Izhaja v Trstu
TW* *0 soboto OPOlDdlB.
^kopfsi se ne vranjo. Nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
Hnflništro in npravništvo
“I- del Lavatoio
št. I, I.
TELEFON 18-67.
Posamezne itev. se prodajajo po 6 vin.
Inserati se računajo na milimetre v širo-kosti ne kolone, in sicer po 8 vin. za vsaki mm. Za več nego lOkratno objavo pa po dogovoru.
Naročnina za celo leto K -4'—; za pol leta in za četrt leta ra zmerno.
S_________________w
IIIE
Zadruga voznikov na Primorskem
reg zadruga z omejenim poroštvom vabi
vse voznike iz tržaške °kolice in bližnje Istre
na zelo
važen shod
ki se bo vršil
lutri, o nedeljo, dne 4. julija
ob 10. uri predpoludne
v gostilni g. Jožefa Grgič-a
no Pndričih.
Važnost predmeta zahteva, da se kga shoda udeležijo vsi vozniki. LONJER, dne 1. julija 1909.
Zadrnp voznikov ga Primorskem
reg. zadr. z omej. poroštvom.
.. iiiMiir—- n
Tovariši! Čitateljji!
. Svesten si velike važnosti, ki jo l^a za nas naše glasilo »Narodni klavec«, je odbor N. D. O. od Pfvega začetka posvečal največjo polnost razvoju, spopolnitvi in razumevanju istega. V boju, ki ga neiz-frosno in nepopustljivo vodimo proti Vsem izkoriščevalcem našega delavstva. v stremljenju, da povzdignemo tudi ^šega dosedaj tako kruto tlačenega, prosvetnem in gospodarskem polju 'hugim zapostavljenega delavca do Vl8je stopinje, ki naj ga usposobi 8^°piti v tekmovanje z drugorodnirni §°8podarskimi silami in zboljšati svoj P°ložaj kot človek in delavec, je »Narodni Delavec" edino, drago-t! e n o in nenadomestljivo °rožje. Vsled velikih težav, katere
PODLISTEK.
I. Kavlasa;
Dar govora.
Poslovenil H.
On je nadaljeval :
, „Dar govora sem mu glavno zavidal, Prav sem tudi po njegovem daru fanta-V'J6 neštetokrat škilil s zatajenim vzdihom , Prsih, posebno v dobi, ko sva bila oba aPoslena v istem uredništvu. Pisati in go-• 0riti mu je delalo enako malo težav; če j govoril, ste imeli občutek, da narekuje v°ie etemere, in če ste čital plodove nje-?°Vega duha, slišal ste ga govoriti s vsake ssede. Nad nobenim predmetom se ni ^Pptaknil. Znal je govoriti in pisati o Nič, Nečem in o Vsem; in to je bila njegova j^da, prokletstvo, fatum. Znal je govoriti, f■ ‘ ^adar je bil Maupassant posebno sie-; 11 t pisanju ; ampak pisal ni tako. Znal ® Pasati, kakor če je bil Ingersoll posebno t#i en v govorjenju ; ampak govoril ni M govornik in ni bil pisat-lj ; ^Psk ne morem si predstaviti kak čudež
je premagati vsakemu mlademu časopisu, ni niti naš list mogel dosedaj zadostiti ne v upravnem, ne v redakcijonelnem obziru vsem onim zahtevam, ki jih moramo stavljati nanj toliko mi tržaški delavci, kolikor tudi naši tovariši zunaj Treta. Z ozirom na to, si je odbor N. D. O. prizadeval, da temu odpomore. Delo se je posrečilo. Od prihod-njega ponedeljka ima naš list na svoji strani stalnega Urednika. S tem bo na eni strani poskrbljeno za bogato, strokovno gradivo, sploh za primerno vsebino lista, doČim se bo na drugi strani s tem razbremenilo osebe, katere so dosedaj morale nositi težko breme začasnega uredovanja lista in katere se bodo od sedaj naprej mogle več posvečati razširjevanju lista in upravi istega. Uredništvo časopisa, kakor je naš ,,Narodni Delavec", se ne sme obkoliti z kineskim zidom in omejiti svoje poslovanje na sestavljanje člankov izključno iz lastnega peresa. Živa in nepretrgana dotika med čitatelji — tovariši in uredništvom, je edino jamstvo, da bo list res odgovarjal ne samo zahtevam dejanskih razmer, ampak tudi zahtevam iu željam oseb — čitateljev. Za to naznanjamo vsem tovarišem, da bo uredništvo „N arodnega Delavca" redno poslovalo za sedaj tiikrat na teden v prostorih N. D. O. (ulica Lavatojo št. l./I.) in s i-c e r za sedaj ob sredah, četrtkih in petkih od 6. in pol do 8. ure zvečer. Do istega naj se napotijo vsi tovariši s pritožbami, željami in članki.
Tovariši! Prizadevanju odbora N. D. O da povzdigne in razširi list, odgovorite s pridnim čita-njem, naročevanjemin podpiranjem „Narodnega D e-1 a v c a".
Trst, dne 2. julija 1909.
Uredništvo Jareiiep Delavca".
bi bil govornik, ki bi znal tako govoriti, kot je zamogel Verner, in kak fenomen pisatelj, ki bi znal tako pisati, kot je mogel Verner. Bil je čas, ko sem bil častilec Ver-nerjeve genialne osebe ; da, priznavam, da imam nekje doma založene podobne zaznamke, kakoršne prijavlja sedaj Horac Traubel o Waltu Whitmann dan na dan — včasih zapiski s svežega spomina, včasih zapiski stenografičnih trenotkov, pristre Ženih v baru, pri mizi v gostilni, pri uredniški mizi; včasih njegov komentar tekočih in perečih vprašanj, včasih njegove ironične ekskurzije k umetniškim izrazom. In tudi Verner me je imel v oni dobi precej rad; neoporečno ni bil nikoli tako brilanten, kakor takrat, ko ni slutil moje bližine ; in imam vzroke za mnenje, da je vedel za mo,je zapiske, če prav jih nisem nikoli niti z besedo omenil. Instinktivno je pisal skozi mene svoje ime v bodočnost, koprneče se je na ta način zaznamenoval potomstvu ; ampak če se je kdaj zavedal te groteskne misli, se je revež Verner goljufal v svojih posmrtnih upih. Zapiski leže nekje na dnu mojih relikvij, in nihče bi so ob nje ne obregnil — morda niti jaz ne več. Ali kaj vemo, če morda tudi mušica ne sanja o nesmrtnosti ?
Verner je stanoval „sam za se“ in
T ovariši!
Vže 28. dni vodijo naši tovariši in naše tovaršice junaški in vstrajno stavko proti njih dosedanjim izkoriščevalcem, vodstvu predilnice v Ajdovšči ni. Ako nam je vže njihova vnema za pravično istvar in njihova požrtvovalnost najboljše jamstvo za ugoden izid stavke, 'to je zopet naša sveta dolžnost, da v tem obupnem boju priskočimo našim tovarišem na pomoč, jih podpiramo moralno in materijalno ter jim s tem olajšamo neprijetnosti stavke.
■ Svest si te dolžnosti in prepričan, da s tem tolmači Vaša čuvstva, je odbor N. D. O. sklical shod, na kateremu se je sklenilo pozvati Vas, da se vsi, vsak po svojih močeh, vde-ležite tega plemenitega in človekoljubnega dela ter pokažete zopet, da smo vsi slovenski delavci v veselju in trpljenju solidarni. V to svrho je odbor N. 0. 0. sklenil izdati bloke, potom katerih se bo nabiralo prispevke. Tovariši! Odzovite se temu vabilu kakor en mož in pomagajte <“ašim bojujočim so tovarišem v Ajdovščini do zmage!
Odbor IL D. 0.
Štrajk v Ajdovščini.
Ajdovščina kar mrgoli orožnikov. —
Vsaki dan, takorekoč, prinese štrajkujočim tovarišem in tovarišicam obisk novih orožnikov. In vse to zakaj, se mora človek začudeno vprašati? Mari za to, ker stavku-joči razsajajo? Ne, ravno nasprotno, ker DO razsajajo, ker so mirni in trezni. Vodstvo predihice hoče izvati štrajkujoče k neredom, odvaliti od sebe odgovornost za izbruh stavke in svaliti isto na stavkujoče. Gospod direktor Amann ve, da vsa občina obsoja njega in samo njega, vč, da so simpatije vsega prebivalstva na strani 8tavkujočih. Za to in edino za to nadleguje c. kr. okrajno glavarstvo v Gorici, za to in edino za to zahteva orožniško intervencijo. Toda vse to ne bo pomagalo prav nič! Stavkujočl s! zavedajo da se stavka bliža k ugodni rešitvi, oni si zavedajo, da
oddaljen od Čehov; Češka Plzenj, Češka Kalfornija in druga naša chicagska središča ga „ni80 vabila k spanju po noči, ko se je do sitega v njih naspal po dnevi — kot je nekoč omenil; in njegova oseba bi se bila čutila preveč ovirana, če tudi še tako malenkostnimi znaki pričujočnosti druge osebe. Najel si je skromno h šico zapadno od Češke Kalifornije ; samo en tir je peljal v one kraje, in od njegovega konca je bil še prisiljen gazit skozi „pre-rine", kot se pravi v chicagaski češčini — predno je prišel do osamele stavbe malim dvoriščem in enako ma hnim vrtom. Bile so to tedaj v resnice še samo prerije, kar se je s štirih svetovnih strani rinilo k hišici Vernerovi, koje dvoje okna na vsaki strani so zgledala kot napolo oslepele, prestrašene oči. Po zimi se je zgodilo neštetokrat, da je bil Verner navezan na prijaznost svojih prijateljev, posebno na mene, če se je šlo za problem prenočišča. Verner je takoj drugi dan po svoji naselitvi v hišici vrgel telefon iz iste; hotel je imeti občutek osamelosti v dnu svoje grevne duše, po tem se spozna češko-amerikan-skega novinarja. Za to pa je bila zelenjava onih prerij po letu prekrasna, in bilo je pri pogledu na pjo mogoče pozabiti, kaj pomeni ona umazanost, ki se vleče v čuc-
je ohranjenje miru in discipline predpogoj za vspeb in da bodo prišli do vspeha, le tedaj, če bo moč njihove organizacije tako očividna, kakor je danes. Vse kaže, da ne bo stavka več dolgo trajala. Vodstvo predilnice se je, zdi se, vendar prepričalo, da so se razmere v Ajdovščini korenito spremenile in da se je treba pošteno in lojalno pogajati — z delavci.
*
Jfi sf:
V	nedeljo, dne 27. junija t. 1. se je ob velikanski vdeležbi vršil pogreb pokojnega tovariša Kalina, člana podružnice N. D. O. in stavkujočega predilca. Nepregledna množica, ne čelu jej zastava podpornega društva za rokodelce, je spremljala blagopokojnega tovariša in sotrpina k večnemu počitku. Pogreba se je vdeležil tudi tov. J. Mandič iz Trsta.
Po pogrebu se je vršil v Bratinovi dvorani ob navadni, veliki udeležbi javni shod. Med splošnim odobravanjem šo govorili tov. J. Mandič, J. Križman-čič in Budihna.
Jutri bo zopet shod.
*
* *
V	naslednjem podajamo kratko sliko o položaju v Ajdovščino iz dopisa, ki smo ga prejeli: V ponedeljek za rano ob 5. in pol uri se je zbralo nad 100 strajkujočih delavcev in delavk, ter se sprehajalo pred obema glavnima vratoma tovarne. Delavci so se pogovarjali in šalili med seboj. Videč to se jim je viši vodja g. Amann smehljaje približal, siel čepico in stremite! jih pozdravil v slovenskem jeziku z „dober dan moji delavci«. Menil je, da jih omehča in pripravi na delo. Ko pa je opazil, da je med njimi tudi tovariš Budihna, polotila se ga je taka švicarska jeza, da je začel 8 pestmi mahati po zraku in vpiti kakor kak zbesnelež. Kričal je vsakovrstne klobasanje, na kar mu je Bud bna povedal v obraz, kar mu je šlo. Delavstvo je zavpilo: Živio Budihna, živio dr. Mandič! To pa je Amanna prestrašilo, da je izginil za zidovje kričaje, da je prinesel denarja, ki ga pa nazaj ponese. Delavci so mu odgovorili ploskanjem in žvižganjem.
Takoj opoludne se je Amann, ves razburjen odpeljal k okrajnemu glavarstvu v Gorici s tožbo proti Budihni, češ da je ta organiziral kakih „50 ljudij“ s katerimi drugim delavcem, ki bi radi sli na delo, zapira vbod v tovarno. In res je prišlo včeraj pojačenje orožnikov in zraven tudi nekaj dektetivov.
Danes zjutraj smo videli orožnike kako so patruljirali po Ajdovščini in videli smo tudi Amanna, kako je prežil pri glavnih vratih, kdaj se začno delavci valiti v tovarno in kdaj orožniki povežejo voditelje
kih po obzorju. Ko je dihala jesen na ona širna polja, posebno zvečer, ko je solnčni zaton prebarval njih mozaik in dajal prozornemu ozračju take barve, da niste bil popolnoma siguren, če ne plavate v svemiru ali pa če ni dana omejeni preriji neskončnost — zvečer in morda še bolj v prvi, plahi in vendar priljudni temi, v katero so plapolali ognji, zaneteni od fantičev po širni, suhi in mrtvi oni planjavi. Tako nekako se je dalo pri Vernerju z onih prerij bolje čutiti, da ste v Ameriki, nego v samem trgovskem središču Chicaga, med nebotičnim skiperapery in z zvišano železnico povsod, kamor se ozrete.
Zgodilo se je včasih, da je Verner prenočeval pri meni, — zdi se, da je pri enakem merjenju vzajemnega pomena beseda „pogosto“ preveč slaboten izraz za število mojih obiskov v njegovi hišici — onih obiskov, pri katerih se ni bilo treba ozirati na stensko uro, in pri katerih se je pozabljalo na naviianje žepue ure „za ponoči1*, če prav je bila drugače ta navada pri meni globoko vkoreninjena. Ce se oziram sedaj nazaj na ona leta prežita v Ameriki, ne dvomim ni najmanj, da so bili večeri in noči prebite v Vernerovi samoti z vseh najsrečnejše.
(Pride še.)
štrajka. Ko pa ni bilo nič vsega tega, in ko se nobeden delavcev niti prikazal ni, je Amann ves potrt in z upogneno glavo zlezel zopet v svoj brlog. Pa tudi orožniki so izginili za ozidje in zopet je mirna Bosna.
Nam je prav, da so ogleduhi med nami, se vsaj prepričajo, kako vodi Amann okrajno glavarstvo za nos.
Razpoloženje med štavkujočim delavstvom je najbolje. Kako tudi ne?! Dočim je bilo poprej izmučeno do mozga, se je sedaj na svobodnem zraku ojačilo. Poprej upadenih, bledih lic, je sedaj polnih ru-dečih lic in pričakuje v mirnem zaupanju do svojih voditeljev nadaljnih dogodkov, pa naj pride, kar hoče.
Minile Mašfce oMMe oz. Oel volitve v Trsti ii - mi.
Tržaške občinske oziroma deželno-zborske volitve v Trstu so završene. V sredo, dne 30. t. m. je volila zadnje 4 mestne svetovalce tudi trgovinska in obrtna zbornica. — S tem je predpisana lista 80 poslancev popolna. Na minuli volilni boj nihče več ne misli: splošna pozornost se je obrnila novemu mestnemu svetu samemu njegovi sesta.l, prerokovanju o njegovi veči ali manji življenski moči in zmožnosti. Le tu pa tam zadoneva še en akord iz močne ia skrajno razburljive pesmi ravno minulega volilaega boja. Po vseh koncih in krajih se namreč ponavlja usodno vprašanje : Ali je res v Trstu toliko Slovencev — domačinov ? In če jih je res toliko, kako to, da so še le sedaj, leta 1909. prišli na dan ? Kje so bili dosedaj ? To je analiza, s katero se bavi s posebnim zanimanjem tržaško novinstvo v zadnjem času. Vspeh te analitične preiskave je seveda različen z ozirom na politično stališče, ki je predstavlja ta ali ona stranka.
Jedni (laški-liberalci katerim naš čelu stoji nepoboljšljivi „11 Piccolo“) tolmačijo to senzacijonelno rastenje slovenskega (slovanskega) življa v Trstu z vsiljevanjem stranih elemtov iz dežele v Trst. To vse-ljevanje se po njihovih mislih vrši dosledno, po določenih gospodarskih načelih in zakonih. Za to se prikazuje to stopnjevito useljevanje v Trst, kot šolski primer »Gospodarskega prodirauja" (»penetrazione economica"). Toda, industrijalizacija Trsta, izvaja dalje italijansko liberalno novinstvo, ni edini koeficijent, kateremu je treba pripisati ta neprijeten in vsako mehko laško srce globoko pretresujoči pojav „slovenske (slovanske) nevarnosti". Trst m namreč, kot industrijalno središče prišel v že do tako velike privlačne moči. Če se slovenska »kolonija" tako hitro množi, se to godi tudi po zaslugi politične uprave, „sistema", ki vlada na Primorskem.
Tako eni. Njihovih izvajanj nam ni treba pobijati. Kar se vrši pred našimi očmi, ]e popolnoma naraven produkt gospodarske in narodno-politične evoluci e, ki se pojavlja povsod, kjer se je skozi leta in leta s pomočjo strankarskega nasilja, šovinističnega razmotrivanja, in strahovlade gospodujoče oligarhije, vstavljala in skušala ustaviti narava v njenem razvoju. Razvoj takšnih narodnih manjšin, kakor so Slovenci in Slovani sploh v Trstu, se pa da sicer z umetnimi sredstvi za čas zadržati, a nikakor ne zaustaviti. — Temu na.-sproti , moramo kcnstatovati, da je analiza 80cijalnih demokratov globokeja. „11 Lavoratore", glasilo tukajšnjih socijalnih demokratov v svoji zadnji številjki od 30. t. m. se zopat bavi s tem problemom. Pod naslovom „Cosi presto" („Tako hitro") žigosa „11 Lavoratore" v članku polnem perečega sarkazma, kratkovidnost laške liberalne stranke, ki je, prisiljena v to po dejanskih razmerah, morala priti vendar enkrat eo sklepa, ki so ga oni, to je so-cijalni demokratje vže davno storili. V avoji nedeljski številki, je namreč „11 Piccolo" navajajo morebitne vzroke nepričakovano velike afermacije tržaškega Slovenstva, omenil mimogrede tudi nas (stremite!) „Narodno delavsko organizacijo“. Mi, „N. D. O." da smo pripomogli volilnim vspehom tržaških Slovencev s tem, da smo znatno oslabili vrste socijalnih demokratov a močno ojačili vrste narodnih Slovencev. Temu, za delovanje „N. D. O." laskavemu priznanju se pridružuje tudi „11 „Lavoratore“ ter zavrača vso krivdo za te V8pebe N. D. O. „11 Piccolo" in na one, ki Btojijo za njegovim hrbtom. Kaj naj poročemo na to mi ? Mi smo sicer od prvega začetka vedeli, da dosedanje delovanje N. D. O., njeno dveletno zahajanje med ljudstvo, njeno vspod-bujanje delavstva k narodni zavednosti ob doslednem zastopanju delavskih interesov, ni ostalo in ni moglo ostati brez vsakega upliva na izid minulih volitev. Nismo razo-
bešali tega na veliki zvon, ker ni naša na vada bahati se in ker nismo bili poklicani, soditi o samih sebi. Pribijamo pa gori-omenjeno soglasno konstatacijo laških liberalcev in socijalnih demokratov, ki izzve-neva v konstatacijo, da je N, D. O,, kot zastopnica delavstva, L daj pretežne večine tržaškega prebivalstva, močen faktor v našem javnem življenju, samo radi tega, ker se o tej strani volilnega boja ni v naših krogih govorilo in ker smo se v prirojeni nam skromnosti zadovoljevali s tem, da se doseženi volilni vspeh proglasi na shodih in v časopisju kot vspeh »tržaškega Slovenstva" in njega političnega vodstva !
Reklo se je, da volilni boj, ki se je ravnokar bil, pomenja za tržaške Slovence in njihovo politično vodstvo, pregled moči. To velja v prvi vrsti za nas, za tržaško narodno delavstvo, recimo odkrito, m: Narodno delavsko organizacijo. Ker N. D. O. po svojih pravilih ni politična (po pravilih naše posestrime v Ljubljani je vsaka politika cel6 izrecno izključena), nismo mogli, nismo smeli in — nismo hoteli igrati aktivne uloge pri omenjenih volitvah. Ta častna naloga je bila pridržana našim poetičnim, voditel em. Voditelji N. D. O. so imeli temu nasproti jasno začrtano pot: stopiti kot navadni vojaki v službo skupnega političnega poveljništva in staviti istemu svoje moči na razpolago. Vodile so nas vse Slovence, somišljenike, javne in skrite nasprotnike N. D. O. enake misli, enaka stremljenja. Hoteli smo pripomoči do tedai kruto zatiranemu Slovenstvu do veljave, do zadoščenja za dosedanja omalovaževanja, za dosedanje krivice. In dosegli smo to v polni meri vsi pošteno misleči Slovenci, samostojni podjetniki in obrtniki, t-govci in uradniki, odvetniki — in delavci.
Todaj, ne samo to : Hoteli smo tudi pregledati svoje vrste obračunati: .koliko pritiče meni a koliko Tebi" .... Tudi to smo dosegli. Izzvali smo izrek : Palma pri pada tržaškemu delavstvu, ker ga je največ, ker je podlaga ne samo gospodarsko so-cijalne, ampak tudi narodno-politične bodočnosti Slovenca v Trstu. Izzvali smo, podrejeno, drugi izrek, ki se glasi: N. D. O. čaka še velika, gigantska naloga; viri, iz katerih bo N. D. O. črpila svoje življenske snovi so neizčrpljivi, veliki bataljoni slovenskih delavcev čakajo, da se jih pokliče pod orožje — pod zustavo prosvete in svobode, pod zastavo napredka in gospodarske osamosvojitve, pod modro zastavo „Narodne delavske organizacije1,1. Veliko nas je, tovariši ! To je refren, ki doneva danes iz zad 'je delavnice ravno teko, kakor največje tovarne tržaškega emporija. To je velika resnica, to je volilo, ki so nam zapustile minule občinske deželnozborske volitve.
Opustimo, tedaj, za vedao politiko fraz in abstraktnih pojmov a podajmo se na resno, nesebično in vsestransko delo. Napnimo vse svoje moči. Če so vprašalne volile potrdile, da nas je veliko, so one ob enem potrd le, da so naloge, ki nas čakajo, še večje. Naše delo naj bo intenzivno : prosvetno in zadružno gospodarsko; naše mišljenje in ravnanje naj bo: strogo demokratično. V kratkem se snidejo zastopniki vsega slovenskega delavstva na kongres. Na dnevnem redu bodo stali problemi od bivstvenega pomena za N. D. O. Zatorej, tovariši, pogumno neustrašeno, zmagozavestno naprej !
A Vi ostali rojaki! Mari se Vas po-lastuje nezaupanje, hrepenenje po starih časih?.. Nikar se ne ostrašite! Naš vizir je odprt: „Spoštujemo vsakega, ker hočemo biti spoštovani 1"
Politični razgled.
Slovanska obstrukcija na Dunaju.
Razmere med kabinetom bar. Bienertha in slovansko narodno zvezo, so se bile v zadnjem času tako poojstrile, da se je marsikateremu dozdevala kriza — k t neizogibna. Do tega je tudi res prišlo. Na eni svojih zadnjih sej je slovanska zveza proglasila, da z odobrenjem proračuna smatra ona poslovni načrt za sedanje zasedanje izcrpljen in zategadelj ne bo sodelovala več pri razpravljanju drugih zakonskih načrtov, ne samo, nego preprečila z vsemi močmi, da bi ti načrti prišli v parlamentarno razpravo. Temu nasproti zahteva ministrstvo Beckovo, podprto z „večino" — neslovanskimi bloki in poljskim klubom, da 66 v sedanjem zasedanju parlamentom reši še vprašanje sklenitve trgovinske pogodbe z Rumunjsko in pooblastilni zakon, glasom katerega bo vlada smela sklepati trgovinske pogodbe o balkanskimi državami. Temu se odločno upira Slovanska Zveza. Odtod konflikt, ki pripelje v prihodnjih dneh do tehničke obstrukcije v državnem zboru se strani slovanskega bloka. Teh žalostnih razmer je krivo v prvi
vrsti sedanje ministrstvo Bienerth. Državni zbor ne more delovati. To je tedaj tisti prosluli parlament splošne volilne pravice!
DOMAČE VESTI.
Jutri, ob 9. uri predpoldne bo v prostorih N. D. O. zelo važen shod vseh zadružnikov gostile e članov N. D. O. Sklepalo se bo ne glede na število nazvoeih. — Naj nihče ne manjka.
Gostovanje kr. deželnega gledališča Iz Zagreba. — Divno, božanstveno ! To so besede, ki naj brez pretiravanja označijo ono uzvišeno umetnost, ki smo jo občudovali od sobote do četrtka zvečer na deskah »Narodnega doma" v Trstu, one ne-pozabie in neizbrisne, ker pregloboko v srce segajoče, utiske, ki so nam jih za seboj ostavili velikani hrvaške dramitične umetnosti. Gostovanje kr. deželnega gledališča v Zagrebu ni našem odru je brez dvoma največi dosedanji umetniški dogodek v razvoju trž. Slovanstva. Bili smo ponosni, da nam je bilo dano občudovati onega Andrija Fijana, katerega umetnost sega v višine neverjetnosti, ono Nino Vavra, katere umetnost pretresuje globoko srce, dušo, fantazijo .. . onega Ignaca Borštnika, umetnika blestečega sijaja, rafiniranega ukusa, nenavadne zmožnosti v slikanju značajev. A poleg teh velikanov, navduševali smo se na umetnosti ostalih, g.e Savič eve, Anič-eve, Vilhar-jeve, Lijanlce, Careve, Markovii-a, Barbarič-a, Baškovič-a, ali ni prav za prav nepotrebno naštevati vsa ta imena? Vsak igralec je na svojem mestu. Vse se steka v eno skladno, umetniško celino. To gostovanje nam je pokazalo, do kakšne višine se je pospela domača in svetska umetnost pri Jugoslovanih. Za to smo pozdravljali to gostovanje ne samo kot h pen umetniški vžitek, ampak in to v prvi vrsti kot nena vaden dogodek na našem prosvetnem in narodnem obzorju. Gostovanje je začelo v soboto zvečer in je trajalo do četrtka. Vpri-zorilo se je mej tem časom 6 predstav, in sicer hrvaško d amo : »Hasaginica" (sobota), češko veseloigro „Na letovišču" (nedelja), italijansko dramo „Kriza“ (ponedeljek), francozko veseloigro „Dobri prijatelj" (torek popoldne), francosko dramo „Ru-deči talar" (sreda) in, slednjič, rusko komedijo : „Revizor" (četrtek).
Nismo poklicani, da na tem mestu ocenimo umetniški vspeh posameznih predstav. Dovolj je, če p ivemo. da je vsaka predstava bila pravi triumf za umetnike, za gledališče in za umetnost. Občinstvo je na primeren način slavilo umetnike, v prvi vrsti seveda go. Vavro, intendanta Fijana in Borštnika.
A materijalni uspeh? Bil je srednji. Z ozirom na čas, v katerem se je vršilo gostovanje nismo mogli pričakovati veliko več. Dali smo, kar so mogli, a naši rojaki so to se slovansko prijaznostjo* sprejeli in nam obljubili, da se zopet povrnejo. Da se ta obljuba.čimprej uresniči, je naša ia menda vseh tržaških Slovanov vroča želja.
Občinske oz. deželnozb. volitve v Trstu. V sredo dne 30. m. m. je izvolila tudi tržaška trgovsko-obrtna zbjornina svoje 4 zastopnike v mastni svet. Navzočih volilcev je bilo 36, dva nista bila navzoča. Glasovalo je vseh 36, in vseh 36 je bilo tudi veljavnih Izvoljeni so bili:
Peter baron Morpurgo	36	glasov.
Klodvig vitez Budinich,	36	„
Fridrih Gerolimich,	36	„
Epaminonda Czorzy,	34	„
Od teh štirih so trije ital. nacionalci in eden, Budinich, je ital. nacionalni konservativec. Sedaj je izvoljenih vseh 80 poslancev. 54 je bilo izvoljenih v vseh 4 mestnih volilnih razredih, 12 v okoličanskih in 4 od trgovsko obrtne zbornice. Po strankah se dele .
57 jih pripada ital. liberalni stranki;
12 slovenski nerodni stranki;
10 socialni demokraciji;
1 je it. nacionalni konservativec.
Od vseh 80 zastopnikov je 52 novih, dočim je 28 vže sedelo v starem mestnem svetu.
Posledice Izobrazbe „Ljudsk ga odra". Dne 19. t. m. dopoludne ob 9. uri je pred skladiščem piva na južnem kolodvoru delavec južne železnice Ivan Lakner, kateri je bil tudi že narodnjak, a je postal zopet socjalist, vrgel našemu tovarišu Ivanu Ostroška nad 2 kg. težek kos naravnega leda v glavo, ter mu s tem prizadjal težko telesno poškodbo. Zelo značilno je dejstvo, da ko je padel ranjeni Ostrovška nezavesten na tla, so se navzoči socijalisti zakrohotali in nekateri še pristavili, da ker je narodnjak naj le pogine. A
socjalisti so Laknerju pripomnili, da ga j0 še premalo zadel.
Tako, to je torej izobrazba delavstva s katero se Kopač, Falk in razni drog1 denuncijantje tako radi po shodih bahajo-Poskrbeti pa hočemo, da se bode sodrUoJ Laknerju dokazalo, da nima nikake pravic in tudi ne na podlagi internacijonaliz®8 svoje sodelavce na delu poškodovati.
Tovariši! Konsumna zadrug1* članov N. D. O. je otvorila svojo pt°° skladišče v ulici del Bosco štev. 1>’ Dolžnost je vsacega slovenskega delavca, če tudi do danes ni zadružnik koft' sumne zadruge, priti v skladišče, & si tamkaj nakupi raznih potrebščin $ svojo družino.
Šentjakobčani! V Vaši bližini s[ je odprlo skladišče, na Vas je v prt1 vrsti ležeče, da v velikem številu prt hajate.
Naznanja se ob jednem, da I skladišče odprto ob delavnikih od <• do 1. ure in od 3. do 8. ure zvedet ob sobotah zvečer je skladišče odprt0 do 11. ure. Ob nedeljah je zaprto.
Velika sokolska slavnost na Op činah. — Kakor smo že bili javili, se bo vršila jutri na Opčinah velepomembna SO' kolska slavnost.
Opozarjamo in vabimo naše tovariše? da se te slavnosti udeleže v čim večje® številu. — Te velevažna slavnost bode j oči in srce vse naše nasprotnike, zato je pa naša narodna dolžnost, da jo posetiu® mi v obilem številu. — Na slavnostne® prostoru je urejeno tako, da bo došli® gostom v vsakem oziru vstreženo.
Dopoludne se bo vršila tekmovali® telovadba in sprejemanje gostov. Po poludn0 ob treh in pol bo slavnosti sprevod, i® čelu bo jezdila sokolska kavalkada. Pote® se vrši javna telovadba in na to velika ljudska veselica. Opčine so si za to slavno«* nadele prazničao obleko in od vseh stra® pozdravljajo došle goste krasne slovensk0 I trobojnice.
Člani N. D 0 se zbirajo pred dfli' { štvenimi prostori ul. Lavatoio št. 1. tod«*0 ob 2. uri popoludne, odkoder odkorakal0 s društveno zastavo peš na Opčine. T° varili uo ležite se v mnogobrojnem številu-
da bode naš nastop časten.
_____________________________________
DOPISI.
Iz Doline dne 22. junija 1909.
Klerikalna iz ibrazha v Dolini je dane« prispela na vrhunec. Naš kaplan Volk «e v svojem tržaškem glasilu čestokrat pobaha? da izobrazba njegovih backov lepo napr0' duje, da redno prirejajo predavanja i t. d. Dovolite mi gospod urednik, da Vam le n8 kratko omenim v čem posebno obstoji t8 naobrazba.
Križev teden je bila procesija med diugim tudi v Prebeneg. Procesije se je ude'
1- žilo precej vernikov brez ozira na poli' tično mišljenje. Verni pristaši kaplana Volk8 so neko ugledno in tudi pri duhovnih či' slano osebo žalili in napadli in pripisat' je le miroljubnosti dotičnika, da ni imel8 posla sodnija, ker je velikodušno odpust 1-
Malo pred tem dogodkom je kaplan Volk sam zmerjal d lavce na osti z ra«' nimi psovkam1, med katerimi se odlikuje posebno »baraba", z zadevo je imelo pod8 sodišče; da ni bil kaznovan ima zahvali^ le prizadetim, ki so mu na prigovarjanj0 sodnika, človekoljubno odpust li.
Nekega doe je vzor katoličan in g0' vornik izobraževalnega društva Jakob Pavli1 neko mimo njega idočo kmetico — krstu® botro svojega otroka — prav po katoliško dejanski napadel, pritisnil ji dve zaušnic1' zbil ji uhane in prevrnil jerbas črešenj, k»' terega je nesla na glavi.
Vrhunec slave pa je d >s°gel Md® Ohlip, mož Vanče Blažonke (oba velik8 stebra našega katoličanstva). Danes z-ečar je neko ugledno in spoštovano gospodiču0* ki je vršila svojo službeno dolžnost in c0l° več ob vsprejemu škofa, koj po tem vspr0 jemu dejansko napadel, pritisnil ji je d«0 taki klofuti, da je revica bila isa iz seb0 in skoraj v omedlevico padla. Ni bdo t° dovolj, prišel je še na stanovanje razgf8' jat, in z vsemi mogočimi klerikalcem d° stojnimi psovkami obupat
Na organih, katerim je dotična osel® službeno podrejena, je ležeče, da po šč°J ^ zadoščenja užaljenemu stanu sploh in d° tični osebi posebej.
Eden zmed opib, ki so opaž v8*' vspr <■ j tmi.
Darovi.
w Delavci Štab. Tecnico organizirani v D. O. nabrali so za ranjence K 10.— Ivan Pišler daroval 50 v. Srčna hvala da-r°vateljem; nadaljna darila nabira urad Urad N. D. O. .
Odgovorni urednik: STEFAN KOS. Lastnica in izdajateljica: NARODNA DELAVSKA ORGANIZACIJA v Trstu.
Tiska: TISKARNA „EDINOST“ v Trstu.
3e na prodaj v sledečih tobakarnah
Bože, ulica Miramar št. 1. Schmelzer, južni kolodvor.
Furlan, ribji trg.
Stanič, ulica Molin piccolo št. 14. Sekovar, ti g pred „Narodnim do-ffiom'1 št. 6.
Lavrenčič, trg pred ,,Narodnim domom“ št. 1.
Hreščak, Čampo Belvedere št. 1. Hagolo, ulica Belvedere št. 49. Bržina, Bojan št. 8.
Hggenberger, trg S. Giovanni št. 4. Hersten, ulica Acquedott,o št. 2. Pipan, Ponte della Fabbra št. 1. ^revisan, ulica Fontana št. 22. ^ramaticopulo, trg Barriera vecchia št. 5.
Bubnič, ulica Sette Fontane št. 14. Bruna, ulica del Rivo št. 14. Brosch, Čampo S. Giacomo št- 15, Bončelj, ulica S. Marco št. 26. Hrast, ulica delle Poste št. 7. Bruna, ulica SS. Martiri št. 9. Baunacher, Čampo Marzio. Podboj, ulica Giulia (Bošket). Prosen, sv. Ivan št. 337.
Pobakarna, v „Narodnem Domu“ v Barkovljab.
Vivoda, Rojan (pri postaji tramvaja). PleŠkO, GORICA ul. Čampo santo št. 37.
Ugodno kupovanje.
400 metro daljših docela porabnih ostankov, platno za pernice, zefir, oksford, barvano blago, flanela, platno za srajce, vse samo za 18— kron proti povzetju. V vsaki pošiljatvi je poleg tega še za dve boljši obleki blaga, če ne ugaja, vrnem denar.
fi. ptnkava
tkalniea v Dolni Radeehovi pri Nahodu, Češko.
Pekarna i sladščičarna —
Josip Pahor ■ Trst
ulica Madonnina št. 39.
hna na razpolago slav. občinstva 3-krat na dan
Svež kruh lastnega Izdelka, vsakovrstno moko, raznovrstne sladsčice In Izdeluje najboljše hiš-*®te. — Sprejema naročila za torte, pince, potice 'td., ter postreže na dom Telefon št. 1190.
jffatevž furlan
ul. Antonio Caccfo 17.
(prej Androna del Moro).
ima najboljše vino v Trstu,
£
o-rmVS0«
Konsumna Zadruga članov „N. P. 0.“
(registrovana zadruga z omejenim poroštvom)
je odprla
s svoje prvo skladišče
DB	v ulici Bosco štev. 17.
n
Skladišče je odprto: vsak dan od 7. Bj zjutraj do 1 pop, in od 3.—8. ure zvečer ; ob sobotah le odprto do 9. ure zvečer; ob nedeljah zaprto.
ODBOR.
n ■ ■
J.B. S.5E
TVRDKA
Adolf KoM
skladišče oblek za moške in dečke
Trst, vla S. Giovanni 10,1. n.
(zraven restavracije Gooperatlva ex Raeker)
prodaja na mesečne ali ted. obroke
obleke in površnike za moške, perilo i. t d. -
NAJDOGOVORNEJŠE CENE.
Tovariši!
Danes, 26. junija 1909. odore • svojo brivnico naš tovariš *
ud nor. Del Org. Anton Novak
ulica Settefontane št. 13.
ki se tem potom priporoča vsem tovarišem in Slovencem sploh za mnogobrojen obisk.
Sprejme mesčenike po najnižji ceni.
Tovariši (leni N. P. 0.!
Podpisani Vam naznanja, da je otvoril svojo novo gostilno
„TRRTTORIR & >
cs;rl <5iNMnsio“
(Gostilna pri Gimnaziji) v ulici delto Squero Nuovo štv. 7.
kjer se postreže vsacemu
in vsem ravno tako in po
istih cenah, kakor prej v
gostilni „Pri stari hreskvi“.
Priporoča se za obilen obisk
Hinko Kosič.
Književne novosti.
GREGORČIČ: Poezije, zv. IV. ... K 2 20
vezano „ 3.20
GOVEKAR: »Dobra gospodinja",
gospodarska knjiga za naše mlade gospodinje, vezano...„	2-80
»Štiri raške slike", povesti ....	„ —-60
BENEŠ: „Bro dskovskl odvetnik" .	„	150
Kip Gregor&lfia.........„	4-—
člani »N. D. 0.“ dobe 2 °/o popusta, ako nakupujejo v trgovini jestvin
3van Vfcgele £ dr.
" (jVZatija jVtillonig) ••
ul. C. Ghega štv. 10.
Podpisani priporoča sl. občinstvu svoji
pekarni in sladščičarni
v ulici CASERMA 17, in na TRGU CASERMA 4, kjer ima na razpolago vedno svež kruh, najfinejše slaščice, potice itd. ter razne likerje in vina v buteljkah.
Udani
Alojzij Gal.
Slovenski delavci!
Postrežem Vam z kozarcem dobrega in pristnega vina v svoji gostilni
„Pepi Moro“
Belvedere 49.
ter tudi vsaki dan z vsakovrstnimi mrzlimi in gorkimi jedmi.
Za obilen obisk se priporoča
Ivan Škerjanc.
Podpisani priporoča sl. občinstvu in članom „N. D. O." svojo
Pekarno, sladš(i(arno in tov. biškotov
v uliol del Belvedere št. 57. kjer ima na razpolago
vedno svež kruh raznovrstne sladščice in najfinejše likerje. Sprejema tudi naročila za torte, potice, pince itd.	Vdani
LOVRENC REBULA.
AUSTRO-ABEERIKANA • TRST
Redna brzoplovba mej Trstom, Italijo,. Grško, Severno in Južno Ameriko.
TRST—NOVI-VORK, via Patraso in Palermo, odhod 3-krat na mesec. TRST-NOVI-ORLEANS, via Patraso in Palermo, odhod vsaki mesec.
TRST—BUENOS-AIRES, via Almeria, Cadix, Las-Palmas, Rio de Janeiro, Santos ali Montevideo, odhod vsaki mesec.
Veliki transatlantski parniki z dvojnim vijakom, preskrbljeni z obširnimi in luksoznimi inštalacijami, za potnike I. in II. razreda. — Marconijev brzojav.
Za informacije se je oglasiti pri ravnateljstvu v Trsta, ulica Molla Plooolo it. 2. ali pa h kateremu si bodi agentu ali korespondentu družbe.
Novo pogrebno podjetje
Pisarna in prodajalna Via Vineenzo Bellini št. 13.
Telefon St. 1402	(poleg cerkve sv. Antona Novega)	Telefon 1402
Zaloga oprave ulica Massimo D’Azeglio št. 18.
Prireja pogrebe od najprostejše do najelegantnejše vrste v odprti, kakor tudi v s kristalom zaprtih vozovih.
Ima bogato zalogo vseh potrebščin za mrliče, kakor: kovinaste in lepo okrašene lesene rakve ; čevlje, vence in umetnih cvetlic, kovine, porcelana in perl.
Bogata zaloga: VOŠČENE SVEČE.	Cene nizke, da so ni bati konkurenze.
Za slučaj potrebe se nljudno priporočajo
HENRICH STIBELJ in drugi.
J
Vsakovrstne mašne knjige po raznih cenah.
NOVOST I	NOVOST
Nakit! za dvorane in vrte pri :: zabavah ::
v belo-modro-rudečlh barvah, komad po 4 metre dolg stane po 40, 50, 60 in 80 vinarjev.
Vse te knjige, papir In potrebščine se dobivajo v
Slovanski knjigarni In papirnici
Josip Gorenjec
TRST. — Ulica Valdirivo 40.
VESNA
imenuje se izvleček iz rastlin in drugih naravnih snovi. Izkazala se je kot edino res uspešno sredstva za raŠČO las. Uspeh zanesljiv že po kratki uporabi iste tudi na največji in zastareli pleši. — Spričevala uglednih in znamenitih oseb na razpolago
....—i Cena steklenici od IOO gr. K 1*50. i .i—t-m
Dobiva se pri založniku :
M. ŠKRINJAR, Trst, ul. Soljtario 25.
Zaloga obuvala in čevljarski mojster_______________
JOSIP STANTie
Zalagatelj c. kr. redarstvene straže, c. kr. glavnega carinskega urada ln skladišč c kr. priv. lloyd. orož. e. kr. finančne st.-aže v Trstu, Kopru in Fulju.
TRST. — Ul. Rosario st. 2. -
priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnega obuvala za gospode, gospe in otroke.
Proilaja najboljši voščilo (is) C. io 1
Velika izbera Galosch
------Cene nizke.-------
— Postrežba točna. —
Člani „N. D. 0“ ! Pozor !	1
V trgovini jestvinami
ANTON ŽERJAL, v ulica BELVEDERE It 3.
in v Fdijalki A. ŽERJAL, v ul. Commerciale št. IB. dobite vsi K I.— blaga zastonl
ako nakupite za K 50.— blaga. Na zahtevo pošlje blago na dom.	j
Telefon št. 699.	Telefon št. 699. J
Morana
kemično pripravljena tekočina radikalno za iztrebljenje mrčes (osobito stenic) je povsem neškodljivo zdravlju in opravi.
Vsestransko priznavanje in mnogobrojna spričevala (hotelirjev, vojaških oblastih itd. itd.) dokazujejo izbornost „M021ANE“.
Cena steklenici od IOO gr. 50 vin.
Dobiva se po večjih mirodilaicah. ..........-.......... :
PEKARNA in -SLADClČARNA
Vinko skerk
TRST, ul. Acquedotto 15, podružnica ul. Miramare 9.
V moji pekarni se vdobi vsaki dan trikrat frišen kruh in se dovaža vsak čas tudi na dom. Dobi se tudi najfinejše moke iz najboljših mlinov, biškote in posebno pa specialiteto za čaj. — Dobi se tudi veliko izbero buteljk ruma in vsake vrste čaja ter vse to po najnižji ceni.
Spoštovanjem VINKO SKERK.
Delavci!
Če hočete dobiti kozaree dobrega in cenega vina vstopite v
VINOTOČ
ulica del Vento 20. (vogal ulice Gutrdia)
Prepričajte se, da četrt najb' Ijega vina stane le 14 st., na dom po 12 stot. Za obilen obisk se priporoča
JOŽE LEBAN.
: pekarna Jttreute :
v Rojanu, ulica Montorsino št. 7
ima na razpolago
R vedno svež kruh 9
in vsakovrstne najfiinejše sladščice.
Sprejema naročila.
Filip
Ivaniševič
: zaloga dalmatinskega vina :
lastni pridelek v Jesenicah pri Omlšu
v ulici Valdirivo 17 (Telefon 1406)
v kateri prodaja na malo in veliko. — Nadalje
priporoča slav. občinstvu svoje gostilne ~All’Adria“ ni. Nuova štv. 11 in „Ai fratelli dalmatl“ ulici Zudec>'ke 5tv. 8 v katerih toči svoja vina I. vrst.
^1
Podpisani naznanja sl. občinstvu, da je prevzel
pekarno in slaščičarno
Čampo Belvedere št. 2
kjer ima na razpolago trikrat na dan svež kruh in razne sladščice, potice itd.
Udan Filip Trobeo.
Podpisani naznanja članom „N. D. 0“, da je v ulici del Solitario št. 3 odprl svojo
_ _ GOSTILNO ___
„AL CASTELLO Dl DOBNBERG”
kjer toči najboljša vipavska, izborna latraka in najfinejša desertna vina, in ima poleg tega vedno na razpolago gorka in inrzla jedila. Postrežba točna in cene zmerne.
Za obilni obisk se priporoča vdani
R. Lužnik.
Slavnemu občinstvu in posebno članom „N. D. 0.“ priporoča podpisani svojo dobro-
znano
,Kavarno Universo*1
na trgu della Caserma št. 1, tik .Narodnega doma“, kjer ima na razpolago najfinejše likerje ter tukajšnje in zunanje slovenske, italijanske in nemške časnike, kakor tudi najboljše ilu-strovane revije.
Za obilni obisk se priporoča vdani
Fran Bojc.
Uljudno naznanjamo da smo otvorili popolnoma novo urejeno
trgovino izgotovljenih oblek za
gospe, gospode in otroke
• • • •
ter zagotavljamo točno in solidno postrežbo, kakor tudi najnižje stalne cene. Priporočamo se najodličnejšim spoštovanjem
Bohinec & Co.
Via delle Torri štv. 2
(za orkvljo sv. Antona novega;.
Trst
Zaloga likerjev v sodčekih in butiljkah
Jakob Perhavc
TRST
Via delle Acque — TRST
Veliki izbor vsakovrstnih naj finejših in starih vin v buteljkah. Postrežba točna. Cene zmerne. Se priporoča svojim rojakom za naročbe bodisi na debelo ali na drobno za razne slavnosti, poroke, krste, družinska pogoščenja itd. Za poletni čas se priporoča malinovec in tamarindo.
Podpisani priporoča sl. občinstvu svojo dobroznano
gostilno s krasnim orlom
: „11 IM rim":
v ulici Stadion štv. 19, kjer toči kraški teran prve vrste, najboljše Istrsko belo In črno vino, poleg tega izvrstno vipavsko in tudi dalmatinsko vino, kakor tudi Dre-herjevo pivo ter more poslužiti z domačo kuhinjo kakor tudi z mrzlimi jedili. — Posebno ugodno za delavce.
Za obilen obisk se priporoča rodoljub Andrej Furlan.
Pekarna in slaščičarna
Benedikt Subap
TRST, - ulica delNstria 5t. 12. - TRST
je preskrbljena s kruhom lastnega Izdelka ter
veliko Izbero vsakovrstne moke in mandorlata najbolje vrste. Svež kruh 3-krat na dan.
V Postrežba na dom ___________
Pekarna
Valentin Kukanja
vogal ul. Molin a Vento in Gastaldi
Ima na razpolago
- - vedno svež kruh - -
in vsakovrstne sladščice.
fi\o]z fovh, urar
s pridelano delavnico
Trst - Via del Rivo št. 26 - Trst
Izvršuje vsako popravljanje žepnih in sten-kakc
skih ur kakor tudi vsako zlatarsko in dragu-ljarsko delo po najzmernejih cenah.
jamstvo za dve leti za vsako popravljanje.
IV Slovensko podjetje! ~~SBU
Podpisani priporoča svojo
GOSTILNO
v ni. deli’ Istrla 658
kjer toči najizvrstneja istrska vina in dalmatinski opolo. Postreže lahko tudi z mrzlimi in gorkimi jedili.
G. Babič.
	\mmm	
		
		
Civilna in vojaška krojačnica
Bogata zaloga tu- in Inozemskega blaga in vseh predmetov spadajočih v krojaško — obrt. —
Odlikovan dne 5. aprila 1906.
v Parizu s častno diplomo, častnim križcem in zlato kolajno in v Bruxelles-u z največo odliko „GRAND PRIX“ diplomo.
Naročbe se Izvršujejo točno In se dostavljalo na dom
August Štular.
TRST, vla delle Pos e 12. I. nadst.
(nasproti Smolarsove papirnice.
Civilna in vojaška krojačnica
Pavel Pestotnik
Trst
Trst —- ul. Farneto št. 46
se priporoča
slavnemu občinstvu in posebno članom „N. D. 0.“
Cene najnižje. - Delo solidno. - Postrežba — točna. —
Na novo vrejena
Pekarna Karol Trošt'
TRST, - Čampo S. Giatomo št. 20. - TRST
(nasproti cerkve sv. Jakoba) ima na razpolago vedno svež kruh, vsako vrstne sladščice, čokolado itd., kakor to najfinejše likerje.
Gostilna društva Jadran
ulica S. Marco št. 17.
toči najboljša
vipavska
in istrska vina
Gorka in mrzla jedila so vedno
na razpolago, kakor tudi slovenski časopisi. — Najnovejše avtomatične orgije, katere svira;o izbrane slovenske komade.
Postrežba točna.
wm- Cene zmerne.
Za dobrohotni obisk se priporoča
Odbor	krčmar
Vinko Kante.
društva „Jadran“
IVAN KOŠMERU IVANOV
priporoča svojo
TRGOVINO Z JESTVINAMI
v ROJANU, ul. Montorsino St. 7. kjer ima na razpolago vsakovrstne kolonljallj® In druge Jestvine, kakor tudi razne delikatese, najboljša vina in pivo v buteljkah.
** Usi Slovenci v slovensko trgovino! *'
V. DOBAUSCHEK
TRST, ul. Giosue Carducci 11 (prej ul. Torrente), TRST.
tc
bo
a
x>
n
o
£
a
>
o
c
o
c
>
d)
c
Q
Zalop izgotoTljenih oble! in perila za ušle in dečke.
Vporabite priliko!
Da razprodam svojo obilno zalogo,
občinstvu, da sem občutno znižal ceno blaga.	. .
Kdor se hoče lepo in ceno obleči, naj se zglasi v moji trgovin ■ Mndorne moške obleke.................................E- 16'	^ 60
Moderne moške obleke
Črne moške obleke na izbero...............
Obleke za dečke na izbero................ •
Moški jopiči iz bombaževine, ki se dajo prati „	‘	iz boljšega blaga .......
n	„	iz Alpagasa, črni in modri . .
črne moške hlače, za delavce, I...........
Volnene moške hlače.......................
Hlače za dečke.............................
Volneni površniki za moške................
Močne delavske srajce..................... ..
Poleg tega velika izbera vsakovrstnih oblačilnih predmetov moške in dečke po jako ugodnih cenah, mali kostimi, bele in pisanj srajce, maje, spodnje hlače, nogavice, ovratniki zapestniki, naprsni kravate, naramnice, žepne rute, črni klobuki in moške kape.
glasi v moji trgovini. K 16 — do K 60—	
H—	„ „ 60-
,. 12—	.. ., 20—
2-80	4*— >>
	„ 1*—
„ 6—	.. 16-
„ 2-50	
„	4—	„ 20—
„ 120	„ „ 4-
IB—	„	„ 40-
	3
Lastna krojačnica. — Izptovljajo s? obleke po meri.
Govori se slovensko.
Delniška glavnica:
K 10,000.000
Telefon 19-95.
: OSREDNJA BANKA f* ČEŠKIH HRANILNIC
Podružnica v Trstu — Piazza del Ponterosso 3.
vloge na knjižice|	Premij|n| vloge
Q	MENJALNICA. — BANČNO TRGOVANJE VSEH VRST. — Centrala denarnih
zavodov avstro-ogrskih. — Izdaja sirotinsko-varne 4°/0 bančne obligacije.
O
Vlog okoli:
K 100,000.000
Naslov za brz.: SPOROBANKA
- JADRANSKA BANKA v trstu -
d|lla Cassa di Risparmio št. 5 (lastno poslopje).
Via
KUPUJE IN PRODAJA VHE DflOST HE PRPlHtJE
(RENTE, OBLIGACIJE, ZASTAVNA PISJUIA, PRIdORITETE, DELNICE, SREČKE i. t. d.)
----VALUTE IN DEVIZE-----------
PREDUJMI NA VREDNOSTNE PAPIRJE IN BLAGO LEŽEČE V JAVNIH SKLADIŠČIH.
. .	=.v.	Uradne ure i 9 — 12
EskomDt menic le Maso, bora naročila
SflFE-DEPOSITS
Promese k vsem žrebanjem. — Zavarovanje srečk.
Menjalnica
DOKUMENTOM VKRCANJA.------
2-30 — 6.30. — Brzojavi: „JADKANSKA“ — Tret. — Telefon : 1463 in 793.	--
41
VLOGE NA KNJIŽICE.
Q — TEKOČI IN ŽIRO RAČUN —
VLOŽENI DENAR OBRESTUJE SE OD DNE VLOGE DO DNE VDIGA. : : : : STAVBNI KREDITI - KREDITI PROTI
s Restavracij», s | Trst — Grand Hotel BALKAN — Trst
cene zmerne.
S S Kavarna, S S
cene zmerne


naznanjam cenjenem*