati prija­viteljem in pogodbenikom tudi s pomocjo spletnih seminarjev, ki smo jih v obdobju sedmih let za vec kot 1.000 udeležencev organizirali vec kot 60. Namen spletnih seminarjev je uporabnikom predstaviti koristne vsebine (npr. tehnicno izpolnjevanje prijave, priprava koncnega porocila, vnos podatkov v spletno orodje MT+ idr.), ne da bi ti zapustili svoje de­lovno mesto (oz. dom) oziroma da se dogodka udeležijo (si ga ogledajo) ob uri, ki jim najbolj ustreza. Tako je bila organizirana vec kot polovica eTwinning seminarjev (natancneje 46), saj so namenjeni in prilagojeni delovnemu casu ter obveznostim zaposlenih v vrtcih in osnovnih šolah. S spletnimi seminarji smo omogocili predstavitev strokovnih vsebin, spletnih orodij, novih metod dela, možnosti in koristi mednarodnega sodelovanja širši skupini naših uporabnikov. Posnetki seminarjev so ob­javljeni na YouTube kanalu CMEPIUS-a in eTwinninga. Velik poudarek in vsebinski vložek namenjamo tematskim dogodkom Centra. Širši zainteresirani strokovni javnosti (skupaj vec kot 6.000 ude­ležencev) smo predstavili razlicne vsebine na približno stodvajsetih do­godkih. Mednje spada tudi vsakoletna valorizacijska konferenca, kjer z dobro premišljeno izpostavljeno tematiko (konference so predstavljene na strani 72) nagovarjamo udeležence z namenom dviga kakovosti izo­braževanja s pomocjo prepoznanih rezultatov in ucinkov mednarodnega sodelovanja. Med vsakoletne stalnice in ‚prodajne uspešnice‘ spadata dvodnevna modula eTwinning od A do Ž ter Mednarodno sodelovanje od A do Ž, namenjena novicam na podrocju mednarodnega sodelovanja. Dolgolet­ni razvoj vsebin in skrb za kakovostno predstavitev vsebin z namenom motivacije novih potencialnih prijaviteljev sta kljucni sestavini recepta za magicno formulo, ki vsako leto jamci, da na obeh seminarjih zmanjka prostih mest. Povpraševanje in polne predavalnice potrjujejo, da na naših dogodkih nudimo visokokakovostne in uporabne vsebine. Glede na evalvacijske vprašalnike bi namrec vec ko 95 % udeležencev udeležbo na naših do­godkih priporocilo svojim sodelavcem in stanovskim kolegom. Osrednji namen naših dogodkov je vsekakor povezovati in zagotoviti prenos kljucnih informacij s podrocja internacionalizacije izobra­ževanja med razlicnimi deležniki. Tako smo v letih programa Erasmus+ uspešno prepletli vezi tudi s kljucnimi nacionalnimi organizacijami na podrocju izobraževanja in usposabljanja. Cilj povezovanja, prepletanja vsebin in sodelovanja je prenos primerov dobrih praks v institucional­ne ali sistemske rešitve. S kljucnimi deležniki smo aktivno soustvarjali vsebine za razlicne tematske dogodke, ki so povezovali strokovnjake s podrocja poucevanja. Želeli smo zagotoviti prepoznavnost in uporabo ucinkov programa, zato smo poskrbeli, da smo bili na programu vsakoletnega Strokovnega srecanja ravnateljic in ravnateljev vrtcev, osnovnih ter srednjih šol (ŠR in MIZŠ), da smo vam podali kljucne informacije o pomenu mednarodnega sodelovanja na letnem Kulturnem bazarju (MK in MIZŠ ter ostali) ter da smo tvorno sodelovali na letnem posvetu o izobraževanju odraslih (MIZŠ in ACS) ter regijskih konferencah EPALE. S Pedagoškim inštitutom smo soorganizirali 3., 4. in 5. znanstveno konfe­renco, ki je bila leta 2019 mednarodna in izrazito usmerjena v raziskovanje mednarodnih vidikov vzgoje in izobraževanja. Tri obsežne nacional­ne in mednarodne konference za vec kot 500 udeležencev na podrocju visokega šolstva smo organizirali v okviru projekta EHEA – nacionalni posvet Internacionalizacija doma, mednarodna konferenca Kakovost visokošolskega ucenja in poucevanja (Izboljševanje procesov ucenja in poucevanja v visokošolskem izobraževanju) in mednarodna znanstvena konferenca Dvig kakovosti ucenja in poucevanja z internacionalizacijo. Leta 2019 smo v sodelovanju z mednarodno priznano organizacijo, soustvarjalcem politik na podrocju visokega šolstva Academic Coopera­tion Association, izvedli nadvse uspešno mednarodno interdisciplinarno konferenco Zavzeta univerza – povezovanje globalnega in lokalnega. Slika št. 13: CMEPIUS in ACA mednarodna konferenca Zavzeta univerza, Bled 2019 Od leta 2015 smo v okviru pobude Study in Slovenia vzpostavili dinamicno sodelovanje s slovenskimi univerzami. Z namenom udejanjanja ciljev, zastavljenih v Strategiji internacionalizacije, smo vzpostavili osnovne parametre ter se udeležili številnih sejmov, tako v prioritetni regiji Zahodnega Balkana (30 sejmov, 7 predstavitev na Facebooku v živo) kot v drugih prednostnih državah (10 sejmov po svetu, 5 predstavitev na Facebooku v živo). Vzpostavljena mreža Study in Slovenia in skupni dogodki (skupno 52 dogodkov), podobno kot v nacionalni mreži EURAXESS (skupno 24 dogodkov), so pripomogli k boljši pretocnosti informacij, tesnejšemu sodelovanju organizacij terciarnega izobraževanja in posledicno vecje­mu medsebojnemu zaupanju, kar je rezultiralo v boljši prepoznavnosti slovenskega visokega šolstva v Evropi in svetu. S tovrstnim nacinom delovanja udejanjamo svojo vizijo z namenom razvoja v prepoznavno, povezovalno organizacijo v nacionalnem in širšem prostoru na podrocju mednarodnega sodelovanja v izobraževanju. Vrednotenje in širjenje rezultatov mednarodnega sodelovanja – letne valorizacijske konference Mednarodno sodelovanje vidimo kot naš skupni projekt. Ves trud, srcnost in strokovnost, ki jih vanj vlagamo, želimo tudi osmisliti – k temu skuša vsako leto prispevati valorizacijska konferenca CMEPIUS. Z njo želimo ovrednotiti in širiti rezultate številnih primerov dobre prakse ter projektov na podrocju mednarodnega sodelovanja, s katerimi slovenske izobraževalne organizacije bogatijo in spreminjajo naš izobraževalni prostor. Udeleženci konference dobijo nove ideje za svoje delo v mednarodnem okolju, navežejo poznanstva z domacimi in tujimi kolegi in se vrnejo domov motivirani, s svežimi idejami za svoje delo. Velikokrat ga tudi osmislijo. Pri vecini konferenc se povezujemo z ostalimi relevantnimi deležniki, strokovnjaki s podrocja, predvsem pa našimi pogodbeniki, ki izvajajo medna­rodne projekte v praksi. Na podlagi izvedenih študij smo na CMEPIUS-u dolocili tri pomembna podrocja, za katera vemo, da se spreminjajo prav zaradi vpetosti posameznika in organizacije v mednarodno okolje. Tako izpostavljamo: • profesionalni razvoj izobraževalcev na vseh nivojih izobraževanja, • razvoj in krepitev medkulturnih kompetenc posameznika, • kakovost izobraževanja. Vsa tri podrocja smiselno povezujemo s tremi identificiranimi nivoji ucinkov, in sicer na ravni posameznika, posredno ali neposredno vkljucenega v mednarodni projekt, na ravni organizacije, ki je nosilec ali partner projekta, ter širši vpliv na okolje, sektor, vcasih celo sistem. Pregled valorizacijskih konferenc v obdobju programa Erasmus+ je namenjen prikazu, kako smo izbrane prioritetne tematike prepletali z ucniki mednarodnega sodelovanja na vseh nivojih in kako smo skupaj s projekti in partnerji prispevali h kakovosti izobraževanja v Sloveniji, k dvigu znanja posameznika in zavedanju, da mednarodno sodelovanje prinaša številne pozitivne premike v izobraževalnih organizacijah in širšem okolju. RAZŠIRJANJE, UPORABA IN TRAJNOST REZULTATOV (2014) Program konference: dr. Doris Kiendl Wendner (Višja strokovna šola Joanneum, Gradec) – Dobre prakse v razširjanju in uporabi rezultatov evropskih projektov na podrocju izobraževanja. Delavnice: 1 – 8 minut za kakovostno predstavitev projekta, Tatjana Zidar Gale, s. p.; 2 – Spletna stran projekta – kljucni element ali nujno zlo?, doc. dr. Tanja Arh in mag. Matija Pipan (Institut Jožef Stefan); 3 – Prave besede za pravega naslovnika, Nina Kranjc (1A INTERNET) in Nejc Jemec (Val202). Mednarodno sodelovanje zgolj zaradi povezovanja in partnerstev ni dovolj. Pomembno je, da deležnikom, ki jih projekti posredno ali neposredno naslavljajo, povemo, kaj delamo in kakšni so ucinki ter dodana vrednost našega dela. Uporaba rezultatov, njihov prenos in zagotavljanje trajnosti so sestavni del vsakega mednarodnega projekta. Nacini posredovanja informacij ter orodja igrajo pri tem kljucno vlogo. Le-te so spoznavali udeleženci tokratne valorizacijske konference v prvem letu programa Erasmus+ in na ta nacin krepili svoje zavedanje o pomenu diseminacije in uporabi razlicnih orodij za razlicne namene oz. ciljne skupine. MEDNARODNI IZOBRAŽEVALNI PROJEKTI ZA RAZVOJ, VALORIZACIJSKA KONFERENCA V OKVIRU EVROPSKEGA LETA ZA RAZVOJ (2015) Program konference: Pedro Opeka – Vrnimo cloveku dostojanstvo – primer AKAMASOA Madagaskar. Tematska omizja: 1 – Izobraževalni pogoji za vse in medkulturne kompetence, moderator Darja Rokavec (Gimnazija Ptuj), predstavitve: Mojca Maher Pirc in Adrijana Lazic (Univerza v Ljubljani – Ekonomska fakulteta); Dejan Kramžar, (OŠ Toneta Okrogarja Zagorje ob Savi); Max Zimani (Zavod Global); 2 – Okoljevarstvo in opolnomocenje posameznika za delo, moderator Marta Satler (Društvo Edirisa Slovenija), predstavitve: Liliana Vižintin in Maja Kolar (Biotehniški center Naklo); Tomaž Langerholc (Univerza v Mariboru – Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede); Tatjana Gulic (OŠ Preska); 3 – Demokracija, clovekove pravice in osnovni življenjski pogoji, moderator Kaja Cunk (Kulturno društvo Pina), predstavitve: Katja Celin Yere (Zavod Voluntariat); Breda Karun (Zavod Jara); Magdalena Bobek (OŠ Pivka); Martina Podbersic Smrdel (Škofijska gimnazija Vipava). Ena izmed CMEPIUS-ovih vrednot je družbena odgovornost. Namen konference je bil predstaviti izobraževalne projekte, ki jih naši pogodbeniki izvajajo s svetom, v luci trajnostnega sodelovanja, pomoci in razvoja. Želeli smo prikazati konkretne rezultate projektov, ki so imeli pozitivne ucinke ter so obenem prenosljivi na druga podrocja. S konferenco, ki smo jo organizirali z Ministrstvom za zunanje zadeve, smo želeli ozavestiti širšo javnost o projektih, ki jih izvajajo naše izobraževalne organizacije v luci evropskega leta za razvoj. Naslavljali smo pomembne teme, kot so okoljevarstvo, medkulturne kompetence in izobraževanje, demokracija, clovekove pravice in osnovni življenjski pogoji. Marsikatera izobraževalna organizacija s svojim delovanjem seže prek evropskih meja in prispeva svoj delež k boljšem svetu. UCILNICA MIŠ MAŠ – ´MAŠ MIŠ PRI ROKI? (2016) Osmišljena raba digitalne tehnologije pri kreiranju in širjenju mednarodnih projektov Program konference: mag. Andreja Lenc (CMEPIUS) – Predstavitev študije ucinkov programa eTwinning na šolsko izobraževanje v Sloveniji; Fani Nolimal (ZRSŠ) – Osmišljena raba IKT in razvoj digitalnih kompetenc ter vešcin za 21. stoletje v Sloveniji; Gert Lemmens (strokovnjak s podrocja didaktike in pedagogike, Belgija) – The future classroom 3.0. Delavnice: 1 – eTwinning – platforma, ki podpira inovativno ucno okolje, Irena Rimc Voglar, Dejan Kramžar (ambasadorja eTwinninga); 2 – Kako izgleda inov@tivna ucilnica v praksi?, Tatjana Gulic (ambasadorka eTwinninga), Amela Sambolic Beganovic (ZRSŠ); 3 – Erasmus+eTwinning, Maja Abramic (CMEPIUS), Urška Šraj (CMEPIUS), Nevenka Mandelj (ambasadorka eTwinninga); 4 – Socialna omrežja kot podpora diseminaciji projektnih rezultatov, Simon Dražic (OŠ Šmarje pri Kopru), Natali Borinc (Srednja šola za gostinstvo in turizem Celje). Konferenca o osmišljeni rabi IT v ucilnici je udeležence opremila s teoreticnimi in prakticnimi napotki, kako najbolje izkoristiti digitalno tehnologijo pri oblikovanju vsebin projektov in pouka ter kako s pomocjo informacijske tehnologije oplemenititi širjenje projektnih rezultatov in izkušenj. Naši študiji sta pokazali, da sodelovanje v mednarodnih programih prispeva tudi k razvoju racunalniških vešcin, uporabi raznolikih metod in oblik poucevanja ter k motiviranosti uciteljev za uvajanje novosti v poucevanje. V hitro rastoci informacijski družbi namrec vsi potrebujemo specificna znanja in kompetence, povezane z digitalno tehnologijo. Izobraževalno osebje, ki predstavlja temelj ucece se organizacije, ima pri tem še posebno poslanstvo. BISTVO JE OCEM SKRITO (2017) Vpliv mednarodnega sodelovanja na ozavešcenost in razvoj medkulturnih kompetenc Program konference: Okrogla miza Medkulturnost v praksi, moderatorka Neža Pajnic (CMEPIUS), gostje: Aurora Calvet (OŠ Kobarid), Taisiya Larot (študentka iz Rusije), Tina Baloh (UPI Ljudska univerza Žalec), Filipe de Almeida (OŠ Trnovo), Elmir Šut (študent iz Bosne), Blaž Spreitzer (študent); Karmen W. Švegl (dopisnica RTV SLO, ambasadorka programa Erasmus+) – Medkulturnost živim. Delavnice: 1 – Prvi koraki k mednarodnemu sodelovanju s pomocjo platforme eTwinning in pobuda Svet v ucilnici, Anja Dolžan, Maja Abramic (CMEPIUS); 2 – Razvoj medkulturnih kompetenc se zacne skozi ustrezno pripravo na ucno mobilnost ali projekt, Urška Slapšak, Sonja Mavsar (CMEPIUS); 3 – Skrite kompetence, Božidar Grigic, Petra Bevek (CMEPIUS). Kaj je danes zares pomembno in kaj potrebujemo za delovanje v vedno bolj raznolikem, pisanem in globalno povezanem svetu? V naših študijah in ob spremljanju projektov ugotavljamo, da so pomembne kompetence, ki jih posamezniki pridobijo v mednarodnih projektih, marsikdaj skrite. Na njih pozabimo, jim ne namenjamo pozornosti, jih ne ozavestimo in ne identificiramo. Pa vendar so tu. Pri tem imamo v mislih predvsem zmožnost delovanja v tem medkulturnem, mednarodnem okolju ter sposobnost razumevanja, povezovanja in delovanja cloveka s posamezniki razlicnih kulturnih okolij. Kako biti pozoren na vse te kompetence, kako jih identificirati in predstaviti, vse to je bil namen konference leta 2017. 15 LET CMEPIUS-a – PRIPOVEDUJEMO ZGODBE (2018) Program konference: Tatjana Gulic (Osnovna šola Preska) – Poslanstvo ucitelja; okrogla miza, moderatorka Neža Pajnic (CMEPIUS), gostje: Marko Juhant (strokovnjak in pisatelj s podrocja izobraževanja), izr. prof. dr. Gabi Cacinovic Vogrincic (Univerza v Ljubljani, Fakulteta za socialno delo), Dijana Catakovic (študentka na Evropski pravni fakulteti), Jan Žitnik (Ekonomska šola Ljubljana), Karmen Kosem (Ljudska univerza Kranj), Nada Verbic (Vrtec Jelka). Tematski sklopi: 1 – Osebni razvoj, moderatorki Ana Stanovnik Percic, Urška Šraj (CMEPIUS); 2 – Strokovni razvoj, moderatorja Urška Slapšak, Božidar Grigic (CMEPIUS); 3 – Institucionalni razvoj, moderatorki Jelena Štrbac Nemec, Anja Dolžan (CMEPIUS). Sašo Dolenc (Kvarkadabra, casopis za tolmacenje znanosti) – Skrivnosti inovativnih skupin in posameznikov. Leto 2018 je bilo za nas še posebej pomembno, saj smo obeležili 15 let našega obstoja. V tem obdobju smo skupaj s kljucnimi deležniki, z nosilci projektov in našo CMEPIUS-ovo ekipo spisali marsikatero mednarodno zgodbo, ki nas je vse zaznamovala, motivirala ter osmislila naše delo in poslanstvo. Z mednarodnim sodelovanjem resnicno spodbujamo, razvijamo in povezujemo znanje, ljudi in izkušnje v izobraževalnem prostoru. Pri tem sledimo vrednotam, ki nas vodijo, in sicer kakovost in odlicnost, delo s srcem, integriteta, družbena odgovornost ter znanje in ucenje. V tej luci smo predstavili tudi zgodbe, ki pricajo o strokovnem in osebnem razvoju ucitelja, ki za nas pomeni od vzgojitelja do izobraževalca odraslih. Pogledali smo tudi, kako se organizacije spreminjajo zaradi mednarodnih projektov in sodelovanja ter prisluhnili njihovim zgodbam. OD NICE DO POTICE – S POMOCJO MEDNARODNIH AKTIVNOSTI KREPIMO SOCIALNI IN KULTURNI KAPITAL VSEH SODELUJOCIH (2019) Program konference: dr. Alenka Flander (CMEPIUS) – Ucinki programa Erasmus+ na slovensko gospodarstvo; izr. prof. dr. Slavko Gaber (Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta) – Socialni in kulturni kapital. Tematski sklopi: 1 – Zdrav duh v zdravem okolju, moderatorja Maruša Bajt, Borut Korada (CMEPIUS); 2 – Sosed sosedu, moderatorja Ana Stanovnik Percic, Robert Marinšek (CMEPIUS); 3 – Kulturna dedišcina, moderatorja Urška Slapšak, Alen Kraševec (CMEPIUS). Okrogla miza, moderatorka Neža Pajnic (CMEPIUS), gostje: Tatjana Ažman (Šola za ravnatelje), Bernarda Božnar (BC Naklo), Ana Kozina (Pedagoški inštitut), Maja Prešeren (ŠC Srecko Kosovel Sežana), Mateja Todorovski (OŠ Dobje), Jan Konecnik (Turizem Ljubljana). Konferenca je bila posvecena vplivu projektov na širše lokalno okolje, ne le na organizacije, ki izvajajo projekte. Predvsem smo želeli dobiti vpogled na ucinke, ki jih mobilnost posameznikov ali partnerstva prinašajo na deležnike lokalnega okolja. Obenem smo s konferenco izpostavili pomen in bogastvo medsebojnega povezovanja, krepitev obcutka pripadnosti in s tem osmišljanja svojega mesta in prispevka v kraju, kjer delamo in živimo. Izobraževalne organizacije – formalnega ali neformalnega izobraževanja – vidimo kot središce lokalne skupnosti. So tiste, ki se povezujejo tako z ostalimi izobraževalnimi ustanovami kot tudi z nevladnimi organizacijami, podjetji, obcinami itd. Mednarodni projekti Erasmus+ vplivajo tudi na njih, cetudi niso neposredni partnerji v projektih. 3X7 (2020) Program konference: dr. Simona Kustec (ministrica) – Nagovor ministrice za izobraževanje, znanost in šport; dr. Alenka Flander (CMEPIUS) – Naša rast in razvoj v sedmih letih programa Erasmus+. Dosežki na podrocjih izobraževanja skozi mednarodno sodelovanje: Ko spregovorijo številke: mednarodni šolski projekti že skoraj v vsakem slovenskem kraju – Urška Šraj (CMEPIUS); Moc mednarodnega sodelovanja: od posameznika do sistema terciarnega izobraževanja – Božidar Grigic (CMEPIUS); Z mednarodnim sodelovanjem do globalne in trajne zakladnice znanj v poklicnem in strokovnem izobraževanju – Urška Slapšak (CMEPIUS); Mednarodno sodelovanje prinaša nova znanja tudi v izobraževanje odraslih – Ana Stanovnik Percic (CMEPIUS); In kaj se kaže za naslednjih sedem let? – Pika Neža Pajnic (CMEPIUS); Od besed k dejanjem – pogumno naprej – moderatorka Tanja Taštanoska (MIZŠ-Eurydice) Zadnja valorizacijska konferenca v generaciji programa Erasmus+ je bila namenjena pregledu dosežkov, ucinkov ter rasti zadnjih 7 let in je na nek nacin zaobjela vse predhodne konference. Za razliko od preteklih je bila izvedena spletno. Poleg podrobnejšega pregleda rezultatov po posameznih podrocjih izobraževanja, ki so jih predstavili nosilci podrocij, je direktorica CMEPIUS-a predstavila naše dosežke, rast in razvoj, v luci organizacije, zaposlenega in naše umestitve v nacionalnem in širšem okolju. Za zakljucek je vodja Erasmus+ podala oris programa, v katerega stopamo skupaj s prijavitelji, partnerji in deležniki. Kljub nepricakovanim okolišcinam, v katerih se je znašlo zadnje leto programa Erasmus+, ostajamo optimisticni, se prilagajamo in delamo skupne korake naprej. Primeri dobrih praks, zgodbe o uspehu soustvarjajo in udejanjajo proces internacionalizacije izobraževanja v Sloveniji, zato jih je pomembno izpostaviti in nadgraditi. Projekti in posamezniki, ki so bili nagrajeni v obdobju od leta 2014 do 2020810 V publikaciji niso navedeni prejemniki nagrad v letu 2020, saj se nagrade podeljujejo konec leta, publikacija pa je izšla septembra 2020. 9, so celovito pristopili k mednarodnim aktivnostim, jih vpeljali v svoje redno delo in delovanje svoje organizacije z namenom dviga kakovosti izobraževanja. Posledicno so nadgrajevali svoj profesionalni razvoj ter razvoj sodelavcev, tima. Z vnosom mednarodnih vsebin v ucilnice, predavalnice, kabinete in zbornice pa so zagotovili krepitev medkulturnih kompetenc, ki so kljucne za sodobno družbo. V nadaljevanju so predstavljeni nagrajenci jabolk kakovosti, vsakoletne CMEPIUS-ove nacionalne nagrade na podrocju mednarodnega sodelovanja. Prav tako vsako leto podelimo nagrade zlati kabel, ki jih podeli CMEPIUS na podrocju mednarodnih sodelovalnih projektov na daljavo – eTwinning. Z namenom prepoznavanja in vrednotenja pomena vecjezicnosti in znanja tujih jezikov vsake tri leta izberemo in podeljujemo evropsko jezikovno priznanje. Želimo izpostaviti tudi doprinos posameznikov, ki so s svojo vpetostjo v mednarodno sodelovanje dosegli bistvene premike na svojem podrocju dela, zato jih nominiramo za vsakoletne nagrade Republike Slovenije na podrocju šolstva. Jabolka kakovosti Od leta 2005 CMEPIUS nagrajuje zgodbe o uspehu, primere dobrih praks mednarodnega sodelovanja, ki izvirajo iz programov mednarodnega sodelovanja. Jabolka kakovosti simbolizirajo odkrivanje novega sveta in védenja. Jabolko, nekoc greh in prepovedani sadež, je danes simbol moci spoznanja, svobodne volje in odkrivanja neznanega. Vsaka mobilnost in sodelovanje v mednarodnem okolju pomenita odkrivanje novih znanj, kulture, jezika, novega sveta in znanja. V tem smislu je jabolko pravi simbol mednarodne mobilnosti in projektov. Pri najboljših išcemo kakovost in odlicnost v mednarodnem (so)delovanju, vendar smo pri izboru pozorni predvsem na ucinke, ki jih lahko spremljamo pri strokovnem razvoju izobraževalcev, dvigu kakovosti izobraževanja, vplivu na organizacijo ali na sam izobraževalni sistem v Sloveniji. Pozorni smo tudi na ucinke, ki jih mednarodno vpeta organizacija prenaša na lokalno ali širše okolje. Namen nagrad je tudi splošni javnosti predstaviti ucinke dobrih praks razvoja in nacinov mednarodnega sodelovanja. Slednje je namrec tudi uveljavljen mehanizem, kako je moc na preprost nacin razvijati in spodbujati razumevanje kulturne raznolikosti. Prvi prejemniki nagrad jabolka kakovosti so bili v letu 2017, ko smo lahko vrednotili ucinke in rezultate prvih zakljucenih projektov programa Erasmus+. V obdobju od leta 2014 do 2016 so jabolka kakovosti prejele or­ganizacije, ki so sodelovale v njegovem predhodniku, v programu Vseživljenjsko ucenje. Kriteriji merjenja kakovosti za nagrado jabolka kakovosti so: • ocena koncnega porocila projekta najmanj 85 % tock; • ucinek na strokovni razvoj izobraževalcev in/ali na razvoj organizacije; • oblikovanje tima na organizaciji; • prenos rezultatov v širše okolje; • potencialni vpliv na sistem. Izjave nagrajencev Ste ugotovili, da je skrajni cas posodobiti tako ucenje otrok kot tudi vaše ucenje? Ste spoznali, da sodobna šola pricakuje motivirane ucence in ucitelje? Super, potem ste na pravi poti. Naj vam predstavim nekaj pozitivnih sprememb, ki se dogajajo tako meni kot clanom naše projektne skupine – uciteljem, ucencem in staršem – OŠ Litija, na kateri sem zaposlena kot šolska knjižnicarka: pridobivamo nova znanja, krepimo sodobne kompetence (jezikovne, digitalne, kriticno razmišljanje, razvijamo kulturno zavest in odprtost), vecamo prepoznavnost organizacije, kjer smo zaposleni, razvijamo se osebno, strokovno in akademsko, raziskujemo in premagujemo osebne težave, ki nas ovirajo na poklicni poti (trema pred nastopanjem, slaba samopodoba, slaba prostorska orientacija …), krepimo timski duh in v delu uživamo. Ce menite, da kateri koli del napisanega ni resnicen, nas obišcite in v živo vam bomo dokazali in pokazali, da Erasmus+ ni mus, pomaga pa! Sodelovanje v mednarodnih projektih je postalo po sedemnajstih aktivnih letih za nas nekaj popolnoma samoumevnega v smislu implementacije projektnih rezultatov v vsakdanje izobraževalno delo. Enostavno si ne znamo vec predstavljati razvoja šole in programov brez tovrstnih aktivnosti. Ponosni smo na opravljeno delo, zato se trudimo na razlicne nacine ohranjati kakovost. Še posebej smo veseli, da nam je uspelo v tem casu zgraditi izjemno partnersko mrežo tako doma kot v tujini. Povezovanje udeležencem omogoca pridobivanje strokovnih kompetenc, obogatitev jezikovnega znanja, krepitev medkulturnih kompetenc, piljenje mehkih vešcin, izmenjavo dobrih praks, pridobitev novih idej in vsebin ipd. Nove ucne vsebine, oblikovane skozi projekte mednarodnega sodelovanja, pomenijo ‚nadstandard‘ naših izobraževalnih programov. Nenehno se trudimo, da vsem deležnikom vzgojno-izobraževalnega procesa osmislimo sodelovanje v projektih Erasmus+, saj izpostavljamo ucinke, ki jih imajo možnost prepoznavati pri vsakdanjem delu. Ko sem pred skoraj 10 leti prevzela delo koordinatorice za program Erasmus+ se nisem zavedala, kako pomembno, zahtevno in navdihujoce delo sem prevzela. Bili so grenki trenutki ob neuspelih razpisih, vendar sem to izkoristila za ucenje, pridobitev izkušenj ter nadgrajevala svoje znanje. Ob popolni podpori vodstva in z neomajnim zaupanjem sodelavcev smo skupaj »gradili« ideje in jih prelili v prijave. V okviru naših projektov smo spoznali ljudi, ki so nas navdahnili z odprtim pogledom na svet in družbo ter veliko željo po delitvi ter sprejemanju znanja. Ustvarili smo mrežo sodelovanja, kar nam drugace ne bi uspelo. S celovitim pristopom smo tudi v mednarodnem timu s partnerji iz Srbije, Visoko poslovno šolo iz Leskovca, dosegli zastavljene cilje, in sicer izboljšati kakovost ter aktivno povezati izobraževanje in trg dela. Oblikovali in sistematizirali smo postopke za organizacijo, izvedbo in ovrednotenje opravljanja prakticnega izobraževanja na podlagi znanja in vešcin na sodelujocih institucijah. Sadove projekta smo vgradili v naše postopke dela in jih uspešno uporabili pri izvedbi mobilnosti za usposabljanje študentov. Nagrada jabolko kakovosti (2018) nas je navdala s ponosom in pomeni priznanje našemu dolgoletnemu delu. Nagrada jabolko kakovosti (2019) nas je na Ljudski univerzi Ormož prijetno presenetila. Pod drobnogled smo vzeli naše mednarodne projekte, financirane iz programov Evropa za državljane in Erasmus+, ter ugotovili, da smo bili pri prijavah, izvedbah in sodelovanjih v mednarodnih projektih zares precej uspešni. Vsebino projektov navezujemo na teme lokalnega okolja, opažene potrebe udeležencev in želje zaposlenih. V projektne aktivnosti smo v tem obdobju vkljucili okoli 300 udeležencev, kar je za mesto s približno 2.200 prebivalci visoka številka. Skozi projekte so udeleženci in zaposleni pridobili dodatna znanja, razvili nove kompetence, vešcine in ideje. Zaposleni so v svoje delo vpeljali drugacne metode. Vzpostavili smo mrežo mednarodnih poznanstev, s katerimi bomo sodelovali tudi v prihodnosti, saj smo drug drugega prepoznali kot zanesljivega partnerja. Erasmus+ res ni mus, ampak skozi tovrstne projekte naša organizacija raste in se razvija. Prepoznani smo kot primer dobre prakse, obcina nas podpira in spodbuja pri našem delovanju, obogatili smo svoje dejavnosti, zaposleni se razvijajo na profesionalni in osebni ravni. Zlati kabel CMEPIUS v vlogi eTwinning nacionalne svetovalne službe (NSS) letno podeljuje nacionalno nagrado zlati kabel slovenskim šolam že vse od leta 2006. Nagrada je priznanje slovenskim šolam in uciteljem za kakovostno opravljeno delo na podrocju mednarodnih sodelovalnih projektov na daljavo, ki dosegajo pomembne rezultate na podrocju pedagoških inovacij, sodelovanja med šolami, ki so vpletene v projekt, ter kreativne rabe IKT-orodij. Projekti eTwinning pletejo pomembne zgodbe, ki spreminjajo ucilnice, motivirajo ucence in izboljšujejo sistem izobraževanja ter dostikrat vodijo v vecje mednarodne projekte programa Erasmus+. Evropska in nacionalna jezikovna priznanja Evropsko jezikovno priznanje je priznanje aktivnostim vkljucujocim šolam, ki spodbujajo vecjezicnost in krepijo zavedanje o pomenu znanja tujih jezikov, tako z vidika sprejemanja drugih kultur in raznolikosti kot zaposljivosti. Spodbujanje ucenja jezikov in jezikovne raznolikosti je tudi eden od posebnih ciljev programa Erasmus+. V obdobju programa Erasmus+ smo priznanja podelili dvakrat, in sicer leta 2016 in 2019, in s tem obeležili dosežke organizacij, ki na edinstven nacin krepijo pomembne družbene vrednote – aktivno državljanstvo, socialno vkljucevanje in zaposlovanje. Nagrade RS na podrocju šolstva Vsako leto MIZŠ v skladu z dolocili Zakona o nagradah Republike Slovenije na podrocju šolstva (1994) in Pravilnika o delu odbora za podeljevanje nagrad RS na podrocju šolstva (2011 ter dopolnitve 2015 in 2016) podel­juje nagrade za življenjsko delo in nagrade za izjemne dosežke v vzgoji in izobraževanju. Zavoljo našega tesnega sodelovanja s prijavitelji in pogodbeniki imamo priložnost spremljati izobraževalce, ki s pomocjo mednarod­nega sodelovanja krepijo svoj profesionalni razvoj, v svoje delo vpeljujejo nove metode dela in z inovativnimi praksami ucece se motivirajo k radovednosti, raziskovanju in aktivnemu soustvarjanju vsebin v ucilnici. Zabeležili smo premike in opazili spremembe, zato smo se odlocili aktivno pristopiti tudi k nominiranju posameznikov in organizacij za zasluženo priznanje za doprinos k dvigu kakovosti izobraževanja v Sloveniji. Tatjana Gulic, 2018 – nagrada za življenjsko delo na podrocju osnovnega šolstva (eTwinning) Darja Štiherl, 2018 – nagrada za življenjsko delo na podrocju srednjega šolstva (LDV, VŽU, E+ PSI) mag. Bogdan Zdovc, 2018 – nagrada za izjemne dosežke na podrocju srednjega šolstva (LDV, VŽU, E+ PSI) V sedmih letih smo tudi mi zrasli, tako po številu zaposlenih kot po znanju, ki ga imamo. Leta 2014 smo zaceli s 26 zaposlenimi (vkljucno z nadomešcanji zaradi materinskega in starševskega dopusta), ki so vecinoma skrbeli za naloge nacionalne agencije za izvajanje programa Erasmus+. Le pešcica zaposlenih tekom let je bila in je odgovorna za druge projekte, kljub temu pa jih vztrajno vkljucujemo in povezujemo s programom. Vecina zaposlenih je neposredno vpeta v izvajanje programa in je zaslužna za dobre rezultate crpanja sredstev ali pa je del nepogrešljive podpore, brez katere se program ne bi uresniceval, kot se je. Število zaposlenih se je v sedmih letih povecalo za 27 odstotkov, kar je glede na rast obsega sredstev in nalog pricakovano. Najvec novih zaposlitev smo realizirali v prvem letu programa, nato pa smo se vrteli okrog številke 33, ki predstavlja optimalno kadrovsko strukturo za program Erasmus+. Graf št. 38: Število zaposlenih v casu programa Erasmus+ Zaposleni delujemo v okviru poslanstva in vrednot CMEPIUS-a. Pomembno nam je, da svoje delo opravljamo odlicno in kakovostno, pri cemer zagotavljamo integriteto in zanesljivost ter smo družbeno odgovorni. Ker delujemo na podrocju izobraževanja in usposabljanja, sta naš temelj ucenje in znanje. In ker delamo s srcem, smo tako uspešni. Skrbi za zaposlene posvecamo veliko pozornosti – tako strokovnosti in znanju kot dobremu pocutju na delovnem mestu. Da bi aktivnosti strukturirali, vsako leto pripravimo kadrovsko strategijo, ki usmerja in doloca razvoj zaposlenih. V njej dolocimo izobraževanja, nacine komuniciranja z zaposlenimi ter aktivnosti za vecje zadovoljstvo oziroma optimalne delovne pogoje. V casu programa smo pridobili najprej osnovni, nato pa polni certifikat družini prijazno podjetje. Sprejeli smo veliko ukrepov za lažje usklajevanje dela in družinskega življenja. Kot vsak delodajalec smo zakonsko zavezani k promociji zdravja na delovnem mestu, vendar ne izpolnjujemo samo zakonskega minimuma, temvec vsako leto za zaposlene pripravimo kar nekaj novih in zanimivih aktivnosti, ki jih predlaga, izbere in izvede skupina za zdravje. Vsi ukrepi in aktivnosti nas kot skupino povezujejo. Zaposleni na CMEPIUS-u se stalno izobražujemo, tako zaradi ohranjanja in dviga strokovnosti kot tudi usposobljenosti za podajanje znanja in s tem krepitve medosebnih in medkulturnih kompetenc. V casu trajanja programa smo do 31. 8. 2020 naredili 1776 službenih poti, povezanih s programom Erasmus+, od tega 581 v tujino in 1195 po Sloveniji. Graf št. 39: Število službenih poti – skupno, tujih in domacih Prisotni smo bili po vsej Sloveniji, v manjših in vecjih krajih. Zaradi dogodkov, organiziranih na sedežu nacionalne agencije, ste nas najveckrat videli v osrednjeslovenski regiji, vendar smo bili prisotni v vseh statisticnih regijah. Najveckrat smo obiskali Gorenjsko, najmanjkrat pa Zasavje. Naše poti so bile namenjene usposabljanju prijaviteljev ter pogodbenikov, spremljanju in nadzoru projektov. Udeleževali smo se strokovnih dogodkov, konferenc in posvetov. Krepili smo znanje in zunanjo mrežo zaposlenih in s tem nacionalne agencije. In seveda smo tudi mi mednarodno mobilni. Obiskali smo vse države Evropske unije, razen Luksemburga. Najveckrat (kar 40 odstotkov vseh poti v tujini) smo bili v Bruslju, v Belgiji, kjer v sodelovanju z Evropsko komisijo in kolegi iz drugih evropskih držav sooblikujemo izvajanje in spremljanje programa Erasmus+. Poti so nas vodile tudi izven EU. Bili smo blizu, na Balkanu in po Evropi, in dalec, v Indiji, Vietnamu, Kazahstanu, Egiptu in na Japonskem. V casu programa smo se, tako kot naši pogodbeniki, srecevali tudi z razlicnimi izzivi – najzahtevnejši so bili zagotovo migracije z Bližnjega vzhoda, teroristicni napadi, prenehanje delovanja nacionalnega letalskega prevoznika Adrie Airways in pandemija novega koronavirusa. Zaradi slednje smo odpovedali kar nekaj dogodkov in udeležb, kar je razvidno tudi iz grafa, ki prikazuje število službenih poti. Za zaposlene zelo koristni, prijetni in povezovalni so študijski obiski Bruslja, s katerimi smo zaceli v letu 2017, da bi vsem zaposlenim, ne glede na njihovo delovno mesto, približali delovanje Evropske unije. Najvecja skupina zaposlenih se je skupaj, brez drugih udeležencev, odpravila v prestolnico Belgije septembra 2018. Kot pri vsakem študijskem obisku Bruslja smo si vodeno ogledali tri glavne inštitucije EU – Parlament, Komisijo in Svet – ter Hišo evropske zgodovine, Parlamentarium ter, seveda, sam Bruselj. Predstavniki evropskih institucij so strokovno osvetlili delovanje inštitucij in nam omogocili globlji pogled v samo delovanje Evropske unije. Dodatna pridobitev so tudi vezi, ki so se stkale med zaposlenimi v drugem (tudi neformalnem) okolju. V našem javnem zavodu stremimo k doseganju ciljev in – ce se le da – preseganju le-teh. Za uresnicevanje zastavljenega potrebujemo dobro ekipo, dober tim. Dobra ekipa se med seboj pozna, se ujame in skupaj sodeluje. K povezanosti tima pa veliko doprinesejo neformalna druženja in odkrivanje potencialov sodelavcev, ki niso povezani z njihovim profesionalnim podrocjem. Iz programa bomo prišli vecji in bolj izkušeni. Naucili smo se veliko. Razširili smo si obzorja. Veselimo se, da bo naš pogled v naslednjih sedmih letih še širši in globlji. Erasmus+ 2014–2020 za podrocje izobraževanja in usposabljanja v Sloveniji Novicnik 2020 KAZALO NAGOVOR DIREKTORICE 1. BOGATENJE SKUPNEGA EVROPSKEGA IZOBRAŽEVALNEGA PROSTORA 2. KAJ SMO RAZVIJALI IN CEMU SMO DAJALI POUDARKE? 3. KO SPREGOVORIJO ŠTEVILKE: MEDNARODNI ŠOLSKI PROJEKTI ŽE SKORAJ V VSAKEM SLOVENSKEM KRAJU 4. Z MEDNARODNIM SODELOVANJEM DO GLOBALNE IN TRAJNE ZAKLADNICE ZNANJ V POKLICNEM IN STROKOVNEM IZOBRAŽEVANJU 5. MOC MEDNARODNEGA SODELOVANJA: OD POSAMEZNIKA DO SISTEMA TERCIARNEGA IZOBRAŽEVANJA 6. MEDNARODNO SODELOVANJE PRINAŠA NOVA ZNANJA TUDI V IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH 7. DOGODKI V PODPORO PROGRAMU ERASMUS+ 8. PRIZNANJA KAKOVOSTI 9. RAST IN RAZVOJ ZAPOSLENIH NA CMEPIUS-U V PROGRAMU ERASMUS+ . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 6 11 17 25 39 49 59 69 77 85 S programom Erasmus+ spodbujamo, razvijamo in povezujemo znanje, ljudi in izkušnje v mednarodnem izobraževalnem prostoru dr. Alenka Flander direktorica Naša naloga in poslanstvo sta spodbujati slovenske organizacije k združevanju pri razlicnih oblikah mednarodnega sodelovanja in jih pri tem podpirati, saj z vkljucevanjem cim vecjega števila naših organizacij dvigujemo kakovost in vecamo prepoznavnost naših organizacij in sistema izobraževanja. S sodelovanjem s kolegi iz tujine imajo ucitelji ter drugo ucno in strokovno osebje možnost in priložnost za profesionalni in osebni razvoj, hkrati pa se krepijo in razvijajo medkulturne kompetence vseh vkljucenih. Tako smo v teh sedmih letih veliko pozornosti namenili ne le podpori in usposabljanju slovenskih organizacij k prijavljanju in izvajanju uspešnih in kakovostnih projektov, temvec v veliki meri tudi zagotavljanju trajnosti ucinkov njihovega mednarodnega sodelovanja. To pa je mogoce doseci le tako, da so naše organizacije usposobljene za prijavljanje projektov z jasno vizijo želenih ucinkov in merljivih rezultatov, skladnih s cilji programov EU. Zato smo se na CMEPIUS-u v obdobju od 2014 do 2020 pri izvajanju programa Erasmus+ še bolj usmerili v ucinkovito izvajanje programskih aktivnosti, da bi cimbolj prispevali k trajnim projektnim in programskim rezultatom. Program Erasmus+ je srcika delovanja CMEPIUS-a, v katero je tesno vpet celotni kolektiv, ne glede na naravo dela ali delovno mesto. Zato je pomembno, da sta vloga in delovanje vsakega zaposlenega osmišljena in se krepi zavedanje, da k uspešnosti programa v Sloveniji prispeva prav vsak od nas. Projektom smo (in bomo) vedno nudili vso potrebno strokovno podporo, s katero prispevamo h kakovostni izvedbi projekta in zagotavljanju kakovostnih in trajnih projektnih rezultatov in ucinkov. Na tem podrocju smo v Sloveniji prepoznani kot zelo dostopna in konstruktivna organizacija, v Evropi pa kot ena najboljših nacionalnih agencij, usmerjena v medsektorsko povezovanje ter zagotavljanje odlicnosti na nivoju izvajanja projektov in lastnega delovanja. Te prepoznavnosti zagotovo ne bi mogli zgraditi brez skupnega, kolegialnega truda vseh sodelavcev, ki s svojo zavzetostjo in pripadnostjo skupnim ciljem znajo povezovati in spodbujati medinstitucionalno sodelovanje na vseh nivojih. Da je ta odlicnost nedvomno prepoznana tudi na evropskem nivoju, kaže dejstvo, da je Evropska komisija predstavnike CMEPIUS-a izbrala za clane v kar šestih delovnih skupinah, s katerimi se je (in se bo tudi v prihodnje) posvetovala glede nadaljnjega razvoja programa Erasmus+ in njegovega naslednika. Sodelavci CMEPIUS-a tako sodelujemo v delovnih skupinah za vodenje programa Erasmus+ in njegovega naslednika, za mednarodno mobilnost v terciarnem izobraževanju, za izobraževanje odraslih, za zagotavljanje kakovosti Erasmus listine na podrocju terciarnega izobraževanja, za mobilnost uciteljev ter za sinergije z drugimi programi EU (kot so Evropski socialni sklad ter programi za raziskovanje). Zavoljo širšega umešcanja v slovenski in evropski prostor, z upoštevanjem družbeno odgovornega delovanja s perspektive javnega zavoda, smo v preteklem obdobju opredelili tudi naše kljucne vrednote. Pri svojem delu zasledujemo odlicnost in kakovost. Smo zagovorniki stalnega, vseživljenjskega ucenja skozi perspektivo mednarodnega sodelovanja, zato sta nam ravno ucenje in znanje temeljni vrednoti. Trenutne družbenoekonomske in politicne razmere pa nas cedalje bolj opozarjajo na našo družbeno odgovornost, ki smo jo zaceli aktivno udejanjati morda ravno zaradi ozavešcene vrednote dela s srcem. Zavedamo se ucinka, ki ga ima naše delovanje na posameznike, organizacije in izobraževalni sistem. Z internacionalizacijo izobraževanja pripomoremo k doseganju zastavljenih evropskih in nacionalnih ciljev na podrocju izobraževanja in usposabljanja. V teh sedmih letih smo tudi okrepili strokovno, razvojno in razisko-valno vpetost sodelavcev in CMEPIUS-a kot organizacije v vsa podrocja delovanja – od predšolske vzgoje do terciarnega izobraževanja in izobraževanja odraslih. Spremljali in analizirali smo kljucne korake našega delovanja in ugotovitve uvajali v svoje nadaljnje delo. Izdali smo vec znanstvenih in strokovnih clankov in publikacij, v katerih smo se ukvarjali s stanjem in ucinki mednarodnega sodelovanja na slovenski izobraževalni sistem, s profesionalnim razvojem strokovnih delavcev ter doprinašali k razvoju slovenske terminologije s podrocja internacionalizacije na razlicnih nivojih. Nenazadnje, teh sedem let našega delovanja je zaznamovalo tudi kar nekaj družbenih, ekonomskih in naravnih kriz in izzivov. Ob izbruhu vulkana na Islandiji smo se prvic zavedeli ranljivosti mednarodnih povezav, vendar je bila ta ohromljenost le kratkotrajna. Sledili so migrantska in humanitarna kriza ter obdobje teroristicnih napadov, kjer se je Evropa v okviru programa Erasmus+ in tudi programa Obzorje 2020 (za podrocje raziskovanja) zelo hitro odzvala na nastalo situacijo in odprla in ponudila razlicne možnosti vkljucevanja mladostnikov migrantov v izobraževanje, usposabljanje in raziskovanje ter projekte, usmerjene v podporo temu. V tem obdobju se je mednarodno sodelovanje ponovno pokazalo kot pomembno orodje za krepitev zavedanja o pomenu skupne Evrope, graditvi miru, medkulturnega zavedanja in strpnega ter spoštljivega medsebojnega povezovanja. Propad Adrie je bil sicer ‚zgolj‘ nacionalne narave, ki pa je mocno vplival na kakovost naših povezav v svet ter predvsem na vse dogodke, ki so se v tem casu izvajali v Sloveniji. Nedvomno pa je vrhunec vseh kriticnih trenutkov predstavljala pomlad 2020, ko so zaradi pandemije zaradi virusa covid-19 zastali ne le Slovenija, temvec cela Evropa in svet. Celotna skupnost programa Erasmus+ (Evropska komisija in mi, nacionalne agencije v državah) se je izjemno hitro odzvala. Na tedenskih video sestankih smo se dogovarjali, iskali rešitve, preigravali možnosti, kako narediti program Erasmus+ cimbolj smiseln, ucinkovit in prilagodljiv za organizacije in koncne uporabnike v dani situaciji. V svoji dolgoletni karieri sodelovanja z Evropsko komisijo še nikoli nisem doživela tolikšne odprtosti in pripravljenosti za spremembe z njihove strani kot v teh spomladanskih dneh. In to na številnih podrocjih – od priznavanja raznovrstnih stroškov zaradi višje sile odpovedi usposabljanj in mobilnosti in vracanja udeležencev iz tujine nazaj domov do iskanja možnosti uvajanja virtualnih oblik sodelovanja (mobilnosti) in drugih posebnih mehanizmov v podporo digitalizaciji. Tudi na CMEPIUS-u smo se v teh trenutkih izjemno hitro odzvali s številnimi delavnicami in usposabljanji v podporo uciteljem za poucevanje na daljavo, kjer je predvsem eTwinning odigral kljucno vlogo. Naša želja na CMEPIUS-u je, da se mednarodno sodelovanje med deležniki v izobraževanju prepozna kot ena od možnih oblik oziroma eden od nacinov razvoja šolstva in izobraževalnega prostora, z namenom opremiti tistega, ki uci, in tistega, ki se uci, z medkulturnimi vsebinami in kompetencami, ki omogocajo lažje življenje in delo v današnjem globalnem okolju in družbi. Bistvo izvajanja programa Erasmus+ v teh sedmih letih (ki ga bomo nedvomno ohranili tudi vnaprej) je, da delujemo proaktivno ter razvijamo in nadgrajujemo povezave s kljucnimi deležniki. Aktivnosti Erasmus+, kot so delavnice in konference, vedno skušamo smiselno povezovati z relevantnimi nacionalnimi in regionalnimi organizacijami na podrocjih, kjer menimo, da bomo s povezovanjem dosegli vecje skupne ucinke. Želimo si in tudi naprej bomo delali v smeri, da bi mednarodno sodelovanje in delo vseh vkljucenih postalo priznano orodje k doseganju zastavljenih ciljev vrtcev, šol, organizacij terciarnega izobraževanja, izobraževanja odraslih in javnih zavodov (kot so na primer ŠR, ZRSŠ, CPI, ACS, CŠOD) pri njihovem strokovnem in razvojnem delovanju. Na ta nacin skušamo udeležencem (uciteljem, strokovnim delavcem in vodstvom organizacij) osmisliti širšo sliko možnosti mednarodnega sodelovanja pri njihovem rednem delu ter hkrati optimizirati njihov cas, ki je za tovrstne aktivnosti vedno zelo skopo odmerjen. Z namenom vsem zainteresiranim prikazati in osvetliti pestrost možnosti in priložnosti, ki jih je program Erasmus+ omogocal v teh sedmih letih, smo pripravili to publikacijo. Upam, da bo tistim, ki se v program Erasmus+ še niso vkljucili, služila tudi kot vir navdiha za sodelovanje v programu v obdobju 2021–2027. Alenka Flander Pojasnilo pojmov Akcija – tip sodelovanja v programu Erasmus+ znotraj kljucnih ukrepov programa, glede na podrocje izobraževanja – npr. KA103: akcija mobilnosti študentov in osebja v visokošolskem izobraževanju. Internacionalizacija – proces integracije mednarodne, medkulturne in globalne razsežnosti v cilje in delovanje izobraževalnih organizacij. Izobraževanje odraslih – v programu Erasmus+ naslavlja vse oblike splošnega nepoklicnega izobraževanja odraslih, tj. formalnega, neformalnega ali priložnostnega. Kljucni ukrep (kljucna aktivnost) – del strukture programa Erasmus+ (na primer Kljucni ukrep 1 so projekti mobilnosti posameznikov, Kljucni ukrep 2 so sodelovanja za inovacije in izmenjavo dobrih praks …). Mednarodno sodelovanje – v okviru programa Erasmus+ je pojem povezan s katero koli aktivnostjo, v katero sta vkljuceni vsaj ena država programa (clanice EU in Islandija, Lihtenštajn, Norveška, Turcija, Srbija) in vsaj ena partnerska država (tiste, ki niso v celoti vkljucene v program Erasmus+, temvec lahko sodelujejo). Mobilnost – fizicen odhod v državo, ki ni država stalnega prebivališca, zaradi študija, usposabljanja ali neformalnega oziroma priložnostnega ucenja. Novinec – organizacija, ki še ni sodelovala v programu EU. Dohodna mobilnost – mobilnost v Slovenijo. Odhodna mobilnost – mobilnost iz Slovenije. Pogodbenik oz. upravicenec – ce je projekt izbran, postane prijavitelj upravicenec do nepovratnih sredstev programa Erasmus+. Upravicenec podpiše sporazum o nepovratnih sredstvih z nacionalno agencijo, ki je izbrala projekt. Poklicno in strokovno izobraževanje – naslavlja podrocje nižjega, srednjega in nadaljnjega poklicnega ter srednjega strokovnega izobraževanja. Prijavitelj – organizacija, ki odda vlogo na razpis za nepovratna sredstva. Projekti mobilnosti –projekti, ki se osredotocajo na aktivnosti/izvedbo mobilnosti posameznikov – dijakov, študentov, uciteljev itd. – in katerih cilj je, da ti s tovrstnimi aktivnostmi pridobivajo nova znanja, kompetence ter izkušnje. Strateška partnerstva/projekti sodelovanja – partnerstva, namenjena razvoju pobud, ki obravnavajo enega ali vec podrocij izobraževanja, usposabljanja (in mladine), ter spodbujanju inovacij, izmenjav izkušenj in strokovnega znanja med razlicnimi vrstami organizacij. Splošno šolsko izobraževanje – naslavlja podrocje predšolske in šolske vzgoje in izobraževanja, kar zajema podrocje dela vrtcev, osnovnih in srednjih šol. Terciarno izobraževanje – naslavlja podrocje višješolskega in visokošolskega izobraževanja. Udeleženec – posameznik, ki dejansko izvede mobilnost oz. se udeleži projektne aktivnosti. Zgodba o uspehu oz. primer dobre prakse – primer zakljucenega mednarodnega projekta, ki je kakovostno izveden, prinaša vidne ucinke na posameznika, organizacijo ali sistem izobraževanja. Kot tak deluje motivacijsko tudi na ostale. 01 Bogatenje skupnega evropskega izobraževalnega prostora Pika Neža Pajnic vodja sektorja Erasmus+ Erasmus+ je program evropskega sodelovanja na podrocju izobraževanja, usposabljanja in mladine. Prispeva k uresnicevanju strategije Evropa 2020 (gospodarska rast, zaposlovanje, socialna pravicnost in vkljucenost), predvsem njenega strateškega okvira za izobraževanje in usposabljanje ET2020. Podpira tudi vzdržni razvoj visokega šolstva v partnerskih državah ter uresnicevanje ciljev strategije EU za mlade. Program naslavlja vsa podrocja izobraževanja in usposabljanja – od vrtcev, osnovnih in splošnih ter poklicnih srednjih šol, višješolsko in viso­košolsko izobraževanje, izobraževanje odraslih ter podrocje mladine. Aktivnosti se izvajajo na dva nacina – nekatere vodi neposredno Evropska komisija (centralizirane aktivnosti), druge pa na nivoju sodelujocih držav izvajajo nacionalne agencije (decentralizirane akcije). 1 2 Projekte mobilnosti posameznikov Strateška partnerstva V projektih mobilnosti so posamezniki (dijaki, študen­ti, uceci se, ucitelji, vzgojitelji, strokovni delavci, ravna­telji, profesorji in drugo osebje) pridobivali izkušnje v tujini. V tujini so lahko opravljali prakso, redne študij­ske obveznosti, obiskali strukturiran tecaj ali kolege na delovnih mestih, predavali oz. poucevali na partnerski organizaciji in podobno. Mobilnost je lahko trajala raz­licno dolgo (od nekaj dni za osebje, 3 tedne za prakso dijakov in vse do 12 mesecev za študente), pridobljena znanja oz. v tujini opravljene obveznosti pa so udeležen­cem doma na razlicne nacine priznani. Strateška partnerstva so mednarodni projekti sode­lovanja med organizacijami, namenjeni izmenjavi idej in izkušenj, prenosu dobrih praks ter razvoju in širjenju inovativnih rešitev. Strateška partnerstva se lahko odvi­jajo v obliki sodelovanja samo med šolami/vrtci in vse do obsežnejših vecletnih projektov organizacij razlicnih tipov, vzpostavljene so bile tudi t. i. Evropske univerze (mreže) in pa projekti samih odlocevalcev iz razlicnih držav, ki so razvijali in testirali razlicne sistemske rešitve za podrocje izobraževanja in usposabljanja. Graf št. 1: Število izvedenih mobilnosti študentov iz Slovenije po razpisnih letih Graf št. 2: Število izvedenih mobilnosti dijakov iz Slovenije po razpisnih letih Graf št. 3: Število izvedenih mobilnosti strokovnega osebja iz Slovenije po razpisnih letih Graf št. 4: Število slovenskih organizacij, ki so sodelovale v strateških partnerstvih (kot koordinator ali partner), po razpisnih letih 02 Kaj smo razvijali in cemu smo dajali poudarke? Andreja Lenc namestnica direktorice in vodja sektorja za razvoj in kakovost 03 Ko spregovorijo številke: mednarodni šolski projekti že skoraj v vsakem slovenskem kraju Urška Šraj nosilka podrocja šolskega izobraževanja Slika št. 2: Mednarodno od A do Ž v prostorih CMEPIUS-a, oktober 2017 Slika št. 3: Znanstvena konferenca Pedagoškega inštituta Raziskovanje v VIZ, Ljubljana 2019 Vpetost v mednarodne projekte in raziskave, clanstvo v mednarodnih strokovnih združenjih, organizacija mednarodnih dogodkov in druge mednarodne aktivnosti so pogoj za uspešno in kakovostno uresnicevanje dejavnosti vsake organizacije, tudi Šole za ravnatelje. Menimo, da razlicne oblike mednarodnega sodelovanja spodbujajo in omogocajo aktivno izmenjavo izkušenj pri razvoju vseživljenjskega ucenja zaposlenih, ravnateljev in strokovnih delavcev, razvijanje kriticnega pristopa do lastnih programov/vsebin ter spoznavanje mednarodnih trendov in praks na podrocju vodenja in kakovosti v vzgoji in izobraževanju. Na ta nacin vplivamo na razvoj slovenske prakse vodenja v vzgoji in izobraževanju. V okviru programa Erasmus+ smo postali še aktivnejši na tem podrocju, saj smo mednarodno sodelovanje prepoznali kot aktivnost s celostnim pristopom. Kot majhen javni zavod na podrocju vzgoje in izobraževanja smo bili v prvem programskem obdobju Erasmus+ zelo uspešni, saj smo prvic kot vodilni konzorcijski partner izvedli mobilnost ravnateljev, bili vkljuceni v tri strateška partnerstva (projekti LeLeNet, DELECA, LeadCareer), bili clani projekta reformnih politik (projekt HEAD) in hkrati clani dveh najvecjih evropskih mrež na podrocju vodenja v vzgoji in izobraževanju (EPNoSL, EEPN). Projekt LeadCareer (2015–2017) je bil po izboru European Education Policy uvršcen med deset najbolj navdihujocih in zanimivih evropskih projektov, financiranih s strani Evropske komisije, kar je izjemno priznanje naši organizaciji. Eno kljucnih spoznanj intenziviranja mednarodne dejavnosti v zadnjih nekaj letih je, da smo zelo kakovosten in uspešen vodilni partner ter da zmoremo in znamo na podlagi znanja in spretnosti, pridobljenih v mednarodnem okolju, nadgrajevati obstojece in oblikovati nove programe. Na ta nacin med slovenske ravnatelje vnašamo najnovejša spoznanja s podrocja vodenja. Ugotavljamo, da smo pogosto tudi mi nosilci novosti, ki v tujini še ne obstajajo, kot projektni partnerji smo iskani in zaželeni. S CMEPIUS-om kot osrednjim veznim clenom na podrocju mednarodnega sodelovanja smo na temo vodenja mednarodnega sodelovanja zaceli izvajati tematske delavnice in izbirne vsebine v okviru programov za ravnatelje ter priceli z uresnicevanjem tecaja anglešcine za mobilnost ravnateljev. Kakovostno sodelovanje s CMEPIUS-om nas je spodbudilo, da vzpostavimo sodelovanje tudi z drugimi organizacijami, kot so npr. Hiša EU, pisarna Evropskega parlamenta, predstavništvo Evropske komisije v Sloveniji. Okrepili smo tudi sodelovanje s Službo za mednarodno sodelovanje in evropske zadeve na podrocju izobraževanja, znanosti in športa (MIZŠ) ter s Pedagoškim inštitutom, ki izvaja mednarodne raziskave. O našem uspehu pricajo analize, evalvacije in konkretni vsakdanji pogovori z ravnatelji. Vemo, da ravnatelji cenijo naša prizadevanja, mnogi med njimi so se posledicno sami na šolah in v vrtcih lotili mednarodnega sodelovanja, prijav na razlicne mednarodne projekte ali nadgradili svoje vodenje in poznavanje mednarodnega sodelovanja. Mednarodna dejavnost Šole za ravnatelje je usmerjena v uresnicevanje ciljev naše organizacije, kar pomeni, da aktivnosti mednarodnega sodelovanja nacrtujemo in izbiramo tako, da povezujemo in uravnotežimo individualne in organizacijske ter kratkorocne in dolgorocne potrebe. Nacrtovanje mednarodnega sodelovanja je vsebinsko in logisticno zahtevno delo, kar tudi nam predstavlja precejšnji izziv. Kot vodji mednarodnega sodelovanje mi veliko pomeni, da imam podporo direktorja in pomoc koordinatorja, da se sama lahko posvecam vsebini. Le na takšen nacin je mogoce mednarodno sodelovanje nacrtovati in uresnicevati z jasno mislijo in cilji, usmerjenimi v ucenje in izboljševanje dela zaposlenih ter naših kljucnih deležnikov, tj. ravnateljev. Šola za ravnatelje dr. Mihaela Zavašnik Osnovna šola Bistrica ob Sotli je majhna podeželska šola z velikim srcem, ki teži k temu, da je šola za življenje. In prav vkljucitev v evropske projekte Erasmus+ ji daje to širšo evropsko dimenzijo. V zadnji financni perspektivi smo bili vkljuceni kar v štiri projekte Erasmus+ KA2, od katerih smo dva tudi koordinirali. Vse aktivnosti smo smiselno vpletali v odprti kurikul osnovne šole in prepletali z našo vizijo, da smo šola ucenja za življenje in dobrih medsebojnih odnosov. V sodelovanju z razlicnimi kulturami smo imeli veliko izzivov, ki smo jih uspešno premošcali tako zaposleni, ucenci ter starši. Zakaj pa smo se vkljucevali v te projekte? Ker smo kot kolektiv v tem videli smisel, da okrepimo svoja šibka podrocja in tako gradimo razlicne kompetence vseh vpletenih (zaposlenih, otrok, staršev), da osvešcamo o razlicnosti v globalnem svetu in s tem gradimo mostove prijateljstva po Evropi. Z razlicnimi mednarodnimi aktivnostmi so naši ucitelji in ucenci postali samozavestnejši, odgovornejši in se preizkusili v vlogah, ki jih do tedaj niso opravljali. Postajali so boljši ljudje, ki so ob odhodu iz mobilnosti potocili tudi kakšno solzo. In kar je najbolj pomembno, vsi so morali sodelovati v skupinah in skupaj reševati dolocene izzive. To je najboljša popotnica za življenje, kajti v sodobnih službah brez sodelovanja pac ne gre. Ko se ozremo nazaj, ugotavljamo, da smo pridobili ogromno pozitivnih izkušenj, materialnih dobrin, predvsem pa vešcin sodelovanja, vodenja in nacrtovanja. Zavedamo se, da smo kot šola s temi malimi evropskimi koraki spletli vecna evropska prijateljstva in morebitna poslovna sodelovanja med ucenci v naslednjih desetletjih. Uspeha v teh projektih pa ne bi bilo, ce kot ravnatelj ne bi podprl projektnega tima ter vseh projektnih aktivnosti in v njih tudi aktivno sodeloval, da sem sodelavce ucil z zgledom, ne le z besedo. Vsem, ki še niste poskusili in razmišljate, da bi se vkljucili v projekte Erasmus+, svetujem, da se opogumite in storite to takoj. Osnovna šola Bistrica ob Sotli Bogomir Marcinkovic 04 Z mednarodnim sodelovanjem do globalne in trajne zakladnice znanj v poklicnem in strokovnem izobraževanju Urška Slapšak nosilka podrocja poklicnega in strokovnega izobraževanja Slika št. 5: Podelitev listine VET Biotehniškemu centru Ljubljana Mali koraki – velike spremembe. To je dokazala Srednja šola za gostinstvo in turizem Celje, ki je s pomocjo projektov mobilnosti dosegla dva velika cilja, ki so si ju pred štirimi leti zadali v strategiji internacionalizacije. To je vpeljava novih modulov v redni izobraževalni program v okviru odprtega kurikula in sodelovanje delodajalcev pri njihovi izvedbi. Nova modula, ki so ju poimenovali koordinacija gostinskih storitev in hotelske storitve, pomenita obogatitev in posodobitev izobraževalnega programa, ki ga že izvajajo, hkrati pa predstavljata novo obliko sodelovanja šolskega in gospodarskega sektorja. Šola je rezultat dosegla z natancno vizijo, proaktivnim pristopom in vkljucenostjo mentorjev iz podjetij v projekte mobilnosti. Delodajalci so na takšen nacin prepoznali mnoge koristi, ki jih dijakom prinaša praksa v tujini, na stežaj pa vrata odpirajo tudi tujim dijakom, ki prihajajo v Slovenijo. S projekti mobilnosti posameznikov je srednja šola prav gotovo pozitivno ucinkovala na izobraževalni sistem, cesar bodo deležne tudi prihodnje generacije na podrocju gostinstva in turizma. Projekt Biotehniškega centra Ljubljana z naslovom Temelji prihodnosti dokazuje, da je do velikih sprememb mogoce priti tudi z malimi koraki. Projekt izstopa na podrocju ucinkov in rezultatov, saj je šola na osnovi mobilnosti osebja nadgradila vsebine in postopek izvedbe poklicne mature, s cimer je ucinek presegel organizacijsko, lokalno in regionalno raven. Ucitelji v programu veterinarski tehnik so na mobilnosti v tujini pridobili nova znanja in osvojili inovativne metode ter oblike dela, ki so jih po povratku domov neposredno prenesli v razred in prakso. Sodelovali so pri pripravah prakticnih nalog pri poklicni maturi za veterinarske tehnike. Prakticno preverjanje ‘po novem’ temelji na nalogah, ki jih doloca sistem PEPAS – vseevropski sistem ocenjevanja prakticnega dela veterinarskih tehnikov, ki temelji na reševanju strukturiranih nalog po sistemu OSCE oziroma ‘objektivno strukturiranih klinicnih postopkih’. Srednja šola za gostinstvo in turizem Celje Biotehniški center Ljubljana Srednja gozdarska in lesarska šola Postojna se še kako dobro zaveda, da je izobraževanje o gozdarstvu zelo pomemben temelj za ohranjanje enega najvecjih slovenskih naravnih zakladov. Gozd je namrec v Sloveniji simbol prepoznavnosti države, saj pokriva 58,2 % njene površine. S stalno skrbjo za profesionalni razvoj uciteljev vplivajo na strokovno usposobljenost prihodnjih generacij. Tekom mobilnosti v tujini so ucitelji Srednje gozdarske in lesarske šole Postojna nadgradili svoje znanje in kompetence s podrocja spravila lesa. Nova znanja in spretnosti so prenesli neposredno v svojo redno prakso, saj so v okvir odprtega kurikula uvedli nov modul žicnicarstvo, poleg tega pa so prenovili postopek priznavanja NPK žicnicar. V tujini pridobljeno znanje so s tem integrirali v lastno prakso dela z namenom, da dijake in odrasle usposobijo za relativno specificen poklic gozdarski žicnicar. S tem so aktivnosti Erasmus+ doprinesle k dvigu kakovosti sistema poklicnega in strokovnega usposabljanja, pogodbenik oz. udeleženci pa so zagotovili trajnost rezultatov projekta Erasmus+ in premaknili kamen v mozaiku ohranjanja in skrbi za gozdove. Srednja gozdarska in lesarska šola Postojna Slika št. 6: Podelitev jabolk kakovosti, Ljubljana 2019 05 Z mednarodnim sodelovanjem do globalne in trajne zakladnice znanj v poklicnem in strokovnem izobraževanju Moc mednarodnega sodelovanja: od posameznika do sistema terciarnega izobraževanja Božidar Grigic nosilec podrocja terciarnega izobraževanja Na Univerzi v Mariboru (odslej UM) naredijo. Ker se da, ker je mogoce. In s tem premikajo meje. Lahko so zgled in navdih – tako velikim kot majhnim organizacijam. Prvim s svojim strateškim pristopom k projektom mobilnosti in dodelanim sistemom podpore, ki resnicno sledi potrebam uporabnikov in se jim sproti prilagaja, prav tako pa tudi pravilom programa in pogodbenim obveznostim. Drugim pa s svojo vpetostjo v okolje, kjer univerza res prepoznava potrebe uporabnikov, ki izhajajo iz lokalnega okolja, in jih s projekti ustrezno naslavlja. V okviru projektov Erasmus+ so dosegli sistemske spremembe, kot so prenova habilitacijskih meril in tockovanja, ki upošteva tudi mobilnost, delo s tujimi študenti, tutorstvo tujim študentom; skrb za kakovost in odlicnost pri izvajanju projektov: kakovostno akademsko mentorstvo ter spremljanje in sprotna evalvacija kakovosti izvedbe projektov ter promocija programa Erasmus+ in diseminacija projektnih rezultatov s poudarkom na zaposljivosti, ki je glede na regijo, kjer se univerza nahaja, še toliko vecjega pomena. Ob tem kot najodmevnejši dogodek izpostavljamo Erasmus Congress And Exhibition 2017 (EARCON 2017), kjer je UM ob 30. obletnici programa Erasmus gostila 350 izvajalcev programa Erasmus+ in zaposlenih v mednarodnih pisarnah univerz iz 38 držav. Dogodek je bil izjemno medijsko odmeven, tako v lokalnih kot vecjih nacionalnih medijih, in s tem zelo pripomogel k promociji programa. Kot odziv na upad zanimanja za mobilnost pri študentih je UM pripravila celostno komunikacijsko kampanjo. Prek petih izbranih tipicnih likov nagovarja razlicne udeležence mobilnosti, vsebino pa predstavlja ob pomoci sodobnih komunikacijskih kanalov in na nacin, ki je mladim blizu. Kampanja vkljucuje tudi celovito prenovo graficne podobe in enotno spletno vstopno tocko (https://erasmusplusum.si/), prek katere promovira aktivnosti programa Erasmus+. Informacije smiselno dopolnjujejo razlicne video vsebine, osebne zgodbe in promocijsko-informativni dogodki. Poleg omenjenega UM v tesnem sodelovanju z lokalno sekcijo ESN izvaja široko paleto promocijskih in diseminacijskih aktivnosti. Še posebno pa gre izpostaviti njihovo intenzivno spodbujanje mobilnosti študentov s posebnimi potrebami, kar je tudi ena od prioritet programa – UM izvaja dodatne aktivnosti v sodelovanju z Društvom študentov invalidov v Mariboru, kar se kaže tudi v realizaciji. Univerza v Mariboru Da so digitalne vešcine kljucne v vsakodnevnih aktivnostih, so dokazali marsikateri dogodki in situacije v zadnjem casu. Konzorcij petih evropskih univerz in ceškega podjetja je pod vodstvom Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani v osredje svojega projekta strateških partnerstev, DigiLing, postavil prav digitalne jezikovne vešcine in kompetence. Na podlagi raziskave med lingvisticnimi podjetji, s katero so prepoznali potrebe delodajalcev po kompetencah in vešcinah bodocih diplomantov, je konzorcij izdelal gradiva za njihovo doseganje. Gradiva so nastala v tesnem sodelovanju z gospodarstvom, del gradiv pa je prilagojen skupinam s posebnimi potrebami (prevod v znakovni jezik). Gradiva, ki so razdeljena v sedem spletnih modulov, so oblikovana tako, da omogocajo preprost uvoz v spletne ucne platforme ter so kot temelj novega akademskega podrocja na voljo brezplacno in brez kakršnih koli omejitev. Z dejavnostmi razširjanja je projekt dosegel vec kot 2.000 predstavnikov strokovnih skupnosti, ob tem se je za uporabo gradiv in orodij usposobilo 39 visokošolskih predavateljev. Module pa je v casu trajanja projekta uporabilo vsaj 30 študentov lingvisticnih podrocij. Tekom projekta je v konzorciju treh univerz nastal tudi nov skupni magistrski program za digitalno lingvistiko, šele drugi v Evropi na tem podrocju. Skozi razlicne aktivnosti razširjanja so o možnostih uporabe razvite platforme seznanili prek 100.000 posameznikov, kar predstavlja res široko diseminacijo, tako v sferi izobraževanja kot sferi gospodarstva. Z vsemi aktivnostmi in rezultati so uspešno vplivali na posameznike, ki so izboljšali digitalne jezikovne kompetence, organizacije terciarnega izobraževanja, ki so okrepile svoje programe in nacine izobraževanja, podjetja, ki krepijo kompetence svojega kadra, ter širšo mednarodno javnost, ki se prav tako lahko dodatno izobražuje na podrocju digitalne lingvistike. Okrepilo pa se je tudi mednarodno sodelovanje univerz iz konzorcija, še posebej tistih, ki nadaljujejo sodelovanje v okviru novega študijskega programa. Univerza v Ljubljani 06 Mednarodno sodelovanje prinaša nova znanja tudi v izobraževanje odraslih Ana Stanovnik Percic nosilka podrocja izobraževanja odraslih Slika št. 10: Neformalno srecanje izobraževalcev odraslih v Ljubljani, 2018 Andragoški zavod Ljudska univerza Velenje je ena najbolj aktivnih organizacij v programih EU, v katerih sodeluje že prek dvajset let. Pri svojem delu skušajo v kar najvecji meri vkljucevati ranljive skupine, za katere ustvarjajo številne programe izobraževanja. Mnoge vsebine so zasnovali prav v okviru mednarodnega sodelovanja, ki v tej organizaciji predstavlja povsem samoumeven del njihovega delovanja. V tujini pridobljena znanja prenašajo in uporabljajo na vseh podrocjih svojega dela, hkrati pa jim je odprtost v mednarodni prostor prinesla tudi veliko partnerjev, s katerimi soustvarjajo izobraževalni prostor v Evropi. Andragoški zavod Ljudska univerza Velenje UPI – Ljudska univerza Žalec je že veliko let aktivna v mednarodnem prostoru, v program Erasmus+ pa je vstopila razmeroma pozno. Kljub poznemu vstopu v program je v kratkem casu naredila pravi preboj na podrocju izobraževanja s pomocjo IKT-tehnologij. Sprva kot partnerka, zelo kmalu pa tudi kot nosilka projekta je sodelovala v vec projektih strateških partnerstev. Zadnji projekt, kjer je bila v vlogi koordinatorja projekta, je primer dobre prakse projekta strateškega partnerstva, ne le z vidika kakovosti izdelka, ki je na zelo visoki ravni, temvec tudi z vidika kakovostne in premišljene diseminacije, ki je zaradi mocne vpetosti organizacije v slovenski prostor izobraževanja odraslih dosegla domala vse organizacije, ki so na tem podrocju dejavne. UPI – Ljudska univerza Žalec Ljudska univerza Jesenice je orala ledino na podrocju prijav na evropske razpise za podrocje izobraževanja odraslih. Programi sofinanciranja projektov z razlicnih podrocij izobraževanja in usposabljanja so potekali sicer že od leta 1987, a podrocje splošnega izobraževanja odraslih je svoje mesto v njem dobilo šele leta 2000. Že isto leto je bila LU Jesenice s svojo prijavo, ki je bila prva iz Slovenije, tudi uspešna. Že njihov prvi projekt je nagovarjal priseljensko tematiko in LU Jesenice je še danes organizacija, ki sistematicno neguje vkljucevanje in cim boljšo integracijo priseljencev. Veliko znanj s podrocja so pridobili v casu osamosvajanja Slovenije, saj so Jesenice kraj, kjer prebivajo mnogi priseljenci iz republik nekdanje Jugoslavije. Mnoga nova znanja, ki jih potrebujejo danes, pa pridobivajo v tujini. S svojim delovanjem je aktivna tudi na drugih podrocjih izobraževanja in usposabljanja (povezovanje s šolskim sektorjem), predvsem pa je vodilna organizacija pri sistematicnem pridobivanju znanja izobraževalcev odraslih iz Slovenije v tujini, saj je idejni in izvedbeni vodja konzorcijskih projektov, v okviru katerih organizacije za izobraževanje odraslih, predvsem clanice Zveze izobraževalnih središc Slovenije in druge, v tujini pridobivajo znanja na podrocjih, ki so pomembna za strateški razvoj izobraževanja odraslih v Sloveniji (prenova osnovne šole za odrasle, svetovalna dejavnost za odrasle …) Ljudska univerza Jesenice CIK Trebnje je mednarodno zelo aktivna organizacija, v programu Erasmus+ pa je med najbolj aktivnimi slovenskimi organizacijami v Kljucnem ukrepu 3 – Podpora za reformo politik, kjer ne sodelujejo le kot partner, ampak tudi kot koordinator projekta. Pri svojem delu sledijo svojemu poslanstvu. Sledijo ideji, da je izobraževanje temeljna clovekova pravica, žal pa tudi dobrina, ki ni vsem enako dosegljiva in vse pogosteje privilegij premožnejših, zato s pridobivanjem nacionalnih in evropskih sredstev skušajo vsem omogociti udeležbo v njihovih izobraževalnih programih. Center za izobraževanje in kulturo Trebnje 07 Dogodki v podporo programu Erasmus+ Petra Bevek vodja sektorja za informiranje, mreženje in promocijo Marja Medved organizacija dogodkov in promocija Slika št. 11: Srecanje pogodbenikov strateških partnerstev šolskega podrocja, Rimske terme 2017 Slika št. 12: Na CMEPIUS-u veliko casa in energije posvetimo kakovostni izvedbi dogodkov Slika št. 14: Kontaktni seminar eTwinning, Ljubljana 2018 Slika št. 15: Delavnice na valorizacijski konferenci, 2014 Slika št. 16: Pater Pedro Opeka, gostujoci govorec na valorizacijski konferenci 2015, Brdo pri Kranju Slika št. 17: Ucilnica MIŠ MAŠ - ´maš miš pri roki, valorizacijska konferenca in nacionalna eTwinning KONFet, Ljubljana 2016 Slika št. 19: Na valorizacijski konferenci 2018 smo praznovali 15 let ustanovitve CMEPIUS-a Slika št. 18: Valorizacijska konferenca 2017, Ljubljana Slika št. 20: Okrogla miza na valorizacijski konferenci 2019 Slika št. 21: Spletna izvedba valorizacijske konference 2020 08 Priznanja kakovosti Petra Bevek vodja sektorja za informiranje, mreženje in promocijo Slika št. 22: Nagrajenci jabolk kakovosti 2017 Nena Mandelj OŠ Litija, šolska knjižnicarka in ambasadorka eTwinninga (nagrajenci 2017) mag. Natali Borinc SŠGT Celje, Mednarodna pisarna Mojca Sendelbah Ekonomska šola Celje, Višja strokovna šola Ana Kaucic LU Ormož Slika št. 23: Nagrajenci in prejemniki priznanja zlati kabel 2018 Slika št. 24: OŠ Puconci prejemniki nacionalnega jezikovnega priznanja, Ljubljana 2019 (FOTO: spletna stran šole) Slika št. 25: Podelitev nagrad v šolstvu, Ljubljana 2018 (FOTO: Facebook stran MIZŠ) 09 Rast in razvoj zaposlenih na CMEPIUS-u v programu Erasmus+ Anja Šega Urbanek splošne in kadrovske zadeve Slika št. 26: CMEPIUS-ova ekipa, Brdo pri Kranju, 2019 Slika št. 27: Razporeditev službenih poti po Sloveniji tekom programa Slika št. 28: CMEPIUS-ova ekipa na študijskem obisku v Bruslju 2018 Slika št. 29: CMEPIUS-ovo novoletno druženje in pohod v snegu, Bohinj 2019 EVROPSKA IN NACIONALNA JEZIKOVNA PRIZNANJA JABOLKA KAKOVOSTI ZLATI KABEL EVROPSKA IN NACIONALNA JEZIKOVNA PRIZNANJA 2016 EVROPSKO JEZIKOVNO PRIZNANJE OŠ LIVADA – SPREJEMANJE RAZNOLIKOSTI V ŠOLAH MESTNA KNJIŽNICA LJUBLJANA – JEZIKOM PRIJAZNA DRUŽBA, PRILOŽNOSTNO UCENJE JEZIKA NACIONALNO JEZIKOVNO PRIZNANJE VRTEC SEŽANA – SPREJEMANJE RAZNOLIKOSTI V ŠOLAH ZAVOD PIP – JEZIKOM PRIJAZNA DRUŽBA, PRILOŽNOSTNO UCENJE JEZIKA 2019 EVROPSKO JEZIKOVNO PRIZNANJE PROMETNA ŠOLA MARIBOR, SREDNJA PROMETNA ŠOLA – AKTIVNOST OBELEŽITEV EVROPSKEGA DNEVA JEZIKOV OSNOVNA ŠOLA IN VRTEC APACE – AKTIVNOST POVEZOVANJE OBMEJNIH REGIJ NACIONALNO JEZIKOVNO PRIZNANJE OSNOVNA ŠOLA JOSIPA VANDOTA KRANJSKA GORA – PROJEKT JEZIKOVNA ASISTENTKA OSNOVNA ŠOLA PUCONCI – AKTIVNOST CEZMEJNO SODELOVANJE ZLATI KABEL 2014 OŠ LITIJA OŠ TONETA OKROGARJA ZAGORJE 2015 OŠ CIRILA KOSMACA PIRAN OŠ CERKNO GIMNAZIJA FRANCETA PREŠERNA GIMNAZIJA FRANCA MIKLOŠICA LJUTOMER OŠ MARJANA NEMCA RADECE 2016 VRTEC TRŽIC OSNOVNA ŠOLA TRBOVLJE OŠ LITIJA ZAVOD ZA GLUHE IN NAGLUŠNE LJUBLJANA (POSEBNA KATEGORIJA) OŠ LITIJA (POSEBNA KATEGORIJA) 2017 OŠ SIMONA GREGORCICA KOBARID OŠ ALOJZA GRADNIKA DOBROVO ŠC POSTOJNA OŠ LITIJA (POSEBNA KATEGORIJA) OŠ SIMONA GREGORCICA (POSEBNA KATEGORIJA) 2018 VRTEC ŠENTVID OŠ SLIVNICA PRI CELJU SREDNJA ŠOLA TEHNIŠKIH STROK ŠIŠKA OŠ ŠENTJERNEJ (POSEBNA KATEGORIJA) OŠ PRESKA (POSEBNA KATEGORIJA) OŠ CERKNO (POSEBNA KATEGORIJA) 2019 VRTEC JELKA OŠ GRADEC OŠ ANTONA INGOLICA SPODNJA POLSKAVA GIMNAZIJA RAVNE NA KOROŠKEM VRTEC MAVRICA BREŽICE, VRTEC KOLEZIJA, VRTEC VIŠKI GAJ (POSEBNA KATEGORIJA) JABOLKA KAKOVOSTI 2017 PODROCJE ŠOLSKEGA IZOBRAŽEVANJA ŠOLSKI CENTER RAVNE NA KOROŠKEM VRTEC NAJDIHOJCA PODROCJE POKLICNEGA IN STROKOVNEGA IZOBRAŽEVANJA ŠOLSKI CENTER POSTOJNA BIOTEHNIŠKI IZOBRAŽEVALNI CENTER LJUBLJANA PODROCJE VISOKOŠOLSKEGA IZOBRAŽEVANJA ŠOLSKI CENTER SLOVENJ GRADEC PODROCJE IZOBRAŽEVANJA ODRASLIH JARA, ZAVOD ZA RAZVOJ KNJIŽNIC POSEBNI DOSEŽKI OSNOVNA ŠOLA LITIJA (POVEZOVANJE AKTIVNOSTI ETWINNING IN ERASMUS+) UNIVERZA V LJUBLJANI (STRATEŠKI PRISTOP K INTERNACIONALIZA­CIJI ORGANIZACIJE) 2018 PODROCJE ŠOLSKEGA IZOBRAŽEVANJA OSNOVNA ŠOLA POD GORO, SLOVENSKE KONJICE OSNOVNA ŠOLA NAKLO PODROCJE POKLICNEGA IN STROKOVNEGA IZOBRAŽEVANJA SREDNJA ŠOLA ZA GOSTINSTVO IN TURIZEM CELJE INOVACIJSKO-RAZVOJNI INŠTITUT UNIVERZE V LJUBLJANI PODROCJE VISOKOŠOLSKEGA IZOBRAŽEVANJA UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKA ŠOLA CELJE PODROCJE IZOBRAŽEVANJA ODRASLIH LJUDSKA UNIVERZA ROGAŠKA SLATINA POSEBNI DOSEŽKI UNIVERZA V MARIBORU (POSEBNI DOSEŽKI V MEDNARODNEM SODELOVANJU) 2019 PODROCJE ŠOLSKEGA IZOBRAŽEVANJA GIMNAZIJA CELJE – CENTER PODROCJE POKLICNEGA IN STROKOVNEGA IZOBRAŽEVANJA SREDNJA GOZDARSKA IN LESARSKA ŠOLA POSTOJNA PODROCJE VISOKOŠOLSKEGA IZOBRAŽEVANJA DOBA FAKULTETA PODROCJE IZOBRAŽEVANJA ODRASLIH LJUDSKA UNIVERZA ORMOŽ www.cmepius.si www.facebook.com/Cmepius www.erasmusplus.si Kolofon Založnik: CMEPIUS, Center RS za mobilnost in evropske programe izobraževanja in usposabljanja Odgovorna urednica: Andreja Lenc Avtorji publikacije: Alenka Flander, Pika Neža Pajnic, Andreja Lenc, Urška Šraj, Urška Slapšak, Božidar Grigic, Ana Stanovnik Percic, Petra Bevek, Marja Medved, Anja Šega Urbanek Priprava podatkov: Borut Korada in Saša Jacqaline Benedik Lektorica: Petra Tomše, P-LINGO, izobraževanje, lektoriranje, s.p. Oblikovanje: Luna TBWA in Urška Weiss Tisk: Tiskarna Radovljica Naklada: 1000 izvodov Naslov uredništva: CMEPIUS, Ob železnici 30a, 1000 Ljubljana e-naslov: newsletter@cmepius.si ISSN 2385-8664 Publikacija je natisnjena s pomocjo sredstev Evropske skupnosti. Vsebina publikacije ne izraža stališc Evropske skupnosti in je v nicemer ne zavezuje.