ROLETAREC
STEV.-
-NO. 869.
Slovensko Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze
CHICAGO, ILL., 8. MAJA (May 8), 1924.
LETO—VOL."^IX.
UpravniStvo (Office) 3639 WEST 26th ST., CHICAGO, ILL.—Telephone RockwelI 2364.
ČASI SE SPREMINJAJO.
Debs, McCray, Daugherty.
Ko je bil meseca decembra 1. 1921 Eugene V. Debs izpuščen iz zapora v Atlanti, se je med prvimi razkačil Warren T. McCray, governer države Indiane.
Dejal je, da ga je sram, ker je tak izdajalec, kot je Debs, doma iz Indiane.
Debs je bil v ječi skoro tri leta. Obsojen je bil na deset let zapora radi svojega mnenja o vojni, katerega je povedal na glas. Obsojen je bil, ker je bil socialistični vodja. To je bil njegov edini zločin v očeh vladajoče justice.
Dne 29. aprila I. 1924 je bil obsojen Warren T. McCray, governer države Indiane, na deset let zapora in na $10,000 globe radi goljufij, po-tvarjanja listin in zlorabe pošte.
Dne 30. aprila so ga zvezni biriči odvedli v Atlanto — v isto ječo, iz katere je bil 1. 1921 izpuščen Eugene V. Debs.
Governer države Indiane obsojen radi goljufij na deset let zapora! Kakšna sramota za patriotično Indiano, ki se je sramovala svojega deželana Debsa, ki ni nikdar ne kradel, ne ubijal, ampak se boril za pravico in bratstvo med narodi!
Ko je bil obsojen Debs, je kapitalistično časopisje zlivalo nanj golide gnojnice in klicalo na pomoč ogenj in žveplo za uničenje socialistov in njihove stranke. Ko je bil izpuščen, so patri-otične organizacije protestirale in prodani uredniki so pisali članke, v katerih so zahtevali, da bi morali izdajalci domovine kot je Debs ostati v ječi . . .
Ko se je vršila obravnava proti governerju Indiane, ni bilo opaziti zgražanja v kapitalističnih listih. Poročevalci so kramljali z McCray-jom in opisovali vsak njegov korak in gibljaj v simpatičnem tonu. Nekateri so ga imenovali junaka, ker se ni bal ne tresel, ko je stal pred federalnim sodnikom Andersonom, ki je izrekel obsodbo nad velikim sinom velike in patriotič-ne Indiane. . .
Kakšna razlika — Eugene V. Debs in War-ren T. McCray!
Ppedno je bil Debs izpuščen iz ječe, je bil pozvan v Washington v urad justičnega tajnika Harry Daughertyja na zaslišanje v pogledu skrajšanja njegove kazni. Prišel je v Washing-ton brez spremstva biričev in se povrnil nazaj v atlantske federalne zapore brez spremstva. Že to je dokaz, da Debsa niso smatrali za hudodelca, kar nikdar ni bil, ampak za nevarnega agitatorja proti sedanji družabni uredbi.
* Ko je bil Debs končno oproščen, je bil pozvan ponovno v Washington, in ob tej priliki mu je generalni pravdnik Harry Daugherty de-jal:
"Mr. Debs, upam, da ne boste komerciali-zirali svoje notoritete . . ."
Stari Debs se je smehljal. Malo jih je bilo, ki so razumeli, kaj se je tedaj godilo v njegovi duši.
Železničarji, ki so po Debsovi obsodbi zatajili svojega nekdanjega borca, so ga v vlakih oblegali in objemali. In Indiana je sprejela tega po governerjevem mnenju nevrednega sina z manifestacijo, ki bi jo bil kralj vesel.
Pred nekaj tedni je generalni pravdnik Daugherty resigniral, ker je moral. Listi so mnogo pisali o njemu, ker so morali. Škandalov, ki so se odkrivali pred preiskovalnimi komisijami v kongresu, ni bilo mogoče zakriti pred javnostjo.
Daugherty, steber republikanske stranke, je spremenil svoj justični department v brlog kričeče korupcije. In tako je postal tudi Mr. Dau-gherty "notoričen".
Miss De Ford iz San Francisca je pisala Daughertyju pismo. Obudila mu je spomin ter ga opozorila na nasvet, ki ga je dal Debsu. Pismo je zaključila:
Mr. Daugherty, upam, da ne boste komer-cializirali svoje notoritete . . ."
Ko je Debs čital kopijo njenega pisma, je bil ginjen. Toda ko je čital to pismo, je vedel, da je v Ameriki vendar nekaj ljudi, ki razumejo razliko med zločincem in "zločincem".
Daugherty ni bil poslan v zapor. Njegov "vpliv" je premočan. Tudi so njegovi prestopki bolj "legalni" kakor McCrayovi. Toda javnost ga je spoznala krivim in ga obsodila. Predsednik Coolidge se je moral udati priti-sku^fh odsloviti svojega prijatelja iz kabineta.
Tako je postal Daugherty notoričen — toda svoje notoritete ne more komerdalizirati. Tudi
med notoriteto in notoriteto je razlika.
* * *
Governer McCray, ki je takoj po obsodbi odstopil, je bil governer v sramoto Indiane. Toda McCray ni napravil nikake sramote republikanski stranki.
Harry Daugherty je ime bivšega kabinetnega člana, na katerega ameriško ljudstvo ne more biti ponosno. Toda Daughertyjeva republikanska stranka nima nikakega vzroka, da bi se sramovala svojega do pred nekaj tedni tako "odličnega" člana.
V vsaki stranki so lahko dobri in slabi ljudje. V vsaki so lahko pošteni in nepošteni člani.
Toda vse stranke niso poštene. Ene zagovarjajo sistem nepoštenosti, druge se bore za pravico. Ene izključujejo nepoštene člane, druge jih postavljajo na vodilna mesta.
Stranke, ki zagovarjajo kapitalistični sistem, morajo biti korumpirane in tako se orna-žejo s korupcijo tudi njihovi "dobri" člani.
Stranke, ki se bore za iztrebljenje sedanje ekonomske uredbe, so stranke, ki se bore za pravičnost, za gospodarski sistem, v katerem bodo vzroki za korupcijo odstranjeni.
Socialistična stranka je ponosna na svoje lojalne člane — lojalne sebi in delavskemu ljudstvu. McCray se jih je sramoval. Mi se ne zgražamo nad lopovi, ki kradejo pod krinko patriotizma bogastva, ki bi morala biti ljudska. Če bi se samo zgražali, bi nam nič ne pomagalo. Kar hočemo je, da postanejo gospodar situacije take stranke, ki so za odpravo vzrokov korupcije, "legalnih" iii nelegalnih tatvin.
Časi se spreminjajo.
Debs iz ječe, McCray v ječo.
Kapitalistične stranke z vlade, razredno zavedno delavstvo na vlado!
Čas je potrpežljiv, mi pa vztrajni.
Chas. Pogorelec na agitaciji v Ohio in Pennsylvaniji.
Sod. Charles Pogorelec, tajnik J. S. Z., se mudi na agitaciji v Ohiju in Pennsylvaniji. Ako mu bo dopuščal čas, bo obiskal tudi naselbine v West Virginiji.
Kjerkoli mogoče, aranžirajte shod, na katerem vam bo poročal sod. Pogorelec o delu, ki ga vrši J. S. Z. in socialistična stranka za interese delovnega ljudstva.
Sodelujte z njim, kajti čim več kooperacije, večji bodo uspehi!
Prvega maja po svetu.
Delavstvo v Evropi in drugih krajih sveta je praznovalo svoj mednarodni praznik prvi maj z velikimi slavnostmi in demonstracijami za svoja prava. Tudi letos je prišlo v nekaterih mestih, posebno v Nemčiji, do izgredov.
Majske proglase so izdale socialistična de lavska internacionala, moskovska internaciona-la, posamezne delavske stranke, angleški mini-sterski predsednik MacDonald in razne unije evropskega delavstva.
V	Rusiji je trajalo praznovanje dva dni Prvi maj je bil določen delavstvu, dne 2. maja pa je manifestirala mladina. Vojaških parad letos v Rusiji ni bilo. Največje slavnosti so bile v Moskvi. Delavstvo je korakalo k Leninovemu grobu, kjer so mu govorili razni sovjetski državniki in voditelji, med njimi Leon Trocki.
Praznovanje 1. maja v Franciji je poteklo mirno. Delavstvo v Parizu se ni udeležilo manifestacij v tako velikem številu kot prošla leta.
V	Ateni na Grškem je prišlo do izgredov, v katerih je bilo dvanajst demonstrantov in pet vojakov ranjenih.
V	Londonu in v drugih angleških mestih so se udeležile pohoda velike množice delavcev in delavk. Manifestacije so se končale brez vsake nezgode.
Na Portugalskem so šli delavci raznih strok na stavko. V nekaterih mestih je delavstvo priredilo demonstracije in promet je bil ustavljen toda do večjih spopadov ni prišlo.
V	Tokiju na Japonskem je korakalo po uli cah nad deset tisoč delavcev, ki so prepevali re volucionarne pesmi. Vse policijske rezerve so bile pripravljene za slučaj "izgredov". 10,000 delavcev je manifestiralo v Osaki in 6,000 v Ky oti. Delavstvo je bilo povsod mirno in ni daj a lo policiji nikakega povoda za napade. Slavno sti so se završile popolnoma mirno. Prejšnja leta je prišlo vselej do izgredov, ki so jih provo cirale oblasti.
V	Italiji je delavstvo praznovalo prvi maj v senci fašističnih bajonetov. Dan je potekel mirno.
V	Jugoslaviji so posamezne delavske stran ke praznovale prvi maj separatno, dasi so ko munisti pozvali vse ostale na prireditev skupnih manifestacij. Odgovorile so jim, da je njihovo vabilo le vada za lov na nove pristaše.
V	Avstriji je socialistično delavstvo priredilo velike manifestacije, ki so se završile brez izgredov.
Delavstvo v glavnem mestu Mehike je 1. maja popolnoma ustavilo delo. Manifestacije se je udeležilo nad 20,000 delavcev.
Na Kubi so bile prvomajske demonstracije na prostem prepovedane. Delavstvo v južnoameriških republikah je priredilo velike mani-
festacije, ki se se za^ršile večinoma brez nezgod.
V	Nemčiji, kjer so se v nedeljo 4. maja vršile državnozborske, volitve in je bilo ljudstvo radi vroče volilne kampanje zelo vzrujeno, majske demonstracije niso potekle mirno. Osem oseb je bilo ubitih in mnogo ranjenih, večinoma delavci. Med ubitimi je tudi en vojak, več pa je bilo pri navalih na demonstrante ranjenih. Berlinske ulice je vojaštvo zastražilo. Tudi v drugih nemških mestih je milica razganjala demonstrante. Prvomajske manifestacije v Nemčiji so izrabili tudi ekstremni nacionalisti za naval na zavedno delavstvo.
Nekateri komunistični agitatorji izven Nemčije so hoteli zvaliti krivdo za napade na delavstvo v Nemčiji na socialiste, češ, da je predsednik nemške republike socialni demokrat. Vse "varnostne odredbe" je izdala vlada, kateri na-čeljuje kancelar Marx. V Nemčiji je resnična vlada ministerstvo, ne pa predsednik republike. Vlado kontrolirajo buržvazne stranke. V Nemčiji je policija in vojaštvo navaljevalo na delavstvo ko še ni bilo nikakega komunističnega gibanja. Med nemškim delavstvom vlada velika vzrujenost radi bede in imperialistične politike Francije ter arogantnega postopanja nemških kapitalistov, ki hočejo vse breme vojne odškodnine zvaliti na delavstvo. V takih razmerah hoče proletariat dati na en ali drug način duška svoji ogorčenosti, oblasti pa imajo vojaštvo zato, da razbija po glavah nezadovoljnežev.
V	Zedinjenih državah ni bilo pohodov po ulicah. Prvomajske manifestacije so se vršile večinoma v dvoranah. Unija krojačev v Chicagi je priredila veliko slavnost v Kolizeju, katere se je udeležilo več tisoč ljudi. Socialisti so praznovali prvi maj v Douglas Auditoriumu z velikim shodom in koncertnim programom. Dvorana je bila napolnjena.
Socialisti na Finskem in Danskem so praznovali prvi maj v znamenju zmage, ki so jo dosegli meseca aprila pri volitvah v parlament. Socialisti v Franciji so 1. maja obdržavali shode po vsi deželi, na katerih so agitirali za svoje kanddate v parlament. Volitve se bodo vršile dne 11. maja.
Delavski list, ki ga lastuje skupina malih delničarjev, zadružnikov, člani unije, podporne organizacije itd., ni delavski list, ako nima ene gotove taktike, določne politike, po tkateri se list ravna in bori za delavske interese. Amerika ima preveč takih delavskih listov, ki napadajo kapitaliste in ljubimkujejo sedaj s to sedaj z ono strujo, pa premalo takih delavskih listov, ki bi imeli eno določno pot v politiki. Delavski list, ki agitira za eno gotovo delavsko stranko, je kapitalistom nevarnejši in delavstvu koristnejši, kakor pa list, ki napada kapitaliste, pri tem pa je "neodvisen" v delavski politiki — to se pravi, ne zavzema se za nobeno delavsko politično strujo, kar zakriva s frazo, da je za "združenje delavstva".
SEMINTJA.
Eden na vsakih trideset. — Kaj je slaboumnost? — Coolidge izbira. — Wan-da Stopa. — Kaj zanima ljudi? — Mobilizacijski dan. — Davisova priporočila. — Na pragu nove dobe.
New York je največje ameriško mesto. Ob enem je največje židovsko, največje irsko, največje italijansko in največje zamorsko mesto na svetu. New York je sedež nevidne ameriške vlade in sedež nevidne svetovne kapitalistične vlade. New York je mesto bogastva in mesto bede. New York je tudi največje mesto blazne-žev. Dve sto tisoč oseb v New Yorku, ali ena na vsakih trideset, boleha na umu. To število so
objavili zdravniki, katerim smemo verjeti. * * *
Kaj je slaboumnost? Za to besedo imamo razne definicije. Vse soglašajo v tem, da se smatra za slaboumnega vsakega, ki je v enem ali drugem oziru možgansko nenormalen. Blazne-žev je mnogo več kakor jih imajo blaznice med svojimi ograjami. Iz zdravniških definicij lahko sklepamo, da je vsak človek v enem ali drugem
oziru možgansko nenormalen.
* * *
Ali ni blazno, ako se pretepa miljone ljudi ne da bi natančno vedeli čemu? Imamo postave, za katere vemo da so nespametne, pa jih ne znamo odpraviti. Imamo pisatelje, za katere vemo, da ne napišejo ničesar pametnega, pa vendar čitamo njihova dela. Človeštvo kakršno jo ni blazno v pravem pomenu besede, ampak je nespametno. Bedastoč je že nekoliko' manj kakor jih je bilo, toda jih je še toliko, da vemo —
če se ne motimo — da svet ni še razumen. * * *
William Morgan Butler bo vodil kampanjo za Coolidgovo izvolitev. Kdo je Butler? Razume se, da je stoprocentni Amerikanec in kot tak velik patriot! V navadnem življenju je advokat in delničar. Zainteresiran je, seveda s stotisoča-ki, v tekstilnih tovarnah, železniških družbah in podobnih podjetjih. V času volilne kampanje se bo slikal za prijatelja ljudstva, kandidate republikanske stranke pa bo primerjal Lin-colnu, \Vashingtonu, Rooseveltu in podobnim progresivnim in revolucionarnim veljakom v ameriški zgodovini. Ker je večina ljudstva še nespametna, mu bo najbrž verjela, kakor je prej drugim kampanjskim ravnateljem kapitalističnih strank.
* * *
Wanda Stopa je ženska, ki je poskrbela, da so ameriški dnevniki lahko polnili kolone s cti-vom, "kakršnega publika hoče". Wanda je štu-
dirala pravo, potem postala umetnica in zašla v kroge bohemov — v kolonijo "umetnikov" v Chicagi. Razvila se je ljubavna afera, nato u-mor in samomor. Zelo zanimivo. Ko so Wando pripeljali iz Detroita, kjer si je "pokončala življenje", in jo položili v rakev na domu njene matere v Chicagi, so hišo oblegale radovedne množice, broječe tisoče ljudi. Kordoni policije so jo odganjali. Njen pogreb ni bil veličasten. Velike množice pa so stale ob strani in gledale voz s krsto, ki se je pomikal proti pokopališču. Kaj mislijo množice, kadar zasledujejo življenje, smrt in pogreb raznih Wand? O čem misli drhal, kadar napolni sodne dvorane, v katerih se obravnavajo "škandali" in "senzacionalni" umori?
* * *
Wanda Stopa je bila inteligentna ženska — to je, bila je študirana. Zašla je v družbo in se v nji izgubila. Ugonobil jo je moški, o katerem časopisje ni mnogo pisalo, ker material ni bil tak, da bi "zanimal" veliko ljudi. Škandalov in umorov se mnogo dogaja. Toda samo nekateri so "zanimivi" za blazne ljudi. Dajte masi to kar hoče, — pravijo s komercialnim duhom prepojeni žurnalisti. In dajejo ji duševni "dop". Ni samo New York, ki šteje enega od zdravnikov proglašenega slaboumneža na vsakih trideset prebivalcev. In med ostalimi tridesetemi jih je precej, četudi ne slaboumnih, pa vsaj
ignorantnih, kar je navsezadnje skoro vseeno.
* * *
Dne 12. septembra bomo imeli v Zedinjenih državah nov praznik — mobilizacijski dan. Ves militaristični aparat, vse džingoistične organizacije in vsi listi stoprocentnega amerikanizma so na delu, da bo 12. september res mobilizacijski dan. Tako se ta republika pripravlja od "zadnje" na novo vojno. Pacifisti protestirajo proti militarizaciji Zedinjenih držav, kar ni dovolj. Bolj afektivno hi bilo, če bi se pridružili gbanju, ki ima za cilj strmoglaviti družbo, v kateri je militarizem mogoč.
* * *
Delavski tajnik Daviš v Coolidgovem kabinetu je velik zagovornik amerikanizacije tuje-rodcev. V svojih govorih propagira registracijo nedržavljanov. Policijski sistem nadzorovanja, kakor ga priporoča Daviš, ni nov. Bi4 je v navadi v mnogih monarhističnih deželah in je deloma še danes. Toda za to republiko je nov. Vsak nedržavljan, ako bo Davisov sistem sprejet, se bo moral registrirati; vsako leto se bo moral javiti oblastim; kadar se bo preselil, bo moral oblasti obvestiti o tem. Enake določbe imajo dodatki k naseljeniškim zakonom, o katerih razpravlja senat in kongres. Mi lahko protestiramo proti takim postavam, toda ne bo nič pomagalo. Pomagalo pa bo, če se tujerodci prič-no učiti tako, da bo njim v korist; da se orga-
nizirajo; da postanejo državljani in rabijo svoje državljanske pravice sebi v prid.
* * *
Socialisti in komunisti so dobili pri držav-nozborskih volitvah v Italiji 1,300,000 glasov — 500,000 manj kakor pri volitvah 1. 1921. Fašisti so pričakovali, da ne bodo dobili socialisti niti pol miljona glasov. Rezultat jih je razočaral. Kljub terorju, kljub nepravičnim volilnim zakonom je razredno zavedno delavstvo v Italiji pokazalo, da je sila, ki je samo začasno potlačena k tlom.
* * . *
Na Danskem so socialisti prevzeli vlado, neki slovenski list pravi da zato, ker hočejo rešiti buržvazijo. To je lahko rečeno in nemogoče dokazati. Tisti, ki je to zapisal ve da laže. Socialistično gibanje je gibanje za strmoglavljenje kapitalizma. Kapitalizem pa se ne strmoglavlja pri barah v salunih, pač pa ga je treba poiskati na bojiščih in se spoprijeti z njim. Kompromisni radikalci psujejo socialiste, da zakrivajo svojo nedelavsko politiko. Maso opajajo s frazami, v praksi pa so bolj kompromisni kakor pred vojno najbolj konservativna delavska struja. Taktika nekdanjih ekstremistov v tej deželi nam
je dokaz za to trditev. .
* # *
Socialistično gibanje po svetu je sila, kakor še nikdar ni bilo. Ker svet ni idealen, ga ta sila ne more napraviti idealnega čez noč. Gradi se počasi in gradi se z delom, ne s frazami. Svet je na pragu nove dobe, v dobi prehajanja iz kapitalizma v socializem. Kakor vsaka družabna prememba, je tudi ta združena s potresi. Pot skozi viharje in nevihte je zmerom težavna. Socialistično gibanje se ne umika v zavetje, ampak prodira, kakor je v danih razmerah mogoče. Pomika se naprej, kar ni vsem ljubo. Nam ugaja.
C^^ c^^
Socialistični kandidat, umorjen v kampanji, izvoljen za poslanca.
Pri zadnjih državnozborskih volitvah v Italiji se niso dogajala samo nasilja nad volilci in kandidati, ampak tudi umori. Antonio Piccinini, socialistični kandidat za poslanca, je tekom volilne kampanje postal žrtev brata'nih fašistov. Volilci so proti temu u-moru protestirali s tem, da so z ogromno večino izvolili Piccininija za poslanca, četudi je bil že v grobu. Piccininijevo mesto v zbornici je dobil drug socialist.
Socialistični dnevnik "Avanti" v Milanu je nabral za družino umorjenenega sodruga nad 33,000 lir.
Socialistične in komunistične skupine so dobile po vsej Italiji n,ad 1,300,000 glasov; volitve se je udeležilo okoli 6,000,000 oseb. Delavske skupine dobe v novi zbornici približno 65 poslancev.
ANGELO CERKVENIK:
MARIŠKA.
(Nadaljevanje.)
Daša jo je ustavila in jo je vlekla notri.
"Mamuša zlata, mamuša, mamuša, kaj ti je, pojdi domov!"
Vstavila se je in spregledala je. Po dolgem času je poljubila otroka.
Gruča vojakov je stala in se smejala. Nekdo je zgrabil blato in ga je zagnal. Zadel jo je med oči . . . Ves kor se je zasmejal, kakor en
mož.
"Vlačuga . . ."
"Rusinja je pač Rusinja".
"Herr Gott ... so 'ne . . ."
Daša jo je pokrila z rjuho.
"Lezi mamuša, lezi . . ."
A Mariška ni razumela njenih besed, naslonila se je na okno in vila je roke k nebu.
"O bog, končaj že, kmalu, kmalu ... o bog, ali ni hudič močnejši nego si ti?"
"Umri, skrajni čas je že!"
Klic je prihajal ki je bil že davno umrl.
In je odgovarjala:
"Umrla bom danes zvečer."
Zadremala je ob oknu, Dašica pa je zaspala v postelji.
Potrkalo je na okno, da je odskočila. Bil je njegov obraz. Obraz njega, ki jo je klical k sebi.
"Umri . . ."
"Umrla bom!"
Oblekla se je v čisto obleko, počesala se je in ovila glavo z dvema dolgima kitama, umi-la se je. Pokleknila je pred Dašico in jo je gledala uro za uro. Dvignila je roko, a roka se je zgrudila kakor mrtvo telo, dvignila je drugo, stiskala je prste, a prsti so lezli narazen . . .
Zaman.
Gledala je v cvet svojega življenja, gledala je kraljestvo božje na tej zemlji, spočetje tega cveta ... in sedaj ga je hotela odtrgati, ker se je bala prokletstva, če bi cvet zrastel v zločin in greh.
In dvignila je v drugič roko.
Zgodilo pa se je v tistem trenutku, da je Daša odprla oči in objela trpečo . . .
Zunaj pa se je dvigalo solnce ... še je bilo zlato.
"Mamuša, sanjala sem, da je prišel oče, bil je ves siv, imel je dolgo brado, bil je lep, prinesel je s seboj polno košaro jabolk, pripeljal je našega kodrastega psa, našega Daduja, ki so ga bili ubili."
"Ali pride?"
Pride, prav gotovo pride. Prestrašila se je, kajti videla je skozi okno solnce. In zazdelo se J1 je — ali je bilo res? — Da ima solnce oči, da
krvavi tisto solnce, zazdelo se ji je, da je solncc podobno mučeniku, ki jo vabi že toliko časa.
Zaspala je in dolgo je spala. In je videla v sanjah Ivana, kako prihaja, a bil je mrk in ni jo pozdravil, ko je prišel, ni jo pogledal. . .
VIII.
Sam sodnji dan! Grmelo je, kakor da se odpira zemlja, kakor da vstajajo mrtvi in pojejo svojo strašno pesem. Daleč na vzhodu se je dvigala od obzorja do obzorja visoka, uma-zano-črna stena.
"Prah ali kaj," je vprašal major, gledajoč proti vzhodu z velikim dalnogledom.
"Da ... je mrmral major sam zase . . . prav je imel tisti dezerter, res, točno ob treh so začeli z bobnajočim ognjem. Te proklete svinje — ravno sedaj, ko smo začeli prodirati globoko v Italijo, tam doli pred Asiagom . . . toda mi jim bomo že pokazali!"
A mislil ni, kar je govoril ... v srcu mu je bilo žalostno. Jokal bi bil rad.
Dolga vrsta zlakoplovov je frfotala. Veliki zrakoplovi, nekoliko manjših. Prihajali so v obliki velikega klina, v trikotu. Ljudje so zbežali v barake. Trikot je obstal nad Dabrowko, in iz trikota se je razvil dolg polukrog, ki se je hipoma spremenil v kilometersko dolgo črto . . . tedaj pa se je obrnil vsak zrakoplov in črta se je odmikala proti vzhodu. Očividno so dovršili svojo nalogo.
"Prokleto, niti enega ni, ki bi te strahopetce bil zapodil!"
V kratkem času so se na povelje majorjevo zbrali pred hišo častniki. Bili so deloma Prusi, deloma Avstrijci.
"Gospodje, je govoril major V. Pantz, dal sem vas poklicati, ker vstajajo na obzorju črni oblaki. Rusi so danes, kolikor mi je žal znano samo iz mojih privatnih virov — višje komande očividno dremajo —, Rusi so torej danes zjutraj ob treh pričeli z bobnajočim ognjem. Ne vem sicer, kako dolg pas fronte leži pod bobnajočim ognjem, a zdi se mi, da polagajo glavno važnost ravno na fronto za L. To pomeni, da je naš mali oddelek naravnost v centru za to linijo. Od nas do prve linije je za konjanika komaj dobro urico oddaljeno. Če se torej na to oziramo, predvsem pa na dejstvo, da moramo v slučaju umika vzeti s seboj miljonske zaloge živeža in materiala, nam veleva opreznost in vojaška dalekovidnost, da se tudi na ta slučaj pripravimo. Prepričan sem pa vsekakor, da do urnika nikakor ne pride, da torej ne smemo razburjati moštva.
Vse mora imeti le obliko in značaj vaje. Pripravljeni moramo biti torej na odhod v smeri proti Vladimirju Volinskem. Naša prva postaja bi naj bila Kišielin, kjer bi prenočili, a drugo jutro bi se iz Kišielin a odpeljali z vlakom do Vladimirja Volinskega ali pa do Ka-vela.
G. stotnik R. v. Sothlet prevzame v slučaju moje odsotnosti poveljstvo nad bataljonom.
Prosim, gospodje, da takoj odidete in pripravite vse potrebno. Na čelu gre kolona — vseh 200 voz —, zapomnite si, na čelu! Kot prva stotnija sledi 12. stotnija, potem 11., 10., 9., 8., in končno šesta. Divizijska bolnišnica pa ni naša stvar. Za to poskrbi že višji štabni zdravnik Dr. Singerle,-
Pojdite in izvršite povelje — čakajte na moje povelje: odhod!"
Salutirali so in odšli ne zinivši niti besedice.
Toda predno so prišli k svojim oddelkom, so vozniki že sami zapregli,
"Red, red," je vpil Sothlet. Zaman. Reda ni bilo. Vozovi niso bili postavljeni-v vrsto po številkah. Kdor je pač prej prišel, tisti je bil prvi. In nikdo ni čakal na povelje "odhod". Kdor je bil napravljen, je drvel. Prvi vozovi so dirjali kakor tekmovalci, medtem ko ni bila večina vozov niti zaprežena. In kar naenkrat so zdirjali tudi posamezni vojaki s tornistrami brez pušk in brez municije; samo kruh je vsakdo vzel, kruh in konzerve.
Italijanski vjetniki pa so prepevali in uka-Ii. Zmerjali so.
"Prusi svinje, aha Rusi prihajajo . . ."
"Aha, Rusi, Rusi!"
Pa so šli in so naskočili voz pri divizijski bolnišnici.
"E ti, prasec, a hočeš vse sam požreti!"
"Lej ga, vse Bi sam požrl!"
"Tudi meni!"
"Tudi meni!"
"Prasec . . . !"
Kakor žarek se je zasvetilo, opisalo v loku polukrog in se zasadilo v glavo. Brizgnila je kri. Mož je bil v trenutku mrtev. Niti kriknil ni.
"Morilec — morilec!"
Križali so se svetli noži in možje so se valjali v krvavih lužah.
(Dalje prihodnjič.)
Državnozborske volitve v Nemčiji.
Dne 4. maja so se vršile v Nemčiji državnozborske volitve. Borba med strankami je bila hujša kakor kedaj poprej v zgodovini Nemčije. V Nemčiji je sedem močnih strank, ki so vršile kampanjo po vsej državi. Mnogo manjših strank je imelo kandidate le v nekaterih okrajih.
Ekstremno reakcionarne stranke so oblju-bovale rešitev Nemčije izpod pete francoskega imperializma, povrnitev moči in slave rajhu ter monarhijo. Te skupine so za vojno proti Franciji in Poljski ter proti vsaki vojni odškodnini zaveznikom.
Volilna kampanja se je vrtela okoli Dawe-sovega načrta za gospodarsko obnovo Nemčije z ozirom na vojno odškodnino, ki jo ima plačati Nemčija Franciji in drugim zavezniškim državam. Stranke, ki so zastopane v Marxovi koalicijski vladi, so za sprejem Dawesovega načrta, ker smatrajo, da je to edina pot za povratek Nemčije v normalne gospodarske razmere. Tudi socialistična stranka je za sprejem Daweso-vega načrta, ker misli, da je to najboljša pot za ureditev reparacijskega vprašanja.
Kakor ekstremisti na desnici tako so tudi komunisti vodili kampanjo v znamenju opozicije proti Dawesovemu načrtu za stabiliziranje ekonomskega življenja v Nemčiji in odplačevanje vojne odškodnine.
Iz volilnega boja sta prišli najbolj ojačani ekstremno nacionalistična stranka in komunistična stranka. Socialistična stranka bo ostala ena izmed najjačjih strank v državnem zboru. Stranke, ki sestavljajo sedanjo koalicijsko vlado, so dobile večino poslancev.
Podrobno poročilo o izpadu volitev prinesemo v prihodnji izdaji "Proletarca".
Nikolaj Nikolajevič sanja o tronu.
Ruski monarhisti še vedno upajo, pride čas, ko bo mogoče strmoglaviti sovjetski režim in obnoviti monarhijo. V kapitalističnem časopisju širijo skoro nepretrgoma vesti, da postaja rusko ljudstvo vedno bolj nezadovoljno s sedanjo vlado. Edino s terorjem se je sovjetski vladi mogoče obdržati na krmilu. Neki poročevalec je šel intervirati "velikega kneza" Nikolaja Nikolajeviča, bratranca umorjenega ruskega carja Nikolaja, in ga v pogovoru vprašal, če bi prevzel ruski tron, ako se mu ponudi prilika. Nikolajevič, ki živi v bližini Pariza, je odvrnil, da dobiva dan na dan apele od "patriotičnih" Rusov, ki žele, da prevzame vodstvo gibanja za osvoboditev ruskega carstva. Kot dolgoleten vojak je zmerom pripravljen dati življenje za svojo domovino. Toda vodstvo gibanja za osvoboditev Rusije bo prevzel le tedaj, ako bo videl, da ga rusko ljudstvo v resnici hoče za svojega vodnika. To se pravi: Jaz bi rad bil car in če se mi ponudi priložnost, jo bom izrabil.
Veliki knez bo čakal še dolgo, kajti rusko ljudstvo ga ne bo nikdar pozvalo, da naj ga pride vladati. Nikolaj dobro ve, da tisti elementi, ki mu ponujajo krono, ne žive v Rusiji, ampak so pobegnili iz Rusije kakor on sam in sanjajo o dobrih starih časih. Rusko ljudstvo se je navadilo vladati brez carja, knezov in velikih knezov. Sedaj se čudi, kako je moglo toliko časa trpeti to svojat na svojih ramah, ko tako lahko izhaja brez nje.
DOPISI.
Soc. klub v Waukeganu priredi dne 18. maja igro in veselico v Slov. nar. domu.
WAtKKEGAN, ILL. — Nekaj nad leto dni je tega kar smo reorganizirali soc. klub št. 45, JSZ. V članstvu res nismo močni, toda moralno in finančno stanje našega kluba je povoljno.
Prizadevamo si dobiti še neorganizirane delavce v klub. Vprašujemo se, kakšni vzroki so krivi, da delavstvo nima volje pristopiti v organizacijo in organizirano delati. Ko vse preiščemo in pregledamo, tedaj pronajdemo, da vlada med nami temna nezavednost.
Letos ima delavstvo lepo priliko pokazati koliko zmore — kolikšna je njegova moč. Toda kako jo boš pokazal kot posameznik? Organizacija je tista sila, na katero se lahko zanašamo in katere se boje nasprotniki. Kolikokrat je bilo to že povedano in zapisano!
Čemu stojiš zunaj organizacije in me v dvomu izprašuješ, če bomo socialisti zmagali pri letošnjih volitvah? Mar ne veš, kaj je tvoja dolžnost? . . .
Zmagali bomo, če vsi vi, ki od zunaj mračno gledate na nas v organizaciji, pristopite v naše vrste in nam pomagate v boju.
# # #
Pod avspicijo našega kluba bo v nedeljo 18. maja ob 2. popoldne vprizorjena drama "Golgota" v treh dejanjih. Igral jo bo dramski odsek kluba št. 1, ki nam je v spominu še od zadnjič, ko je vprizoril Cankarjevo dramo "Kralj na Betajnovi". Občinstvo je bilo z imenovano predstavo zelo zadovoljno. Brez dvoma mu bo ustreženo tudi s predstavo "Golgate" v nedeljo dne 18. maja.
Na programu je tudi govornik.
Pričetek sporeda ob 2. popoldne. Vstopnina za odrasle 50c; za mladino do 15. leta je vstopnina 15c. Po predstavi bo ples in prosta zabava v spodnjih prostorih. Igrali bodo tamburaši.
M. Judnich.
Prvomajska slavnost v Warrenu.
WARREN, O. — Prvomajska slavnost, ki jo je priredil klub št. 243, JSZ., je dobro uspela. Program je bil razdeljen v politični in zabavni del. Z obema smo bili zadovoljni. Šopki cvetlic so dali zborovalnim prostorom značaj pomladi; bila je resnična prvomajska slavnost.
Prva je nastopila sodruginja Matilda Rek, ki je govorila o potrebi socialistične vzgoje in organizacije med ženstvom. Ženske so dobre agitatorice. Matere so učiteljice svojih otrok. Čim močnejšo oporo bomo imeli med ženstvom, toliko bolj se bo širil naš vpliv na vse sloje med delavskim ljudstvom.
Drugi je nastopil sod. Jacob Kotar, organizator Našega kluba. Govoril je o socializmu in delovanju soc. stranke. Apeliral je na delavce, naj se izpopolnjujejo Pri delil za organiziranje delavcev, kajti naše gibanje bo mogočno, kadar bo vključevalo sedaj še neorganizirane mase.
Sod. Kotar je dober organizator in naš klub ima v njemu izvrstno moč.
Sod. Frank Modic je govoril o organizatoričnemu delu. Izvajal je, kakšnih agitacijskih načinov se je treba posluževati, da se zainteresira delavce in njihove žene za socialistično organizacijo. Slikal nam je aktivnosti naših klubov po drugih naselbinah in zasluge, ki ji imajo pri svojem delu za probujo proletariata in v boju proti kapitalizmu. Skrbeti moramo, da pridejo naši delavci v \Varrenu pod socialistično zastavo. Kapitalističnemu izkoriščanju in potlačevanju Se rnora-raj3 zoperstaviti — to pa bomo mogli edino z organizacijo.
Kapitalizem kontrolira distributivna in produktivna sredstva. On narekuje cene, njegovi ekonomski zakoni odločajo, kedaj lahko delamo in kedaj ne smemo. Odslavljajo nas po svoji volji. V takozvanih "slabih časih" nas poženejo v brezposelnost in pomanjkanje. Delavstvo, ker je politično in ekonomsko neorganizirano, nima nobene moči. Vse kar more je, da gre lahko na stavko, kadar dela.
Ne smemo se izgovarjati na druge. Izgovori le dokazujejo, da tisti ki jih rabi, tudi sam nima volje za delo. V Warrenu je precej naših rojakov. Vsi bi se morali pridružiti socialističnemu klubu.
Predno se more povprečen delavec odločiti za vstop v soc. organizacijo, se mora v njemu izvršiti duševni preobrat. Človekov razum je omejen; vrata k spoznanju mu zapirajo vsi tisti, ki žele, da ostaneta delavec in farmar nevedna za vse čase. Toda delavci znamo čitati. Delavski tisk je pripomogel tisočem in stotisočem do spoznanja. Zato je delavski tisk zatiran od mogotcev. Čitajte naše liste in, knjige. To vam bo odprlo oči da boste gledali reči take kot so.
Vsi so pozivali tukajšnje rojake delavce, da se pridružijo socialističnemu klubu, kateri po zaslugi aktivnih sodrugov dobro napreduje in bo postal ena najagil-nejših postojank v JSZ.
Sodruginje in somišljenice so oskrbele omizju kuhinjskih dobrot. Potrudile so se, da je bila priredba tudi v tem oziru izvrstna. Delale so ves dan in delale so z veseljem, četudi so se utrudile. Saj je bila prvomajska slavnost!
Čisti dobiček priredbe se razdeli polovico v kam-panski fond polovico pa za soc. agitacijo.
Prihodinja klubova seja se vrsi v nedeljo 11. maja ob 2. popoldne pri Marko Reku. Na dnevnem redu bodo važne točke, o katerih bomo razpravljali in sklepali. Privedite s seboj naše somišljenike. — Frank Kernic, zapisnikar kluba.
Iz Detroita.
DETRiOIT, MICH. — Socialistični klub št. 114 je s sodelovanjem mešanega pevskega zbora Svoboda priredil dne 20. aprila jubilejni koncert in shod, ki je bil izredno dobro obiskan. Dvorana Hrvatskega doma na Kirby Ave. je bila polna slovenskega občinstva,
Sodrug Chas. Pogorelec, tajnik JSZ., je v skoro uro trajajočem govoru slikal zgodovino gibanja našega delavstva tekom zadnjih 20 let. Težka je bila pot našega gibanja v početku, ker ni imelo svojih listov. Mračnjaški in izkoriščevalni elementi so imeli ves slo-
venski tisk v svoji posesti in v takih razmerah je socialistična beseda le s težavo prišla med maso. Potreba, nujna potreba je zahtevala, da je naše zavedno delavstvo ustanovilo svoje glasilo in ga vzdržalo vsa ta leta kljub težkim gmotnim žrtvam. Danes naše glasilo ni več osamljeno, kajti moč nazadnjaškega časopisja je strta, delavski listi pa so si izklesali pot med maso. Govornik je povdarjal važnost delavske politične organizacije in apeliral na prisotne, naj se pridružijo J. S. Z. Udeleženci so pazno sledili izvajanjem govornika in mu pritrjevali z burnim ploskanjem.
Mešan pevski zbor Svoboda je v intervalih zapel pet pesmi: "Rdeči Sarafan", "Rožmarin", "Slepec", "Socialistično koračnico" in "Našo pesem".
Sod. Joseph Topolak je med nastopi pevskega zbora zaigral par lepih melodij na citre,
Po izčrpanem programu se je pričela prosta zabava in ples. Ljudje so bili s priredbo zadovoljni in se v najboljšem razpoloženju razšli.
Sod. Pogorelec je ostal par dni v naši naselbini na agitaciji. Sijajnega uspeha v kratkem času, ki mu je bil na razpolago ni mogel doseči, ker je naša kolonija raztresena po vsem mestu.
Zasluga za uspeh te priredbe gre pevskemu zboru in vsem sodrugom in sodruginjam, ki so se trudili, da se je uspešno završila. Ravno tako gre priznanje našemu občinstvu, ker se je je udeležilo v tako obilnem številu. — Član pevskega zbora.
Naznanilo in vabilo.
HOMER CITY, PA. — Članstvu soc. kluba št. 180 sporočam, da se bodo v bodoče naše seje vršile vsako prvo nedeljo v mesecu po seji društva SNPJ. Dosedaj so se naše seje vršile vsako četrto nedeljo v mesecu. Ker je večina naših sodrugov tudi pri SNPJ., se je klubu zdelo praktično predložiti datum seje iz četrte na prvo nedeljo v mesecu, kar naj članstvo vpošteva.
Napredek vsake organizacije je odvisen od aktivnosti članstva. Naš klub ni izjema. Čim več aktivnih članov, toliko bolj bo klub napredoval. Imamo delavce, ki naglašajo, da se strinjajo s socialisti in odobravajo socialistične nauke, toda le v slučaju, ako jih to ničesar ne stane. Podpirati delavske liste in spadati v soc. organizacijo — tega se branijo. Delavsko gibanje bi bilo nepoznano, ako bi bilo odvisno samo od takih, ki so za socialistične aktivnosti le tedaj če ni treba poseči v žep. Toda naše gibanje potrebuje ljudi, ki hočejo delati v organizaciji in se žrtvovati za stvar delavskega razreda.
A. Obed, tajnik.
Izlet v Waukegan.
CHICAGO, ILL. — Povodom vprizoritve drame "Golgota" pod avspicijo kluba št. 45 v Slov. nar. domu v Waukeganu dne 18. maja ob 2. popoldne je sklenila večja družba prirediti izlet iz Chicage v Waukegan. Ako se ji želite pridružiti, sporočite Donald J. Lotri-chu, 1937 So. Trumbull Ave., ali pa ga pokličite na telefon Rockvvell 8426.
Najete bodo posebne kare vlaka North Western železnice. Pridite na postajo North Western, na W. Madison in Canal St. v nedeljo 18. maja ob 9:30 dopoldne (čikaški čas). Odhod vlaka točno ob 10. Ker se bomo vozili skupno, bodo vožnji stroški zelo znižani.
Priporočamo, da se udeležite te priredbe sodruž-nega kluba v Waukeganu v čim večjem številu. — Publicijski odsek kluba št. 1.
ZAPISNIK SEJE EKSEKUTIVE J. S. Z.
dne 30. aprila 1924. Navzoči od eksekutive Alesh, Novak, Zajec; od nadzornega odbora Godina in Udovich; od nadzornega odbora slov. sekcije Podlipec; tajnik Pogorelec-upravnik Slabe. — Predseduje Godina. Zapisnik zadnje seje sprejet kot čitan. Tajnik poroča, da izkazuje J. S. Z. na podlagi prodanih članskih znamk v mesecu marcu več članov kakor katerikoli mesec tekom zadnjih šest let. Število članov v aprilskem poročilu bo nekoliko nižje, ker je zaključil račune par dni pred koncem meseca, ker mora odpotovati po agitacijskih opravkih na vzhod. Poprečno število dobrostoječih članov od meseca do meseca je med 850 do 900. To je od prošlega leta precejšen prirastek. Poroča o krajih, v katerih so se ustanovili novi klubi in o naselbinah, v katerih je v teku akcija za ustanovitev postojank JSZ. Poda poročilo o shodu in agitaciji v Detroitu, kjer se je mudil štiri dni. Navaja naselbine, v katerih bodo naši klubi imeli prvomajske slavnosti. Klub na Avelli je vprašal za govornika na prvomajski slavnosti, ki jo priredi skupno s klubom stranke delavcev. Radi prevelikih stroškov ni bilo mogoče poslati govornika od tu, pač pa je bil poslan sod. Anton Zornik iz Herminie. Dne 2. maja odpotuje tajnik J. S. Z. na agitacijo v vzhodne države. Prvi shodi se bodo vršili v Barbertonu, Gi-rardu in Warrenu. Drugi se bodo aranžirali kakor bodo dopuščale prilike in čas. Tudi klub v Canonsburgu je želel govornika za prvomajsko slavnost. Sodrugi v Canonsburgu prirede shod tudi dne 4. maja. — Po poročilu o aktivnostih v JSZ. poda finannčno poročilo za prvo četrtletje; vsote v blagajni JSZ. bodo približno zadostovale za pokritje stroškov našega zbora, ki se bo vršil meseca julija. Knjige bo pregledal še nadzorni odbor. — Finančno stanje J. S. Zveze koncem melseca marca je bilo: Konvenčni fond $445,-17; upravni fond $483.42, skupaj $928.59. Dohodki JSZ. v prvih treh mesecih tega leta so s prenosom od prošlega leta znašali $2,278.85, stroški za isto dobo pa $1,284.90.
Zbor J. S. Z.
Na dnevni "red pride pripravljalno delo za V. redni zbor J. S. Z. Provizorični dnevni red zbora je bil sprejet kakor sledi:
Dnevni red zbora J. S. Z.
A.
1.	Otvoritev zbora po gl. tajniku J. S. Z.
2.	Volitev verifikacijskega odbora (za pregledanje pooblastil) — pet članov in gl. tajnik.
B.
Konstituiranje zbora.
1.	Pravilnik.
2.	Volitev predsednika in podpredsednika.
3.	Volitev dveh zapisnikarjev.
C.
Referati.
1.	Poročilo gl. tajnika o delu in stanju J. S. Z., o Izobraževalni akciji JSZ., volilni kampanji in o aktivnostih Zveze od zadnjega zbora. — Poročevalec Chas. Pogorelec.
2.	Poročilo sekcijskih odborov:
a)	za slovensko sekcijo poroča Frank Alesh;
b)	za srbsko referent še ni določen.
3.	Zvezno glasilo, kampanjska in druga literatura; po-

čsta Zajec za uredništvo in Anton Slabe za upravništvo Proletarca. poročilo prosvetnega odseka JSZ. I Gibanje za ustanovitev federativne stranke ameri-škega delavstva, poroča Frank Zajec. Socialistična agitacija v unijah in drugih organiza-cijah, poroča John Terčelj. - Ekonomsko delovanje delavskih strokovnih in po-
Jitičnih organizacij, poroča Anton Garden. o Problem naseljevanja in izseljevanja ter gonja proti tujerodcem v Zed. državah, poročaa Anton Slabe. 9 poročilo o načrtu za gradnjo lastnega doma za J.
S. Z. in Proletarca. jO Načelna izjava in pravila, poroča odbor treh: Blaž i Novak, Pogorelec in Zajec.
11.	Razno (volilna kampanja in drugo).
12.	Razpust zbora.
Ta provizorični red je sestavljen na podlagi razprave, v katero so posegli vsi udeleženci seje.
Opravilnik.
Ob enem je seja sprejela sledeči provizorični opravilnik za V. redni zbor J. S. Z.:
1.)	Po zboru izvoljeni predsednik predseduje; zamenjuje ga podpredsednik. Ako želi predsednik poseči v debato in govoriti k predlogom, se mora obrniti do podpredsednika za besedo, ki jo dobi po vrsti prijavljenih govornikov.
Predsednik se voli dnevno.
Kdor ne govori k dnevnemu redu, ga ima predsednik pravico poklicati k redu, v skrajnem slučaju pa predlagati zboru, da mu vzame besedo.
2.)	Za besedo se je priglasiti z dviganjem roke. Govorniki dobe besedo po vrsti, kakor se prijavijo.
3.)	Predlogi se predlagajo ust m en o in pismeno. •1.) Pred glasovanjem o predlogu imajo pravico do
besede vsi govorniki, prijavljeni predsedovatelju do sprejema predloga za zaključek debate.
5.)	Pri enakosti glasov se odpre ponovna debata in se glasuje, dokler se ne pride do rezultata.
6.)	Za sprejetje predloga zadostuje navadna večina glasov.
7.)	Glasovanje o predlogih je javno z dviganjem roke, razun v slučajih, kjer zbor sklene drugače.
8.)	Volitve se vrše tajno.
!>.) Poimensko glasovanje (Roll Call) se vrši, če ga zahteva najmanj pet delegatov. 10.) Čas zborovanja določa zbor. 12.) Bratski delegati podp. društev, ki prispevajo v fond "Izobraževalne akcije JSZ.", imajo pri vseh predlogih in razpravah pravico govora, toda ne glasovanja in staviti predloge. Pravico glasovanja in staviti predloge pa imajo v vseh zadevah, tikajočih se Izobraževalne akcije J. S. Z.
Zajec poroča o shodu soc. kluba JSZ. v Sheboyga-"u. s katerim je klub dosegel dober moralni in gmot-uspeh. Poroča tudi o konferenci soc. klubov JSZ. v O letošnji majski izdaji Proletarca pravi, da je naredila med čitatelji zelo ugoden utis. Ker se je tisk od prošlega leta podražil, oglasov pa smo dobili manj kakor navadno, smo z letošnjo majsko izdajo napravili bržkone okoli sto dolarjev izgube. Jasnejšo sliko bomo ""bili, ko naju upravništvo poda proračun. B, ^d točko razno omenja sod. Udovich članke v ■ "lasu Svobode", v katerih so bile neresnične trditve ® 1delu JSZ. Domneva, da bi bilo morda na mestu, ako ih. sfkutiva poda izjavo kot odgovor na dotične izmiš-g J tHie. Pogorelec omenja, da je izjavo podalo že taj-n,s,vo in klub št. 27 v Clevelandu. Godina pravi, da
dosedanje izjave zadostujejo. Aleš je enakega mnenja in dodaja, da takim elementom najboljše odgovorimo, ako jih preziramo. Podlipec odobrava izvajanja Proletarca na natolcevanja "G. S.", kajti četudi so ljudje pri "G. S." brezpomembni, je vendar dobro, da izvedo čitatelji, kakih sredstev se poslužujejo naši nasprotniki v boju proti JSZ. Novak pravi, da je iz teh opazk spoznati, da je sentiment seje proti izjavi od strani eksekutive, ker se ljudi pri "G. S." ne more jemati resnim. Zajec omenja, da zadostuje, ako se javnosti slika te elemente za to kar so. Se preide na dnevni red.
Zajec poroča o aktivnostih JSZ. in socialistične stranke ter o agitaciji za razširjenje "Proletarca". — Zaključek seje.
Tajništvo S. Z.
Še nekaj podrobnosti o volitvah na Danskem.
Pri volitvah v danski parlament dne 12. aprila so dobili socialisti 469,845 glasov in so^lzvolili 55 poslancev. Socialisti so izšli iz boja kot najjačja stranka in so prvič v zgodovini Danske prevzeli vlado. V prejšnji zbornici so imeli 48 poslancev.
Komunisti, ki so imeli na glasovnici prvo mesto, so dobili nekaj nad 6,000 glasov.
Natančen rezultat volitev je sledeči:
Stranka	Število glasov Poslancev.
Socialistična . . . ..........469,845	55
Liberalna................3*62,397	44
Konservativna...........242,929	28
Radikalna...............166,269	20
Agrarci ................. 19,532	1
Schleswigovci............. 7,71-6	1
Komunisti............... 6,204	0
Program socialistične stranke bo podpirala radikalna stranka, ki je dobila 20 mandatov. Obe skupaj štejeti 75 poslancev — en glas večine nad vsemi drugimi strankami, ako bi glasovale enotno. Socialistično vlado bodo podpirali deloma tudi liberalci.
MAJSKA IZDAJA PROLETARCA -
Letošnja majska izdaja Proletarca je dobila splošno priznanje ne samo med jugoslovanskim delavstvom, ampak pri vseh, ki se zanimajo za naše delo. Čehi so nam čestitali na uspehu in neki svetovno znani češki umetnik (slikar) je dejal, da še ni videl tako lepe publikacije te vrste kakor je letošnja majska izdaja Proletarca. Posebno so mu ugajale ilustracije, ki jih je nazval za fina umetniška dela.
Prijatelj in naročnik lista nam piše: "Majska izdaja nima samo izbrane vsebine, ampak tudi ilustracije! S to ste prekosili vse dosedanje izdaje. Vsako leto boljše — najsibo Družinski koledar ali majska izdaja. Vaše delo za povzdigo delavskega časnikarstva zasluži največje priznanje. . ."
PRIPRAVIMO SE NA V. REDNI ZBOR J. S. Z.
Do V. rednega zbora Jugoslovanske Socialistične Zveze imamo samo še osem tednov časa. Pričel se bo dne 11. julija v mestu, za katerega se izreče večina članstva J. S. Z. Zadnji zbor je nominiral mesta Cleveland, Detroit in Milwaukee za sedež prihodnjega zbora. Glasovanje za sedež konvencije traja do 15. maja. Tajniki in drugi funkcionarji naj skrbe, da se bodo vsi klubi udeležili glasovanja. Rezultat volitev pošljite tajništvu JSZ. takoj ko bo glasovanje pri vašem klubu končano.
VOLITVE DELEGATOV.
Volitve delegatov za zbor J. S. Z. so se pričele 1. maja in trajajo do 15. junija. Kakor vsi naši zbori, bo tudi V. redni zbor važen. Dolžnost vsakega kluba JSZ. je, da bo repre-zentiran na zboru.
Pravico do sedeža na zboru imajo:
Delegatje krajevnih klubov, in sicer klubi do 50 članov enega delegata in potem na vsakih nadaljnih 50 članov enega delegata več.
Člani sekcijskih odborov, ki tvorijo eksekutivo J. S. Z., glavni tajnik in Zvezni nadzorni odbor.
Urednik in upravnik Zveznega glasila.
Vožnje stroške delegatov trpi J. S. Z. iz konvenč-nega fonda, v katerega plačujejo člani lOc mesečno.
BRATSKI DELEGATJE.
Točka 2 v resoluciji, tikajoča se Izobraževalne akcije J. S. Z., pod naslovom "Pravice in dolžnosti društev in klubov Izobraževalne akcije J. S. Z.", sprejeta na IV. rednem zboru, se glasi:
Vsako društvo Izobraževalne akcije J. S. Z. je opravičeno poslati delegata na zbor J. S. Z., katerih naziv je "Bratski delegatje Izobraževalne akcije J. S. Z." Na zboru imajo pri vseh razpravah posvetovalen glas, toda v točki Izobraževalne akcije imajo pravico staviti predloge in glasovati. Debatirati pa smejo o vseh točkah. Dnevnice in vožnje stroške bratskih delegatov plačujejo društva, katera jih pošljejo.
Drugi bratski delegatje so: zastopniki narodnostnih federacij, pripadajoče soc. stranki; predstavniki socialistične stranke; zastopniki zadrug, ki jih vodijo socialisti; zastopniki socialističnih listov.
RAZPRAVA.
Dnevni red in opravilnik zbora je priobčen v zapisniku seje eksekutive J. S. Z. v tej izdaji. Prečitajte ga in razpravljajte o posameznih točkah na sejah klubov in v Proletarcu. Delegatje morajo priti na zbor pripravljeni in seznanjeni z mnenjem članstva. Ako potrebno, obdržujte izredne diskuzijske seje.
Dne 4. julija se bo vršila v Clevelandu konvencija "Konference za progresivno politično akcijo". Dne 6. julija prične v Clevelandu konvencija ameriške socialistične stranke, na kateri bo imela J. S. Z. tri delegate. Nekaj dni pozneje prične zborovati konvencija naše Zveze, najbrž tudi v Clevelandu, kakor je razvidno iz glasovnic, poslanih tajništvu do sedaj.
POJAČAJMO J. S. Z.!
V teh časih kriz in vrvenja v delavskem gibanju ter po svetu sploh je vprašanje or-
ganizacije in delavskega časopisja najvažnejše. Proletariat potrebuje trdnih enot. Brez teh je njegovo delo ovirano in boj nasprotnikom olajšan.
J. S. Z. tvori eno izmed najboljših skupin v socialistični stranki. Do dne 11. julija jo lahko napravimo še trdnejšo. Mnogo naselbin je še, v katerih naše delavstvo nima nikake politične organizacije, ki bi slonela na razredno zavedni podlagi. Odpravite ta nedostatek s tem, da ustanovite klub J. S. Z. in postanete aktivni v boju za strmoglavljenje kapitalizma in za socializem.
J. S. Z. je od zadnjega zbora, ki se je vršil prošlo leto, precej napredovala. Toda tisoče naših delavcev je še izven organizacije. Ako je med zavednim delavstvom VOLJA ZA DELO, bodo ti tisoči prišli v organizacijo in delali v nji —ne za druge ampak ZASE!
"PROLETAREC"
Ni vam potreba naglašati, koliko važnost ima "Proletarec" za socialistično gibanje med jugoslovanskim delavstvom v Zedinjenih državah. J. S. Z. in Proletarec sta neločljiva, drug od drugega odvisna—oba ENO.
V teh časih, ko vlada med delavstvom toliko konfuznosti, ki jo povzročajo nikomur odgovorni listi in samopostavljeni voditelji, je potrebno bolj kot kedaj poprej, da delavec čita ZANESLJIV list, ki ne potvarja dejstev, list, ki ne igra na sentimente in čustva, ampak piše z razumom za razumne ljudi. Tak list je "PROLETAREC". Naloga in dolžnost VSAKEGA sodruga in somišljenika je, da agitira za razširjenje Proletarca. Delavski listi, ki so res DELAVSKI, so odvisni od delavcev; kdor zanemarja agitacijo za tak list, greši nad samim seboj in nad delavskim razredom.
NAŠE DELO.
J. S. Z. in njeno glasilo "Proletarec" sta si izvojevala vodilno vlogo v javnem življenju našega delavstva. To vlogo si HOČETA TUDI OHRANITI! Nobene sile nam ne bodo v stanju odvzeti tega kar smo že pridobili in nihče nam ne bo v stanju zabraniti iti NAPREJ, ako bomo MI ohranili VOLJO nadaljevati z delom ZA SOCIALIZEM IN SOCIALISTIČNO VZGOJO. To voljo in ENERGIJO bomo ohranili! J. S. Z. BO šla naprej in "Proletarec" se BO širil!
Sodrugi in somišljeniki, pripravimo se za V. redni zbor J. S. Z.!
Naprej z delom za socializem!
Tajništvo J. S. Z.
brez naslova
Iskra.
"Danica Hrvatska" lovi komuniste po Farrellu ,„ennsylvania). Ako jih pravočasno ne vjame, joj Amerika! Žuipnik Leo Medic obdržuje tajne sestanke, . se boji za osebno varnost svojih pristašev. Hrvatski komunisti v Farrelu so baje zelo podivjani ljudje, tako da so se zanje pričeli zanimati tudi policaji in detektivi. Celo angleški listi pišejo o njih in se vesele, da je naseljeniška kvota iz balkanskih dežel znižana. Članek, ki ga je priobčil neki angleški list, slika nasprotnike župnika Medica za nevaren element, ki pljuje na ameriške in verske svetinje. Župnik igra na "dobro" karto. Posebno med vojno se je s takim igranjem lahko dobivalo. Ampak triki se celo v igrah smatrajo za goljufijo in nečastna dejanja. Mnogokrat izgube tisti, ki mislijo, da so dobili igro.
*
Hrvatske podporne organizacije se poskušajo združiti. Vsi priznavajo, da je združenje ekonomska potreba prizadetih organizacij. Kljub temu iščejo dobri ljudje sodnijske prepovedi proti združenju, ker se ne marajo združiti s "slabimi ljudmi" v N. H. Z. Drugače pa so Jugoslovani, ako ljudje s tem imenom sploh žive, čisto dobri ljudje.
*
Pašič je zagrozil Hrvatom in Slovencem, da prihaja čas, ko bo konec komedije. Ali se pobotajte z Bel-gradom in centralizmom, ali pa vzemite koso na ramo in se sprimite z nami!
*
Srbi so osvobodili Hrvate in Slovence! Slovenci so najkulturne}ši narod v Jugoslaviji (razun Kočevar-jev). Hrvati so najbolj inteligentno in delavno ljudstvo !
Srbi so ušivci. Slovenci so "švabe". Hrvati so kukavice.
Italijani pa pravijo: Jugoslovani so barbari.
Pred osmimi leti pa so nam pripovedovali naši narodni veljaki: Srbi, Hrvati i Slovenci jedan su narod! Really, this is a funny world. •
"Edinost" ima pesnika umetnika, ki zasluži spomenik, če ne bo več pesmi skladal. Pa tudi urednike ima fine. Kje neki so študirali? Kadar bodo pri KSKJ. volili gl. odbor s splošnim glasovanjem, bomo izvedeli, kje so se napili učenosti. Takrat bo šele kvalifikacij!
*
Nihče ne mara prevzeti odgovornosti za "članke" * "G. S.", niti urednik ne. Medvešek ne mara slave ln je prosil uredništvo "G. S.", naj to pove v pojasnilu. Uredniku je vseeno, kdo nosi zanje kredit, on ga ne mara. Glavno je služba. Ludvik Mayer je "goat". Res, je bilo poklicanih, pa so komaj enega vjeli.
! članki, kaj pa je vas treba bilo . . ."
*
Krištof Kolumb je napravil veliko napako, ker je l*asel na Obrežje tega kontinenta in odkril Ameriko. j u' naj bi bil zgradil okoli nje in jo pustil Indijan-pe,n> pa ne bi imeli sedaj toliko vika proti foreigner-Ijem. Tako pa je nerodno za foreignerje in za tiste, ki So bili foreignerji, pa mislijo, da niso več.
Nekateri "ogrski" Slovenci so se spuntali zoper Kazimirjevo krščanstvo, vzeli zastavo Svetega Križa iz cerkvenega "besmenta" in jo razobesili v nekem "Ibrezverskem" salunu, kakor piše "Edinost". Avtor kovertic pa jih je radi tega neodpustljivega greha za-tožil v starem kraju. Tudi v krščanski hiši se zmerom dobi kdo, ki kazi mir.
*
Slovenski socialisti v Ameriki bi bili allright, če ne bi bili socialisti. To je edina in glavna njihova napaka. Ako prestanejo biti to, jim bo Pire dal odvezo, frančiškani pa bodo zanje čitali večne maše. Vrag je,
da jih je tako malo, ki bi se hoteli poboljšati.
*
Nekateri rojaki imajo o cerkvi in duhovnikih zelo čudne nazore. "Nič ne verjamejo in za cerkev ne dajo niti ficka". Ko pa se jim narodi' otrok ali umrje kak član družine, tedaj je prva pot v farovž. Župnik pogleda v knjigo in zmajuje. "Od zad ste s prispevki — plačajte, pa bomo govorili naprej." Mož plača in se zgraža. Čemu se jeziš? Plačaj in molči, da se ne osmešiš! Če so ti cerkvene ceremonije potrebne, jih moraš plačati — torej se ne togoti nad "farji". Rajše se potrkaj na čelo in vprašaj, če je kaj notri.
Diskuzijske seje kluba št. 1.
CHICAGO, ILL. — V petek 9. maja ob 8. zvečer se bo vršila v dvorani SNPJ. diskuzija o bodoči konvenciji soc. stranke in o prihodnjem zboru JSZ., ter o gibanju za enotno stranko ameriškega delavstva. O raznih akcijah za "tretjo" stranko bo poročal sodrug Frank Zajec, potem pa sledi razprava. Ker bo ta seja zelo važna in podučna, apeliram na članstvo, da se je udeleži polnoštevilno. Opozorite nanjo tudi naše somišljenike, ki so v našem krogu vedno dobrodošli. — Tajnik.
SODRUGOM V CLEVELANDU.
Seje socialističnega kluba št. 27. se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu ob 9:30 dopoldne in vsako četrto nedeljo ob 2:30 v klubovih prostorih v Slov. nar. domu. Dolžnost vsakega sodruga je, da redno prihaja k sejam. — Tiste, ki simpatizirajo s socialističnim gibanjem, pa še niso pri soc. stranki, vabimo, naj pristopijo v naš klub in tako pomagajo pri delu za osvoboditev proletariata. Prva naloga delavca je, da postane razredno zaveden. Pri tem pa vpoštevajmo geslo: "V organizaciji je moč."
DETROITSKIM SODRUGOM■
Seje slov. socialističnega kluba št. 114 JSZ., se vrše vsako četrto nedeljo v mesecu v Hrvatskem Domu, 1329—31 Kirby Ave., ob 9. uri dopoldne.— Na dnevnem redu so vedno važne stvari, ki se morajo rešiti. Udeležujte se teh sej polnoštevilno in pripeljite seboj svoje prijatelje. — Učvrščujmo našo postojanko s tem, da ji pridobivamo novih članov. — Organizator.
SLOVENSKEMU DELAVSTVU V HERMINIE, PA.
Socialistični klub št. 69, JSZ., zboruje vsako prvo nedeljo v mesecu po seji društva Prostomisleci, št. 87, SNPJ., v društveni dvorani. — Rojaki, pristopajte v naše vrste! — Anton Zornik, Box 202, Herminie, Pa.
Ne čakaj, da bodo vsi ljudje "složni". Pristopi k organizaciji, ki deluje v duhu solidarnosti za vzgajanje ljudstva, pa boš pomagal, da pride do sloge.
Jugoslovanska Socialistična Zveza
3639 W. 26th St.. CHICAGO. ILL.
pridružena
SOCIALISTIČNI STRANKI AMERIKE
EKSEKUTIVA SOCIALISTIČNE STRANKE:
Eugene V. Debs, Indiana; Morrii Hillquit, New York; Edmund T. Melms, Wisconsin; Birch Wil»on, Pennsyl-vania; W. M. Brandt, Missouri; Leo. M. Harkins, Penna.; W. R. Snov, Illinois.
Eksekutivna tajnica: Bertha Hale White, 2653 W. Washington Blvd., Chicago, 111.
TAJNIŠTVO J. S. Z.:
Charles Pogorelec, 3639 W. 26th St., Chicago, IU.
EKSEKUTIVA J. S. Z.:
Frank Alesh, Sava Bojanovič, Vincenc Cainkar, Mi-loje V. Lučič, Blaž Novak, F. S. Tauchar, Frank Zajec.
NADZORNI ODBOR J. S. Z.:
Philip Godina, Milan Slavič, Frank Udovich.
PROSVETNI ODSEK J. S. Z.:
John Molek, Joseph Oven, John Olip.
NADZORNI ODBOR SLOV. SEKCIJE J. S. Z.:
Andrew Kobal, Joseph Oven, Frank Podlipec.
PROLETAREC,
glasilo in last slovenske sekcije Jugoslovanske Socialistične Zveze.
Upravni odbor Proletarca: John Olip, predsednik; Frank Alesh, tajnik; Filip Godina, blagajnik; F. S. Tauchar in F. Udovich, nadzornika. Urednik: Frank Zajec. Upravnik: Anton Slabe.
Vsa pisma, tikajoča se Proletarca, naslavljajte na naslov Proletarca.
(Opomba.—Uredništvo Proletarca sprejme odgovornost le za tiste članke, priobčene v listu, ki so spisani v uredništvu. Za članke in dopise, ki jih pošiljajo sotrud-niki, so odgovorni prispevatelji. Uredništvo sprejme zanje le toliko odgovornosti, kolikor zahteva zakon.)
AKTIVNI KLUBI J. S. Z.
1, Chicago, 111. — Tajnik Charles Pogorelec, 3639 W. 26th Street. Seje vsaki tretji petek v mesecu ob 8. zvečer v dvorani SNPJ. 4, La Salle, 111. — Tajnik Frank Mershak, 1027—2nd St.
20.	Chicago, 111.—Tajnik Geo. Haslach, 2250 Clybourn ove. 45, Waukegan, 111.—Tajnik Martin Judnich, 706 McAlister
Ave.
47, Springfield, 111.—Tajnik Jos. Ovca, 1841 So. 15th St. 50, Virden, 111. —Tajnik Frank Stempihar, R. F. D. 41, Box W.
128, Nokomis, 111.—Tajnik Frank Cugmeister, E. 4.
213, Carlinville, HI.—Taj. Ant. Blažich, B. E. 4, Box F. 1.
224, Pullman,111—Tajnik John Jereb, 216, E. 136 St.
41, Clinton, Ind. — Tajnik Joseph Graener, 1135 Sycamore Street.
165, Blanford, Ind. — Tajnik Anton Tratnik, Box 43. 236, Terre Haute, Ind.—Tajnik Anton Kovachich, 2124 N. 20th St.
238, Universal, Ind. — Tajnik Vincent Vrhovnik, Box 92. 217, Madrid, Iowa. — Tajnik Frank Omerza, R. 2, Bos 3&A.
21,	Arma, Kans. — Tajnik Martin Gorenc, Box 114.
30, Mulberry, Kans. — Tajnik Frank Sikole, E. R. 3, Box 224.
157, Gross, Kans. — Taj. John Kunstelj, Box 32. 114, Detroit, Mich. — Tajnik Frank Kuhovski, 8971 Sher-wood St.
22. Chishotm, Minn. — Tajnik Blai Seme, 121 W. Spj^
2, Glencoe, Ohio.—Tajnik Nace žlemberger, L. Bo* i. g Redne seje vsako 3. nedeljo dopoldne pri »odru®, »»1 Zlembergerju.
222, Girard, O. — Tajnik Frank Kogovšek, 732 Clav o I Niles, Ohio.	' % i
27. Cleveland, O. — Tajnik John Krebelj, 1265 E. 59 ~ 1 Lawrence Gorjup, organizator. Seje vsako drugo ' 1 četrto nedeljo v S. N. Domu. 10, Forest City, Pa. — Tajnik John Murnich, Box 408 J
232,	Barberton, O. — Tajnik Jos. Tursich, 684 NeweU St • 13, Sygan, Pa.—Taj. Framk Ursiitz, Box 546, Morgan p 32, W. Newton, Pa.—1Tajnik Jos. Juvan, RFD 2, box'iqH 69, Herminie, Pa. — Tajnik Ant. Zornik, Box 202.
118, Canonsburg, Pa. — Tajnik John Chesnik, Box 170 167, South View, Pa.—Tajnik Anton Rupnik, Box 55. '1
175,	Moon Run, Pa.—Tajnik Lucas Butya, Box 263.
176,	Wick Haven, Pa. — Tajnik Frank Kole-nc, Box 36.
181,	Lloydell, Pa. — Tajnik Tony Zalar, box 152.
182,	Meadowlands, Pa. — Tajnik Leonard Lenassi, Bx 553 184, L/awrence, Pa. — Tajnik Louis Britz, Box 34.
190, Broughton, Pa. — Tajnik Frank Demshar, Box 303. n 198, Homer City, Pa. — Tajnik Andy Obed, Box 265. ! 204, Cle Elum, Wash. — Tajnik John R. Sprohar, Box 602. 218, Luzerne, Pa. — Tajnik John Matichich, 376 Miller St 220, Bon-Air, Pa. — Taj. John Bizjak, R. D. 2, box Bf),
Johnstown, Pa. 225, Avella, Pa—Tajnik Frank Bregar, Bx 363. 230, Librarv, Pa. — Tajnik Ant. Kuna, Box 187.
233,	Renton, Pa. — Tajnik Ant. Chater, Box 34.
234,	Harwiek, Pa.—Tajnik Andy Bertl, Box 157.
239,	Slovan, Pa. — Tajnik Mihael Klopčič, Box 395. JM
240,	Fin>leyville, Pa. — Tajnik Frank Pernishek, Box 'o6-A.
241,	Verona, Pa. — Tajnik Ročk Lesar, Box 641.
242,	Cliff Mine, Pa. — Tajnik Ant. Kovačič, R. D. 2. Corao polis, Pa.
243,	Warren, O. — Tajnik Jack Kotar, 72 Roman Ave. j 37, Milwaukee, Wis.—Tajnik Alb. Hrast, 440 S. Pierce St.
235,	Sheboygan, Wis.—Tajnik Leo Milostnik, 719 Alabama Ave.
228, Pursglove, W. Maddsville.
Va. — Tajnik John Vitez,
Box 138, i itll
237, Meriden, W. Va.—Tajnik John Korošec, P. O.
POSAMEZNI ČLANI (at large):
John Petrich, Youngstown, O. Frank Lipar, Parsons, Pa. Frank Knafels, Edmond, Ohio. Jno Ban, Pittsburgh, Pa. Paul Chesnik, Toronto, Ohio. Frank Gorenc, Library, Pa. Lovr. Selak, Star City, W. Va. Rosie Selak, Star Citv, W. Va. Jas. Kogoj, Auiburn, HI. Max Martz, Buhl, Minn. Frank Cherne, Banock, Ohio. Frank Chemažar, Columbus, Kans. Val. Virtich, Columibus, Kans. Pauline Vogrich, Milwaukee, Wis.
AU VAM JE S TO ŠTEVILKO NAROČNINA POTEKLA?
Tekoča številka "Proletarca" je Q Ce je številka poleg vašega nas- Mll^l lova manjša kakor je tu ozna- ^^ ^^ cena, je to znamenje, da vam je naročnina potekla. Pazite torej na številko v oklepaju poleg vašega naslova na prvi strani platnic.
Obnovite naročnino takoj, ko vam poteče. Ne čakajte opomina! S tem. prihranite upravništvu delo in stroške. Ce mogoče, pošljite poleg svoje še kako novo naročnino. Širite "PROLETARCA"!
Književni vestnik.
Knjiga delavske statistike.
■	r nd School of Social Science v New Yorku izda-K-- E0 kj nudi pregled delavskega strokovnega, po-
xllJ!rta'in zadružnega gibanja. Ime knjige je "Ameri-llt labor Year Book". Letošnja izdaja, ki je bila dana C«» \f d par tedni, ima 548 strani in stane $3. Na-"a u'g p0šljite na naslov: Rand Book Store, 7 East
'"".' st!, New York.
Knjiga vsebuje večinoma statistični material in aiboljSe delo te vrste v ameriški literaturi. V nji | popolen pregled strokovnih in industrialnih •i v Ameriki in drugih krajih sveta; statistične po-§SL o delavskih političnih strankah; o gibanju de-I skih internacional; statistiko delavskega časopisja; realed kooperativnega gibanja. Nadalje vsebuje počila o konvencijah delavskih strank, statistiko o šte-r?lu jndiistrialnega delavstva, o številu žensk v industriji poročila o delavskem šolstvu itd.
To knjigo našim čitateljem toplo priporočamo. *
I "Čas", aprilska številka, ima sledečo vsebino: Frank Kerže: Večne ladje, pesem. Frank Kerže: Andrejevi. povest (nadaljevanje). Skrib za otroške zobe. Otroška možitev v Indiji. Beli ljudje in. divjaki. Kaj veste o Rusiji. A. J. Terbovec: Na Jurjevo. Hiše iz prsti.
0	spanju. — Priloga: Mrs. K.: Gospodinjski del.
Naslov revije: Cas, 1142 Dallas Rd., N. E. Cleveland, 0.
*
■	"Amerikanec". Aprila to leto je pričel v Ljubljani izhajati mesečnik "Amerikanec", "gospodarsko-stro-kovno glasilo izseljencev". Izdaja ga Izseljeniška zveza delovnega ljudstva s sedežem v Ljubljani. To je nova organizacija. V pripravljalnem odboru je na prvem mestu J. Andolšek, "bivši predsednik SNPJ. v Ameriki". Zveza pravi, da je njen namen varovati interese izseljencev in bo v ta namen snovala podružnice v Sloveniji in v Ameriki. Točka 4, članstvo Izseljeniške zveze se glasi: "Član zveze lahko postaine vsak polje-
^Jiiiiiitiiin iiiiii ii ii iiiiiiiii......na......................................
j Društvo Slovenska Postaja f
št. 16211, M. W. of A.	i
praznuje	S
1	DESETLETNICO 1
SVOJEGA I | OBSTANKA |
v nedeljo 18. maja 1924, ob 2. popoldne
I v Češko-ameriški dvorani |
1436 W. I8th St., Chicago, III.	=
delec, ročni in duševni delavec, moškega ali ženskega spola, ki ima sorodnika na tujem, ki se želi izseliti, ki je bil izseljen in ki se drži pravil in, izpolni vse pogoje v pravilih zveze ter ni bil kaznovan radi nepoštenih dejanj." Zveza izseljeniškega ljudstva je nepolitična organizacija.
Upravn.ištvo "Amerikanca" sporoča v 1. izdaji, da je v Ameriki pooblaščen pobirati naročnino za list oziroma pristopnino k zvezi g. Leo Štrukelj, Brooklvn, N. Y.
"Amerikanec" ima poleg tega še dva naslova: na prvem mestu je "Ali Right", na drugem "Amerikanec" in, na tretjem v oklepaju "Izseljenec". "Ali Right" je beseda, ki jo zna vsakdo, ki je že bil kedaj v Zed. državah. Toda za naslov listu ni "primerna". Tam kjer jo imate napisano, ničesar ne znači. Uredništvo zaključuje uvodni članek: "Pohitite vsi na delo in ali right!" To prečrtajte, pa bo "ali right".
Za izseljence se domovina ni nikdar mnogo brigala, bolj pa se je interesirala za njihove dolarje. Ustanovile, ali pa so se poskušale ustanoviti že razne organizacije za varovanje izseljencev, toda večinoma jim je bil ideal business ne pa interesi izseljencev. Tudi ta organizacija obljubuje veliko več kot bo mogla kedaj dati. Ako n,i sredstev, ne bo mogla imeti uradov po-
VABILO
na veliko
PLESNO VESELICO
Cenjeno občinstvo iz Chicage in okolice se uljudno	S
S vabi, da se polnoštevilno udeleže te slavnosti. Program	=
2 bo zelo bogat. Vstopnice v predprodaji 50c.; pri vratih	5: S 75c- Igral bo Zacek orkester. Za lep red, dobro zabavo
S in uljudno postrežbo bo skrbel za to izbrani odbor.	=
2 Torej na veselo svidenje dne 18. maja!	E
^'"iiiiHiiimiiiiiiimiiMiiiMiiimiiiiiiimiimiiiiiMimimiimiir;
-IN-
GLEDALIŠKO PREDSTAVO
katero priredi
CIKASKI OGRSKI KLUB
SOCIALISTIČNE DELAVSKE -ST RA NKE-
18. maja ob 4. popoldne
VORWAERTS TURNERHALL
2431 W. Roosevelt Rd.,
blizu Western Avenue.
GODBENE TOČKE PROIZVAJA BIALKO'S INTERNATIONAL ORCHESTRA.

vsod tam, koder izseljenci najbolj potrebujejo nasvetov in varstva. Tudi prenočišča, čitalnice in take reči stanejo denar. Če pa se pod tem imenom skrivajo samo kaki busineški motivi, tedaj bi tudi te zveze ne bilo treba.
Naslov "Amerikanca" in Zveze je Slomškova ulica št. 2, Ljubljana, Jugoslavia.	Z.
Zmaga finskih socialistov.
V začetku aprila so se vršile na Finskem državno-zborske volitve, iz katerih je socialistična stranka izšla kot najjačja stranka. Dobila je sedem novih mandatov.
Kljub notranjim bojem v delavskem gibanju Finske in kljub belemu terorju, ki je po padcu carizma pomoril 30,000 finskih socialistov in odvzel, socialističnemu gibanju najboljše voditelje, je stranka obdržala svojo moč in — napredovala.
Komunisti, ki so tudi na Finskem preganjani, so imeli pri volitvah to prednost, da so dobivali izdatno podporo iz sosedne Rusije. Vzlic temu so izgubili devet mandatov. Stranke v finskem državnem zboru so zastopane proporcionalno po številu oddanih glasov. Število poslancev posameznih strank v novi zbornici je sledeče:
Socialistična stranka ...................60
Agrarci...............................44
Združeni konservativci . .............37
Švedska stranka.......................23
Komunistična stranka..................18
Progresivci . . .*........................17
n »a
Agrarna stranka, ki je bila na vladi pred volitv mi, je odvzela mandate komunističnim poslancem ■ jih proglasila za veleizdajalce. Socialisti so pričeli obstrukcijo in zahtevali, da se komunistom vrne rna date in svobodo govora. Vlada se ni hotela udati kar so jo socialisti prisilili razpisati nove volitve. ^ cialistična stranka je storila vse kar je bilo v njen moči, da obvaruje komuniste, slednji pa so ji odg0 varjali z napadi in "razkrivanjem izdajalcev proleti riata". Komunisti na Finskem, v kolikor se tiče bo proti socialistom, niso boljši od onih v drugih deželah Tudi v njihovi stranki imajo provokatorji veliko be^ sedo. Na obravnavah je vlada "razkrila" kornunj. stične načrte za strmoglavljenje vlade, katerih komu. nisti niso mogli zanikati. Načrti so poceni in fraze š<> bolj. Kljub tem razkritjam vlade so socialisti nadalje-vali z bojem za državljanske pravice vseh Fincev, komunisti pa so stali ob strani in. pustili socialistom vo-jevati najtežji boj. Ravno ta boj za interese komuni-stične stranke je socialistični stranki odvzel mnogo glasov, ker finsko ljudstvo v ogromni večini mrzi vse, kar prihaja iz ruskih vladnih krogov, tradicija, ki je bila ustvarjena pod carizmom, ko je bila Finska ruska posest. Toda nobeni napadi združenih nasprotnikov niso mogli oslabiti socialistične stranke. Z uspehi, ki jih je dosegla in z organizacijo, ki jo ima, gleda brez
skrbi bodočnosti nasproti.
-
Kdor hoče biti socialist ne samo po imenu, ampak tudi po znanju, se mora poglobiti v čitanje socialistič-i nih listov in knjig. Socializem ni vera. Socializem je znanje!
BLAGODEJNA MOD HRANJENJA
Varna banka za vlaganje vašega denarja.
Ustvarja zaupanje, neodvisnost in priliko. Mnoga velika bogastva so imela svoj začetek v skromnosti. MILJONE LJUDI HRANI — RAVNO ZA TA CILJ. Zavzemite se tudi vi tako delati in zadovoljni boste z uspehom.
KASPAR STATE BANK
1900 Blue Island Ave., vogal 19. ceste.
CHICAGO	ILLINOIS
Naš INOZOMSKI ODDELEK Vam vedno najboljše postreže pri pošiljanju denarja, s prevoznimi parobrod-skimi listki za in iz Evrope, izdeluje razne zaprisežene izjave in druge potrebne listine.
Knjige! Knjige!
Velika izbira slovenskih in angleških knjig. Prečitajte cenik knjig in si jih naročite od Proletarca.
Največja zaloga boljših književnih del.
LOUIS KVEDER
(300 Walfth BMg.)
434 Diamond St.,
PITTSBURGH, PA.
Izdelujem pooblastila, kupna in darovalne pogodbe, testamente in vsa v notarski posel gl spadajoča dela.
CENIK KJIG.
-TTEZ IZ BDEČE HIŠE. (Aleksander Dumas star.), roman iz *mov francosle revolucije, 604 strani, broširana 80c, vezana
vzori*** boji, črtice, vezana.. IaBAVNA knjižnica, zbirka povesti in črtic, broširana.... zadnja pravda, (J. S. Baar)
roman, broširana............
ZAJEDALCI. (Ivan Molek), povest, 304 strani, vezana v plat-
SEEČO, povest, broSirana----
ZAPISKI TINE GRAMONTOVE,
(VI. Levstik), vezana.......
ZLATAEJEVO zlato, (Aug. Senoa), zgodovinska povest iz
XVL stoletja, vezana..........
zmote in koneo gospodične pavle, (i. Zore®), broširana ......................
ZVONARJEV A HČL povest, broširana .......................
ženini nase koprnele,
(Eado Murnik), broširana . .. slovenski pisatelji: fran levstik, zbrani spisi, vezana .....jj.................
fran ERJAVEC, zbrani spisi,
vezana ......................
jos. JURČIČ, zbrani spisi, I. zv., vezan ......................
II.	zv. vezan ................
III.	av. vezan ...............
IV.	zv. vezan ................
V.	zv. vezan ................
VI.	zv. vezan ................
pesmi in poezije.
BASNI, (Jean de la Fontaine, iz francoščine prevel L Hribar)
vezana ..................... 1.00
mlada pota, (Oton Zupančič),
pesmi, trda vezba.......... .75
moderna francoska lirika, (Prevel Ant. Debeljak),
vezana .......................90
pesmi življenja (Fran Al-
brecht), trda vezba...........50
POEZIJE, (Fran Levstik), vezana .90 POHORSKE POTL (Janko Gla-
ser), broširana ...............35
SLUTNJE, (Ivan Albreht), broširana ......................45
sto let slovenske lirike, od Vodnika do moderne, (C.
Golar), vezana...............1.20
STRUP iz JUDEJE, (J. S. Ma-
char), vezana ............... 1.10
slovenska narodna lirika, poezije, broširana.......65
SOLNCE IN SENCE, (Ante Debeljak), broširana ............50
svojemu narodu, Valentin
Vodnik, broširana ............ .25
SLEZKE PESMI, (Peter Bezroi),
trda vezba...................50
TRBOVLJE. (Tone Seliškar), proletarake pesmi, broširana
50c; vezana.................75
tejstia ex siberia, (Voje-
slav Mole), vezana ........... 1.25
» ZARJE VIDOVE, (Oton Zupančič), pesnitve, broiirana.....40
1.20
1.50
.65 .75
1.75 .45
1.00
1.20
.40
.65 .30
1.25 2.00
1.75 1.50 1.50 1.25 1.00 1.00
.25
.30 .60
Nadaljevanje z 2. strani.
IGRE
ANFISA, (Leonid Andrejev),
broširana.................. -50
BENEŠKI TRGOVEC, (Wm.
Shakespeare), vezana.........75
ČARLIJEVA ŽENITEV-TRIJE ŽENINI, (F. S. Tauchar), dve šalo-igri, enodejanke, broširana .........................
DNEVNIK, veseloigra v 2 dejanjih ........................
GAUDEAMUS, komedija v 4 dej.
GOSPA Z MORJA, (Henrik Ib-sen), igra v petih dejanjih, broširana ......................60
KASIJA, drama v 3 dejanjih ... .75
JULIJ CEZAR, (Wm. Shakespeare), vezana • • • • •»« «• • • • • .75
MACBETH, (Wm. Shakespeare), vezana.....................75
NAVADEN ČLOVEK, (Bran. Gj. Nušič), šala v treh dejanjih, broširana...................35
NOČ NA HMELJNIKU, (Dr. I. Lah). Igra v treh dejanjih, broširana ..................-i..- .35
OTHELLO, (Wm. Shakespeare), vezana......................75
ROMANTIČNE DUŠE, (Iran Cankar), drama v treh dejanjih, vezana............... -85
ROSSUM'8 UNIVERSAL RO-BOTS, drama s predigro v 3 dejanjih .......................50
SEN KRESNE NOČI, (Wm.
Shakespeare), vezana • •••• t^g .75 UMETNIKOVA TRILOGIJA, (Alois Kraigher), tri enodejanke, broširana, 75c; vezana . .. 1.00
ZNANSTVENE RAZPRAVE, POLITIČNI IN GOSPODARSKO SOCIALNI SPISI, UČNE IN DRUGE KNJIGE IN BROŠURE.
ALI JE RELIGIJA PRENEHALA FUNKCIONIRATI? Debata ....................... .20
ANGLE8KO-SLO VENSKI BESEDNJAK. (Dr. J. F. Kern).. 5.00 DEMOKRATIZEM IN ŽEN-
STVO, (Alojzija Stebi) .......10
GOSPODARSKA GEOGRAFIJA,
(Dr. V. šarabon), vezana.....1.25
JUGOSLAVIJA, (A. Melik), zemljepisni pregled .............. 1.00
KATOLIŠKA CERKEV IN SOCIALIZEM ................. .25
KDO UNIČUJE PROIZVAJANJE V MALEM...........20
KOMUNISTIČNI MANIFEST, (Kari Marka in Friderik En-
gels)...........m...........20
KRATKA SRBSKA GRAMATIKA, (Dr. Josip Meneej).....25
KRATKA ZGODOVINA SLOVENCEV, HRVATOV IN SRBOV, (Matija Pire).........40
MISELNI RAZVOJ EVROPSKEGA ČLOVEŠTVA, (Fran Drti na), vezana ................. 2.00
MLEKARSTVO, s črticami • živinoreji s slikami ..............75
NALEZLJIVE BOLEZNI .......36
NARODNOGOSPODARSKI ESEJI .........................
NAS JEZIK, (Dr. J. Glonar), vezana .......................
NAS SADASNJI USTAVNI POLOŽAJ ....................
O KONSUMNIH DRUŠTVIH...
O KULTURNEM POMENU SLOVENSKE REFORMACIJE,
(Dr. L Prijatelj), broširana... OSNUTEK SLOV. NAR. GOSPODARSTVA .................
POGLED V NOVI SVET.......
POLITIČNO ŽIVLJENJE SLOVENCEV, od 4. jan. 1797, ao 6. jan. 1919 leta, (Dr. Dragotim Lončar), broširana 75c, vezana POSTREŽBA BOLNIKOM, s slikami ........................
PSIHIČNE MOTNJE NA ALKO-HOLSKI PODLAGI. (Ivan
Robida, vezana............
RASTLINSTVO NAŠIH ALP, (F.
Seidl) ......................
RAZVOJ SOCIALIZMA od utopije do znanosti, (Friderik En-
gels, prevel M. Žagar).......
REFORMACIJA IN SOC. BOJI SLOV. KMETOV, (Abditus)
broširana.................
SLO VENSKO-ANGLEŠKA
SLOVNICA, izdala SNPJ., 364
strani, vezana v platno ......
SMERNICE NOVEGA ŽIVLJENJA, (Dr. K. Ozvald), biroii-
SPOL-LJUBEZEN-MATERINSTVO, (Prof. dr. Z. Zahor),
trda vezba...............
SRBSKA POČETNICA, (J. T.).. SPRETNA KUHARICA, broMrana, $1.00, vezana...........
SVETOVNA VOJNA IN ODGOVORNOST SOCIALIZMA, E. K.), broširana..............
USTAVA, ruske socialistične fed. sovjetske republike..........
V NOVO DEŽELO, (E. K.)
broširana..................
.8« .45
.75
.10
.40
.50 .J C
1.00 .35
1.15 J)S
M
.45 2.00 .50
.46
.50 1.25
.50 .10 .25 .25 .10
VOLJA IN DEJANJE, (psiho-
logična analiza) ............
0ADRUŽNA PRODAJALNA ALI KONSUM . . .
ZAKON BIOGENEZIJE. (J. Ho-
ward Moore, prevel I. M.) .... 1.50 ZA STARO PRAVDO. (Fran
Erjavec) ...................50
ZBIRKA RUDARSKIH IN FUŽINSKIH IZRAZOV, (J. Bez-
laj) ..........................30
ZDRAVJE, zdravstvena revija za pouk o zdravstvu in zdravljenju, letnik 1921, broširana $1., trdo vezana...............1.50
ZDRAVJE, jan., feb. mare, april in majska izdaja letnika 1922, vsaka po......................10
ZGODOVINA SOCIALIZMA V SRBIJI (Fran Erjavec) ...... .25
ZGODOVINA SRBOV, HRVATOV IN SLOVENCEV, (Ant.
Melik) trije zvezki, broSirani, I. zv. 85c; n. zv. 75c; III. zv. *S5c. Vsi trije zvezki 541 str. 2.25
RAZNO.
AMERIŠKI DRUŽINSKI KOLEDAR,
letnik 1916, vezan ............ 40
letnik 1917, vezan ........................50
letnik 1919, vezan ........................50
letnik 1920, vezan ............................65
letnik 1921, broširan ....................50
letnik 1922, vezan ........................75
letnik 1922, broširan ....................50
letnik 1923, vezan ..........................75
CANKARJEVA SLIKA na dopisnicah, 2 za 5c......
(Imamo jih dvojne vrete.) DEMOKRACIJA, (Cankarjeva
številka) ................. .10
KRES, revija, 1. 1922, št. 9-10.. .25 KRES, revija, 1. 1922. št 11-12.. .25 KRES, kulturni mesečnik, 1.
1923, St. 2—3—4 ..............40
NAJNOVEJŠE INFORMACIJE O DOBAVI DRŽAVLJANSTVA
ZEDINJENIH DRŽAV......40
O ZDRAVSTVENIH NALOGAH SOC. ZAVAROVANJA, (Dr. Demet. Bleiweifl-Trst9niški) .. .10
PROLETAREC, vezani letniki, 1919, 1921 in 1922, vsaki ----5.00
TRIJE LABODJE, ilustrirana revija . . . .......................25
ANGLEŠKE KNJIGE. ANARCHISM AND SOCIALISM (Geo. Plechanoff), vezana .60
ANCTENT LOWLY, (C. Os-
borne Ward) dve knjige, 1313
strani, vezane.............. 5.00
ANOIENT SOOIETT, (Lewis H.
Morgan), vezana............ 1.50
BRASS CHECK, (Upton Sinclair), Slika korumpiranoati kapitalističnega žurnalizma, vezana ...................... 1-20
"DEBS, HIS AUTHORIZED LIFE AND LETTERS". (David Karsner), vezano v platno 1.20 END OF THE WORLD, (Dr. M.
Wilhelm Meyer), vezana.......60
EVOLUTION OF MAN, (Wil-
helm Bolsche), vezana.......60
EVOLUTION OF PROPERTT,
(Paul Lafargue), vezana......60
JOD AND MY NEIGHBOR, (Robert Blatchford), vezana.....1.25
GOOSE-STEP, (Upton Sinclair), študija ameriškega visokošol-stva nad katerim imajo kontrolo privatni interesi, vezana . .. 2.00 GOSLINGS (Upton Sinclair), vezana .......................2.00
IMPERIAL WASHXNGTON, (R. F. Pettigrew), knjiga, ki opisuje prehodno dobo iz demokracije v denarni imperializem v Zed. državah, 441 strani, trda vezba..............1.25
JUNGLE, (Upton Sinclair) povest iz chica&kih klavnic.....1.20
JIMMIE HIGGINS, (Upton Sinclair) ......................1.00
tt A T?.T. MART, biographical me-moire, (Wilhelm Liebknecht), vezana ....................60
KING COAL, (Upton Sinclair), povest iz zadnjega- štrajka (1913) coloradakih premogarjev, trda vezba . . ............ 1.20
LAW OF BIOGENESIS, (J.
Howard Moore), vezana......60
LIFE AND DEATH, (Dr. E.
Teichmann), vezana........60
OUTLINE OF HISTORT, (H.
G. Wells), vezana, 1171 strani 5.00
PHYSICIAN IN THE HO OSE,
(J. H. Greer, D. D.) Domači zdravnik, vezana . ......... 2.00
REPUBLIC OF PLATO, vciana 2.00 RIGHT TO BE LAZT, (Paul
Lafargue), vezana.............60
60
.60
.00
.10
ROBERTS RULES OF OMVB^
V6zana ..................•••• 1.5o
SAVAGE SURVTVALS, (J. How-
ard Moore), vezana ..........jt,,.
SCIENCE AND REVOLUTION, ■
Ernest Unterman, vezana ...
SOCIAL REVOLUTION, (Raii
Kautsky), vezana ...........
STRUGGLE BETWEEN SCIENCE AND SUPERSVJ.
TION, (A. M. Lewis), vezana .60 THEY OALL ME OARPENTER,
(Upton Sinclair), trda vezba.. 1.75 THE CRY FOR JUSTICE, (Upton Sinclair) vezana .........
THE DREAM OF DEBS, (Jack
London) ...................
THE PROFITS OF RELIGION. Razprava o izrabljanju ver za
privatne interese............ 1.20
THE UNTVERSAL KINSHIP, (J. Howard Moore) .......... 1.25
THROUGH THE RUSSIAN REVOLUTION, (Albert Rhys i Williams), s slikami, 311 strani, vezana v platno.........2.00
HUNDRED PER CENT (Upton
Sinclair). Povest patrijota. . 1.20 VITAL PROBLEMS IN SOCIAL EVOLUTION, (A. M. Leiria),
vezana......................60
THOUGHTS OF A FOOL, (Eve-
lyn Gladys), vezana . . ____1.25
Naročilom priložite poštni ali eke-preeni money order, ček ali gotovino. Za manjša naročila lahko pošljete poštne znamke.
Vse knjige pošiljamo poštnine prosto. Klubom in čitalnicam, pri vseh večjih naročilih liberalen popust.
Vsa naročila naslovite na:
PROLETAREC 3639 W. 26th Street,
Chicago, 111.
Kako napredujemo.
Mogočne električne lokomotive ki operirajo v Ročk}- Mountains vlečejo vlake po strminah kontinentalnega razvodja. Kadar vlak vozi navzdol, tedaj taka lokomotiva s pomočjo električnih naprav zavira vlak in obenem generira elektriko, ki se po žicah zopet vrača nazaj v elektrarno, s katerim procesom pomagajo znižati stroške za gonilno silo, ki jo porabijo, kadar vozijo v hrib. Elektrifikacija odstrani nesnago in dim, podvoji obrat proge, pospeši promet, prihrani na premogu in je v vsakem oziiru koristonosna. Trinerjevo zdravilno grenko vino vas postavi na noge, kadar se ne počutite dobro, če trpite vsled slabega teka, slabe prebave, zaprtja, če imate glavobol, imate slab spanec ali trpite vsled kakih drugih želodčnih neredov, ker isto izžene iz sistema vso strupeno tvarino, ki se tam nabere vsled naravnega procesa kisanja, izčisti vaša čreva, pomaga do večje aktivnosti prebavnih delov, podvoji vaši eneržijo in vas obvaruje pred mnogimi boleznimi, proti katerim se ne more ustavljati telo, ki ni v dobrem stanu. Če ne morete dobiti Trinerjevo zdravilno grenko vino pri domačem lekarnarju ali trgovcu, pišite na Joseph Triner Company, Chicago, 111.
Najboljša jugoslovanska socialistična revija je "Proletarec". Prinaša člamke, razprave in pregled delavskega gibanja po svetu ter opise aktivnosti v naših naselbinah na polju socialističnega in kulturnega dela. Naročite ga še danes.
VICTOR NAVINSHEK
331 GREEVE STREET, CONEMAUGH, PA.
Trgovina raznih društvenih potrebščin kot re-galij, prekoramnic, znakov, kap, uniform, itd.
Moja posebnost je izdelovanje lepih svilenih zastav, bodisi slovenskih, hrvatskih ali amerikanskih, po zelo zmernih cenah.
V zalogi imam veliko izbero raznih godbenih inštrumentov vseh vrst. Velika zaloga finih COLUM-BIA GRAFONOL od $30 do $250 in slovenskih ter hrvatskih rekordov. Moje geslo je:
Zmerne cene in točna postrežba.
Pišite po moj veliki cenik.
Naročila pošiljam v vse kraje Združenih držav. Za obilna naročila se toplo priporočam.