Naš čas, 25. 9. 2014, barve:
CM K, stran 1
ISSN 0350-5561
9 , IUJJU
za konec tedna
V petek (6/19 0C), soboto (7/22 0C) in nedeljo (8/22 0C) bo pretežno sončno.
61 let
številka 37
četrtek, 25. september 2014
1,80 EVR
IIAIMO
VELENJE
Iger, potem pa še kruha?
Bojana Špegel
V počastitev praznika Mestne občine Velenje se vrstijo prireditve že ves mesec, nekatere najpomembnejše so bile konec minulega tedna.
PrazničnOVelenje
Osrednja slovesnost, na kateri so podelili letošnja občinska priznanja, je bila v petek popoldne v kulturnem domu.
Po njej pa so pripravili veličasten koncert Rudarske godbe na Titovem trgu in srečanje prebivalcev mestne občine Velenje.	■
S Piko v svet zabave in vednosti
Velenje, 21. septembra - Ko je v
nedeljo prišla v svoje mesto ob Velenjskem jezeru, je ne le obsijalo, ampak tudi močno pogrelo pozno poletno sonce. Ko bo v soboto odhajala, bo že jesen. Vmes pa bo Pika na svojem 25. festivalu poskrbela, da bodo mali in veliki obiskovalci doživeli veliko zanimivega in razburljivega. Letos jih bo popeljala tudi v svet vednosti, saj zaradi nje Zemlja pleše še bolj poskočno. Nositi Pikino ali gusarsko opravo pa je v teh dneh v Velenju nekaj tako normalnega kot zvečer obleči svežo spalno srajco.
■ bš
E	
•pH	
c/j •PH	
S	
o	
	
	
H	
Teš
sinhroniziran
Včeraj dopoldne so po končanih uspešnih vročih preizkusih blok 6 sinhronizirali z omrežjem. S tem se je začelo poskusno obratovanje. To pomeni tudi, da bomo iz bloka dobivali že prve kilovate.
V preteklih dneh seje v Šaleški dolini res dogajalo. In se še vedno. Tako bo vse do 4. oktobra, ko bo v naši deželi zavladal predvolilni molk. Pa še takrat ne bodo »molčali« vsi organizatorji takšnih in drugačnih zabavnih dogodkov. Kar nekajkrat sem v preteklih dneh dobila občutek, da je v naši dolini res lepo živeti tudi zato, ker ni dolgočasna. Tu in tam pa sem imela občutek, da se že pretirava, da nekateri pripravljajo dogodke zaradi dogodkov in ne zaradi ljudi. In seveda zato, da se lahko pokažejo in slikajo, kar je v času pred volitvami še kako pomembno. Je bilo in bo. V času, ko je mesto Velenje praznovalo 55. rojstni dan -»zabava«pravzaprav še ni končana, smo odpirali nove pridobitve, slavili dobre in pridne ljudi in rajali. To se v teh dneh dogaja tudi v Šoštanju, ki prav tako praznuje, kmalu bo sledilo Šmartno ob Paki. Da ne govorimo o tem, da je v teh dneh pri nas tudi Pika, ki praznuje 25. rojstni dan in je postala pravi zaščitni znak Velenja, ki ga poznajo po vsej domovini in tudi v tujini. A ta zabava naj kar traja, naj še raste. Ker je več kot Pozitivna. Pri nekaterih drugih pa človek nehote dobi občutek, da je kriza, tista gospodarska, zbledela. Veliko denarja se v teh dneh vlaga v to, da imamo dovolj in preveč iger. Kako pa bo s kruhom? V tem obeti zagotovo niso rožnati. Ce me kot domačinko vprašate, kaj me najbolj skrbi v prihodnosti doline, ne le v prihodnosti Velenja, so to zagotovo delovna mesta in delo. Pa ne le za mlade, ki imajo bore malo možnosti za zaposlitev. Velikokrat so že prisiljeni svoje priložnosti iskati drugje, tudi v tujini. Skrbi me za vse generacije delovno aktivnih. Pri zaposlovanju in odpiranju delovnih mest se je v dolini zagotovo v zadnjih letih naredilo veliko premalo. Pri tem smo večinoma odštevali in nič kaj prištevali. Ne premoremo niti ene poštene obrtno-podjetniške cone. Vemo sicer, da naj bi v Velenju zrasla v Stari vasi, kjer bo morda nekoč tudi hitra cesta. A to je premalo. Res je, da so v Velenju znižali komunalni prispevek za novograditelje, tudi za podjetnike in obrtnike, ki bi jih radi privabili v dolino. Žal so malo zamudili. Casi, ko so podjetja gradila poslovne prostore, so mimo, sedaj so taki le redki. Lokalne skupnosti tudi nimajo pravega vpliva na to, kar se dogaja v naših velikih podjetjih. Mnoge skrbi, kaj bo s Premogovnikom in vsemi njegovimi hčerami, kaj bo z Gorenjem, če Evropa zaradi Rusije spet zdrsne v krizo? Vsako izgubljeno delovno mesto v njih lahko pomnožimo s štiri. Toliko članov ima povprečna slovenska družina. In toliko usod za sabo potegne vsako izgubljeno delovno mesto. Zaenkrat se le šušlja. A že to je dovolj, da nas lahko skrbi. Kaj nam bodo novi vrtci, ceste, komunalni vodi in promenade, če v dolini ne bo dela? Morda jih bomo občutili in videli le, ko bomo prihajali na obisk. Delo pa bo treba poiskati drugje. Kar pa je tudi misija »skoraj nemogoče«.
Zato si tu in tam rečem, kot so rekli že stari Rimljani. Dokler imamo kruha, naj bo tudi iger. Političnih in nedolžnih, otroško razposajenih. Uživajte v njih!
Hitra cesta je v koalicijski pogodbi
Izjava Petra Gašperšiča povzročila veliko nejevolje
Mira Zakošek
Velenje je povezano z rudarsko tradicijo, ki je prežeta s tovarištvom, brez katerega si dela v temnih rovih ni mogoče predstavljati. Tudi tradicija sprejemanja »zelencev« v
rudarski stan je takšna. In velenjski rudarji so skok čez kožo omogočili tudi letošnji generaciji, in to kljub izredno zahtevnim razmeram, ki jih pestijo v tem času. Na polnem
stadionu so pozabili na skrbi in se povsem predali ceremonialu, ki poteka v Velenju že 54 let.
Zaželimo jim torej Srečno, vsem, ne zgolj novopečenim rudarjem.
Na predstavitvi svoje kandidature za ministra za infrastrukturo je Peter Gašperšič ocenil tretjo razvojno os, za katero si že več kot desetletje prizadevajo vse občine savinjsko-ša-leškega in koroškega območja, za nepotrebno. S tem je povzročil veliko nejevolje in jeze tudi v tem okolju.
Župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič, ki je sodeloval pri pripravi koalicijske pogodbe, v kateri so Socialni demokrati izrecno zahtevali, da se tretja razvojna os vključi vanjo kot prioriteta, je bil šokiran. »Imel sem občutek, da koalicijske pogodbe sploh ne poznam, zato je bila moja reakcija zelo burna,« pravi Kontič, ki pa mu je predsednik vla-
de dr. Miro Cerar zagotovil, da od zapisanega ne bodo odstopili. Ce-rar je napako - takrat še kandidata za ministra - obžaloval in dodal, da ta cesta ostaja prioriteta nove vlade.
Kontič je ob tej priložnosti znova poudaril, kako pomembna je ta cesta za tukajšnje okolje, še zlasti za našega največjega izvoznika Gorenje, od katerega lokalna skupnost pričakuje, da bo tukaj ohranilo proizvodnjo in delovna mesta. Torej je odgovornost države in lokalne skupnosti, da jim zagotovi za to tudi logistične pogoje. Kontič ob tem upa, da pri umeščanju te ceste v prostor ne bodo imeli prevelikih težav s civilnimi iniciativami, ki dajejo le pripombe, ne nosijo pa nobene odgovornosti.
■
■

9770350556014
Naš čas, 25. 9. 2014, barve: CM K, stran 14
2
OD SREDE DO TORKA
Men
25. septembra 2014
m
lokalne novice
Uredili brežino reke Pake
Šmartno ob Paki - Krajani spodnjega dela Rečice ob Paki so bili v minulih dneh zelo zadovoljni ob pogledu na dogajanje na brežinah ob izlivu Hudega potoka v reko Pako. Kljub pomanjkanju denarja se je na pobudo šmarške občinske uprave Agencija RS za okolje vendarle lotila intervencijske sanacije struge, ki je med drugim ogrožala cesto ob njej.
Izvajalec - celjsko podjetje Nivo - je na 400 metrih omenjenega odseka posekal odvečno in polomljeno zarast ter v dolžini 200 metrov očistil naplavine. Prav tako je z lomljencem v betonu saniral celoten iztok Hudega potoka ter brežine na levi strani reke v dolžini 100 metrov, na nasprotni strani pa v dolžini 90 metrov. Na najbolj izpostavljenih mestih je vgradil lesene pilote.
Po zagotovilih so z ukrepom uredili strugo, zavarovali cesto ob njej ter utrdili temelje brvi čez reko Pako. Krajani pa bi bili še bolj zadovoljni, če bi uredili brežine reke Pake do njenega izliva v reko Savinjo, na kar lokalna skupnost in tudi sami že nekaj let nestrpno čakajo.
_ntp
Rokodelske tržnice ne bo
Velenje, 27. septembra - Za to soboto napovedane Rokodelske tržnice, ki jo enkrat mesečno pripravljajo v Starem Velenju, ne bo. Odpovedali so jo zaradi tehničnih težav. Naslednjo rokodelsko tržnico bodo pripravili konec oktobra.
Ekipa Gorenja, d. d., na državnem tekmovanju
Koper - V soboto, 27. septembra, bo v Kopru 20. državno preverjanje usposobljenosti ekip prve pomoči Civilne zaščite in Rdečega križa. Na njem bodo sodelovale ekipe, ki so na izbirnih tekmovanjih v 13 izpostavah Uprave RS za zaščito in reševanje oziroma 13 območjih združenjih RK dosegle prvo mesto.
Celjsko izpostavo uprave bo zastopala ekipa Gorenja, d. d., iz Velenja.
■ tp
Že 2S let izvajamo komunalno infrastrukturo.
. m
/ ' f
Ä>*'
Čestitamo za praznika občin Velenje in Šoštanj!
s' NIVIG
S pobudami se bo ukvarjal prihodnji sestav
Osrednja pozornost na zadnji redni seji sveta Občine Šoštanj namenjena nagrajencem in dopolnitvi nekaterih odlokov
Milena Krstič - Planinc
Šoštanj, 17. septembra - Pri odlokih je šlo bolj ali manj za formalnosti. Taka je bila tudi sprememba odloka o ustanovitvi javnega vzgoj-no-izobraževalnega zavoda Vrtec Šoštanj. Potrebna je zaradi odprtja novega vrtca, ki bo imel sedež drugje, kot ga ima sedaj, naslov v odloku pa mora biti pravi.
So pa ob tem svetniki vseeno odprli polemiko oziroma obudili »zgodovinski« spomin. Svetnik Janko Zacirkovnik (SD) je spomnil, da so v času, ko so osnovno šolo poimenovali po Karlu Destovniku - Kaju-hu, tako kot se je imenovala ena od dveh nekdanjih šoštanjskih šol, govorili tudi o »uravnoteženosti« in že takrat dali pobudo, da nov vrtec, ko bo ta zgrajen, poimenujejo po drugi šoli, torej po Bibi Roecku. Darko Lihteneker je temu pritrdil že za to,
Fecetova: »Nevaren ovinek naj uredi občina, račun pa izstavi državi«.
kot je rekel, »da zgodovina ne gre v pozabo, da se zavedamo svojih korenin« Pobudo bodo, so se odločili, zdaj v razmislek ponudili novoizvoljenemu svetu Občine Šoštanj.
Ni pa bila to edina pobuda, ki so jo podali. Isti svetnik Lihteneker
je izpostavil pomembnost osve-ščanja ljudi o tem, kako naj ravnajo, da preprečijo ali vsaj omilijo prehude posledice divjanja narave. Res je, da tako silovito, kot se dogaja zadnja leta, že dolgo ni bilo, se pa včasih izkaže, da bi bila
smo vodo preusmerili z nevarnih mest.«
Borisa Goličnika je zanimal projekt prenove Trga svobode. Razpis zanj je, kot je znano, »padel«, saj je bila cena, ki jo je edini ponudnik ponudil, previsoka. Kdaj torej nov
mnom. Mag. Vilma Fece pa je znova opozorila na nevaren ovinek pri TEŠ-u, ki po dveh letih še vedno kliče k nesreči. Toliko bolj, ker niti osvetljen ni. Gre za usad, ki sega v samo prometnico, o čemer smo nekajkrat pisali tudi v našem časopisu. »Zelo veliko se vozim po slovenskih cestah, a česa takega, kot je tukaj, ne vidiš nikjer,« je dejala in predlagala rešitev - z denarjem, ki je bil letos namenjen prenovi Trga svobode, naj Občina sama uredi nevaren ovinek, račun pa izstavi državi.

Lihteneker: »Oče nas je ob nevihtah in nalivih -zbudil in nam dal v roke motiko.«-
Še zadnja odločitev tega mandata.
škoda manjša in posledice blažje, če bi ljudje za nekaj preventivnih ukrepov poskrbeli sami. Recimo, da so vsaj kanali očiščeni. »Spomnim se svoje mladosti. Oče nas je ob nevihtah in nalivih tudi ob treh, štirih zjutraj zbudil, dal mo-tiko v roke in smo šli kopat, da
razpis? Viki Drev, podžupan, je pojasnil, da bodo nov razpis pripravili čez zimo, tako da bi lahko dela, če ne bo zapletov, začeli spomladi. Nekaj sprememb bo doživel tudi projekt. Bele betone, ki so bili najprej predvideni, bodo zaradi slabih izkušenj drugje zamenjali s ka-
Ker je bila to zadnja seja v tem mandatu, se je župan Darko Menih ob koncu seje zahvalil svetnicam in svetnikom za opravljeno delo in jim podaril knjigo Vodnik po stalnih zbirkah vile Mayer.
Zdaj gre zares - vrag je vzel šalo, bi rekli
Kako bomo plesali pod novim orkestrom? - Lokalne »ansamble« šele izbiramo, Bojanoma dobro kaže - Rudarjenje v Laškem in Štorah
In seje začela še ena od velikih slovenskih neznank. Po preštevanju volilnih glasov in kasnejših potrjevanj kandidatov so se rezultati nekako sešli, zdaj mnoge zanima, ali so se plusi in minusi res pravilno razporedili in smo res dobili vlado, ki nam bo prav vladala, da se bomo izkopali iz krize. Odhajajoča premierka nas je sicer bodrila, da je državo prepustila novi vladi v dobri kondiciji, a nekateri ocenjevalci še vedno »po vremensko« napovedujejo, da nam grozijo še temni oblaki. To pomeni, da se še ne moremo prepuščati mirnemu spancu. No, tudi naša nova vlada, zdaj še razširjena, se tega zaveda in nam še ne napoveduje takojšnjega medu in mleka, optimistično pa vendarle obeta boljše čase. Nasprotna stran o optimizmu noče nič slišati.
Pozicija nas »ohrabruje«, da so zasnovali dober orkester, celo to, da ne pričakujejo kakšnega upokojenskega soliranja. Tudi ne kakšne grožnje, da bomo državljani pač morali plesati, kot nam bodo igrali. Ce bo to res prijetno in uglašeno igranje, potem OK, sicer se bodo tudi pod to taktirko in igranjem nam državljanom noge precej zapletale. Upamo seveda, da ne bo tako. In, končno, to smo si že tudi zaslužili, kajne?! Ceprav -morda - vsi, ki so za to »zaslužni«, vsega še niso odslužili. Res pa je, da nekatere od severa do juga zaskrbljujejo nekatere ena, dva, tri izjave »šele kandidata« za ministra. O tem, da za zdaj še ne bo davka na nepremičnine, da ne bo drugega tira in da se, kar je povzročilo veliko nejevolje tudi v Saši, slabo piše 3. razvojni osi in še kakšni pomembni cesti. V senci nastajanja nove vlade, ponekod pa niti ne, se v občinah že dviguje temperatura zaradi lokalnih volitev. Te bodo zaokrožile letošnje volilno leto: od evropskih, državnih oziroma parlamentarnih do lokalnih volitev.
Za nekatere so slednje najpomembnejše, saj pravijo, da si na njih najbolj neposredno krojijo življenje. Zato jim vsaj v večini primerov ni vseeno, kdo bo sedel v svetniških klopeh, še posebej ne, kdo bo njihov župan. V nekaterih občinah, tudi na našem območju, so ti že znani, saj se za to šefovsko mesto poteguje le po en kandidat, marsikje pa je za ta stolček prava gneča. Pa še v takih primerih naj bi se ponekod »že vedelo«, kdo bo. Prve ankete tako kažejo, da »kljub velikemu zanimanju« ne bo predaje županske lente v največjih mestih. Tako v Velenju kot v Celju naj bi še naprej županovala Bojana. Kontič in Šrot. Ce ne bo res kakega hudega »pretresa«, ki bi te napovedi postavil na glavo. Oba sta med drugim uredila mestni središči z mostom preko Pake in brvjo preko Savinje. Je pa res, da se prvi Bojan bolj bori za hitro cesto oziroma 3. razvojno os kot drugi. Se pa Celjani tudi ne vpletajo (več) tako v potek trase, kot so se nekoč. V Celju pa se vendarle oživlja obnovljeni mestni center. Konec tedna so ga popestrili tudi nekdanji in sedanji dijaki ter profesorji Gimnazije Center. To je gimnazija, ki seje razvijala v senci »klasične« Kajuhove gimnazije, a se zadnji čas močno uveljavila. Ne v centru, ampak na Hudinji pa bodo zdaj končno odprli nov vrtec. Skoraj končali so ga že pred časom, a če bi ga povsem in ga odprli, bi bili ob obljubljenih 1,2 milijona nepovratnih sredstev. 1,4 milijona nepovratnih sredstev za regionalni razvoj pa je razveselilo tudi Šmarjane, da bodo končno lahko začeli graditi čistilno napravo v Mestinju. Že dober teden imata nekaj skupnega Velenje in Laško. Tudi v tem mestu so odprli muzej rudarstva. Laško je sicer najbolj znano po pivu, dolga leta je bilo znano tudi po kakovostnem premogu, za nekatere je bil to kar pravi črni premog. Tega že nekaj let ne kopljejo več, na to dejav-nostpa zdaj spominja muzej. Muzej rudarstva ter še železarstva pa bodo postavili tudi v Štorah oziroma, natančneje, v Pečovju. In to kar v toplar-ju, značilnem slovenskem kozolcu, ki ga je v tem kraju postavila štorska občina. Tudi s pomočjo evropskega denarja za razvoj podeželja. Z njim so zamenjali star in dotrajan kozolec.
Pa še to: celjski poklicni gasilci so dobili novo avtomobilsko lestev. Seže zelo visoko, a ne tako, pravijo zlobneži, da bi lahko reševali tudi take na najvišjih položajih, če bi jim začelo goreti pod petami.	■ k


NIVIG, d.o.o., Aškerčeva 2G, Šoštanj T: G3 S91 1G G3 j M: G41 624 166 E: info@nivig.si j I: www.nivig.si
NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in RTV družba, d. o. o. Velenje.
Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,80 € (9,5 % DDV 0,15 €, cena izvoda brez DDV 1,65 €). Pri plačilu letne naročnine 16 %, polletne 12 %, četrtletne 8 % in mesečne 6 % popusta.
Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena Krstič Planinc (pomočnica urednika), Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radia), Janja Košuta Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Marketing: Nina Jug (vodja marketinga), Jure Beričnik, Bernarda Matko.
Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202,
telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.
TRR - Nova LB, Velenje: 02426-0020133854
E-mail: press@nascas.si
Oblikovanje in graf. priprava: Naš čas, d. o. o.
Tisk: TIskarna SET, d. d.
Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo!
Po zakonu o DDV je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 9,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk.
Naš čas, 25. 9. 2014, barve: CM K, stran 3
25. septembra 2014
VELENJE PRAZNUJE
Slovesno zaznamovali 55-letnico Velenja
3
V počastitev 55-letnice sodobnega Velenja in 750-letnice prve pisne omembe kraja so se zvrstile številne prireditve - Na osrednji slovesnosti podelili letošnja občinska priznanja: grba sta prejela Rudarski oktet in Martin Steiner, plaketi Janez Hrovat in Alojz Kričej, županovi priznanji pa Bojan Prelovšek in Violeta Potočnik Krajnc
Mira Zakošek
Velenje, 19. septembra - Osrednja slovesnost v počastitev praznika je potekala na predvečer praznika v kulturnem domu, ki so ga občani in številni gostje napolnili do zadnjega kotička. Tako so prispevali k prazničnemu razpoloženju, ki so ga po slovesnosti prenesli na Titov trg, kjer je bil koncert Rudarske godbe Velenje; ta je bil v prijetno toplem večeru odlično sprejet.
Slavnostni govornik na osrednji slovesnosti je bil župan Bojan Kon-tič, ki se je med drugim ozrl v preteklost in ob tem poudaril, da imamo veliko razlogov, da smo ponosni in tudi hvaležni vsem generacijam, ki so soustvarjale Velenje in dajale utrip razvoju celotne Šaleške doline
Z zaskrbljenostjo se je zazrl v Premogovnik in izrazil upanje, da prestrukturiranje ni povezano z odpuščanjem, saj je za dolino pomembno prav vsako delovno mesto. Od lastnika pričakuje odgovorno ravnanje, primerljivo s tistim v Krškem. Izrazil je bojazen, da trenutne aktivnosti peljejo k temu, da se ustvarijo pogoji za uvoz tujega premoga. Dodal je tudi, da ne pristaja, da nas
Nanizal je številne uspehe, ki so jih udejanjali v zadnjem času s pomočjo nepovratnih evropskih in državnih sredstev. Proračun je naravnan razvojno, v njem pa je kar 60 odstotkov sredstev namenjenih naložbam, med katerimi je največji kohezijski projekt vodooskrbe in kanalizacije. V zadnjih petih letih so v Mestni občini Velenje za projekte pridobili več kot 27 milijonov evrov preko evropskih razpisov. Več kot 6 milijonov evrov je sofinancirala država. V desetih letih pa so pridobili kar 38 in pol milijonov evrov evropskega in državnega sofinanciranja, skupna vrednost v obdobju 2004-2014 pridobljenih projektov pa je kar 51 milijonov evrov in pol.
Ustavil se je tudi pri promenadi: »Naše mestno središče je s projektom 'Promenada letos' za svoj 55. rojstni dan dobilo novo, moderno podobo. Projekt prenove mestnega središča Velenja je vsekakor ena naših največjih investicij v zadnjih petih letih. Za njegovo izvedbo nam je, kot sem že prevečkrat povedal, uspeo pridobiti skoraj dva milijona evrov evropskih nepovratnih sredstev in 320 tisoč evrov iz državnega proračuna. Če se zanj ne bi odloči-
7

vV

vidijo zgolj kot energetsko dolino; pohvalil je uspešna podjetja Gorenje, Esotech, Veplas, Plastiko Ska-za, Erico in veliko množico podjetnikov ter obrtnikov, ki skupaj zagotavljajo delovna mesta in prispevajo k temu, da se uvršča mestna občina Velenje po kriteriju razvitosti na tretje mesto med mestnimi občinami v Sloveniji.
Med slovesnostjo
Kdo so letošnji občinski nagrajenci?
H
f % t I I
f ^ jS * 34
¡k ? r \ r
? t * t
i x m
i \ / ^
Župan Bojan Kontič, Martin Steiner, Ludvik Hribar in rudarski oktet s pevovodkinjo Danico Pirečnik
Grba Mestne občine Velenje
Rudarski oktet - za dolgoletno in prizadevno delo v glasbi ter za prispevek k prepoznavnosti Velenja. Rudarski oktet Velenje letos praznuje 35 let delovanja. Združuje jih izjemen čut za negovanje slovenskih pesmi, velik del njihovega repertoarja pa predstavljajo rudarske pesmi. Sodelujejo z različnimi glasbeniki, organizacijami in skupinami. Njihovi nastopi so vedno dobro obiskani in polni optimizma ter pozitivne energije. S svojimi številnimi nastopi doma in v tujini pomembno prispevajo k prepoznavnosti in promociji Premogo-
vnika, Velenja in Slovenije. Pevci uspešno in ponosno predstavljajo rudarski stan, rudarski poklic in uniformo ter rudarsko mesto.
Martin Steiner - za dolgoletno in prizadevno delo v športu ter za prispevek k prepoznavnosti Velenja. Martin Steiner se je z atletiko spoznal kot gimnazijec, njegov oče Valter Steiner je bil prvi slovenski poklicni atletski trener. Martinova tekmovalna kariera je bila zelo bogata. Bil je državni prvak Jugoslavije v teku na 800 in 1.500 metrov, večkratni slovenski prvak ter mladinski balkanski prvak v teku na 800 in 1.500
metrov. V Velenje je prišel na povabilo Atletskega kluba Velenje. Vse od leta 1975 do danes je bil tehnični vodja Atletskega kluba Velenje. Sestavil je močno in sposobno trenersko ekipo. Atletski klub Velenje je predvsem po njegovi zaslugi iz majhnega kluba prerasel v vodilni slovenski klub. Zaslužen je za izvedbo številnih pomembnih prireditev. Sedaj je podpredsednik kluba, zadolžen za strokovno in organizacijsko področje. Vedno je opravljal pomembne funkcije na področju športa.
Brata Jure in Miha Smirnov Oštir
Plaketi Mestne občine Velenje
Janez Hrovat, predsednik Društva upokojencev Šalek, je že več kot 55 let nadpovprečno aktiven državljan, prostovoljec in udarnik. Sodeloval je pri izgradnji Velenja, oblikovanju nekdanje krajevne skupnosti Edvarda Kardelja. Je član Zveze vojnih veteranov vojne z aSlovenijo, Turističnega društva Velenje, je pa tudi predsednik Skupnosti objezerskih mest. Alojz Kričej, upokojeni učitelj in vodja praktičnega pouka elektro stroke na Šolskem centru Velenje, je svoje življenje zapisal glasbi. Kmalu bo praznoval 60-letnico aktivnega sodelovanja v godbenih orkestrih, ki so delovali ali še delujejo na območju Velenja. Kot godbenik je leta 1959 sodeloval na proslavi, s katero je bilo odprto novo zgrajeno središče Velenja. Leta 2009 je igral tudi na proslavi ob praznovanju 50-letnice Velenja. Pred sedmimi leti je dal pobudo za ustanovitev godbe veteranov Savinjsko-šaleške regije.
Županovi priznanji
Violeta Potočnik Krajnc, direktorica Doma za varstvo odraslih Velenje. Dom je v štirih letih, kolikor ga vodi, uspela prenoviti. Ne samo zunanjo podobo, prenovila je počutje stanovalcev in vzdušje med zaposlenimi. Z mislimi in načrti je že pri rekonstrukciji in nadzidavi doma, ki ga želi dejansko spremeniti v dom četrte generacije kot enega prvih v Sloveniji.
Bojan Prelovšek je večino svojega poklicnega časa posvetil sistemu zaščite in reševanja. Je načelnik štaba CZ MOV, ki največkrat operativno vodi delo v občinskem štabu. Ob vseh zadnjih večjih naravnih nesrečah v občini je sodeloval pri vodenju intervencij in odpravljanju posledic, predvsem na področju dela z gasilci in v logistiki.
Bojan Prelovšek in Violeta Potočnik Krajnc
oleta Potočni
Aleksandra Naumovski Potisk, Gordana Hleb
in Martina Burger
li, evropskega in državnega denarja Velenje ne bi bilo deležno. Vijugasta pot po promenadi, nov sodoben most, zanimiva garažna hiša in bel amfiteater, ki nas vodi do reke Pake, so v naše mesto prinesli svežino in nov prostor za druženje. Vse to je posledica poguma, vztrajnosti in izvirnosti. Kljub krizi se razvijamo, rastemo, izboljšujemo. Vztrajamo
in se prilagajamo, iščemo rešitve in smo inovativni, napredni in izvirni.«
Nanizal pa je tudi druge uspehe. Velenje je v desetih letih v akciji Moja dežela, lepa in gostoljubna prvo mesto osvojilo šestkrat. »Čutim veliko obvezo in hkrati čast, da ohranjamo in razvijamo svoje mesto. Ponosen sem, da se v Velenju naše občanke in občani dobro počutijo. Veliko sredstev namenjamo za pomoč socialno šibkim, pri tem pa ne zanemarjamo ostalih skupin
občank in občanov. Ponujamo veliko brezplačnih storitev, ki v teh težkih časih pomembno prispevajo k zmanjšanju stroškov družinskega proračuna. Predvsem zato je Velenje širše znano kot mesto z izrazitim čutom za socialno odgovornost,« je še dejal in z zadovoljstvom sporočil, da sodi mestna občina Velenje v Sloveniji med tiste, ki se jim je brezposelnost v avgustu najbolj zmanjšala (kar za 6,8 odstotka). Slovesno je sporočil tudi, da so bili
znova uspešni na razpisu, več kot dva milijona evrov bodo dobili za energetsko sanacijo Galerije Velenje in za spodbujanje podjetništva.
Naštel je še številne druge dosežke in laskave naslove, ki jih je mesto doslej prejelo, ob prazniku pa čestital z naslednjimi besedami: »Z vztrajnostjo, poštenostjo, spretnostjo in znanjem je možno skoraj vse. Naše mesto je dokaz, da s timskim duhom in močno voljo zmoremo vse! Bodimo neizmerno ponosni,
da smo del Velenja. Radi rečemo, da je naše mesto ogledalo naših sposobnosti. In to še kako drži. Za nami je krasno obdobje, v katerem smo veliko postorili. Prihajajo pa tudi novi izzivi, novi projekti in nove ideje. In tudi v prihodnje se bomo potrudili, da rastemo skupaj.«
Prireditev so obogatili sami vrhunski glasbeniki - domačini brata Jure in Miha Smirnov Oštir ter Gordana Hleb in Martina Burger iz Zagreba.	■
Naš čas, 25. 9. 2014, barve: CM K, stran 14
4
ŠOŠTANJ PRAZNUJE
25. septembra 2014
Svet Občine potrdil dobitnike najvišjih občinskih priznanj
Priznanja bodo podelili na osrednji slovesnosti ob občinskem prazniku 30. septembra
Milena Krstič - Planine
Šoštanj - Na svečanosti ob prazniku Občine Šoštanj bodo v torek, 30. septembra, podelili najvišja občinska priznanja. Dobitnike so na predlog komisije za priznanja potrdile svetnice in svetniki na zadnji redni seji občinskega sveta pred novimi volitvami. Kot je povedal Srečko Potočnik, predsednik komisije, ta ni imela lahkega dela. Že zato ne, ker je na naslov komisije prispelo tokrat kar štirinajst predlogov (dva kandidata sta bila za priznanje predlagana po dvakrat).
Častna občanka Šoštanja bo mag. Vilma Fece
Predlagala sta jo Lista Viktorja Dreva in Lista Borisa Goličnika. Oba sta v obrazložitvi poudarila njen velik prispevek k povrnitvi ugleda mestnega jedra in enakomernega razvoja celotne občine.
Tri mandate je delovala v svetu Občine Šoštanj, v katerem je s svojim strokovnim znanjem pomembno prispevala gospodarstvu, okolju in prostoru. Pri tem se je vedno zavzemala za celosten razvoj občine. Dva mandata je predsednica sveta krajevne skupnosti Šoštanj, v kateri je usmerjala nadaljevanje projekta obnove fasad, izgradnje kolesarske infrastrukture do Pohrastnika, postavitev Tresimirjevega parka, si prizadevala za povrnitev ugleda mestnemu jedru, ohranjanju kulturne dediščine, revitalizacijo Pustega gradu, pri tem pa vedno poudarjala pomembnost enakomernega razvoja vseh krajevnih skupnosti v občini.
Posebno skrb namenja mladim in njihovim prizadevanjem, da priložnosti najdejo v svojem okolju. Tudi sama, kljub temu da poklicne in strokovne izzive udejanja širše, tako v Sloveniji kot na tujem, ostaja zvesta svojemu Šoštanju.
Priznanja Zvonku Ledineku, RD Paka in Miranu Aplincu
Kar sedem predlogov je na komisijo za priznanja prispelo za dobitnike priznanj, a dodelili so lahko le tri, kot določa pravilnik.
Zvonka Ledineka je za priznanje predlagal Pihalni orkester Zarja za njegovo pol stoletno delo v godbi, ki ji je povsem predan. Kot arhivar že več kot tri desetletja skrbi za note, veliko dela za godbo opravi prostovoljno. Je eden najaktivnejših godbenikov in že več let zapovrstjo prejemnik simbolične nagrade za največjo udeležbo na vajah, nastopih in drugih aktivnostih orkestra.
Ribiško družino Paka je predlagala OO SDS Šoštanj. V obrazložitvi je posebej poudarila ureditev okolice Družmirskega jezera, organizacijo športnih prireditev v svetovnem merilu, krona teh je bilo svetovno mladinsko prvenstvo v ca-stingu za mladince in mladinke, s čimer so ponesli ime Šoštanja po vsem svetu. Prepoznavna je njihova skrb za izobraževanje in ozaveščanje mladih ter skrb za varovanje naravnega okolja.
Miran Aplinc bo priznanje Občine prejel na predlog krajevne skupnosti Šoštanj za njegov prispevek k utrjevanju prepoznavnosti mesta na področju zgodovine in kulture. Je avtor knjige Vošnjakovi industrijalci iz Šoštanja, v kateri odstira pogled na teme, ki so se prepletale z življenjskimi usodami lastnikov tovarne in njihovih za-
poslenih. Njegovo poglobljeno in sistematično proučevanje usnjarske tradicije pa je bilo v veliko pomoč pri izdelavi vsebinske zasnove pri postavitvi usnjarske zgodbe v Šoštanju.
Plakete Elici Završnik, Leopoldu Kušarju in Janiju Napotniku
Elico Završnik je za dobitnico plakete predlagala Kulturnica Gaberke zaradi njenega prizadevnega dela pri večini aktivnosti, ki se odvijajo v kraju in širše, še posebej za širjenje in obujanje ljudskih šeg in navad ter kulinaričnih posebnosti. Leopolda Kušarja so predlagali v Društvu upokojencev Šoštanj. Polnih dvanajst let je uspešno vodil društvo in poskrbel, da je stavba, v katerih ima društvo prostore, prešla v njihovo last. Ves čas je skrbel za obnovo, vzdrževanje in lep videz. Janija Napotnika je predlagala krajevna skupnost Šoštanj za njegovo dolgoletno delo v filmski, fotografski in glasbeni umetnosti. Je avtor kar nekaj dokumentarnih filmov o Šoštanju, avtor himne Pesem Šoštanju, bil pa je tudi pobudnik šoštanjskega amaterskega gledališča AgledaŠ.
Častni občani Šoštanja
Leta 1996 Jože Pribožič (naddekan), 1997 Matjaž Natek (športnik, pedagog, predsednik KS Šoštanj), 1999 Bogdan Menih (zdravnik, župan Občine Šoštanj) in Anka Jazbec Verdnik (zborovodkinja, pedagoginja), 2000 Viktor Kojc (likovni pedagog, publicist, ustanovitelj Napotnikove galerije), 2001 Jaroslav Vrtačnik (direktor TEŠ), 2004 Janez Poles (primarij, direktor Bolnišnice Topolšica), 2008 dr. Cvetka Tinauer (gospodarstvenica, predsednica KS Šoštanj), 2009 dr. Uroš Rotnik (direktor TEŠ) in Jože Svetina (slikar, pedagog), 2010 dr. Milan Medved (direktor Premogovnika Velenje), 2011 Anton Zvone Čebul (zbiratelj).
Cesta Prednik tudi uradno predana namenu
Zavodnje, 15. september - Domačini v Zavodnjah so bili izjemno veseli novega 480 metrov dolgega odseka asfaltne ceste »Prednik«. Župan Šoštanja Darko Menih je ob tem dejal, da je občina zelo razvejana, zato se večkrat za obnove odločijo fazno. Tako so obnovili tudi to cesto.
Kaplan Marko Rakun pa je ob blagoslovu ceste poudaril, da ceste predstavljajo pomemben povezovalni člen med ljudmi, in vsem zaželel varno vožnjo.	■
Počitniško delo je dober projekt
Mladi so z njim nekaj zaslužili, občina pa je lepša
Šoštanj, 16. septembra - Tako so ocenili svetniki, ki so se seznanili s podrobnim poročilom o poteku projekta z naslovom Mladi lepšajo mesto in okolico. Občina Šoštanj in Termoelektrarna Šoštanj sta dvesto mladim omogočila delovno preživljanje prostega časa, jim z delom pomagala razumeti vrednost lastnega zaslužka, lokalni skupnosti pa zagotovila lepše okolje.
Odnos vseh počitnikarjev do dela pa ni bil enak (enako dober). Eni so se zelo trudili, drugi malo manj. Zato v Šoštanju menijo, da bi k izboljšanju in večji vnemi najbrž pripomoglo plačilo po uspešnosti - kdor dela bolje, dobi višje plačilo.
Termoelektrarna je zagotovila potrebno orodje, material, zaščitna sredstva, zagotovila prevoze, malico in financirala del stroškov, Občina Šoštanj pa mladim zagotovila delo, jih nadzirala in skrbela za varno in kakovostno opravljeno delo. Projekt počitniškega dela z naslovom Mladi lepšajo mesto in okolico jih je stal okoli 35.000 evrov.	■
■
astma o. omnsium PBAT^
Občina Šoštanj
V okviru občinskega praznika vas vabimo:
-	26. 9. 2014 ob 15. uri na otvoritev novega vrtca
-	27. 9. 2014 od 9. do 13. ure na Smihelov sejem v Kajuhovem parku
-	30. 9. 2014 ob 19. uri v kulturnem domu na svečano sejo Občinskega sveta
-	1. 10. 2014 ob 18. uri v kulturnem domu na predstavitev knjige "Hrani jih za spomin, če me več kdaj nazaj ne bo"
Župan Darko Menih, prof., Svet in uprava Občine Šoštanj
Naš čas, 25. 9. 2014, barve: CM K, stran 5
25. septembra 2014
PRAZNIČNI INTERVJU
5
Šoštanj gre naproti ljudem
Občina Šoštanj praznuje enkrat letno, pa še takrat se pogosto dogaja, da v senci naravnih nesreč - Zaznamovale se tudi to leto
Milena Krstič - Planinc
Žal tudi leto od enega do drugega občinskega praznika v Šoštanju ni šlo brez naravnih nesreč. Te se v zadnjih letih pogosto zgrinjajo nad Šoštanj. Samo žled je letos povzročil za pol milijona škode, september - mesec praznovanj - pa se je začel z novo katastrofo v Skornem, pravi župan Občine Šoštanj Darko Menih.
»Pelje se že od leta 2009, od velikih plazov Lokovici, nadaljevalo se je naslednje leto z novimi velikimi plazovi po praktično vsej občini, leta 2012 smo doživeli največje poplave v zgodovini, škode je bilo za kar 5.200.000 evrov, lani smo bili deležni katastrofalne suše, letos pa najprej žled, ki je poleg druge škode sprožil tudi največji plaz do zdaj, plaz Brusnjak, zdaj pa še pustošenje v Penku.« Vse naravne nesreče, ne samo poplave, so povzročile ogromno škodo. Koliko denarja ste za sanacijo dobili od države? »270.000 evrov, a tudi za toliko se je treba zahvaliti.« Pet milijonov evrov, ki ste jih omenili ob poplavah? Kolikšen delež občinskega proračuna je to? »Skoraj tretjina. Toliko nam je odnesla samo ena nesreča. Veliko projektov smo morali zaradi tega prestaviti na primernejši čas. Se da take nesreče kako preprečiti? Pohrastnikje nenehno v strahu? »Malo se jih da predvideti, slediti vremenskim napovedim, da so vsaj ljudje pripravljeni ... Ampak pri nas narava ni kaj dosti poslušala vreme-noslovcev. Udarila je tudi mimo.
Za štirideset od dvestotih plazov imamo izdelane projekte sanacije. Vrstni red je izdelan po prioritetah, po velikosti in po tem, koliko ogrožajo življenja in domove.
Posledice preprečiti ali vsaj omiliti - se da?
»Pri odgovoru na to vprašanje ne morem mimo ARSO. Ta v teh letih ni kaj dosti postoril, čeprav je njegova osnovna naloga skrb za vodotoke. Če vanje posega občina sama, je
kaznovana. Nelogična zakonodaja. V času, ko bi včasih lahko sami očistili bregove ali vodotoke, imamo za to prepoved. Takrat gnezdijo ptiči ali pa se najde kak drug priročen razlog. To je narobe. Tudi lastniki gozdov in gozdarji v zadnjih letih niso bili povsod dovolj pozorni. Morda je bilo kaj tudi nekontrolirano posekanega? Najbolj narobe pa je, da ob vodotokih lastniki ne poskrbijo za vejevje, ki tam ostaja. Ko pride ujma, to odnese do prvega mostu in ga zabije.
Za Pohrastnik, kjer so v kratkem času plavali že štirikrat, in to v do meter visoki vodi, imamo izdelano protipoplavno študijo. Vključuje ukrepe in usmeritve in tudi prepovedi. Natančno so v njej locirani zadrževalniki za razbremenitev vodotokov. Največ pa si obetamo od dodatnega propusta za Toplico pod železniško progo. Ta bo omogočil, da bo Toplica hitreje stekla v Pako, s čimer se bo poplavna ogroženost Pohrastnika zmanjšala.« Kaj pa gradnja? Ob takih nesrečah se povsod po Sloveniji omenja primernost lokacij.
»Vsesplošni krizi v Sloveniji se je pri nas pridružil propad nekaterih gospodarskih družb - selitev Gorenja Notranje opreme, izguba Patrie, Vegrad je propadel, propadlo je nekaj zasebnikov in brezposelnost je nenadoma narasla. Trudimo se. Za najšibkejše na-
družin. Več kot 7.000 evrov namenimo šoli, ki se potem sama odloči, ali ga bo porabila za šolske potrebščine, kosila, malice. Trikrat letno razdelimo pakete Rdečega križa, trenutno 230 občanom plačujemo osnovno zdravstveno zavarovanje, krijemo pogrebnine, kadar umrli nimajo svojcev, t števil-n i m dopla-cuje-m o
Darko Menih: »Nekaj optimizma ponujajo številni dogodki, ki smo jih pripravili ob prazniku Občine.«
»V Občini Šoštanj za vsako gradbeno dovoljenje zahtevamo geološko poročilo. Nesreče se res dogajajo tudi na takih mestih, kjer so včasih morda gradili nepravilno.« Socialne stiske prebivalcev Šoštanja niso zaobšle.
menjamo precej denarja. Omenil bi enkratne denarne pomoči, ki jih ljudje običajno potem porabijo za plačilo položnic. Omogočamo jim pomoč na domu, po novem najšibkejšim tudi topel obrok. Pomagamo učencem iz socialno šibkejših
njate, tudi posledica izgube velikega števila delovnih mest v občini. V Šoštanju imate praktično samo en ali dva velika gospodarska subjekta, TEŠ, majhen del Gorenja. Kaj pa drugi oziroma kako lahko lokalna skupnost spodbuja podjetništvo, odpiranje novih delovnih mest? »Na take gigante, kot so TEŠ, del Premogovnika in Gorenja lokalna skupnost nima nobenega vpliva. TEŠ-u in PV-ju kroji usodo država. Kar bojim se, kaj se bo zgodilo v naslednjih dneh. V TEŠ-u bo z dograditvijo modernega bloka 6 namesto na novo pridobljenih izgubljenih kar nekaj delovnih mest. Tisto dobro, kar je v občini še
»Narava se na 1 vremenoslovce ni ozirala. Večkrat je udarila mimo.«
ostalo, je nekaj močnih zasebnikov, ki dobro poslujejo. Ti na momente tudi koga zaposlijo. Na občini smo se odločili, da bomo malim ali pa srednjim podjetnikom in obrtnikom ponudili subvencijo za širitev, če bo ta prinesla odprtje novih delovnih mest. Nekaj jih je Občina tudi sama zagotovila preko javnih del.«
Industrijska cona? Načrte ste imeli, zdaj je vse potihnilo?
»Predvidena je bila v Metlečah, a jo je odplaknila protipoplavna študija. Zdaj iščemo nove lokacije, kjer bi lahko zagotovili zemljišče oziroma prostore za podjetnike in načine, da jih sem privabimo. V mislih imamo tudi Notranjo opremo, ki je
ostala prazna. Bili smo že zelo blizu, da prostore odkupimo, pa se je zataknilo.«
Ljudje pa potrebujejo tudi zabavo,
kulturo, šport.
»Ljudje so polni težav in res potrebujejo to. V Šoštanju imamo Zavod za kulturo, ki pripravlja prireditve, v krajevnih skupnostih je pestro društveno dogajanje, veliko nastopajo, tudi v sam Šoštanj pridejo in se predstavijo. Občina razpolaga tudi s kar nekaj športnimi objekti. Vsi so trenutno polni. Imamo tudi uspešne klube, ki polnijo telovadnice in športno dvorano. Živahno je na kolesarski poti, v kratkem bomo odprli mesta na izposojo koles, povezali smo se namreč z Velenjem in njihovim sistemom BICY ... Dogaja se. Če ljudje niso samo pred TV z da-ljincem v roki, lahko v Šoštanju najdejo tudi kaj, kar jim bo po volji.«
V tretje kandidirate za župana.
Najbrž mora biti za to kak razlog?
»Razlog, da sem sploh kdaj kandidiral, je bil, da zelo rad prisluhnem in pomagam ljudem. V teh letih smo veliko naredili. Občina je postala prepoznavna, urejena in dokaj dobro prepredena z osnovnimi dobrinami, ki pripadajo slehernemu - vodovodi, kanalizacijo, telekomunikacijami, cestami ... Čutim, da sem k temu tudi sam prispeval. Nova kandidatura mi predstavlja tudi nov izziv. Veliko projektov imamo izdelanih, zanje tudi pridobljena gradbena dovoljenja ... Tudi če bo treba predati funkcijo župana, bom zadovoljen, ker bo novi župan dobil veliko projektov, ki jih bo lahko samo nadaljeval.«	■
domsko varstvo, subvencioniramo stanarine, v vsaki nesreči organiziramo pomoč. Ravno zdaj je odprt račun za pomoč prizadetim v Pen-ku. Končujemo pa tudi gradnjo hiše za Sieherlove v Zavodnjah.«
Velike socialne stiske so, kot ome-
Za sedem mest 28 kandidatov!
Šoštanj - V senci letošnje tekme za županske stolčke tečejo tudi volitve občinskih svetov. Tudi pri tem bo marsikje precej napeto. V Šoštanju, recimo, je za volitve članov v svete krajevnih skupnosti prava gneča in ponekod rekordna ponudba.
Največja je v krajevni skupnosti Šoštanj, kjer bodo volivke in volivci izbirali sedem »krajevnih svetnikov«, za ta mesta pa se poteguje kar 28 kandidatov, v Skorno-Florjanu in Topolšici pa po 25! Kaj dosti ne zaostaja niti Lokovica - ima 17 kandidatov, v Zavodnjah in Ravnah je na listi po 13 kandidatov, v Gaberkah 12. V Belih Vodah in Šentvidu, kjer volijo pet članov krajevnih skupnosti, pa se v prvi za krajevni svet poteguje 10 kandidatov, v drugi pa šest. Skratka, pestra izbira. Kateri pa so bolj želeni od drugih, bodo volivci kmalu povedali.
■ mkp
Šoštanj že ves mesec praznuje
F1BSTO SOSTAITJ
V prihajajočem tednu dva vrhunca, otvoritev novega vrtca in osrednja svečanost
Šoštanj - V Šoštanju prireditve ob občinskem prazniku 30. septembru dosegajo vrhunec. Ob dveh največjih, otvoritvi novega Vrtca Šoštanj - tega bodo slovesno predali namenu jutri (petek, 26. septembra), in osrednji slovesnosti s svečano sejo sveta Občine Šoštanj ter podelitvijo nagrad in priznanj najzaslužnejšim se bo v prihajajočem tednu zvrstilo še več drugih dogodkov.
Največ jih bo v soboto, 27. septembra. Ob domu ribičev bo potekalo mednarodno tekmovanje v castingu (pokal Alpe Donava), v Kajuhovem parku Šmihelov sejem s predstavitvijo domače obrti in izdelkov, na domačiji Kavnik v Lajšah bodo predstavili šege in navade, gasilci Topolšice pa bodo prevzeli novo gasilsko vozilo.
V	nedeljo, 28. septembra, bodo v Gaberkah prazniku na čast pripravili pohod po Gaberški poti in gobarsko razstavo, v ponedeljek, 29. septembra, pa v Tresimirjevem parku v Šoštanju namenu predali mestna kolesa. Istega dne bodo Šoštanjčani in tudi drugi v Kavarni lahko z bridžem razmigali možgane.
V	sredo, 1. oktobra, bodo v Kajuhovem domu v Šoštanju predstavili knjigo Hrani jih za spomin, če me več kdaj nazaj ne bo, posvečeno 100-letnici začetka prve svetovne vojne.
Nov teden prireditev pa bodo v četrtek, 2. oktobra, zaokrožili s še eno »delovno zmago«, otvoritvijo sekundarnega vodovoda v Ravnah.
■ mkp
KS ŠOŠTANJ OB PRAZNIKU MESTA ŠOŠTANJ
v nedeljo, 5. oktobra 2014, vabi na PLANINSKI POHOD PO TRŠKI POTI OKOLI ŠOŠTANJA start pohoda je ob 8:30h pri Tresimirjevem parku
OTVORITEV NOVE PLANINSKE POTI TRG BRATOV MRAVUAKOV - PUSTI GRAD S POGOSTITVIJO POHODNIKOVTER KULTURNIM PROGRAMOM v izvedbi Mešanega pevskega zbora Društva upokojencev Šoštanj bo ob 11:00h na Pustem gradi
i 4,
MENU,
DSTITEV POHODI
it
JI KOV
PLANINSKI POHOD BO V VSAKEM VREME V PRIMERU DEŽJA BO OB 11:00h POGOSTITEV POHODNIKOV S KULTURNIM PROGRAMOM PRI GASILSKEM DOMU ŠOŠTANJ.
K
KRAJEVNA SKUPNOST ŠOŠTANJ TELEFON: 03 897-2770 TRG SVOBODE 12 INTERNET: WWW.KS-SOSTANJ.SI 3325 ŠOŠTANJ EMAIL: INFO@KS-SOSTANJ.SI
J
MESTNA OBČINA
VELENJE
objavlja
Javni razpis za enoletne štipendije in enkratne denarne pomoči
za posebno nadarjene študente, študente razvojno prednostnih poklicnih usmeritev in nadpovprečno družbeno angažirane študente
za študijsko leto 2014/2015.
Vsebina razpisa (razpisna področja, pogoji za
dodelitev sredstev) je objavljena na spletni strani Mestne občine Velenje www.velenje.si (Priložnosti/Javne objave).
Rok za vložitev prijave je 15. oktober 2014.
Naš čas, 25. 9. 2014, barve: CM K, stran 14
6
GOSPODARSTVO
25. septembra 2014
Več domačih in tujih gostov
V Termah Topolšica 40 odstotkov manj kopalnih dni in blizu 25 odstotkov maj ambulantne fizioterapije - V prihodnje prizadevanja za širitev obnovitvenega programa pri parkinsonovih obolenjih ter rehabilitacije po možganski kapi
Tatjana Podgoršek
Zaradi obilice dežja letos težko govorimo o pravem poletju. Tudi turistični delavci marsikje trdijo, da je poletno sezono po svoje krojilo vreme. »Letošnja poletna turistična sezona je res nekaj posebnega. V termah smo imeli kopalnih dni v primerjavi z enakim lanskim obdobjem manj za 45 odstotkov. Doseženi kazalci za celotno sezono v Sloveniji pa niso tako slabi. Slovenska zdravilišča delimo usodo slovenskega turizma nasploh,
V 27 sodobno opremljenih apartmajskih enotah Ocepkovega gaja so zabeležili za 39 odstotkov več gostov
je
dejala Lidija Fijavž Špeh, direktorica naravnega zdravilišča Terme Topolšica o letošnji poletni sezoni.
Kot je še povedala, zbrani podatki za obdobje letošnjih sedmih mesecev kažejo, da je slovenski turizem zabeležil le odstotek manj gostov kot v enakem obdobju lani. Je bilo pa res za 4 odstotke manj domačih gostov, vrzel so zapolnili tuji turisti. »V Termah Topolšica smo lahko zadovoljni, saj beležimo za 4 odstotke več nočitev kot v enakem obdobju lani. Ustvarili so jih tako domači kot tuji gostje. Obojih smo imeli v primerjalnem obdobju več, kar je za nas zelo pomembno. Namreč 56 odstotkov vseh prihodkov ustvarijo nočitve, bazenske zmogljivosti pa slabih 7 odstotkov.« V obdobju januar-avgust
letos so realizirali več kot 62 tisoč 430 nočitev, od tega so jih dobrih 15 tisoč 600 ustvarili tuji gostje, 46 tisoč pa domači. Sploh dobro so bile zasedene apartmajske zmogljivosti, kjer be-
ležijo 39-odsto-tno rast. V 27 sodobno opremljenih bivalnih enotah so preživljali počitniške dni predvsem tujci. »Po predaji Ocepkovega gaja svojemu namenu pred štirimi leti bi lahko za letošnjo apart-majsko sezono dejali, da se je pokazala v najlepši luči doslej.«
Manj spodbudni so podatki o opravljenih storitvah ambulantne fizioterapije. Teh so opravili manj
V obdobju januar-avgust letos so realizirali več kot 62 tisoč 430 nočitev, od tega so jih dobrih 15 tisoč 600 ustvarili tuji gostje, 46 tisoč pa domači
Čeprav so zabeležili za 40 odstotkov manj kopalnih dni v primerjavi z lani, to
bistveno ne vpliva na prihodke.
za blizu 25 odstotkov kot v enakem lanskem času, kar je posledica - meni sogovornica - letos uvedenih sprememb v načinu napotitve in izvajanja terapij. Manj storitev pomeni tudi manj denarnih nakazal zavoda za zdravstveno zavarovanje.
V prizadevanjih privabiti čim več gostov dajejo v zdravilišču posebno
pozornost programu obnovitvene rehabilitacije in tudi stacionarnega zdraviliškega turizma. Poleg bolnikov z multiplo sklerozo načrtujejo širitev še na področje parkinsonovih obolenj, izvajajo pa še aktivnosti za več napotitev bolnikov po možganski kapi.
Sicer pa so - zagotavlja Lidija Fijavž Špeh - napovedi do konca leta spodbudne. »Ker tuji trg izvaja
rezervacije na dolgi rok, napovedi kažejo, da se nam ta ne bo izneveril. Ker imamo veliko domačih stalnih gostov, računamo, da bodo svojo zvestobo dokazovali v skladu z našimi pričakovanji. Ob vsem tem velika zaskrbljenost, kako do konca sezone, ni potrebna, še zdaleč pa to ne pomeni, da lahko sedimo križem
rok,« je še dejala Lidija Fijavž Špeh.
■
»Lahko smo samozavestni pri novih poslih«
Družinsko podjetje Plastika Skaza savinjsko-zasavska gazela - Ključ do uspeha: želje, proaktivnost in dobra vizija ter strokovna ekipa
Tatjana Podgoršek
Trbovlje, 18. septembra - Na prireditvi v Delavskem domu v Trbovljah pred tednom dni je časopisna hiša Dnevnik izbrala gazelo savinjsko--zasavske regije. To je postalo velenjsko družinsko podjetje Plastika Skaza, ki razvija in proizvaja izdelke iz visoko tehnoloških materialov, med katerimi so tudi bio materiali in reciklati. Poleg Plastike Skaza sta se v ožji izbor za hitro rastoče podjetje v omenjeni regiji uvrstila še Baumuller Dravinja iz Slovenskih Konjic (specializirano podjetje za elektroomare, krmilne pulte, montažne plošče, kovinska ohišja in kovinsko opremo) ter MOS Servis iz Rogaške Slatine (ukvarja se z industrijsko montažo).
Med 553 podjetji peto v bran-ži po prihodkih in sedmo po kapitalu
Začetki podjetja Skaza segajo v leto 1977. Zakonca Igor in Tanja Skaza vodita podjetje zadnjih nekaj let; iz proizvodnega sta ga za znane kupce preoblikovala v razvojno-prodajno družbo, ki se med 553 podjetji v svoji bran-ži v Sloveniji uvršča na peto mesto po prihodkih in dobičku ter na sedmo po
letu 2013 dosegla 13 odstotkov. »Vodstvo vpeljuje sodobne proizvodne principe, kot so Ikea Way in Toyota Way, ter deluje z velikim občutkom za razvoj sodelavcev in komunikacijo z njimi. Dinamična rast Plastike Skaza je zasnovana na trajno-stnem razvoju, partnerstva gradijo na ujemanju
Med 553 podjetji v svoji branži v Sloveniji se uvršča na peto mesto po prihodkih in dobičku ter na sedmo po kapitalu
kapitalu. Trenutno zaposlujejo več kot 180 ljudi, skupaj pa imajo več kot 230 sodelavcev. Skoraj vso proizvodnjo izvozijo od tega predstavljajo sedem odstotkov izdelki, ki jih prodajajo pod lastno blagovno znamko (Organko in Cousine), četrtina proizvodov pa je plod njihovih razvojnih rešitev.
V utemeljitvi za priznanje je Metodološka komisija med drugim zapisala, da se je podjetje Plastika Skaza v desetletjih obstoja večkrat preobrazilo: iz obrtniškega v profesionalno vodeno podjetje, iz podjetja v krizi v uspešno rastočo družbo, iz podizvajalskega-proizvodnega podjetja v razvojno podjetje z lastnimi produkti. O njegovi dinamični rasti pričajo podatki o prihodkih iz prodaje. Te so v petih letih povečali za skoraj trikrat (z 8,5 na 24 milijonov evrov). Postopoma zvišujejo dodano vrednost, donosnost kapitala pa je v
vrednot. Verjamejo v znanje in ga s tako imenovanim bench-lear-ningom zajemajo in tudi dajejo v okolje.«
Lansko leto so sklenili s 24 milijoni evrov prometa, v letu 2014 ga načrtujejo 30 milijonov evrov
Tanja Skaza:»Poleg rasti smo se uvrstili v ožji izbor tudi zaradi nekoliko drugačnega pristopa v poslovanju v zadnjih petih letih.«
Želijo biti prepoznavni po razvoju in brandingu
Tanja Skaza, ki skrbi za vizijo in strateško usmerjanje podjetja, nam je povedala, da njej in njeni ekipi podelitev naziva gazela savinjsko-za-savske regije pomeni biti opažen v Sloveniji, kjer je včasih težje uspeti kot v tujini. Poleg rasti jim je omogočil vključitev v ožji izbor in zmago tudi nekoliko drugačen pristop v poslovanju v zadnjih petih letih. »Nagrada je dokaz, da smo v preteklosti delali dobro, da smo lahko samozavestni pri vseh novih poslih in da se lahko z veliko mero optimizma lotevamo še bolj atraktivnih podjetniških priložnosti.«
Ključ do uspeha so - po njenem mnenju - želje, proaktivnost in dobra vizija skupaj s strokovno ekipo. Cilji v prihodnje pa: »Lansko leto smo sklenili s 24 milijoni evrov prometa, leto 2014 ga bomo s 30 milijoni evrov. Ustvarjamo fokus na dolgi rok. Želimo biti doma in v tujini prepoznavni po razvoju in brandingu,« je še dejala Tanja Skaza.
Mag. Ludvik Golob novi direktor Premogovnika
Velenje, 19. septembra - Nadzorni svet Premogovnika Velenje je za predsednika uprave družbe s polnimi pooblastili za petletno mandatno obdobje imenoval mag. Ludvika Goloba, dozdaj-šnjega izvršnega di-rektoija Razvojnega področja v Premogovniku Velenje, ki izpolnjuje tudi vse pogoje, predpisane v statutu družbe. Naloge je prevzel v ponedeljek.
■ mz
Pomemben sporazum
Velenje, 15. septembra - Premogovnik Velenje je s podjetjem »Privredni preporod« iz Banjaluke iz Bosne in Hercegovine podpisal sporazum za izdelavo idejnega projekta odpiranja rudnika rjavega premoga Lješljani pri Novem Gradu. Podpis sporazuma pomeni odpiranje novih možnosti za nadaljnje sodelovanje pri projektiranju in izdelavi.
Sporazum sta podpisala mag. Ludvik Golob in direktor »Privrednog preporoda« Dragan Borkovic. Idejni projekt je osnova za izdelavo infrastruk-turnih rešitev, ki morajo biti izvedene pri pripravi odpiranja rudnika. Poleg zasnove bodo strokovnjaki velenjskega premogovnika izdelali še tehnič-no-ekonomsko oceno pridobivanja premoga in bentonita. Izdelava dokumentacije bo predvidoma trajala pet mesecev, pri čemer se nam odpirajo tudi nove možnosti za nadaljnje sodelovanje pri projektiranju in izdelavi.
Po prvih ocenah velenjskih strokovnjakov je v tamkajšnjem rudniku dovolj kakovostnih zalog premoga in bentonita.
Uprava brez razrešnice
Velenje, 19. septembra - V petek je bila tudi skupščina družbe Premogovnika Velenje, osrednja tema pa potrditev revidiranih poročil poslovanja v letu 2013. Poročila so potrdili, upravi pa niso podelili razrešnice.
■
■

Naš čas, 25. 9. 2014, barve: CM K, stran 7
25. septembra 2014
PRAZNIK RUDARJEV
Slovesen in pokončen 54. skok čez kožo
7
Rudarji in številni Velenjčani praznovali odločeno, da tradicijo rudarstva ohranijo - V rudarski stan skočilo 56 novincev - Častni skok opravil direktor Šolskega centra Velenje mag. Ivč Kotnik
Mira Zakošek
Velenje, 20. septembra - Rudarski SREČNO je to soboto odmeval zelo slovesno, še bolj ponosno. Črne uniforme, pa čeprav so mnoge stare tudi več desetletij, so se v prijetno toplem sonc še bolj bleščale. Koraki uniformiranih rudarjev so bili odločni, drža pokončna, četudi so bili med njimi tudi takšni, ki so si nadeli že osem križev. Obiskovalci so povsem zapolnili prostor, rudarje pa podpirali z bučnim aplavzom in odobravanjem.
Letošnje praznovanje je potekalo v negotovem razpoloženju, saj je Premogovnik Velenje v zelo težkem finančnem položaju in pred prestrukturiranjem. Sprejeti bo treba mnoge pomembne odločitve in marsikaj ne bo več tako, kot smo bili vajeni. Kljub takšnemu stanju
Častni skakalec mag. Ivč Kotnik in direktor Premogovnika
Velenje mag. Ludvik Golob
Mag. Matjaž Koželj
reditev in že 54. zapovrstjo sprejmemo mlade rudarje v rudarski stan. Tega si ne pustimo vzeti,« je dejal v uvodu komandant parade mag. Matjaž Koželj in dodal, da se ne ustrašijo nobenega izziva, tudi najtežjih ne. »Pregovorna rudarska trma ni le del legend iz zgodovine, ampak dejstvo, da znamo, zmoremo in - kar je najpomembnejše: hočemo. To smo dokazali tudi v preteklosti; ko je bilo najtežje, smo znali stopiti skupaj in potegniti svoj voz naprej. Ne smemo dopustiti, da drugi od zunaj vnesejo razdor med nas, saj želijo na vsak način oslabiti naš položaj in izhodišča za dogovore,« je še dejal, rudarje pa pozval, da ostanejo povezani, trdni, pripravljeni se pogovarjati in se tudi dogovoriti. Resnosti položaja se mnogi ne zavedajo, saj so imeli doslej redne
V času nadaljnjega izobraževanja je dodobra spoznal vse slovenske rudnike, bil pa je tudi na Švedskem in v Čilu.
Šolski center je doslej izobrazil že 3.598 dijakov za rudarske poklice. S Premogovnikom Velenje dobro sodelujejo, z ustanovitvijo medpod-jetniškega izobraževalnega centra pa so to sodelovanje še okrepili in nastal je center odličnosti kot pravi most med izobraževanjem in gospodarstvom.
Častni skakalec, ki je tudi znani slovenski alpinist, je svoj skok zlahka opravil, pred tem pa je, tako kot kasneje vsi novinci, podal svoje geslo: »Naj živi rudarski Srečno. In naš šolski Srečno. Ter moj Srečno za vse nas, za svetlo prihodnost in nasmejan obraz!«
Mag. Ivč Kotnik je po skoku pozdravil zbrane in jim povedal, da je njegov tokratni skok nekaj čisto posebnega, saj skače v imenu več kot 1.900 dijakov Šolskega centra, 400 študentov, 1.000 udeležencev izobraževalnih oblik ob delu in preko 300 sodelavcev. »Marsikaj smo preživeli v tem obdobju, ko se tako ali drugače ukvarjamo z rudarstvom in vzgojo ter izobraževanjem. Tudi to, da so nas kot dijake poslali na neplačan dopust, ker so rekli, da premoga ne bomo več potrebovali. Tudi sedanji časi so turbulentni, zato je za rudarje in rudarstvo in za Velenje pomembno, da ostanemo povezani, le tako lahko uspemo,« je dejal Kotnik nato pa se posvetil rudarskim kolegom, ki vedo, kaj je tovarištvo, s katerim je mogoče doseči vse cilje.
V rudarski stan je tokrat skočilo 64 novincev, ki so ob tem svečano obljubili, da bodo zvesto stopali za rudarsko zastavo, da se bodo stalno učili in izpopolnjevali ter razširjali znanje.
Ob tej priložnosti so čestitali tudi petim najuspešnejšim dijakom, ki bodo tudi dobili zaposlitve. To so Blaž Repenšek, Rok Špegel, Žan Koren, Gregor Skočaj in Aljaž Menih.
i Slovesno je preko kože skočilo 64 zelencev.
: Rudarji, upokojeni rudarji in številni Velenjčani so povsem napolnili tribune.
»Na zdravje«, še zadnje dejanje pred vstopom v knapovski stan.
so se na Premogovniku odločili, da spoštujejo rudarsko tradicijo in tudi letošnji mladi generaciji omogočijo, da skoči v rudarski stan po utečeni knapovski navadi. Zaradi stavke, ki je v času rudarskega praznika potekala v Premogovniku, so takrat skok čez kožo odpovedali in ga drugič pripravili na praznik Mestne občine Velenje (prvič pred 23 leti, ko so ga preložili zaradi vojne).
»Kljub temu da so Premogovnik Velenje in njegova hčerinska podjetja v izjemno težki finančni situaciji, smo se odločili da zaradi ohranjanja tradicije izvedemo pri-
plače, dobili pa so tudi vse druge dogovorjene prejemke. A ko se ozrejo naokrog, vidijo, kaj se dogaja v drugih podjetjih. »Mi si socialne varnosti zaposlenih ne pustimo vzeti, je pa nujno, da vsak posameznik naredi največ, kar zmore za svoje podjetje, da se bo rešilo iz težke situacije. Imamo dovolj strokovnega znanja, volje do dela in izobraževanja. Imamo vizijo ter znamo poiskati prave rešitve. Imamo izkušnje in ljudi, ki so predani svojemu delu, zato verjamem, da bomo s skupnimi močni dosegli vse zastavljene cilje. Težave nam ne smejo jemati poguma, ampak nam morajo biti izziv in nas voditi do končnega cilja,« je še dejal in začel ceremonial.
Najprej je po stari knapovski navadi sledil častni skok, ki ga je tokrat opravil direktor Šolskega centra Velenje mag. Ivč Kotnik, tudi sam rudar, čez kožo pa je skakal že tretjič (prvič po končani tehnični rudarski šoli, drugič na univerzi).
Pevcu Francu Žerdonerju so ob
tej priložnosti podelili posebno priznanje za požrtvovalno delo v Rudarskem oktetu.
Kot zanimivost naj omenimo, da je tokrat v rudarski stan ob navdušenju vseh prisotnih stopila tudi Andreja Jovanovič, ki pa je brez treme in z duhovitimi odgovori pokazala, da se bo uspešno kosala s svojimi moškimi kolegi. Skokom in izvirnim rudarskim geslom, ki so prav tako tradicija, je sledil še zadnji korak, pika na i sprejema med knape: na zdravili so z vrčkom piva. Zdaj so knapi. Čisto pravi. Želimo jim, da bi čim prej dobili zaposlitve in da bi rudarska tradicija v tem okolju živela še dolgo, vsaj do leta 2054!
Tudi tokrat je sledilo tradicionalno zelo priljubljeno rudarsko druženje.
■
Naš čas, 25. 9. 2014, barve: CM K, stran 14
8
UTRIP
25. septembra 2014
OD SREDE DO TO
žabja
perspektiva
Sreda,
17. septembra
Vnelo se je v haloških občinah, kjer so slišali kandidata za ministra Petra Gašperšiča reči, da gradnja avtocestnega odseka od Dražen-cev do Gruškovja ni med njegovimi prednostnimi nalogami.
Slišali smo, da Alenka Bratušek še ni dvignila pošte, ki ji jo je poslala KPK.
Na temo nekdanje premierke je pred novinarje stopil tudi Miro Ce-rar. Poudaril je, da nepotrebno to-žarjenje Slovenije v tujini ni dostojno, in dodal, da je treba upoštevati dejansko stanje.
Cerar je poudaril, da
tožarjenje Slovenije v tujini ni dostojno.
Potem ko je dan pred tem načelnik ameriške vojske dopuščal možnost udeležbe ameriških kopenskih enot v bojih proti Islamski državi, je Barack Obama to možnost zavrnil.
Zaradi obtožb pranja denarja so v Rusiji aretirali milijarderja Vladi-mirja Jevtušenkova.
Četrtek, 18. septembra
Poslanci so s 54 glasovi za in 25 glasovi proti potrdili 12. vlado Republike Slovenije pod vodstvom Mira Ceraija. Kmalu zatem je Alenka
ne sirske opozicije za boj proti Islamski državi.
Na Škotskem je bil pomemben dan - volivci so odločali o neodvisnosti.
Petek,
19. septembra
Miro Cerar je stopil pred medije. Spregovoril je o nekaterih za državo pomembnih temah: dejal je, da gre privatizacija naprej, novega zaposlovanja v javni upravi ne bo, in če se izkaže, da so se pri komisarski kandidaturi Alenke Bratušek pojavile nepravilnosti, bo vlada ukrepala.
Novoimenovani ministri in ministrice so večinoma že prevzeli posle. Sprejel jih je tudi predsednik države Borut Pahor.
Občinske volilne komisije so objavile sezname kandidatur za prihajajoče lokalne volitve.
Stanje na cestah je znova doživelo infarkt: med priključkoma Postojna in Logatec ter izvozom in uvozom Unec proti Ljubljani je bila nekaj časa skoraj 20 kilometrov dolga kolona.
Poslanci so s 24 glasovi za in 48 proti ponovno zavrnili imenovanje komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb, saj je SDS ponovno za člana predlagala Janeza Janšo, ki prestaja zaporno kazen.
V Stični se je zbralo 7000 mladih.
Ministrstvo za zunanje zadeve je sporočilo, da Slovenija konkretne odločitve v zvezi z bojem proti Islamski državi še ni sprejela, a hkrati ne more le mirno stati ob strani in opazovati grozodejstev, ki jih IS izvaja, zato se je uvrstila v koalicijo držav proti Islamski državi.
Na Novi Zelandiji so potekale volitve, ki niso prinesle novosti - tretjič zapored je slavila vladajoča de-snosredinska Nacionalna stranka premierja Johna Keya.
Vreme je še naprej povzročalo težave na Hrvaškem, kjer so neurja zajela Istro, Kvarner in Dalmacijo. Pulj, Zadar in Makarska so bili povsem poplavljeni.
V mirovnih pogajanjih v Ukrajini so udeleženci dosegli dogovor o vzpostavitvi varovalnega pasu med vladnimi in uporniškimi silami ter umiku tujih borcev s konfliktnega območja.
Dobili smo 12. vlado Republike Slovenije.
Bratušek novemu premierju predala posle, nova vlada pa se je sešla na prvi seji in tudi sprejela prve nujne kadrovske odločitve.
Ukrajinski predsednik Petro Poro-šenko je na obisku v Washingtonu kongres pozval, naj zaostri gospodarske ukrepe proti Rusiji in pomaga Ukrajini pri oborožitvi.
Francoski predsednik Francois Hollande je potrdil, da bo Francija sodelovala v zračnih napadih na sunitske skrajneže v Iraku, takoj ko bo določena tarča napada.
Predstavniški dom ameriškega kongresa je potrdil načrt predsednika Baracka Obame za urjenje in oboroževanje pripadnikov zmer-
Izvedeli smo, da so se Škotje odločili, da ostanejo del Velike Britanije. Njihovo odločitev je svet večinsko sprejel z odobravanjem.
Sobota, 20. septembra
Zaradi Alenke Bratušek so se pojavili tudi spori znotraj stranke Za-AB. Nekdanja premierka je namreč kolege prosila, da se odpovedo denarju za izobraževanje in ga namenijo za njen tečaj angleščine.
Na Dolenjskem se je zgodil festival Stična mladih, ki je to leto privabil 7000 udeležencev, pa tudi nekaj vidnih predstavnikov države.
vedali so načrt reform, ki naj bi zagotovile dodatnih 1,8 odstotka rasti in na milijone novih delovnih mest.
Ponedeljek, 22. septembra
V središču domače pozornosti je bilo dogajanje po lokalih, kjer se vse pogosteje širi GHB, »mamilo za posilstva«.
Število bežečih Kurdov, ki se pred nasiljem Islamske države umikajo iz Sirije v Turčijo, se je dvignilo na 130 tisoč. Turčija se je zato odločila zapreti svoje meje.
Islamska država je medtem svojim privržencem naročila, naj ubijajo državljane vseh držav, ki sodelujejo v mednarodni koaliciji proti džihadistom.
Oblasti v Sierri Leone so tridnevno karanteno, ki so jo uvedli, da bi omejili izbruh ebole, razglasile za uspeh, a sporočile, da je ne bodo podaljšale.
Škotje so se odločili, da ostanejo del Velike Britanije.
Nedelja, 21. septembra
Nova vlada se je srečala na delovnem posvetu, kjer je razpravljala o prioritetah posameznih resoijev.
V New Yorku so potekali protesti za učinkovitejše ukrepanje proti podnebnim spremembam.
Množice so se zbrale tudi v Moskvi. Na t. i. pohodu za mir se je zbralo več tisoč ljudi, ki so izražali svoje nestrinjanje z ruskim vmešavanjem v spopade na vzhodu Ukrajine.
Papež Frančišek je začel obisk v Albaniji. Pri maši v Tirani ga je pričakalo več deset tisoč ljudi.
Iz Turčije so sporočili, da je v njihovo državo v enem samem dnevu iz Sirije pribežalo okoli 66 tisoč beguncev, večinoma Kurdov, ki se umikajo pred Islamsko državo.
Finančni ministri skupine držav G20 so se srečali v Avstraliji. Napo-
IS je privržencem naročila, naj ubijajo državljane vseh držav, ki sodelujejo v mednarodni koaliciji.
Kot nova predsednica poljske vlade je prisegla Ewa Kopacz.
Torek,
23. septembra
Stranko ZaAB so pripetljaji njihove predsednice očitno zmotili - člani so napovedovali, da bodo imeli po lokalnih volitvah nov kongres stranke ter pristavili, da je vsem bolj kot ne jasno, da bodo spremenili tudi ime stranke.
Iz vrhovnega sodišča so sporočili, da je predsednik vrhovnega sodišča Branko Masleša v senat, ki bo odločal o zahtevah za varstvo zakonitosti v zadevi Patria, določil Damijana Floijančiča.
Nekdanji predsednik uprave Istra-benza Igor Bavčar, ki ga je ljubljansko okrožno sodišče obsodilo na sedemletno zaporno kazen, je zaradi zdravstvenih razlogov zaprosil za odlog kazni.
V enem dnevu je v Turčijo prebežalo 66 tisoč Kurdov.
Igor Bavčar je zaprosil za odlog kazni.
Ameriški predsednik je bil ponosen. Pohvalil je vse države, ki sodelujejo v mednarodni koaliciji v boju proti IS.
V	New Yorku se je začel t. i. podnebni vrh. Ban Ki Mun je ob tem dejal, da podnebne spremembe ogrožajo težko pridobljeni mir, blagostanje in možnosti milijard ljudi za uspeh.
V	Grčiji so delavci zaradi vladnih napovedi, da bodo kot pogoj za nadaljnje mednarodno posojilo pri-morani v odpuščanje v javnem sektorju, zavzeli ulice in napovedali 24-urno stavko.
Za jutri?
Špela Kožar
Henry Ford je na začetku 20. stoletja dojel, da je čas pravšnji za ustoličenje potrošniške miselnosti - in začel z množično proizvodnjo avtomobilov. Sto let pozneje je sama miselnost»postala« naložba - ustoličila je družbeno odgovorno vlaganje najpremožnejših. Na prenasičenem trgu s produkti in storitvami se zdi, da je težko ločiti med dobro in slabo naložbo. A ne za vlagatelje, ki se znajo prilagoditi družbenim spremembam, še več, kijih celo predvidijo ali spodbudijo.
Samo pomislite, zakaj smo se (kar naenkrat) znašli v digitalni dobi; najprej je »nekdo« dojel daljnosežnost računalnika kot osebnega in ne zgolj vojaškega pripomočka, čez dobro desetletje pa še povezanost računalnikov med seboj, torej prihodnost svetovnega spleta. Vendar ideja brez vlagateljske žilice nikoli ne bi zaživela v vsej svoji prvobitnosti, kar pomeni, da bi bil naš vsakdan precej drugačen. Računalnik, Google, Facebook - vse seje začelo v glavi študenta in nadaljevalo v glavi vlagatelja.
Newyorški podjetnik in avtor knjige o start-up podjetjih David Rose poudarja, da čeprav propade kar polovica podjetniških »začetnikov«, lahko z enim ali dvema zaslužiš tudi petdesetkratnik prvotnega vložka (njegov je navadno med 50 in 100 tisoč ameriških dolarjev). Vlaganje v druga podjetja je ločnica, ki loči manjše vlagatelje od tistih bolj drznih. Oziroma, povedano z eno besedo: pogum! Seveda imajo slednji več denarja, a prav zato ga lahko tudi več izgubijo. Ne gre namreč le za vlaganje v nekaj, česar si tudi strastno želijo, kar dandanes predstavljajo avtomobili, ure, vino in glasbeni instrumenti (tovrstna vlaganja so po podatkih nekaterih tujih investicijskih hiš v zadnjem letu narasla za 15 %), ali pa v nekaj, kar sledi klasičnemu, torej preverjenemu naložbenem pristopu, kot so umetniška dela in nepremičnine - gre za spreminjanje navad potrošnika in s tem družbe kot take.
Ce smo nekaj desetletij (le) trošili, dandanes trošimo odgovorno; k temu nas nenehno pozivajo z reklamnih plakatov ali s tv-ekranov, za zgled pa nam dajejo prav podjetja ali ugledne posameznike. Ali pa podjetje, ki ga reklamira ugledni posameznik, kar je danes ekvivalent za hollywoodskega ali resničnostnega zvezdnika. Vlaganje v zelene iniciative, dobrodelne organizacije, izobraževalne ustanove, zdravstvene raziskave - vse za boljši jutri. Tega bolj kot kadar koli kroji peščica najbogatejših svetovljanov.
Nato pa seje zgodil »Ice Bucket Challenge«: ko se zdi, da družba, upoštevajoč statistične podatke o razporeditvi svetovnega premoženja, ne more biti še bolj razslojena oziroma dvoslojna, se vsi po vrsti že leto dni polivamo z ledeno mrzlo vodo. Zavoljo bolezni ALS, saj nas znani obrazi nagovarjajo, naj tudi sami prispevamo za raziskave. In medtem ko organizacija ALSA prešteva nekajkratnike običajnih letnih prihodkov, se s tem spletnim družbenim fenomenom morda vzpostavlja nov družbeno odgovorni vlagateljski pristop: vsakdo naj investira za skupno blaginjo.
Pa vendarle, se še spomnite, kako so Britanci pred leti nenadoma začeli kupovati zemljo v Prekmurju? Vlaganje v podeželje ima okoli 4-odstotno letno donosnost, poleg tega pa gre, kot ugotavlja medijska hiša BBC, za naložbo, ki »gleda« v prihodnost; zaradi nenehnega naraščanja prebivalstva bo namreč naraščalo tudi povpraševanje po hrani.
Ja, dobrobit za boljši jutri je neločljivo povezana z vlaganjem najpre-možnejšega sloja, ki v tem ne vidi le lastnega vložka. »To je fantastični čas za vstop v svet podjetništva, saj se bo ta v desetletju spremenil bolj kot v zadnjega pol stoletja«, je prepričan človekoljub leta 2013 Bill Gates.
F L-P C
Novost - super ugodno! EUROSERVIS
Za vse znamke vozil in starosti vozil Tudi za nova in novejša vozila v garanciji
—r-* iva»"1 20
Avto Shop Podgoršek d.o.o.
Metleče 10, 3325 Šoštanj
Tel.: 03/ 898 71 00
Čestitamo za praznik občine Šoštanj!
107,81
Naš čas, 25. 9. 2014, barve: CM K, stran 9
25. septembra 2014
GOSPODARSTVO
Zaradi rusko-ukrajinske krize v Saši več brezposelnih
9
Savinjsko-šaleška gospodarska zbornica želi okrepiti sodelovanje z mladimi - Odločanje o ustanovitvi komisije za internacionalizacijo na osnovi ankete
Tatjana Podgoršek
Velenje, 15. septembra - Za prvo sejo upravnega odbora Savinj-sko-šaleške gospodarske zbornice (SŠGZ) po poletnih počitnicah sta bili na dnevnem redu dve točki, in sicer aktualno stanje na trgu dela v regiji Saša ter predlog za ustanovitev komisije za internacionalizacijo pri omenjeni zbornici.
Prihodnje manj ukrepov aktivne politike zaposlovanja
»Delamo poglobljeno. Brez ukrepov bi brezposelnost naraščala, z ukrepi jo omejujemo. Z 12,7-odsto-tno stopnjo registrirane brezposelnosti v letošnjih osmih mesecih je Območna služba Velenje pod republiškim povprečjem,« je dejala Branka Škulj Nussdorfer (vodja uradov za delo Velenje in Mozirje) na
velenjski območni službi Zavoda RS za zaposlovanje pri predstavitvi aktualnega stanja in trendov na trgu dela. Hkrati je tudi napovedala, da se bo stanje na trgu dela v regiji Saša do konca leta poslabšalo.
Po besedah Škulj Nussdorfeije-ve so v letošnjih osmih mesecih v primerjavi z enakim lanskim obdobjem zabeležili za 12,5 odstotkov več vključenih brezposelnih oseb v zaposlitev, manjše povpraševanje po delavcih, upad zaposlenosti za 0,2, zmanjšanje brezposelnosti pa za 2,6 odstotka. Na območju mo-zirskega urada je bila stopnja registrirane brezposelnosti višja za 1,7 odstotne točke, na območju velenjskega pa nižja za 0,8 odstotne točke. V obravnavanem obdobju je bilo tudi za 11,5 odstotka manj novo prijavljenih oseb v evidenco brezposelnih. Med razlogi za prijavo brezposelnih oseb na uradih za delo je
•avljali tudi o težavah zaposlovanja mladih
daleč na prvem mestu prenehanje pogodbe o zaposlitvi za določen čas (1256 od 1900). Napovedi za zadnji kvartal letošnjega leta niso obetavne, saj nekateri večji delodajalci zaradi padca povpraševanja kot posledice rusko-ukrajinske krize napovedujejo zmanjšanje števila zaposlenih. Žal bo - je dejala Škulj Nus-sdorferjeva - ob prehodu v novo finančno perspektivo delodajalcem kratkoročno na voljo manj ukrepov aktivne politike zaposlovanja.
V razpravi so nekateri člani upravnega odbora menili, da je struktura izobraževanja v Sloveniji neskladna
glede na potrebe trga dela. Prav tako so nekateri pogrešali konkretnejše ukrepe, ki bi ljudi spodbujali k iskanju priložnosti za delo, za odločanje o podjetništvu, v katerem bi lahko razvili svoje ideje. Še posebej pa so razpravljalci izpostavili težave zaposlovanja mladih. Kot je bilo slišati, bo zbornica v prihodnje okrepila sodelovanje z mladinskimi organizacijami v regiji Saša.
Odločitev na osnovi ankete
Mednarodnega združenja Perspektiva, ki je organizirano kot
društvo s sedežem v Mozirju, je letos postalo pridružen član Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) in SŠGZ z namenom, da izvaja določene dejavnosti pri internacionalizaciji. Maja letos je društvo posredovalo predlog za ustanovitev komisije za internacionalizacijo pri SŠGZ, ki ga je delovno predsedstvo zbornice zavrnilo. Za razlog za to je navedlo, da predlog bistveno presega finančne, organizacijske in kadrovske zmožnosti SŠGZ glede na skupščini zbornice sprejeti program dela ter finančni načrt. Poleg tega predlog posega v sedanji način so-
delovanja in sporazumno delitev aktivnosti v internacionalizaciji med SŠGZ in GZS. Združenje Perspektiva s tem ni soglašalo in je vztrajalo pri obravnavi predloga na seji upravnega odbora zbornice. Po obširni razpravi je ta sklenil, da bo pri članih preveril njihov interes za koriščenje storitev, ki bi jih po predlogu Perspektive izvajala komisija za internacionalizacijo. Dokončno pa se bo do predloga društva opredelil na osnovi pridobljenega reprezentativnega deleža odgovorov ankete.
■
Dve zlati in dve srebrni priznanji
Zlato Gorenjevim in BSH-jevim inovatorjem
Brdo pri Kranju, 17. septembra -
Gospodarska zbornica Slovenije je na slovesnosti na Brdu pri Kranju v okviru Dneva inovativnosti podelila nacionalna priznanja za najbolj ino-vativna podjetja, inovatorje v podjetjih in javnih raziskovalnih zavodih. 7 zlatih, 28 srebrnih in 8 bronastih priznanj je bera nacionalnega finala, v katerem je na regionalni ravni sodelovalo preko 160 inovacij in več kot 500 inovatorjev.
Med dobitniki zlatega priznanja sta bili dve inovaciji iz regije Saša, in sicer aparat za pripravo toplih napitkov BSH Hišni aparati Nazarje Tassimo Suny ter nova generacija samostojnih hladilnih zamrzovalnih aparatov širine 600 Gorenja iz Velenja z imenom IonGeneration, ki so jo uvedli na trge lani poleti, med kupci pa so bili novi hladilniki dobro sprejeti. Danes predstavljajo hladilno-za-mrzovalni aparati IonGeneration skoraj polovico vseh hladilnikov, ki jih proizvede Gorenje.
Izvršni direktor za razvoj v Gorenju Boštjan Pečnik je na dosežek, predvsem pa na novo generacijo samostojnih hladilno-zamrzovalnih aparatov, zelo ponosen: »Pri razvoju aparatov smo si za cilj zastavili ustvariti idealne pogoje za shranjevanje vseh vrst hrane. Razvili smo inovativne, okolju in uporabniku prijazne izdelke. Aparati v najvišjih razredih so med drugim nadgrajeni z edinstveno tehnologijo samodejnega prilagajanja, pri katerem senzorji spremljajo uporabnikove navade in temu ustrezno prilagajajo delovanje aparata. S tem smo zagotovili enakomerno temperaturo v aparatu, kar prispeva k podaljšani svežini hrane, obenem pa smo prihranili energijo.«
Srebrno priznanje pa sta prejeli inovaciji HTZ-ja iz Velenja, in sicer za napravo za denitrifikaci-jo pitne vode ter BSH-jev palični mešalnik nove generacije MSM8 Maxsomixx. Zbornica je nagradi-
la tudi najboljšo inovacijo leta po izboru javnosti. To nagrado je prejelo podjetje Vivapen iz Celja za prvo nalivno pero iz prevodnega ABS polimera. Gre za podjetje, ki je začelo svojo pot kot obrtna delavnica leta 1967 v Nazarjah. Leta 1990 se je podjetje oblikovalo v družbo z omejeno odgovornostjo z intenzivnim razvojem na področju pisal in pribora za šolo in pisarno. 12 let kasneje je dejavnost preselilo v Celje.
V zadnjih 12 letih je Gospodarska zbornica Slovenije nagradila več kot 6 tisoč inovatorjev in več kot 2 tisoč inovacij ter na nacionalni ravni z letošnjimi vred podelili 86 zlatih priznanj. Letos se je za zlato, srebrno in bronasto priznanja potegovalo 43 najboljših inovacij iz 13 regij.
■ tp
Nov portal PoiščiDelo.si
Velenje - Zavod RS za zaposlovanje je nadgradil storitve, namenjene brezposelnim osebam, iskalcem zaposlitve, delodajalcem in vsej zainteresirani javnosti. Sodobna tehnologija omogoča omenjenim osebam možnost sodelovanja z najrazličnejšimi uporabniki po elektronski poti.
Portal PoiščiDelo.si omogoča hitro in sprotno komunikacijo, ne glede na geografsko oddaljenost uporabnika od najbližjega urada za delo, kar pomeni prihranek časa in potnih stroškov.
Na zavodu še posebej opozarjajo na to storitev mlade, ki zaključujejo
šolanje in nimajo zaposlitve. Spletna aplikacija www.poiscidelo.si je tistim, ki se želijo prijaviti na zavodu, dostopna 24 ur na dan. Po oddaji vloge bodo vlagatelji na elektronski naslov prejeli datum prvega zaposlitvenega svetovanja pri karier-nem svetovalcu, prav tako pa tudi vse ostale pomembne informacije o iskanju zaposlitve, njihovih pravicah in obveznostih.	■ tp
Citycenter Celje je ob koncu tedna pripravil modni vikend z modeli, ki naj bi jih nosili to jesen, ki je že stopila skozi vrata.Na štirih modnih revijah minuli petek in soboto so se na atraktivni jesenski modni pisti zvrstili vrhunski slovenski modeli v več kot 200 stylingih in predstavili kar 43 blagovnih znamk - blagovne znamke,
ki predstavljajo vse najboljše v Citycentru Celje. Oba večera ste si lahko ogledali top trende letošnje jesensko--zimske modne kolekcije Citycentrove ponudbe zanjo in zanj. V soboto se je predstavilo tudi kar 100 minike-nov s ponudbo za najmlajše.	■
Naš čas, 11. 9. 2014, barve: CM K, stran 10
POLITIKA
10-
Velenjska SLS in NSi podpirata Antona De Costo
Velenje, 22. septembra - V ponedeljek dopoldne so v prostorih velenjskega odbora stranke SDS slavnostno podpisali sporazum o podpori občinskih odborov Nove Slovenije in Slovenske ljudske stranke kandidaturi Antona De Coste za velenjskega župana. SDS-ov kandidat za župana je ob tem poudaril: »To je velika podpora moji kandidaturi. Že po naravi smo sorodni, saj gre za tri pomladne stranke, članice Evropske ljudske stranke. Naši programi so zelo podobni, zato sem prepričan, da bomo znali najti rešitve, ki bodo vsem po godu, in da bom znal delati v dobro volivcev vseh treh strank. Tako tistih s podeželja kot tistih iz mesta.«
Mirko Pernovšek, ki je sporazum podpisal v imenu občinskega odbora NSi, je poudaril, da cenijo Antona De Costo tudi zato, ker je v politiki aktiven vse od osamosvojitve Slovenije. »Do sedaj se današnje podpisnice nismo uspele uskladiti, da bi tudi v Velenju bolj sodelovale med seboj.
25. septembra 2014
Herman Arlič, Anton De Costa in Mirko Pernovšek so podpisali sporazum, ki napoveduje tudi večje
sodelovanje velenjskih odborov strank SDS, NSi in SLS.
Vemo, kje je bil zadržek. Upam, da bo sedaj drugače, saj bo naše sodelovanje zagotovo prineslo le dobre rezultate. Herman Arlič, ki je sporazum podpisal v imenu SLS, pa je dodal: »Ker v naši stranki nimamo svojega kandidata
za župana, smo se odločili, da podpremo kandidata SDS. Prepričani smo, da bo De Costa, če bo izvoljen, uspešno vodil velenjsko občino. Sploh, ker so naši pogledi na razvoj mesta enaki.«	■ bš
Sofinanciranje projektov s sredstvi ESRR
Na območju Slovenije se v tem paketu financira 78 projektov, zanje pa je bilo razdeljeno 72 milijonov evrov. Iz celotne Saša regije so bili izbrani le štirje projekti. Ministrstvo je razdelilo denar predvsem tistim, za katere je bilo prepričano, da bodo njihovi projekti lahko uresničeni v postavljenem časovnem okvirju, saj bi v nasprotnem morali denar vračati. Vsi projekti so zato morali imeti pravnomočno gradbeno dovoljenje in pravnomočen sklep o izbiri izvajalca. Seveda pa izbira še ne zagotavlja tudi denarja.
vrednost projekta
sredstva ESRR
Savinjska	Mestna občina Velenje	Podjetniški center Standard	1.695.975,94	1.319.573,40
Savinjska	Mestna občina Velenje	Spodbujanje podjetništva SAŠA subregije	156.402,70	104.788,77
Savinjska	Mestna občina Velenje	Regijska galerija Velenje	1.357.670,97	945.918,30
Savinjska	Občina Šmartno ob Paki	Novogradnja Kanalizacije Paška vas	575.146,70	376.568,00
Velenju dobra dva milijona evrov
Energetsko bodo prenovili Galerijo, odkupili prostore za podjetniški inkubator
Mestna občina Velenje je prijavila tri projekte in z vsemi uspela, tako da bo skupaj pridobila dobra dva milijona evrov.
Vse je pripravljeno za odkup prostorov nekdanjega Standarda, v katerem nameravajo urediti podjetniški center. »Čakali smo le še na rezultate razpisa, saj v nasprotnem
primeru v to investicijo ne bi šli,« pravi navdušeno župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič. Z drugim projektom bodo dobili sredstva za vsebinsko delovanje podjetniškega inkubatorja, s tretjim pa bodo lahko energetsko prenovili Galerijo Velenje. Skupaj bo tako mestna občina Velenje pridobila kar dobra dva milijona nepovratnih sredstev.
»Vsi trije projekti so za nas izjemno pomembni. Galerija Velenje je močno dotrajana in grajena energetsko potratno. Kar kliče po obnovi. Pdjetništvu pa namenjamo prioriteto, saj je treba nadgraditi dosedanje aktivnosti za ustvarjanje novih delovnih
mest, še posebej takšnih z višjo dodano vrednostjo, ki jih v tem okolju zelo potrebujemo,« dodaja Kontič.
Počakali bodo na novo priložnost
Na osmi razpis so prijavile projekte tudi tri občine Zgornje Savinjske doline, nobena od njih zanje na razpisu ni bila uspešna.
Občina Mozirje je na njem kandidirala s projektom Razširitev in posodobitev čistilne naprave Loke. Projekt je prijavila na javni razpis že tretjič, izvajala naj bi ga skupaj
še z občinama Nazarje in Rečica ob Savinji, vreden pa je dobrih 630 tisoč evrov. »Z lastnim denarjem tako velikega finančnega zalogaja ne bomo zmogli. Počakali bomo na prvi naslednji javni razpis, čeprav nam časa za zagotovitev nujno potrebnih, ne nazadnje tudi evropskih direktiv zmanjkuje,« je dejal mozirski župan Ivan Suhoveršnik.
S projektom Tavčarjev dvor je Občina Rečica ob Savinji prav tako poskusila na javnem razpisu tretjič. »Sem pošteno slabo volje, saj s projektom želimo obogatiti turistično in še kakšno ponudbo našega okolja, pa smo znova izpadli. Blizu 900 tisoč evrov vreden projekt bo tako moral še nekaj časa čakati na naslednjo priložnost,« je povedal župan Občine Rečica ob Savinji Vinko Jeraj.
Občina Solčava je oddala prijavo za projekt Alternativna mobilnost. Njegovo vrednost so ocenili na 640 tisoč evrov, predvideva pa ureditev kolesarske poti ter turistične infrastrukture v Logarski dolini. »Trenutno projekta ne bomo izvajali, ker denarja zanj nimamo dovolj. Sicer pa bomo videli, kako se bo odločilo novo vodstvo lokalne skupnosti. Mogoče se bo odločilo za iskanje denarja še po kakšnih drugih poteh,« je o neuspeli prijavi na razpis za omenjeni projekt dejala direktorica uprave Občine Solčava Albina Štiftar.
■ mz, tp
Županov sprejem za najmlajše
Velenje, 23. septembra - Ob občinskem prazniku se župan Bojan Kontič vsako leto spomni tudi na najmlajše Velenjčanke in Ve-lenjčane. V torek popoldne jih je skupaj z njihovimi starši sprejel v dvorani Mladinskega hotela Velenje. Na sprejem so povabili 346 otrok, za katere so starši na Mestni občini Velenje oddali vlogo za uveljavitev enkratne denarne pomoči za novorojenca v obdobju od konca avgusta lani in do konca avgusta letos. Župan jim je pripravil spominsko darilo.
MO Velenje že osmo leto zapored podeljuje staršem novorojencev enkratno denarno pomoč. Prvotno je pomoč znašala dobrih 83 evrov, od začetka leta 2009 pa do konca marca lani 100 evrov, 1. aprila lani pa so jo povišali na 150 evrov. Mestna občina Velenje je lani staršem novorojencev podarila 44.500 evrov, letos pa že 38.250 evrov enkratne denarne pomoči.
Sprejem za turistične delavce
Velenje, 26. septembra - Jutri ob 18. uri, na predvečer svetovnega dneva turizma, bo velenjski župan Bojan Kontič v vili Bianca sprejel turistične delavce, ki soustvarjajo turistično ponudbo in prispevajo k vedno večji prepoznavnosti Velenja. V Velenju si želijo, da v prihodnje oblikujejo prepoznavno Savinj-sko-šaleško regionalno destinacijo. Najbolj obiskane turistične točke v Velenju so Muzej Premogovništva Slovenije, Muzej Velenje na Velenjskem gradu, mestno središče s Titovim trgom in Titovim spomenikom, vila Bianca in šaleška jezera. Odlično je obiskana tudi 'Velenjska plaža'.
■
Kandidati za župane o mladih
V Kavarni Šoštanj bo v ponedeljek, 29. septembra, ob 17. uri okrogla miza z naslovom Šoštanj - mesto priložnosti, na katero so vabljeni vsi županski kandidati. Nanjo so povabljeni vsi štirje kandidati za župana Občine Šoštanj. Tema pogovora pa bodo mladi.
■
Svetloba smo ljudje...
Občankam in občanom občine Šoštanj voščimo vse dobro in lepo ob prazniku!
Župan Janko Kopušar, občinska uprava in občinski svet Občine Šmartno ob Paki
= TEŠ6 - čistejša energija.
TERMOELEKTRARNA ŠOŠTANJ
Iskrene čestitke občanom Šoštanja za občinski praznik!
. . Skupina
Naš čas, 25. 9. 2014, barve: CM K, stran 11
25. septembra 2014
■m
REPORTAŽA
11
Pika ugnala gusarje in prevzela oblast
Pikin Družinski dan uspel kot še nikoli - Pika bo letos plesala, raziskovala in pomagala - Pikino mesto se še širi - V soboto najbolj bogat Pikin dan
Bojana Špegel
Velenje, 21. septembra - V nedeljo je Pikino mesto ob Velenjskem jezeru dobilo končno podobo. V njem se je že zgodaj dopoldne začelo praznovanje in raziskovanje. Po mokri noči je prizorišče, ki je letos še večje kot prejšnja leta, saj obsega kar 35 tisoč kvadratnih metrov, obsijalo tudi sonce. Čez dan se je po Pikinem mestu sprehodilo toliko obiskovalcev, da so organizatorji prepričani, da je Družinski dan doživel rekord. Našteli so jih kar 30 tisoč. Vsi sicer
niso dočakali popoldanskega prihoda Pike na njen 25. festival, tisti, ki so ga, pa so se pegaste naga-jivke iskreno razveselili.
Pika tudi letos, ko je tema njenega festivala Zemlja pleše, ni prišla sama. Spremljal jo je oče, kapitan Nogavička, njena prijatelja Tomaža in Anico pa so skupaj z županom Bojanom Kontičem že pred njenim
Pika je
ugnala gusarje, ki so hoteli prevzeti njen festival. Potem pa je po kratkem pogajanju
Ne
pozabite na sladkarije
Kot vsako leto je Pika tudi letos humanitarna. V akciji Novo sonce, zbira sladkarije, ki jih bo velenjski Rdeči križ dodal prehrambnim paketom za socialno šibkejše družine. Ko boste šli na obisk v Pikino mesto, ne pozabite nanje. Vsake bo vesela.
prihodom ugrabili strašni gusarji. Prišli so z vseh vetrov, združeni v KUD Pirati pa so na odru napravili pravi »šov«. Njihov namen, da Piki vzamejo njen festival in ga spremenijo v gusarskega, ni uspel. Pika jih je povišala v ministre, osvobodila prijatelje in od župana prevzela župansko lento. »Obljubljam veliko zabave, sladkih palačink in manj nalog,« je ob tem povedala množici malih in velikih Pik in gusarjev pod odrom. Vesela je bila, ker jo je že ta dan obiskala letošnja častna pokroviteljica Darja Groznik.
Več kot 80
ustvarjalnih kotičkov
Pika ta teden živi v svoji vili Čira--čara, obdajajo pa jo številne umetniške četrti, v katerih se dogajanje raz-živi ob 9. uri, ugasne pa po 18. uri. Vmes se nenehno »dogaja«. V Pikini deželi se na veliko ustvarja v več kot 80 ustvarjalnih kotičkih, ki so v Pikini mestni hiši, Gusarski trdnjavi in
na raziskovalnem otoku Taka-Tuka. Obiskovalci so z navdušenjem sprejeli tudi Pikine delavnice, v katerih lahko spremljajo različne znanstvene poskuse, sami preverijo, kakšno hrano jedo astronavti, pogledajo skozi mikroskop ... Uživajo tudi v umetniških četrtih, kjer lahko aktivno sodelujejo pri različnih animacijah. Ali pa preprosto uživajo v na-
REKLI
Pikin festival pod pokroviteljstvom Mestne občine Velenje organizira javni zavod Festival Velenje skupaj s številnimi so-organizatorji. Direktorica Festivala Barbara Pokorny je ob koncu prvega dne festivala povedala: »Ni lepšega za organizatorje kot ogromna množica obiskovalcev in topel sončen dan. Vesela sem, da letos uvajamo tudi veliko naravoslovnih vsebin, ki smo jih morda prejšnja leta nekoliko zanemarjali. Ohranjamo pa veliko športnih vsebin, ki so se lani odlično prijele, in seveda številne kreativne možnosti. Ker je bilo soncu danes v naši družbi všeč, upamo, da nas bo v teh dneh še grelo in da bo prišlo tudi v soboto, ko bomo pripravili zelo bogat Pikin dan.«
Pika Nogavička: »Res sem vesela, ker sem spet dobila župansko lento. Teden, poln norčij se začenja. Ta teden bomo plesali skupaj z Zemljo, ki se ne bo vrtela počasi. Sama imam rada vse plese, zato jo bom prepričala, da poskusi tudi kaj novega. Upam, da bo to preizkusilo tudi veliko mojih malih prijateljev, Pik in gusarjev. Pripravila sem jim ogromno presenečenje, poskrbela pa bom tudi, da bodo v šoli imeli manj nalog.» ^ ^	Častna
pokroviteljica 25. Pikinega festivala Darja Groznik: »Pikin festi-h' val dobro poznam. Najbrž sem ga letos obiskala trinajstič zapored. Ko imaš otroka, drugače doživljaš dogodke na njem. Kot predsednici Zveze prijateljev mladine Slovenije mi je še kako mar, kaj počnejo otroci, ali imajo možnosti za sproščeno igro, imajo lep prosti čas. O tem govori konvencija o otrokovih pravicah, Pika pa vsako leto poskrbi, da to možnost imajo. Pikin festival mi je všeč, ker je radoživ in vesel. Organizatorji so res lahko ponosni na svoje delo.«
stopih zanimivih Pikinih prijateljev. Vse do sobote, ko bo Pika, preden se bo poslovila, pripravila dogodkov najbolj poln dan, bodo lahko mali in veliki obiskovalci v Velenju ne le praznovali, ampak tudi plesali in raziskovali, se igrali in ustvarjali, 'športali' in počeli še tisoč in eno vragolijo. Bodite zraven, saj bo Pika tudi letos čisto prekmalu odšla.
Godba Zgornje Savinjske doline navdušila sosede
Občina Gornji Grad je od leta 2006 pobratena z Občino Maria Saal, ki leži na Gosposvetskem polju v bližini Celovca. Izmenjava izkušenj na vseh področjih je navezala tople stike med prebivalci obeh občin. Predvsem se lahko izpostavi kulturno sodelovanje. Letos je ob čebelarskem prazniku v Gornjem Gradu gostovala godba iz Maria Saal, obisk pa je prvo septembrsko ne-
deljo vrnila Godba Zgornje Savinjske doline. V Maria Saal poteka na omenjeni vikend tako imenovana 'Mariasaalska' jesen. Prireditev, ki se začne s svečano mašo, se nadaljuje na krajevnem trgu s kulturnim programom. V njem so sodelovali domači nonet, godba ter folklorna skupina. Program je obogatila tudi zgornjesavinjska godba. Dogajanje se je nato preselilo na prireditveni
prostor. Godbeniki naše doline so se predstavili s polurnim koncertom in navdušili tamkajšnje poslušalce. Slog izvajanja koračnic je pri nas drugačen kot na avstrijskem, zato so še toliko bolj z zanimanjem prisluhnili programu.
Pred odhodom domov so si godbeniki ter predstavniki Občine Gornji Grad ogledali še koroški muzej na prostem. Gre za prikaz 400 let
stare koroške gradbene kulture. V idilično okolje so postavili stare kmečke hiše, kašče, mline. Objekti so opremljeni z vso opremo, ki se je uporabljala v tistih časih.
Izmenjava godb je zopet pokazala, da tudi glasba ne pozna meja in nakazuje nadaljnje sodelovanje med obema orkestroma kakor tudi občinama.
■ Matej Kranjc
■
080 80 34
B R E Z P L A Č N A Š T E V I L K A
Naš čas, 25. 9. 2014, barve: CM K, stran 12
12
KULTURA
Men
25. septembra 2014
Velenjski gledališki oder bo živahen
ALTERNATOR
Zadnja sezona KD Gledališče Velenje uspešna, nova bo še bolj pestra - Začenjajo tudi abonmajsko sezono - Njihov član Karli Čretnik danes dobi Linhartovo priznanje za življenjsko delo
Bojana Špegel
Velenje, 19. septembra - V kulturnem društvu Gledališče Velenje v teh dneh začenjajo novo gledališko sezono. Kot že vrsto let doslej so tudi letos pripravili abonma ljubiteljskih gledališč, ki ga že vpisujejo, prva predstava pa bo konec oktobra. Tudi letos so v goste povabili ljubiteljska gledališča, ki bodo predstavljala predvsem komedije. Ena od šestih predstav, ki bodo enkrat mesečno potekale vse do marca, pa bo tudi nova domača produkcija. Lani so imeli 120 abonen-tov, letos upajo, da jih bo še več, saj se je abonma dobro prijel.
V pogovoru s predsednikom društva Gledališče Velenje Matejem Mrazom se najprej ozremo nazaj: »Lansko gledališko sezono ocenjujemo kot eno uspešnejših, tudi kar se naše produkcije tiče.
»To ni le moja nagrada«
Drevi se bo v Postojni začelo državno srečanje ljubiteljskih gledališč Slovenije. Na njem bodo podelili tudi najvišja priznanja ljubiteljskim gledališkim ustvarjalcem. Najvišjega, Linhartovo priznanje za življenjsko delo, bo prejel dolgoletni član Gledališča Velenje Karli Čretnik. Kaj igralci in režiserju, ki je na ljubiteljskih odrih aktiven že pet desetletij, pomeni to priznanje? »Tega priznanja sem osebno zelo vesel, saj je potrditev mojega dolgoletnega
Matej Mraz in Karli Čretnik v teh dneh ustvarjata novo predstavo. Komedija »Nočni portir« bo prvič uprizorjena 29. novembra v prenovljeni mali dvorani kulturnega doma.
Pripravili smo dve premieri; prva je bila uspešna monodrama Karlija Čretnika Mišo frajer, Janko hajer. Odlično se je prijela, uspešna je tudi na gostovanjih, ne le v domačem okolju. To velja tudi za našo predstavo Udar po kurje, ki je nastala v režiji Alice in Kajetana Čopa. Aktualna politična satira je navdušila tudi selektorja Linhartovega tekmovanja ljubiteljskih gledaliških skupin.
dela. To ni le moje priznanje, je tudi priznanje velenjskemu gledališču. Brez vseh mojih soigralcev, mentorjev in režiserjev, s katerimi sem delal v teh letih, ga ne bi dobil. Pravijo, da je, ko dobiš priznanje za življenjsko delo, po navadi konec ustvarjanja. Zame ne. Dokler bom imel ideje, voljo in energijo, pa tudi soigralce in prijatelje v gledališču, ne bom odnehal. Rad se pohecam, da se vedno najde kakšna vloga za kakega starega deda.«
Po dolgih letih nam je uspelo z njo priti v drugi krog, na regijsko tekmovanje. Uvrstili smo se tudi na festival Novačanovih srečanj.« Izvemo še, da bodo predstavo do novega leta še nekajkrat ponovili, pred njimi je kar 7 gostovanj. Zaigrali pa jo bodo tudi na letošnji silvestrski večer. Takrat seveda v domačem mestu, v domu kulture.
Letos tudi poulična predstava?
Trenutno Karli Čretnik in Matej Mraz ustvarjata prvo letošnjo novo produkcijo. Igra za dva nastaja po tekstu Vinka Vasleta. »Nočni portir« je bil napisan kot monokomedija, sedaj bosta ustvarjalca iz nje poskušala narediti »duokome-dijo«. Premiera bo 29. novembra, oba ustvarjalca pa upata, da bo premiera v prenovljeni mali dvorani doma kulture. Po novem letu pa bodo na-študirali še eno večjo predstavo. Kaj več še niso želeli razkriti, povedali pa so, da se spogledujejo tudi z idejo, da bi pripravili poulično predstavo.
Male dvorane oktobra še ne bo
Velenje, 18. septembra - Pred časom smo poročali, da naj bi bila obnova male dvorane v velenjskem kulturnem domu končana do začetka oktobra. Ker pa je okolica novega vhoda v malo dvorano še vedno pravo gradbišče, smo preverili, ali obnova zamuja. Direktorica Festivala Velenje Barbara Pokorny nam je domnevo potrdila. Ob tem je dodala: »Gradbena dela se počasi zaključujejo, je pa bilo v času od začetka obnove kar nekaj sprememb, zato tudi prihaja do zamude. Med drugim smo morali spremeniti tudi gradbeno dovoljenje, saj bo vhod v dvorano in ploščad pred njim sedaj nekoliko drugačen, kot je bilo sprva predvideno. Skupaj z izvajalci in projektantom smo poskušali narediti kar najboljši načrt.« Prvotni načrt je namreč med drugim predvidel podoben videz, kot ga ima nova promenada, tudi stekleno ograjo. Sedaj so se odločili, da bodo raje postavili kovinsko.
Gradbena dela se v teh dneh končujejo, potem pa bo treba malo dvorano, ki bo
res povsem drugačna, še opremiti.
Medtem so opravili še razpis za tehnično opremo nove male dvorane, v kateri bodo poslej tudi sedišča in oder, ki bo omogočal ne le lutkovne in druge manjše predstave, ampak tudi kongresno
in seminarsko dejavnost. Kdaj bo obnova končana? Tokrat datuma ne izvemo: »Prepričana sem, da bomo prve predstave v njej lahko videli še letos,« izvemo.	■ bš
Grem v šolo in Pika
Aleš Ojsteršek
Ne glede na to kako, kjerkoli in za katerikoli primer boste obračali, Pika Nogavička ima vselej prav. Žal jo citira ali navaja bolj malo akademikov, od tod tudi zamera slednjim po odtujenosti, po tem, da v potrebi po abstraktnem razpravljanju, na koncu pogosto povsem pozabijo na resnično in vsakodnevno. Zadnje čase jih imam priložnost pogosteje srečevati in Pika Nogavička je resnično mogočna. Najbolj z vprašanjem: »Kdo pa to pravzaprav potrebuje?« Gre seveda za metodo igrivega pod-žiganja, spodbujanja ustvarjalnega s ciljem, da se o namenu razmišlja še naprej, tako daleč, da je konsenz glede pričakovane uporabnosti in javnega dobrega dejansko dosežen. Na obzorju vključujočih družb se kaže obris rešitev, ki ne bo tako zelo daleč od Pikine razlage sveta.
Pred nekaj dnevi je OECD objavil vsakoletno mednarodno primerjalno raziskavo Pogled na izobraževanje (EAG 2014), ki predstavlja izobraževalne sisteme in njihove dosežke. Zajema podatke o strukturi, financiranju in delovanju izobraževalnih sistemov v 34 državah članicah OECD ter v več državah članicah G20 in partnerskih državah.
Posebnost letošnje je križanje več baz in skupin podatkov, ki so odprla nova obzorja, ključno pa je spoznanje, da od razmaha izobraževanja le-tega niso deležne vse družbene skupine enako. Ugodnosti razmaha v izobraževanju so deležni predvsem pripadniki srednjega sloja, družine v manj ugodnem položaju pa sploh ne. Relativno gledano so otroci iz manj izobraženih družin vedno bolj izključeni iz paketa morebitnih ugodnosti razmaha v izobraževanju, ki je sicer na voljo celi populaciji. V nekaterih državah bolj uspešno, kot v drugih prekinjajo ciklus neenakost v družbi, ki vodi do neenakosti v izobraževanju, in sicer tako, da obvladujejo tveganja izključenosti zaradi izobrazbe ter spretnosti in znanj, vzdržujejo majhen delež nižje kvalificiranih odraslih ter odpirajo priložnosti čim več odraslim, ki želijo nadgraditi svoje spretnosti in znanja.
Izobrazba ter spretnosti in znanja so zato vedno bolj pomembne dimenzije socialne neenakosti; vendar so tudi nepogrešljiv del rešitve tega problema. Izobraževanje sicer lahko dvigne ljudi iz revščine in socialne izključenosti, vendar je treba za to izobrazbo prevesti v socialno mobilnost. Morda največja grožnja vključujoči rasti je nevarnost, da bi se socialna mobilnost zaustavila - kljub enakim možnostim, ki ga otroku zagotavlja naše izobraževanje, se vrzel med posameznikoma, kjer imajo starši različno (nižjo ali visoko) izobrazbo, veča.
Pikasto je vprašanje, kako se lahko tisto, kar se veča, pravzaprav manjša.
Če to vprašanje prevedemo v življenje in odmislimo, da spoznanja govorijo o naši širši družbi, pa vseeno ostaja na mestu aktualno vprašanje, kaj to pomeni na lokalni, mestni ali dolinski ravni. Koliko tega velja za nas, koliko neenakosti proizvedemo z vsako »svetubolje« akcijo? Ali si še lahko pomagamo s kakovostjo podatkov, ki nam znajo odgovoriti le na vprašanje - koliko. Koliko udeležencev na tej ali oni delovni, kulturni, športni, zabavni prireditvi - kaj, če gre za vedno ene in iste? Koliko življenjskih stilov, kulturnih vzorcev pravzaprav obstaja v Velenju, Šoštanju, Šmartnem ob Paki? Ali naši programi javnega dobrega nagovarjajo premosorazmerno glede na le-te? Seveda, pokazala se bo vrzel in nuja po raziskavi tega področja. Dva vira, Almanah občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki s širino ter Naš čas s pogostostjo sta v tem oziru dobrodošla pomočnika, saj zagotavljata dokaj veliko možnost vpogleda v družbeno dogajanje. Vendarle pa imamo na voljo še več drugih neizkoriščenih možnosti, predvsem tam, kjer kot družba vlagamo javna sredstva.
Izpostavljena težava je eno od bolj neprijetnih spoznanj naše družbe. Kako se lahko tisto, kar se veča, pravzaprav manjša? Pika pozna odgovor, mogoče jo »svojemu« predstavniku v lokalnem občinskem svetu ali parlamentu pošljem za kakšen dan.
■
Oživeli les
V Belih Vodah živi in ustvarja Grega Petkov-nik, ki je v zadnjih dvanajstih letih v les ali iz lesa izoblikoval premnoge podobe. Največ iz živalskega sveta, saj so živali stalne sopotnice njegovega vsakdana. Njegova ustvarjalna pot se je začela naključno, iz prijateljske spodbude, zaradi katere je upodobil svojo prvo skulpturo, ptiča, ki še zdaj krasi dom na Smrekovcu. Za orodje uporablja predvsem motorno žago in fleks, njegovi kipi v smrekovem, lipovem, hrastovem lesu so v glavnem naravnih dimenzij. Včasih, ko se mu podoba izoblikuje do te mere, sta na vrsti dleto in plin. Kipi večinoma ne nastajajo po vnaprej predvidenem načrtu, izpod verige se sproti izoblikuje podoba, ki jo potem Grega dokončno obdela. Včasih tudi pusti, za-
to je v njegovi delavnici, ki je kar v drvarnici, polno Kristusovih podob, nedokončanih petelinov, ki igrajo na harmoniko, ptičev, volovskih in volčjih glav, rib ... »Bodo že prišle na vrsto«, pravi. Nemirni duh ga namreč žene v oblikovanje več del hkrati. Zato je okoli njegovega doma prava Forma viva v malem.
Trži se Grega Petkovnik ne. Status invalidskega upokojenca mu tega ne dopušča. Mlad je še, a zdravje je tisto, ki ga omejuje. Zato dela toliko, kolikor se ob tem dobro počuti. Samo dvakrat je razstavljal, tudi v tem se Grega ne ponuja širši javnosti. A je škoda, saj je njegovo ustvarjanje ne glede na to, da je popoln samouk, nekaj izvirnega in dobrodošlega v tem svetu, v katerem manjka iskrenosti in topline. To dvoje, poleg njemu lastnih potez, ki izoblikujejo njegova dela, mu je uspelo vdahniti tudi v les.
■ MBK
Popravek in opravičilo
V prejšnji številki tednika smo ob pove-zovalki in eni od pomočnic 21 festivalnih produkcij Lirikonfe-sta zapisali, da je programski vodja tega festivala. To seveda ni res, saj je to že vsa leta Ivo Stropnik. Obema se za napako opravičujemo.
■
■
Naš čas, 25. 9. 2014, barve: CM K, stran 13
25. septembra 2014
107,8 MHz
13

Pomembna priložnost za informiranje kmetov
Vsak drugi torek v mesecu so ob 9. uri na programu Radia Velenje kmetijski nasveti. Večinoma jih pripravlja Lidija Diklič, vodja velenjske izpostave Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije.
Lidija Diklič:»Teme za nasvete izbiram na osnovi dobrega poznavanja terena in težav tistih, ki jim je radijska rubrika namenjena.«
Ž&jjjiig | ffijfeg -/■-1
Že dobrih 15 let, pravi Lidija, je naša radijska sodelavka. Zanjo priprava prispevkov ni obveza, ampak ena od pomembnih priložnosti za informiranje kmetov in vseh drugih simpatizerjev kmetijske dejavnosti. »Teme za nasvete izbiram na osnovi dobrega poznavanja terena in vprašanj, kijih imajo kmetje, vrtič-kaiji in še kdo. Tani smo več
govorili o posledicah odpravljanja suše, letos pa je največ tem zaradi preobilnih padavin. Prav pred dvema dnevoma smo pozornost namenili primernemu času za siliranje koruze. V nadaljevanju bomo priložnost na Radiu Velenje izkoristili za seznanitev z novim programom razvoja podeželja in novimi ukrepi v kmetijstvu.«
Povratne informacije o nasvetih so s terena dobre, kajti vsaka informacija v teh časih pride prav. Večina kmetov, ugotavlja sogovornica, nasvete posluša pri opravljanju vsakdanjih obveznosti v hlevu.
Tudi v prihodnje bodo kmetijski nasveti rubrika za informiranje čim širšega kroga ljudi o najaktualnejših temah s področja kmetijstva. Tudi razmere na tem področju gredo »vštric« z dogajanjem v družbi, svoje narekujejo še vremenske razmere. »Prilagajali se bomo temu in še naprej izbirali teme za radijske prispevke glede na najaktualnejša dogajanja,« je še dejala Lidija Diklič.
■ Tp
Soočenji na Radiu Velenje
V ponedeljek, 29. septembra, ob 17. uri bomo na Radiu Velenje (107,8 in 88,9 MHz) soočili kandidate za župane Mestne občine Velenje, v sredo ob 16. uri pa občine Šoštanj.
Vabljeni k poslušanju!
Glasbene novičke * Glasbene novičke * Glasbene novičke
Jinx ob 20-letnici delovanja tudi v Velenju
Priljubljena zagrebška skupina Jinx letos praznuje svojo dvajsetletnico. Po dveh desetletjih delovanja po državah nekdanje Jugoslavije bo skupina pripravila prav poseben klubski koncert tudi v Velenju. Po trinajstih letih se namreč vračajo na oder Max kluba, kjer bodo nastopili v soboto, 18. oktobra. Tokrat skupaj z organizatorji pripravljajo še razstavo svojih koncertnih fotografij, ki jih je na različnih nastopih posnela Velenjčanka Ksenija Mikor, sicer njihova fotografinja in dobra prijateljica skupine. Jinx s karizma-tično pevko Yayo na čelu obljubljajo nepozaben plesni večer z njihovimi največjimi uspešnicami, kot so Tamo gdje je sve po mom, Bye bye baby bye, Koliko suza, Na plaži, Na čemu si ti ...
Gibonni & Danilo Sacco v skladbi Non credere
Hrvaški glasbenik Gibonni v sodelovanju z italijanskim pevcem Danilom Saccom predstavlja novo skladbo (in videospot) Non Credere. Pesem je italijanska različica skladbe She Said z Gibonnijeve-
ga zadnjega albuma 20th Century Man, ki ga priljubljeni hrvaški pevec več kot uspešno pomovira s koncerti v tujini in na domačih tleh. Videospot v režiji Matka Perica je bil posnet poleti na različnih lokacijah v Benetkah, Splitu, Šibeniku, Komiži in Rogoznici, večina prizorov pa se dogaja pod vodo. Pri snemanju sta sodelovala tudi znana hrvaška filmaija Boris Poljak in Jere Gruic.
Stevie Wonder novembra na turnejo po ZDA
Legendarni ameriški glasbenik Stevie Wonder se bo novembra odpravil na redko koncertno tur-
nejo po ZDA. Turneja bo obsegala enajst nastopov, začela pa se bo s koncertom v newyorškem Madison Square Gardnu. 64-letni slepi glasbenik se je za prihajajočo turnejo sicer odločil po izvedbi skladb z albuma Songs In The Key Of Life decembra lani na svojem tradicionalnem dobrodelnem koncertu v Los Angelesu, na katerem vsako leto zbira sredstva za nakup božičnih daril za otroke iz socialno šibkih družin. Skladbe z omenjenega albuma, ki je sicer izšel že davnega leta 1976, bodo tudi osnova koncertnega repertoarja na prihajajoči turneji. To bo po letu 2009 njegova prva turneja po ZDA. Stevie Wonder je sicer v svojem življenju izdal kar 23 studijskih albumov, štiri v živo posnete albume in enajst kompila-cij. Osvojil je tudi 22 prestižnih glasbenih nagrad grammy, leta 1996 pa so mu podelili tudi grammyja za življenjsko delo.
Prerojene mačke
Domača dekliška metal skupina Hellcats predstavlja videospot
PESEM TEDNA NA RADIU VELENJE •
•
Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite ^ v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poro- ^ čilih ob 14.30.
1.	DARJA ŠVAJGER - Sončen dan
2.	RUDI BUČAR - Ti
3.	CLEMENS - Pozab na bonton
Darja Švajger je s skladbo Sončen dan na letošnji Slovenski popevki osvojila največ glasov občinstva. Tudi v izboru pesmi tedna na Radiu Velenje, v katerem prav tako odločajo glasovi poslušalcev,
je zbrala več glasov kot njen neposredni konkurent Rudi Bučar, ki je sicer s skladbo Ti na letošnji Slovenski popevki osvojil nagrado za najboljšo skladbo v celoti.
N N M N N N N N M N N N N N N N
t
LESTVICA DO
GLASBI
Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas
1.	Javor - Ljubil si goro in mene
2.	Sekstakord - Nocoj mi reci, da si moja
3.	Mladika - Ne bi te varala
4.	Mladih 5 - Znano je, da muzikantje
5.	Vikend - Ko polko vržem
6.	Rudi Šantl - Mama
7.	Ognjeni muzikantje - Rabim te, stisni me
8.	Biseri - Bum v glavi
9.	Veseli Dolenjci - Nisem on
10.	Prleški kvintet - Med drobci spomina
... več na www.radiovelenje.com
^
N N N N N N N N N N N N N N N N
J
za skladbo Prerojena z njihove prve plošče Divja pot. Videospot režiserja Jureta Plešca je bil posnet na različnih lokacijah po Ljubljani, snemali pa so tudi na velikem odru Kina Šiška. Pesem je delo sester Saše in Sonje Zagorc, nastala pa je v sodelovanju s producentom Da-voijem Konticem. Skladba govori o tem, kako jih je glasba prerodi-la in jim pomagala najti nove poti. To je tudi glavna tema videospota - zgodbe štirih deklet v življenjskih situacijah, ki marsikateri ženski v moškem svetu niso tuje. Hellcats so konec lanskega leta izdale svoj prvenec Divja pot, ki se je v zgodovino slovenske popularne glasbe zapisal kot prvi plošček kakšne ženske slovenske rock skupine.
NEISHA
Neisha predstavlja težko pričakovani videospot za pesem Gloria z albuma Za vesoljke in kavboje. Video je režiral Alen Pavšar, glavno žensko vlogo je odigrala Tina Gorenjak, moško pa Grega Zupan. Spot so uporabili tudi v kampanji, s katero Karitas opozarja na problem trgovine z ljudmi in prisilne prostitucije.
EVROVIZIJA
Na Evroviziji za otroke, ki bo 15. novembra na Malti, bo Slovenijo zastopala 12-letna Ula Ložar, sedmo-šolka iz Ljubljane, ki je bila izbrana na interni avdiciji v začetku septembra. RTV Slovenija pa je na Zvezo evropskih radiotelevizij (EBU) tudi že poslala preliminarno, neobvezujočo prijavo za sodelovanje na 60. tekmovanju za Pesem Evrovizije 2015.
JERNEJ ZORAN & HAMO
Moj svet je naslov najnovejšega singla kitarista Jerneja Zorana, ki je za nov duet v studio povabil
3BÜD
... na kratko...
pevca Matevža Šaleharja Hama. Nova avtorska pesem napoveduje skorajšnji izid Zoranovega novega albuma, ki bo na police prišel v začetku leta 2015. Kmalu bo nekdanji kitarist skupine Društvo mrtvih pesnikov predstavil tudi videospot nove skladbe.
MOVEKNOW-LEDGEMENT
Leta 2011 so kritiki album Pump Down!!! Novomeške zasedbe Move-knowledgement razglasili za glasbeni presežek leta, tri leta pozneje pa člani skupine svojim poslušalcem ponujajo nove skladbe. Novih osem skladb predstavljajo na albumu, ki so ga poimenovali See.
SOULGREG ARTIST
SoulGreg Artist, glasbenik iz Šentjurja, ki svojo glasbo označuje kot soul'n'roll, je predstavil svoj tretji videospot za skladbo Lay Your Body Down. Glasbeniku, ki se je zaljubil tako v rokenrol kot v soul glasbo, je pri nastanku nove skladbe pomagal BigLights Band.
Razpisane občinske štipendije
Mestna občina Velenje je objavila Javni razpis za enoletne štipendije ali enkratne denarne pomoči za posebno nadarjene študente ali študente razvojno prednostnih poklicnih usmeritev ali nadpovprečno družbeno angažirane študente v mestni občini Velenje za prihajajoče študijsko leto. Študenti dodiplomskega ali podiplomskega študija (specializacije, magisterija ali doktorata), ki so slovenski državljani in imajo stalno prebivališče v mestni občini Velenje, se do 15. oktobra lahko prijavijo na razpis za občinsko štipendijo. V preteklem študijskem letu morajo imeti povprečno oceno najmanj 8, razen če imajo
pomembne dosežke na umetniškem, športnem ali drugem področju ali so nadpovprečno družbeno angažirani. Kandidati ne smejo biti zaposleni ali vpisani v evidenco brezposelnih oseb na Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje, ne smejo imeti statusa samozaposlene osebe, ki opravlja registrirano dejavnost, in ne smejo biti lastniki oziroma solastniki gospodarske družbe. Študenti z izjemnimi dosežki na športnem, umetniškem ali drugem področju pa lahko pridobijo enkratno pomoč za sofinanciranje študija ali specializacije v tujini, sofinanciranje nakupa študijske opreme (glasbenih instrumentov, špor-
mladi za VELEJE
tnih pripomočkov, učbenikov ...) ter sofinanciranje strokovnega izpopolnjevanja v športu, umetnosti ali drugih področjih. Prijave je potrebno oddati v zaprti ovojnici s pripisom »Komisija za štipendiranje - NE ODPIRAJ« na naslov Mestna občina Velenje, Titov trg 1, 3320 Velenje. Več informacij in obrazci za prijave pa so dostopni na spletni strani Mestne občine Velenje www.velenje.si (Priložnosti/Javni razpisi).
■ tf
Naš čas, 25. 9. 2014, barve: CM K, stran 14
14
matu
25. septembra 2014
Kdo je v teh dneh »ta glavni« v občinah Velenje in Šoštanj? Pika, boste rekli za Velenje, za Šoštanj pa ...? Tisto pravo taktirko imata v rokah predsednici občinskih volilnih komisij Anica Zajc in Milena Bukvič Dežman! Tu ne more biti nobenega »mišmaša«. Za obe velja, da sta tako natančni, da ne spregledata niti napačno postavljene pike. Se pa tudi odlično razumeta, tako da najbrž ne bi imeli nič proti, če bi čez štiri leta delovali v isti volilni komisiji. Kdo ve, morda pa bo tej vladi le uspelo zmanjšati število slovenskih občin.
^^ Čeprav je kipar Silvo Kretič Ljubljančan, se na pragu
jeseni vedno bolj počuti kot Šalečan. Vrsto let kot mentor pomaga mladim kiparjem pri oblikovanju lesa. Ko se komu predstavi, pa vedno dobi vprašanje: »A ste z Milanom kaj v žlahti?« Odgovor je ne. Je pa dejstvo, da Milana Kretiča, oskrbnika planinske koče na Slemenu, v dolini vsi dobro poznajo. Silvo in Milan pa se menda še nista spoznala. Slej ko prej se bo to zgodilo .
Vsi, ki se kdaj mudite v glavnem tajništvu Mestne občine Velenje, W naletite na dve zelo prijazni dekleti - Vesno Sovinc in Natalijo Meh. Pa resnici na ljubo nista samo prijazni, sta tudi zelo prikupni. Zato sta polepšali dan tudi marsikateremu obiskovalcu (moškemu seveda) osrednje prireditve ob občinskem prazniku. »Pravijo, da je nasmeh pol zdravja,« meni Vesna, Natalija pa dodaja: »Pa še pol dela je mogoče opraviti z njim.« In še res je bilo tako. Nasmejani pa sta bili, ker so bile njune dolžnosti ta dan dobro opravljene.
Kondomi so jim premajhni
Zdravstveni delavci, ki so se nedavno vrnili iz Ugande, kjer so se trudili z osveščanjem o nevarnostih aidsa, so ugotovili, da se moški v
Oproščen posilstva na podlagi seksomnije
Sodišče na Švedskem je minuli teden presenetilo z odločitvijo, ko je moškega zaradi seksomnije oprostilo obtožb posilstva. Po njihovih ugotovitvah namreč 26-letnik ni nameraval imeti spolnih odnosov, saj je bil v stanju spanja in se ni zavedal, kaj se dogaja. Da obtoženi res trpi za seksomnijo - stanjem, v katerem lahko ima oseba spolne odnose med spanjem, so potrdili tako zdravniki kot nekdanja partnerica obtoženega. Strokovnjaki so ob tem opozorili, da se tisti, ki trpijo za seksomnijo, resnično ne zavedajo svojih dejanj.
Pijana profesorja
Običajno so profesorji tisti, ki jih skrbi, da ne bi učenci ali dijaki na šolskih izletih segali po alkoholu in počeli neumnosti. Tisti, ki so iz mesta Bramsche v Spodnji Saški poto-
vali v Hamburg, pa bi morali imeti ravno obratne skrbi. Petdnevni izlet, ki so se ga veselili učenci, sta namreč s svojim pijančevanjem pokvarila prav spremljajoča profesorja. Gospoda, ki bi morala paziti na učence, sta se že v prvi noči tako napila, da je eden od njiju padel po stopnicah in se pri tem hudo poškodoval. Uslužbenec v hostlu je poklical reševalce, a ker je vidno poškodovani profesor zavrnil medicinsko pomoč, so morali na pomoč poklicati še policijo. Šola je za skrb nad 15-letnimi učenci brž poslala tretjega profesorja, pijana učitelja pa so pustili, da sta se znašla in domov vrnila sama.
teh predelih sveta (kjer okuženost z virusom HIV ponekod že meji na epidemijo) pritožujejo glede velikosti kondomov. Mladeniči iz te dežele se tako glasno pritožujejo nad prekratkimi kondomi, zdravstveni delavci pa ob tem opozarjajo, da lahko takšna uporaba precej poveča tveganje za okužbami. Potreba
po večjih kondomih je velika, saj tisti kondomi, ki jih moški imajo, ob uporabi pokajo in tako niso primerni za zaščito pred virusom HIV. Kot so sporočili, naj bi se zastopniki za kondome v prihodnje potrudili in od proizvajalcev in distributerjev zahtevali oskrbo s kondomi večjih in daljših dimenzij.
Šestka presegla pričakovanja
Prejšnji petek so se na policah v ZDA, Veliki Britaniji, Avstraliji, Kanadi, Franciji, Nemčiji, Hongkon-gu, Portoriku in Singapurju znašli novi, težko pričakovani produkti: novi iPhone 6 in iPhone 6 Plus. Kot običajno so začetek prodaje spremljale dolge vrste navdušencev in preprodajalcev. Applov glavni izvršni direktor Tim Cook je povedal, da bi lahko prodali še več izdelkov, če bi le imeli dovolj zalog. »Nova
1«C3Q
tsmmm •• □
■
Iphone 6 in Iphone 6 Plus sta presegla naša pričakovanja,« je dejal. Že ta petek bo izdelek na voljo še v 22 drugih državah, med drugim v Avstriji, Italiji, Rusiji, Španiji in Turčiji.
Podgane na krožnikih
Ena od hitro rastočih kulinaričnih novosti v svetu je podganje meso - glavni dobavitelji prihajajo iz Kambodže, večino pa se ga izvozi v Vietnam. V zadnjih 15 letih se je
posel s tem mesom pomnožil z deset, na vrhuncu sezone se proda tudi več kot dve toni podganjega mesa dnevno. Gre seveda za meso poljskih podgan, ki se prehranjujejo z riževimi stebli, tamkajšnji kmetje pa trdijo, da so te živali bolj čiste kot piščanci ali race. Kot poročajo, je meso podobno svinjskemu - pripravi se ga lahko na žaru, v juhi, ocvre ali pa zmelje v pašteto. Najbolj okusna naj bi bila jetra in bedra podgane.
S polno paro
Pravijo, da zdaj naše »tovarne« asfalta delajo s polno paro. Marsikateri aktualni župani bi si radi asfaltirali poti do novega mandata.
Veliko jubilejev
Ob občinskem prazniku je bilo velikokrat slišati, da ne slavimo le 55-le-tnice mesta Velenje, tudi 750-letnico prve pisne omembe Velenja. In katero obletnico boja Velenj-čanov za 3. razvojno os?!
Brez posledic
Za več politikov in gospodarstvenikov pravijo, da so stopili v prevelike čevlje. A prav ožulijo le redke.
Evropsko mesto
Nekateri so včasih »zmerjali« Velenje, da je pravo balkansko mesto. Vendar je zadnji čas vse bolj pravo evropsko. Vsaj po tem, da dobiva veliko denarja iz evropske blagajne.
Po-pusti
Trgovine nas bombardirajo z raznimi popusti. A tisti, ki nimajo, tudi pred popusti ne morejo popustiti.
Bogata jesen
Ne glede na vse imamo vsaj v dveh tretjinah Šaleške doline bogato septembrsko jesen. Obilo prireditev ob velenjskem in šoštanjskem prazniku. Pa še bogato obložen Pikin teden. Ta pravi velenjski veliki teden radi ponudimo tudi ostali Sloveniji.
Neusodna privlačnost
Pri nas smo dobili nov dokaz za pregovor, da se ekstremi privlačijo. Tako desna stranka SDS kot ZL, združena levica sta bili proti vladi.
Geslo za vse
Geslo letošnjega Pikinega festivala je Zemlja pleše. Kdaj se bomo v naši deželici rešili vseh političnih nasprotij in ekonomskih težav, da bomo lahko tudi brez zadržkov rekli: Slovenija pleše!
Žlehtnost in žlahtnost
Nekoč smo premogu rekli črno zlato. Zdaj vse bolj izgublja svoj lesk, pa čeprav ga rudarji ne kopljejo z nič manj spoštovanja. Le nekateri drugi »žlehtni« v njem ne vidijo več prave žlahtnosti.
Naš čas, 25. 9. 2014, barve: CM K, stran 15
25. septembra 2014	■WH

REPORTAŽA
Ko se predstavlja Velenje, je vedno »fajn«
15
Na Titovem trgu v soboto svoje delo predstavilo 65 različnih organizacij - Vsako leto sodeluje več športnih klubov in društev - Izjemno uspel tudi tradicionalni Očkov tek
Velenje, 20. septembra - Da je
Velenje mesto, ki ima veliko športnih klubov in društev, že vemo. Kako aktivni so, pa se vsako leto zavemo na prireditvi »Velenje se predstavi«. Tudi letos je razgibala obiskovalce središča mesta, in to
na rojstni dan MO Velenje. Športnikom so se pridružile še številne izobraževalne in vzgojne institucije, zdravstvene ustanove in društva, zato je bil obisk prireditve še večje doživetje.
Zagotovo pa je bil najbolj razbur-
Prireditev je imela tudi preventivno noto. Kdor je želel, se je lahko naučil prvih ukrepov pri reševanju ponesrečencev.
Mladim je bil prikaz izjemno zanimiv.
ljiv del dopoldneva Očkov tek. Vsako leto jih je več, ki tudi s to simbolično gesto pokažejo, da so aktivni pri vzgoji svojih otrok. Letos so jih na startu našteli več kot 400. Nekateri so krog okoli Titovega trga pretekli
»Moj očka je...« super cool, sploh, če si je tudi letos vzel čas za tek očkov okoli Titovega spomenika. Malčki, tudi tisti, ki še ne hodijo, so dobili rumene majice, očki zelene. V barvah mesta Velenje so nekateri tekli, drugi hodili, ene pa so nosili ali pa vozili. V vozičkih, seveda.
Velenjski športni klubi in društva so se tudi letos potrudili, da so del svojih dejavnosti
predstavili aktivno, ne le na stojnicah.
z enim, drugi tudi z več malčki. Mamice pa so jih ponosno spodbujale in fotografirale.
Katja Geršak iz Športne zveze Velenje nam je v imenu organizatorjev dogodka povedala, da je med športnimi društvi in klubi zanimanje za sodelovanje na prireditvi vsako leto večje. »Postavili smo 54 stojnic, nekaj sodelujočih pa se predstavlja tudi samostojno, saj so postavili svoja prizorišča, na katerih so lahko aktivni tudi obiskovalci. Danes svoje delo predstavlja vsaj 65 različnih klubov in organizacij, vsi pa se predstavljajo po svojih najboljših močeh. To pomeni, da se je večina potrudila, da prikažejo, kaj počnejo. Zato na trgu ni nič statično, vsi smo aktivni. Obiskovalci to dobro sprejemajo. Ne nazadnje si tudi v športnih klubih in društvih želijo imeti čim več članov. Konkurenca med njimi je vse večja; včasih smo rekli, da se mladi začnejo aktivno ukvarjati s športom po prvi triadi, sedaj to ne velja več. Otroci začenjajo trenirati že v vrtcu, klubi pa se trudijo, da jih čim prej pridobijo v svoje vrste.«
Prireditev je zagotovo lepo uspela, k čemur so pripomogli tudi nastopajoči na priložnostnem odru. Na koncu so bili zadovoljni vsi, tako sodelujoči kot obiskovalci. Dejstvo, da v mladem mestu deluje in živi toliko različnih društev in organizacij, ki dajejo možnost večje kakovosti življenja vsem v dolini, postane ob takih dogodkih še bolj očitno.
■ Bojana Špegel
Podoba nove kmečke tržnice še ni dokončna
Trenutno stoji 11 hišk, skupaj jih bo 20 - Opremljene tudi z elektriko - Ob sobotah bo kmečka tržnica še vedno tudi v okolici Nove
Bojana Špegel
Velenje, 20. septembra - Kmečka tržnica v Velenju, ki je pred leti zaživela v atriju Centra Nova, je nastala po mednarodnem projektu. Odprli so jo tudi zaradi spodbujanja razvoja in ohranjanje podeželja, saj imajo kmetje z možnostjo prodaje svojih pridelkov tudi možnost boljšega prežive-
tja njihovih kmetij. Med domačini se je izjemno dobro prijela, sploh ob sobotah je obisk na njej za mnoge postal pravi mali ritual. Na letošnji rojstni dan velenjske občine pa so ob travniku, kjer je mesto nekoč že imelo tržnico, odprli novo kmečko tržnico. Ogledal si jo je tudi kmetijski minister mag. Dejan Židan, ki si je zaželel, da bi imeli lokalni pridelovalci hrane povsod tako dobre pogoje za prodajo, lokalno prebi-
valstvo pa za nakup zdrave in sveže hrane.
»S tržnico se ukvarjamo že vrsto let. Iz leta v leto spreminjamo njeno podobo, jo približujemo uporabnikom in izboljšujemo kakovost. Ne nazadnje se lahko pohvalimo, da imamo v Velenju tudi Mlado kmetico leta. Ljudje se vse bolj zavedajo, kako pomembna za zdravje je hrana, sploh tista, pridelana v njihovi bližini. Zato tudi
naši javni zavodi vse več hrane kupujejo pri domačih proizvajalcih,« je ob odprtju nove tržnice poudaril velenjski župan Bojan Kontič. Ob tem je poudaril, da nova tržnica še nima končne podobe. »Dogajanje v centru mesta nas tudi zaradi kmečke tržnice povezuje, več se družimo. In to je zelo dobro,« je še dodal.
Na dan otvoritve so v novih hišicah svoje pridelke ponujali štirje kmetje iz Šaleške
doline, ki na tržnico prihajajo tudi med tednom. Ostalih namreč še niso uspeli priključiti na električno omrežje. Župan je dodal: »Trenutno je postavljenih 11 hišic, ker smo optimisti, smo jih naročili 20. Če bodo potrebe in interes, jih bomo še dodajali. Ob sobotah pa ta prostor ne bo dovolj velik, zato bo tržnica živela tudi v okolici in spodnjem atriju Centra Nova.«
Kakovost raste v bližini
Mag. Dejan Židan se je Velenjčanom predstavil kot minister za podeželje, kmetijstvo in prehrano. Nam pa je povedal: »Vse troje je tako neločljivo povezano, da zame pomeni enako. Veliko ljudi ne ve, da polovica prebivalcev živi na podeželju. Pomagati jim moramo, da se bo podeželje še bolj razvilo, saj si vsi želimo, da delovna mesta, ki jih je v kmetijstvu več kot 80 tisoč, ostanejo. Želimo si tudi kakovostno hrano, to pa je tista, ki je iz naše bližine.« Nad velenjsko kmečko tržnico je bil navdušen tudi zato, ker po njegovih besedah na žalost tovrstnih tržnic še ni veliko. »Zelo pomembno je, da se ne meša, kaj je domače in kaj tuje. Potrošnik tega ne zna vedno ločiti. Koncept, ki ga je razvila velenjska občina, je odličen, vreden posnemanja.« Ko se je pogovoril še s ponudniki na tržnici, je bil še bolj prepričan o tem.
Ob tem smo ga vprašali, kaj bo ministrstvo storilo, da omili škodo, ki jo povzročajo vremenske nevšečnosti. »Letošnje leto ni bilo enostavno. Začelo se je z žledom, ki je samo v gozdovih povzročil več kot 200 milijonov škode. Doslej je odstranjenih 45 % poškodovanih iglavcev, poletna moča pa je k sreči ustavila razvoj podlubnikov. Celo poletje sem si želel, da ne bi bilo suše, saj je lani ta naredila 106 milijonov škode. Res je ni bilo, je pa padlo preveč dežja. Preobilje vode je naredilo tudi škodo na kmetijskih površinah. Ministrstvo že nekaj let spodbuja vzgojo kultur, ki so bolj odporne. Gradimo nove namakalne sisteme. A karkoli bomo delali, bo kmetu še vedno težko. Dela pač v naravi, ta pa nas vedno
znova preseneča. Pogosto lepo, včasih pa tudi manj lepo.«
Za zgled drugim
Na odprtje je prišla tudi evropska poslanka mag. Tanja Fajon, ki je zbranim ob kmečki tržnici povedala, da se vedno rada vrača v Velenje. Po ogledu kmečke tržnice pa nam je povedala: »Mislim, da je
velenjska občina ena najuspešnejših občin v Sloveniji pri črpanju evropskih sredstev in je lahko drugim za zgled. V zadnjih letih je na razpisih pridobila 10 milijonov evrov. To je veliko denarja in se vidi tudi v razvoju mesta, ki dejansko živi za ljudi in z njimi. V naslednjem finančnem obdobju bo v Evropi na voljo manj denarja, zato bo pomembno, kam bomo vlagali. Želim si, da bo velenjska ekipa še naprej uspešna. Če se mesto razvija, se ljudje dobro počutijo v njem. To pozitivno atmosfero vedno začutim, ko pridem v Velenje.«
■
99 let Marije Strahovnik iz Lokovice
Namesto da bi nam spet zapela, je morala v špital!
Že res, da se je starost prebivalstva v Sloveniji občutno dvignila, to pa ne pomeni tudi že zagotovljeno dobro zdravje in vitalnost. Svojemu skromnemu in zmernemu življenju, delu, preudarnosti in najbrž tudi genom, pa se lahko zahvali 99-letna Marija Strahovnik iz družine Andrejc v Ravnah pri Šoštanju, pd. Oberjeva Micka. Moža Ivana Strahovnika, »ledrarja« iz Tovarne usnja Šoštanj je zaradi težkega in škodljivega dela pri strojenju kož izgubila v šoštanjski »Ledrariji« izgubila že v 64 letu njegove starosti, dva	sinova, Milan in Martin ter dve hčerki, Tilka in Mojca,
s katero	^ zdaj devetindevetdesetletnica Marija živi na domu
pri Korenakovih v Lokovici, pa so njena družina še danes. Ko se je že veselila praznovanja svoje visoke obletnice življenja, ko je za vajo že zapela, si je v spalnici poškodovala nogo in je morala v »špital«, kot nam je žalostno dejala. »A ko pridem nazaj, bom zapela. Do stote bom še večkrat zapela«, nam je dejala. In ker je vse prav, seje med svoje domače vrnila že te dni. Praznovanje rojstnega dne (11. septembra), pa zaradi »gipsa« že ne bo izpustila!« Dan gor ali dol. Fešta ob takšnem jubileju pač mora biti. Čeprav je naporno, saj se komaj zvrstijo na vratih vsi sorodniki, znanci in delegacije.
■ Jože Miklavc
Marija Strahovnik »Oberova Micka« jih je naštela 99
Kmetijski minister mag. Dejan Židan in evropska poslanka Tanja Fajon so si ob ogledu nove kmečke tržnice vzeli tudi čas za pogovor s kmeti, ki na tržnici prodajajo zdravo hrano, pridelano v Šaleški dolini.
Naš čas, 25. 9. 2014, barve: CM K, stran 14
16
REPORTAŽA
JU
HAS
25. septembra 2014
Spomin na čas, ko je bil gozd »zlata« jama
Osmi lesarski praznik v Zgornji Savinjski dolini je kvarilo le deževno vreme
Idilična Zgornja Savinjska dolina z desnim krakom Zadrečko dolino in pritokom Drete v sotočje s Savinjo v Nazarjah je bila in bo ostala eden lepših predelov naše gozdnate Slovenije. Svoj čas prav zaradi gozdov in lesa bogatejša od mnogih drugih pokrajin. Še posebej tudi zaradi pridnih ljudi, ki so znali in so pljunili v roke, da so opravili delo, ki je kar klicalo po boljšem preživetju, tudi po dostojnem zaslužku. Še so živi spomini, kako so »vlcerji« sekali, spravljali les v dolino, ga v žagalnicah razžagovali v deske, trame, prizme idr. lesne Sortimente, ki so jih potrebovali za domačo
gradnjo. Tržno pa je bilo to leseno »zlato« iskano dol-vodno v Posavju, vse do Črnega morja. Splavarji (bog ne daj tako poimenovati ljuben-
ske flosarje) so ob sezonah
iz mesece dolgih rajž polni denarja. Pa je minilo, flosarstvo je zamenjala konjska vprega, železni konji, ki so sopihali, obloženi z zgornjesa-vinjskim lesom in ga razvažali v dežele, kjer lesa ni bilo. In od njih so posel kasneje prevzeli šoferji kami-
onov, »švercerji« smo jim rekli tam gori med Gornjim Gradom, Ljubnim in Letušem, saj so s partizansko veščino opeharjali državo za dajatve in si s tem služili lepe denarce. A je
bilo delo napeto, živčno, pretežno nočno garanje in tudi to ni trajalo večno. Gozdove in lesno maso so spet dobili v roke drugi lastniki, po denacionalizaciji v bistvu prvi, Cerkev je dobila nazaj »svoje« gozdove in hkrati je propadala lesna industrija, ki jo je potapljala recesija. Kolo časa je obrnilo tok trgovanja z lesom na zahod, po našem najlepšem tehničnem lesu so se ozirali kupci iz Italije, Avstrije, Nemčije ter od drugod, saj so naš najlepši les dobili z nič dela za nizke cene, svoj les pa jim kopiči vrednost, letni prirastek ter obresti. In ko so naši mizarji ostali skoraj brez lesa (mnogi so pričeli uvažati avstrijski, že tehnološko obdelan tehnični les), se je tovrstna gospodarska panoga v naši deželi zganila. A res bolj v deklaracijah ter pred volitvami kot v operativnem smislu. In ker se kar ni hotelo samo od sebe nič zgoditi, je vendarle stopilo nekaj pametnih ljudi, strategov, vodstva Savinjsko--šaleške gospodarske zbornice, deloma tudi področne obrtne zbornice in ... v nekdanjem središču lesne industrije v Nazarjah so pričeli načrtno kovati
Stari mojstri novo lesarsko lesaso	zgodovino.
svetovali	Tako se Je letos
mladim	od 8. do 13. sep-
radovednežem,	tembra v okviru
kako se lesu	občinskega pra-
streže in kaj iz	znovanja občine
njega naredi.	Nazarje, najbolj
lesnatega kraja (ne lesenega!), odvila že sedma razvojna konferenca, ki je po svoje nov zagon lesarstva v dolini in Saša regiji. Občinski praznik, ki se postavlja s tako imenitno vsebinsko podlago, je zato zares nekaj posebnega. Še zlasti osrednji dan, 8. Lesarski praznik, je pred nedavnim ponudil pestro bero dogajanja, žal večino pod dežniki in platni. Po razstavi maket kozolcev Franca Pogačarja, izmenjavi dobrih praks na lesarski konferenci, raznih lesnih in gozdnih zgodbah za mladino, sajenju brajde ob Bohačevem toplarju, zanimivem osnovnošolskem kvizu o gozdarstvu, naravi in lesarstvu, sejmarjenju z lesnimi izdelki, predstavitvi lesarskih poklicev, ustvarjalnih delavnicah iz lesa, brezplačnim(!) ogledom muzeja gozdarstva in lesarstva Vrbovec, likovni koloniji Les in še nekaterih drugih bolj ali manj po lesu dišečih prigodah, so za leto dni v Nazarjah spet postavili piko na i spominjanju na nekoč najbolj lesodonosno dobo. Za povrh je na šolskem igrišču pred OŠ Nazarje elastični kolektiv Ljudske univerze Velenje ob 10-letnici Centra za samostojno učenje v Nazarjah posadil sadni gozd. Tokrat so v roke pljunili županja, župani in drugi imenitnice ter pomembneži ter brez obvezne Zgornjesavinjske plehmuzike posadili semena idej in sodelovanja. Iz lesa bodo pognali sadeži, pamet pa bo z leti morda le strnila vrste in les bo spet lep in dragocen ... tudi za naše zanamce.
■ Jože Miklavc
V ritmu mladosti, dlet in kladiv
Mladi kiparji ustvarili 16 skulptur in malih plastik - Na ogled so jih postavili ob koncu 41. kiparske kolonije - Kam jih bodo selili, še ne
v
vedo - Se vedno iščejo prostor za stalno razstavišče
Zavodnje nad Šoštanjem, 19. septembra - Letos so se mladi kiparji po nekaj letih vrnili v rojstni kraj njihovega vzornika Ivana Napotni-ka. Zavodnje so jih pričakale s soncem obsijane, dvorišče pred novim domom krajanov pa se je v petek dopoldne spremenilo v pravo kreativno delovišče. Ko smo udeležence letos že 41. Male kiparske Napo-tnikove kolonije v petek popoldne obiskali tudi mi, so leseni kipi že dobivali končne oblike. Prepoteni, polni žagovine in delovnega zanosa so mladi kiparji hiteli z delom. Pri tem so jim tudi letos, ko je kiparska kolonija potekala že 41. po vrsti, pomagali njihovi likovni pedagogi in mentor, kipar Silvo Kretič iz Ljubljane. Ekipam je svetoval s konkretnimi predlogi in prikazi. Do sobote ob 14. uri, ko so pripravili zaključno razstavo, je nastalo 16 novih umetnij.
Organizatorji - MZPM Velenje, so bili srečni, ker so tokrat dobili lipov les, ki je mehak in zato zelo primeren za obdelavo, saj ne nazadnje mladi nimajo veliko priložnosti, da se izkažejo v kiparjenju. Sekretarka zveze Tinca Kovač nam je povedala: »Udarci v les se slišijo daleč naokoli, kar je v Zavodnjah zagotovo lep zvok. Nastajajo čudovita dela 11 ekip. Zelo veseli smo, ker tudi letos sodelujejo vse osnovne šole
iz Šaleške doline, pridružili so se nam tudi vrstniki iz OŠ Prebold in člani Društva šaleških likovnikov.« Ob tem smo izvedeli, da še vedno iščejo prostor, kjer bi lahko uredili stalno razstavišče za kipe, ki nastajajo na Mali Napotnikovi kiparski koloniji. Zato ob koncu kolonije še niso vedeli, kam bodo prenesli letos nastala dela. Želijo pa si, da jih vidi čim več ljudi.
oglašali. Mladi so si osnovne ideje za delo pripravili že pred prihodom v Zavodnje. Imeli so proste roke, saj tudi letos niso razpisali teme. To pa daje domišljiji, ki je mladim nikoli ne zmanjka, še bolj prosto pot. Osnovnošolec Aleksander Bre-znikar nam je povedal: »Že lani sem sodeloval na Napotnikovi koloniji, takrat smo ustvarjali pri vili Mojca. In ker sem res užival, sem bil vesel,
Oblikovanje lesa ni mačji kašelj. A mladi v njem izjemno uživajo, zato vsako leto ustvarijo
prave umetnine.
Les je lep, kipi še bolj
Eni so zlagali in zbijali lesene paličice, večina pa jih je v rokah res držala dleta in kladiva. Tu in tam ni šlo brez »mašin«. Električne brusilke in vrtalniki so se nenehno
ker sem dobil priložnost tudi letos. V ekipi OŠ Gustava Šiliha smo trije, ki se zavedamo, da se naravi premalo posvečamo. Ne nazadnje nadaljujemo tradicijo kiparja Ivana Napotnika, lesa pa imamo v državi veliko. Naša skulptura letos nastaja
spontano, sproti jo dopolnjujemo. Vsake nekaj časa se sprehodim in pogledam, kaj ustvarjajo druge ekipe. Všeč mi je tudi njihovo delo.« In če kdo misli, da mentorji svoje učence le opazujejo pri delu, se močno moti. Veliko pomagajo,
tudi konkretno. Sploh pri delu z brusilkami in vrtalniki, pa tudi pri oblikovanju idej.
Med tistimi, ki na kolonije hodi že desetletja, je tudi likovni pedagog Peter Matko. »Na kiparsko kolonijo vedno povabim ne le talentirane, ampak tudi pridne učence. Delno se na oblikovanje lesa pripravimo že prej, na mesta samem pa vse dopolnimo. Dva dni ni veliko, a je
vendar dovolj, da vedno ustvarimo lepe umetnine. Vesel sem, da smo tudi pri naši šoli postavili forma vivo; v okolici šole tako predstavljamo kipe, ki so nastali prav v tej koloniji. V dobrih štirih desetletjih jih je nastalo ogromno. Odziv staršev in obiskovalcev šole na umetnine, ki so jih ustvarili mladi, je izjemen.«
■ Bojana Špegel
ZDRAVSTVENI DOM
VELENJE
Vodnikova 1, 3320 Velenje
V okviru DNEVA KLINIČNE KEMIJE IN LABORATORIJSKE MEDICINE
v četrtek 2. 10. 2014, pripravljamo
dan odprtih vrat
kjer bomo širši javnosti predstavili laboratorijsko medicinsko stroko.
Dan odprtih vrat bo v četrtek 2. 10. 2014
med 8. in 18. uro v centralnem diagnostičnem laboratoriju Zdravstvenega doma Velenje.
Vse, ki vas zanima ogled laboratorija in potek dela v tem laboratoriju, vas vabimo, da se prijavite na tel. št. 899 54 76.
Naš čas, 25. 9. 2014, barve: CM K, stran 17
25. septembra 2014	■WH
KRAJEVNE SKUPNOSTI
17
Zaradi tožbe ni pridobitev
V mestni četrti Levi breg - vzhod so obeležili praznik četrti in občine - Žal v zadnjem letu večjih pridobitev tam ni bilo - Sedanji svet mestne četrti se skoraj v celoti poslavlja Stanovalci premalo sodelujejo
Velenje, 18. septembra
- V mestni četrti Velenje Levi breg vzhod, ki je najmlajša v MO Velenje, saj je bila ustanovljena leta 1996, v času od lanskega do letošnjega krajevnega praznika, ki so ga praznovali v minulem tednu, niso kaj veliko delali. Da se obnova Kardeljevega trga in ploščadi ob Stantetovi ulici, kjer živi nekaj več kot 4 tisoč ljudi, ne nadaljuje, je kriva tožba Civilne iniciative tamkajšnjih krajanov, ki oporekajo lastništvo garaž pod ploščadjo. Prepričani so, da te niso občinske, ampak kot del etažne lastnine njihove. Dokler sodišče ne odloči, kdo ima prav, Mestna občina Velenje ne more vlagati na tem področju.
Kot nam je povedala predsednica sveta MČ Barbara Tori, so prebi-
Utrinek s prireditve ob prazniku mestne četrti, ki združuje 4 tisoč prebivalcev Kardeljevega trga in
Stantetove ulice. (foto: Mira Zakošek)
valci tega dela mesta precej vase zaprti. »Ko sem prevzela funkcijo, smo se člani sveta MČ res trudili, da bi pridobili naše sokrajane,
da bi skupaj reševali svoje težave. Vendar niso bili tako uspešni, kot so pričakovali. Delo v mestni četrti je namreč precej drugačno kot v
primestnih krajevnih skupnostih, kjer ljudje veliko bolj sodelujejo,« je povedala. V njihovem mandatnem obdobju so se potrudili, da so obo-
gatili dejavnosti v prostorih mestne četrti, kjer so prej delovali le krajevno društvo upokojencev in Društvo prijateljev mladine. Pomagali so ustanoviti krajevni odbor KORG (društvo za pomoč bolnikom s kardiološkimi boleznimi in boleznimi ožilja), saj se prebivalstvo stara. V njihovih prostorih deluje tudi energetska svetovalna pisarna. Zelo dejavne pa so krajanke, združene pod imenom »Vrtnice«, ki enkrat tedensko ustvarjajo ročna dela. Tudi letos so jih razstavile ob krajevnem prazniku in dokazale, da imajo zlate roke.
Dva dni za praznovanje
Že ob ustanovitvi mestne četrti so za praznik izbrali 20. september. Prejšnja leta so praznik zaznamovali v prvi polovici septembra, letos pa so se odločili, da pripravijo dvodnevno praznovanje tik pred prazničnim dnem. Tudi zato, ker so želeli, da v programu nastopijo učenci Osnovne šole Livada, ki so se tudi tokrat odzvali vabilu. Žal krajani v torek popoldne niso v večjem številu prišli na prireditev, so jo pa opazovali iz stanovanj. Praznik so popestrili tudi z nastopom Harmonikarskega orkestra Barbara in moškega pevskega zbora Društva upokojencev Velenje. V sredo so praznovanje nadaljevali še s športnim tekmovanjem. S sosednjimi krajevnimi skupnostmi in tamkaj-
šnjimi društvi upokojencev so se pomerili v pikadu in kegljanju, v kulturnem programu pa je nastopilo velenjsko Medžimursko društvo in učenci OŠ Livada.
Čisto brez pridobitev pa v zadnjem letu vseeno niso ostali. »Potrudili smo se, da smo počistili okolje. Postavili smo pitnik, ki ga bo v vročih poletnih dneh zagotovo marsikdo uporabljal. Dopolnili smo igrala na otroškem igrišču, a se zavedamo, da jih še ni dovolj. Tam bi morali urediti še marsikaj, tudi na ploščadi, kjer se otroci največ igrajo. Pri tem ugotavljamo, da se mladi iz Stantetove na njem skoraj ne zadržujejo.« Vse ostale naložbe »stojijo« zaradi že omenjene tožbe. Če te ne bi bilo, bi občina nadaljevala adaptacijo, saj je zob časa marsikje že naredil veliko škode. Tudi vroča kri zaradi uvedbe modrih con je minila, še posebej, ker je MO Velenje po opravljeni anketi v letu 2013 spremenila režim v njih. Čez vikend so podaljšali možnost brezplačnega parkiranja, sicer pa so modre cone prinesle veliko več reda. Mnoge pa še vedno moti, da veljajo 365 dni v letu.
Za konec še to. Dosedanje vodstvo mestne četrti, vključno s predsednico, se je odločilo, da se umakne. Le ena članica sveta mestne četrti bo oktobra ponovno kandidirala za mesto v njem.
■ Bojana Špegel
Iz majhne vasice v pravo vas
V krajevni skupnosti Gaberke zaznamovali prvi krajevni praznik - Želijo kolesarsko stezo, ureditev kanalizacije v Velunji, pločnik, krožišče ...
Tatjana Podgoršek
Gaberke, 20. septembra - V
krajevni skupnosti (KS) Gaberke so več let razmišljali o krajevnem prazniku. Minulo soboto so idejo tudi uresničili. Prvi praznik KS so zaznamovali s priložnostno prireditvijo pod gabrškim kozolcem. Na njej so med drugim podelili tudi priznanje KS. Prejel ga je Bernard Skarlovnik, dolgoletni društveni in krajevni funkcionar.
40 let od položitve temeljnega kamna za Dom krajanov
Zvonko Koželjnik, predsednik KS Gaberke, je povedal, da so za dan praznika izbrali 14. julij. Na ta dan pred 40 leti so položili temeljni kamen za Dom krajanov. Praznovanje so prenesli v september, ko praznuje Občina Šoštanj. Koželjnik je ob tej priložnosti izrazil zadovoljstvo, ker so se Gaberke »v zadnjih 50 letih iz majhne vasice z nekaj kmetijami razširile v pravo vas s 700 prebivalci.« Kraj se ni samo širil, ampak tudi pospešeno razvijal. Danes se lahko pohvalijo z urejeno cestno in komunalno infrastrukturo v celotni KS, razen v zaselku Velunja, večina krajanov ima možnost priključitve na ogrevanje z zemeljskim plinom, ponašajo se z javno razsvetljavo ... Na priložnostni slovesnosti so s simboličnim rezanjem traku predali svojemu namenu letošnje pridobitve. Te in tudi naložbe iz prejšnjih let so sad tvornega sodelovanja kraja, krajanov z občino Šoštanj ter pred tem z enovito občino Velenje. Velik prispevek h kakovosti bivanja v okolju daje-
jo društva, organizacije, sekcije s svojimi dejavnostmi, zato jim vodstvo KS pomaga po najboljših močeh. »V KS se zavedamo, da moramo vzdrževati doseženo raven življenjske ravni, hkrati pa si prizadevati za nadaljnji razvoj kraja. Želimo si kolesarsko stezo po robu ugrezninskega območja do Šoštanja, ureditev struge Velunje, radi bi uredili javno kanalizacijo v zaselku Velunja, pločnik od križišča do Križnika, krožišče, umirili promet pred Domom krajanov . Idej imamo še veliko.« Zvonko Koželjnik je izrazil upanje, da bodo potrebe lahko uresničili v sodelovanju z lokalno skupnostjo, Tešem in Premogovnikom Velenje, s katerimi dobro sodelujejo.
Kljub razvitosti čaka na izvedbo še nekaj »zadev«
Čeprav se KS Gaberke - po mnenju šoštanjskega župana Darka Meniha - ponaša z dobro urejenostjo, čaka na ureditev še kar nekaj »zadev«: preureditev športnega igrišča, posodobitev cest, širitev vrtca, sanacija po neurjih. Menih verjame, da bodo s sodelovanjem, spoštovanjem eden do drugega skupaj zanje našli najprimernejše rešitve tudi v prihodnje. S praznikom KS - po njegovem - krajani izkazujejo večjo pripadnost okolju, hkrati pa je ta tudi priložnost za še tesnejše povezovanje.
Tudi šoštanjski podžupan Viki Drev je uvrstil KS Gaberke med
dobro razvite v občini, kjer pa so potrebe še vedno večje, kot so možnosti. Z veliko strpnostjo jih poskušajo izpolniti čim več in tako naj bi bilo tudi v prihodnje.
Praznovanja prvega krajevnega praznika, ki so ga z nastopom obogatili malčki iz tamkajšnjega vrtca, sestav Gabrški cvet ter harmonikar, si bodo zapomnili tudi člani Prostovoljnega gasilskega društva Gaberke. Zvonko Koželjnik in Viki Drev sta društvu namreč izročila defibrilator, za katerega so denar poleg KS prispevala še nekatera društva v kraju ter samostojni podjetnik Rafko Blatnik.
REKLI 5Q ...
Bernard Skarlovnik: »Razvoj KS Gaberke, ki sta jo tvorila še Družmirje in Preloge, je glede na razmere v družbi velik. Ko sem se vključil v tukajšnje dogajanje - bil sem prvi tajnik KS, nismo imeli niti metra asfalta ne javne kanalizacije, telefona in še kaj. Ponosni smo na Dom kraja-
nov, ki smo ga zgradili z lastnim delom in denarjem. Danes imamo veliko, pa ne vem, če smo tako zadovoljni, kot smo bili takrat. Ideja o krajevnem prazniku se je porodila že v mojih aktivnih časih, a ni nikoli prišlo do realizacije. Prav je, da praznujemo in se veselimo pridobitev, ki prinašajo višjo kakovost življenja.«
Priznanje KS je prejel Bernard Skarlovnik.
slQJaR
KMETIJSKA ZADRUGA ŠALEŠKA DOLINA z.o.o., Šoštanj
Tel.: 03 898 49 70, www.kz-saleskadolma.si
Prodaja, servis, rezervni deli!
SOČNA JABOLKA SADJARSTVA TURN!
Poleg pregleda opravljenega dela, snovanja novih idej je krajevni praznik tudi priložnost za tesnejše povezovanje in izkazovanje večje pripadnosti okolju, so med drugim menili na
priložnostni prireditvi.
Čestitamo za praznik občine Šoštanj!
Z VAMI IN ZA VAS!
Pričeli smo s prodajo sočnih jabolk Sadjarstva Turn (sorta ELSTAR), prav tako lahko dobite izdelke blagovne znamke SLODAR (sladki toukec, jabolčni čips, jabolčni čips s cimeton, jabolčne krhlje ter jabolčne krhlje s cimetom na Sadjarstvu Turn in vseh trgovinah zadruge Šaleška dolina.
Na Sadjarstvu Turn nudimo storitev stiskanja, pasterizacije in polnjenja soka iz vaših jabolk. Imate možnost polnjenja v vašo embalažo ali našo (steklenica 1 l ali v plastično vrečo s pipico 3 ali 5 l).
Informacije in naročila: Gašper - 041 978 684 Delovni čas Sadjarstva Turn: ponedeljek - petek od 12.00 do 16.00
■
Naš čas, 25. 9. 2014, barve: CM K, stran 14
18
VI PISETE
«WH
25. septembra 2014
»
Življenje. Delo. Zabava. Pridružite se!«
Svetovni dan srca. Praznujemo ga zadnjo nedeljo v septembru - letos že petnajstič. Široko svetovno zastavljena akcija z različnimi prireditvami približa problem bolezni srca in žilja ter osvešča več kot dve milijardi ljudi v 120 državah po svetu. Letošnje praznovanje bo potekalo pod geslom »Življenje. Delo. Zabava. Pridružite se«. Poudarek bo na zdravju prijaznemu okolju, ki posameznikom omogoča obvladovanje dejavnikov tveganja za nastanek bolezni srca in žilja, kot so visok krvni tlak, kajenje, pomanjkanje telesne dejavnosti, nezdrava prehrana in drugi spremenljivi dejavniki tveganja za nastanek tovrstnih bolezni.
Nedvomno drži, da je človek sam kovač svojega življenja. S kajenjem, prekomernim uživanjem neustrezne hrane in pijače, debelostjo ter pomanjkanjem telesne dejavnosti omogoča zgodnejši razvoj ateroskleroze in posledičen pojav srčno-žilnih bolezni s srčnim infarktom in možgansko kapjo. Žal pa lahko tudi okolja, v katerih živimo, delamo in se zabavamo, močno omejujejo možnosti za sprejemanje odločitev in izvajanje dejavnosti, ki koristijo zdravju našega srca. Mnogi živijo v okoljih, kjer ni dovolj zelenih površin za varno gibanje in rekreacijo. Zaradi ekonomske krize se številni soočajo s pomanjkanjem in nezdravo prehrano, ulica pa jih vabi na hitro prehrano, alkohol ali cigareto skoraj na vsakem koraku. Zrak v številnih industrijskih okoljih in mestnih središčih je še vedno onesnažen in poln nevarnih delcev, ki močno ogrožajo zdravje.
Cilj svetovnega dneva srca 2014 je spodbuditi posameznike in skupnosti k vzpostavitvi takšnega okolja in
pogojev, ki omogočajo pozitivno izbiro za zdravje srca. Lahko smo veseli, da živimo v naši dolini, v našem Velenju, mestu priložnosti. Ne le da je mesto mlado, zeleno in prijazno invalidom, ob številnih igriščih za otroke in odrasle, telovadnicah. snrehaial-
zdravnik svetuje
nih in kolesarskih poteh, športnem parku ob jezeru, kotalkališču, Rdeči in Beli dvorani, novi velenjski plaži ter okolici, ki je razgibana in gozdnata, je prav gotovo tudi srcu prijazno mesto. Številna športna društva nas vabijo, da si z redno vadbo krepimo telo in sprostimo dušo. Na bogato založeni tržnici lahko izbiramo med kvalitetno ponudbo doma pridelanega sadja, zelenjave, mlečnih, mesnih in pekarskih izdelkov. Izrabimo priložnost in naredimo nekaj zase! Poskrbimo za kakovostno življenje in si po delu privoščimo še rekreacijo in zabavo? Izbira je naša. Nikar ne oklevaj-V, * mo. Življenje je lahko lepo, a za to potrebujemo zdravo in poskočno srce. Poskrbimo zanj! Pridružimo se globalnemu gibanju za boljše srcu prijazne odločitve - ne glede na to, kje živimo, delamo in se zabavamo.
■ Janez Poles
nikoli sami
107,0
Prvi slovenski proizvajalec s certifikatom »Brez GSO«.
ZELENE DOLINE
Mnenja in odmevi
Pismo gospodu županu
Pišem kot krajanka Zaselka Straža v Velenju na članek, ki je bil objavljen v Našem Času z dne 4. 9., na strani 18 - »Tri dni za druženje in zabavo«, kjer je objavljena fotografija našega zaselka ob otvoritvi novega vodovoda, kanalizacije in obnovljene ceste. Pri tem moram posebej poudariti del, kjer velenjski župan Bojan Kontič pravi, da so v zaselku Straža ob Partizanski cesti »osrečili kar 37 gospodinjstev« in namenu predal 400 metrov novega komunalnega omrežja - kanalizacije, vodovoda in prav toliko obnovljenih krajevnih cest. Gospod Kontič - pozivam vas, da nam javno poveste, zakaj potemtakem moramo plačati komunalni prispevek v našem zaselku samo 8 stanovanjskih hiš? Od kod ste dobili številko 37 gospodinjstev? Pri tem tudi poudarjate, da je občina namenila sredstva za izgradnjo. Ne, ni res! Povejte oz. vsaj omenite občane, ki morajo plačati komunalni prispevek Mestni občini Velenje - in tukaj ne gre za male zneske, ampak se giblje ta prispevek (vsaj v našem zaselku) od 1.300 pa do 1.800 evrov. Boli nas, ker se tako samozavestno upate stopiti pred nas in na glas reči, da nam je Mestna občina Velenje vse plačala in uredila.
Da pa bi ostalim bralcem lahko pojasnila, zakaj nismo najbolj veseli novega priključka, moram navesti še nekaj dejstev. Na pristojno občino smo dne 31. 3. za osem gospodinjstev podali (vsi, ki moramo plačati komunalni prispevek) pritožbo, v kateri smo navedli, da smo zavezanci odločbe, s katero nas Mestna občina Velenje seznanja o višini zneska, ki ga je potrebno plačati za priključitev na javno kanalizacijo za odvod odpadne vode naselja Straža, na podlagi gradbenega dovoljenja »gradnja vodovoda in kanalizacije v naselju Straža v Velenju«, številka 351340/2007-1203 z dne 10. 5. 2008, ter odločbe o podaljšanju veljavnosti gradbenega dovoljenja št. 351-125/20101209 z dne 19. 4. 2010 za gradnjo vodovoda in kanalizacije v naselju Straža v Velenju. Z gradnjo komunalnega priključka smo sicer krajani bili seznanjeni že januarja 2007 in takrat tudi sklenili pogodbe o ustanovitvi stvarne služnosti. Iz teh služnostnih pogodb je razvidno, da so se lastniki strinjali z nameravano gradnjo, saj nihče nikoli ni govoril o kakršnihkoli stroških, povezanih z izgradnjo nove infrastrukture v našem zaselku. Glede na navedeno krajani menimo, da nas je Mestna občina Velenje zavedla oz. nam zamolčala nujnost plačila komunalnega prispevka, predvsem pa višino le-tega. V maju 2008 je bilo iz UE Velenje nato izdano gradbeno dovoljenje. Gradbena dela v naselju STRAŽA pa so se pričela v mesecu novembru 2013 (natančneje 11. 11. 2013) in končala v mesecu maju 2014. V obrazložitvi gradbenega dovoljenja pa je navedeno, da se v skladu s 83. členom Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07) komunalni prispevek ne plača za gradnjo gospodarske javne infrastrukture. Med vsemi navedenimi argumenti, ki smo jih krajani navedli v pritožbi z dne 31. 3. 2014, smo tudi poudarili, da smo vsa leta nazaj do vključno 31. 12. 2008 plačevali Komunalnemu
podjetju Velenje postavki RR-voda in RR-odplake in dne 23. 12. 2008 prejeli obvestilo, s katerim nas je Komunalno podjetje Velenje obvestilo, da z dnem 1. 1. 2009 prenehajo obračunavati ti dve postavki, zaradi poteka veljavnosti odloka o prispevkih za investicijska vlaganja v objekte vodooskrbe ter objekte odvajanja in čiščenja odpadnih in padavinskih voda. To pomeni, da smo že takrat (in do 1. 1. 2009), torej še v času, ko je bilo izdano gradbeno dovoljenje, namenjali sredstva za izgradnjo nove infrastrukture v našem zaselku. Prav tako smo k naši pritožbi dodali vprašanje, zakaj naj bi plačali prispevek za novo infrastrukturo samo občani (8 gospodinjstev), ki smo »na zgornji strani ceste«. Spodnjim sosedom namreč ni potrebno plačati nobenega prispevka, ker so se priklopili na novo infrastrukturo že pred časom, in sicer v obdobju, ko je bil v izgradnji nov pločnik po Partizanski cesti. Zakaj so tukaj podana dvojna merila? (kršena ustavna pravica enakosti državljanov RS). Prav tako smo v pritožbi podali zanimanje o tem, kolikšen je finančni vložek Evropske unije, Občine Velenje, Občine Šoštanj in Komunalnega podjetja Velenje. Glede na to, da je bilo že iz panoja, ki je označeval gradbišče, razvidno, da dela delno financira Evropska unija (iz Kohezijskega sklada. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja okolja in prometne infrastrukture za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete: Varstvo okolja - področje voda; prednostne usmeritve: Odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda), nas je zanimala višina teh sredstev. Teh odgovorov žal nismo prejeli.
Iz prispevka v časopisu Naš čas z dne 27. 3. 2014 (stran 5) je bilo razvidno, da je na novinarski konferenci župan MO Velenje Bojan Kontič poudaril, da je osnovna naloga komunale ohranjanje visoke ravni oskrbe s komunalnimi dobrinami brez obremenjevanja občanov in občank in izrazil tudi zadovoljstvo o izgradnji več kot 42 milijonov evrov vrednih kohezijskih projektov - celovita oskrba Šaleške doline s pitno vodo ter odvajanje in čiščenje odpadnih voda. Ali so tukaj zajeta tudi naša sredstva ali pa jih je občina oz. Komunala že namenila za izgradnjo kanalizacije v zaselku Straža in so s tem že poplačani?
Naša pritožba ni bila »uslišana« in smo dne 21. 4. 2014 prejeli odločbo, da je naša pritožba neutemeljena in jo je zato bilo potrebno zavrniti in odločbo organa prve stopnje potrditi. Na ta način so nam povedali, da prispevek moramo plačati, čeprav nam ni jasno, koliko smo ga upravičeni in kam gredo sredstva, če pa je po besedah g. župana rečeno, da je vse financirala Mestna občina Velenje?
Iz vsega zgoraj zapisanega g. županu dobronamerno svetujem, da ne poudarja več, koliko je Mestna občina in on kot posameznik naredila za dobrobit občanov. G. župan povejte, da v proračun Mestne občine prispevamo vsi občani Velenja (za nas velike zneske) ter da smo za vsa gradbena dela oz. investicije zaslužni in primorani (želimo ali ne) tudi občani Velenja in ne vse Vi, kot župan.
■ Krajanka zaselka STRAŽA Velenje (naslov v uredništvu)
Bučni pozdrav jeseni
Šmartno ob Paki - V soboto, 4. oktobra, bo Turistično društvo Šmartno ob Paki v sodelovanju s tamkajšnjimi javnim zavodom Mladinski center, osnovno šolo, vrtcem, kulturnima društvoma Gorenje in Šmartno ob Paki, šmarškim društvom vinogradnikov, vaškimi skupnostmi v občini Šmartno ob Paki, lokalno skupnostjo
ter Turistično zvezo Velenje pripravilo Bučni pozdrav jeseni. Gre za prireditev, bolj poznano kot Bučarija. V Martinovi vasi ob šmarški železniški postaji jo bodo začeli ob 13. uri.
Tokrat na prireditvi ne bodo predstavljali le možnosti uporabe buč v kulinariki, ampak še ribanje repe in zelja, stiskanje grozdja in jabolk ter
pripravo kisa, zelišč za shranjevanje, ličkanje koruze, luščenje fižola, sple-tanje kit iz česna in čebule, sušenje sadja in zelenjave ter pripravo različnih živil za zimo. Izbirali bodo tudi naj jesenski pridelek. V okviru tega projekta bodo v četrtek, 2. oktobra, od 16. ure dalje organiziralo delavnico o pripravi ozimnice iz jesenskih pridelkov. Ta bo na ekološki in učni kmetiji Potočnik Poprask v Skornem.
■ tp
O
M urni humanitarni tek\
•<i 16.09. do 27.09.2014,
V Velenju, start ob 16. uri s&iB na prizorišču festivala MH Pike Nogavičke.
T*
Otroški Pikin tek, sobota 27.09.2014
ob 14. uri. Vljudno vabljeni!
Moten UtapM«, ire „ dsbrsde|ne nMn_

Naš čas, 25. 9. 2014, barve: CM K, stran 19
25. septembra 2014
JUI*Í1AS
VI PIŠETE
19
Druženje letalcev in ljubiteljev letalstva
Obiskovalci so si z zanimanjem ogledovali predstavljene modele.
Minulo soboto je na letališču Laj-še potekalo za gledalce in letalce zanimivo druženje. Vremenske razmere so bile ugodne, bilo je delno oblačno in praktično brez vetra. Tako so se že zgodaj dopoldne začeli zbirati nastopajoči modelarji z ultralahkimi letali, žirokopterji, športnimi letali ... Posebej zanimiva
so bila modelarska daljinsko vodena letala. Lastniki le-teh so prišli z vseh koncev Slovenije, vabilu pa so se odzvali tudi modelarji iz sosednje Avstrije. Letalske makete nastopajočih so bile kopije pravih letal, največje jadralno letalo pa je imelo premer kril skoraj sedem metrov. Tako velikih modelov na
letališču Šaleškega aerokluba v Laj-šah še niso gostili, zato sta bila tako razstava kot tudi letenje za obiskovalce prava paša za oči. Ker je treba velike letalske modele prevažati v posebnih prikolicah in jih potem natančno sestaviti na letališču, je že samo sestavljanje gledalce navdušilo, modelarji pa so jim z veseljem
Znova je bilo veselo
Šmartno ob Paki, 20. septembra - Že tradicionalno pripravi v drugi polovici septembra vaška skupnost Gavce - Veliki Vrh v občini Šmartno ob Paki v sodelovanju s tamkajšnjim športno-rekrea-cijskim društvom srečanje krajanov. Minulo soboto je bilo v športnem centru omenjenega društva tako znova veselo. Blizu 140 krajanov in članov društva se je odzvalo vabilu organizatorjev na pestro dogajanje. Poleg pohoda po obronkih vaške skupnosti so namreč lahko izbirali še med nabiranjem gob ter sodelovanjem na športnih igrah z žogo, preverjali svojo srečo na srečelovu in se družili na pikniku.
Predsednik vaške skupnosti Gavce - Veliki Vrh Jože Pungartnik nam je ob tej priložnosti dejal, da so v letošnjem programu glede na razpoložljiv denar predvideli le nujna vzdrževalna dela
Vzorno sodelovanje odbora vaške skupnosti in športno-rekreacijskega društva se odraža tudi na
srečanju krajanov in članov.
pri odpravljanju posledic žledoloma, posodobitev ceste pri železniški postaji, ureditev hudourniških pritokov, zaščitnih ograj za udeležence v prometu ter ekološkega otoka. »Vse predvidene aktivnosti smo opravili tudi zato, ker smo najbrž ena redkih vaških skupnosti v lokalni skupnosti, v kateri krajani znamo prijeti za delovno orodje ter narediti marsikaj udarniško.« Pungartnik je izrazil upanje, da bodo tudi novi člani odbora vaške skupnosti tvorno sodelovali z društvi, lokalno skupnostjo, kajti v programu je občina predvidela izgradnjo javnega kanalizacijskega omrežja v kraju.
»Udarili« so se ledik in oženjeni
Skorno pri Šoštanju, 14. septembra
- Nedelja je tudi tokrat v Skornem minila v znamenju športa in medsebojnega druženja. Športna sekcija Turističnega društva Skorno je že šesto leto zapored organizirala tekme med oženjenimi in ledik. Letos smo tekmam v malem nogometu in odbojki dodali še boj med dvema ognjema v mešanih ekipah. Ta, zdaj že tradicionalni turnir, je zopet poskr-
bel, da je igrišče v Skornem dokazalo, da resnično služi svojemu namenu. Ob številnih navijačih in zabavnih komentatorjih se je zvrstilo pet tekem. Nogomet je bil letos v celoti v rokah oženjenih, tako fantov kot
deklet. Dekleta so osvojila že peto zmago v šestih letih. Pri odbojki pa so ledik ekipe vrnile udarec in tako izenačile rezultat v zmagah. Boj med dvema ognjema je določil končni rezultat v zmagah 3 : 2 za ledik ekipe.
"LESUS" Sovine SSE^
GSM: 041 748 159 jankosovinc@gmail.com
Urejanje in vzdrževanje zelenih površin, oblikovanje krošenj, podiranje dreves.
Občankam in občanom čestitamo za praznik občine Šoštanj.
Kovinales, d.o.o.
Lokovica 102 d Tel.: 588 17 58 3325 Šoštanj GSM: 041 652 240
d.o.o.
kovinales.kespret@gmail.com
KLJUČAVNIČARSTVO KESPRET
•	ključavničarstvo
•	izdelava konstrukcij 1090/2
•	razrez in krivljenje pločevine
•	izdelava nadstrešnikov in ograj
Občankam in občanom občine Šoštanj iskreno čestitamo ob občinskem prazniku!
odgovarjali na različna vprašanja. Največ navdušenja je požel modelar iz Celovca z reaktivnim letalom F-16 Falcon, ki je bil natančna kopija pravega vojaškega letala. Model ima vgrajeno reaktivno turbino, ki s svojim potiskom požene letalo tudi do hitrosti 400km/h. Mogoče je bilo videti še modele helikopterjev, dvokrilcev ter jadralna letala, ki so jih v zrak vlekli motorni modeli, in še marsikaj drugega. Seveda so letela tudi prava motorna in jadralna letala. Prav z njimi so pod nebo poleteli letenja željni gledalci in si ogledali Šaleško dolino še iz zraka. Druženje tega dne je popestrilo tudi turistično društvo Lajše, ki je poskrbelo za gostinsko ponudbo in glasbo v večernih urah. Letalsko druženje je organizatorju zelo lepo uspelo, gledalci pa so domov odšli polni lepih vtisov.
■ Primož Jandrok
Anici Žibert v slovo
Vsakokrat, ko se nekdo iz našega kroga članov Društva za boj proti raku Velenje dokončno poslovi, umre tudi del vsakega od nas. Vsak človek je edinstven, neponovljiv, česar se največkrat zavemo šele ob smrti. Od Anice, članice Društva za bolj proti raku od njegove ustanovitve, smo se poslovili v soboto, 20. septembra. Tako, kot je bila aktivna v drugih društvih in v ženskem pevskem zboru DU Velenje, je poskušala biti dejavna tudi pri nas. Volja do življenja je ni zapustil do zadnjega trenutka, kot da nam je s svojim vedenjem hotela tudi brez besed sporočati, da je » življenje sicer trda preizkušnja, a vseeno lepo in vredno, da ga živimo pogumno, optimistično.« Ljubila je petje, smeh in družbo prijateljev. Še v zadnjih trenutkih je ni zapustil ta njen nenadkriljivi smisel za videnje lepega, dobrega, in prekrivanje tragike in trpljenja, ki ju v njenem življenju ni manjkalo, s šalo in porednim pobliskom oči. Takšna nam bo ostala v spominu. Videli smo jo ugašati, saj smo bili prvi teden v septembru skupaj na tradicionalnem letovanju našega Društva v Stru-njanu. Želela je še zadnjič videti morje, zadihati strunjanski zrak, čeprav ni mogla več igrati mini golfa, se povzpeti do Svetega Križa, ni mogla več plesati ali peti - tako, kot je še lani. Bila je tiho, nemoteče prisotna. Zavedali smo se njene bolezni, a ji tega iz globoke naklonjenosti in spoštovanja nismo pokazali. In zadnji večer nas je opazovala s prijaznim, rahlo žalostnim nasmehom, ko smo plesali okrog nje. Morda se je v mislih poslavljala od vsakega od nas posebej. Kdo ve?
Ob vsaki smrti nam ostane vse polno neodgovorjenih vprašanj, neizpolnjenih dobrih namenov. Morda ravno ti dolgovi do umrlih upogibajo naše hrbte, povzročajo neprestano solzenje oči in meglitev pogleda in ne naša leta?
Draga Anica, pogrešali Te bomo: v Društvu za boj proti raku, na sredinih srečanjih učiteljskih prijateljic, na koncertih, gledaliških predstavah, nastopih Ženskega zbora DU Velenje, a tudi na cesti, kjer smo Te srečevali na sprehodih s Tvojim zvestim štirinožnim spremljevalcem.
Hvala Ti za Tvoj nezlomljivi optimizem, humor, s katerim si začinila tudi najtežje trenutke v življenju in nas s tem nehote učila, kako ohranjati ponos in dostojanstvo v vseh življenjskih preizkušnjah.
Dragi Aničini družini, dragim sorodnikom, dragim prijateljem in vsem, ki se boste Anice večno spominjali, izrekamo naše sožalje in globoko zahvalo, ker ste spoštovali tudi njeno zadnjo željo za pomoč našemu Društvu. Danes še žalujmo, a v spomin Anici ne pozabimo na življenjski optimizem, radost, prijateljstvo, pomoč v zdravju in bolezni - na vse vrednote, zaradi katerih je vredno živeti!
■ Društvo za bolj proti raku Velenje
Zadovoljen je bil z odzivom na srečanju tudi predsednik Športno-rekreacijskega društva Gavce - Veliki Vrh Franc Mori. »V naši vaški skupnosti ne mine nobena akcija brez društva in njegovih članov. Običajno smo nosilci aktivnosti. Dobro sodelovanje se med drugim kaže z udeležbo na srečanjih. Spregledati pa ne gre še dejstva, da društvo presega okvirje vaške skupnosti, na kar smo še posebej ponosni,« je dodal Franc Mori.
■ Tp
GP Fajdiga, prevozništvo in gradbeništvo, d.o.o. Skorno pri Šoštanju 63b | Šoštanj | GSM: 041 650 830 e-pošta: f.fajdiga@gmail.com
Čestitamo za praznik obline Šostan|!
^ju -......
Sprejem gradbenih odpadkov (asfalt, beton) Prodaja recikliranih gradbenih odpadkov Kiper prevozi
Nizke gradnje | Sanacije plazov | Rušenje objektov Možnost najema kompresorjev in manjše gradbene mehanizacije
(nabijači - žabe, vibra plošče, valjarji, vodne črpalke, rezalniki za asfalte In betone, ...)
Ker se radi družimo in ob tem poskrbimo še za zdravje in dobro počutje, že razmišljamo, kako bomo izpeljali naslednji, že sedmi tradicionalni turnir med oženjenimi in ledik.
■ Jasmina Stropnik
ZDRAVSTVENI DOM
VELENJE
Vodnikova 1, 3320 Velenje
Zanesljivost
Varnost
Strokovnost
Kakovost Empatija v zdravstvu
Dostopnost
Vljudnost
Dojemljivost
Odzivnost
Čestitamo ob prazniku občine Šoštanj!
Naš čas, 25. 9. 2014, barve: CM K, stran 20
20
SPORT
Men
25. septembra 2014
Lokalni derbi brez zmagovalca
'Grofje' boljši v prvem polčasu, 'rudarji' v drugem
Za ljubiteljem nogometa v Savinjski in Šaleški dolini je bil gotovo v središču pozornosti v devetem prvenstvenem krogu lokalni derbi v Celju med domačimi nogometaši in Rudarjem iz Velenja. Končal se je brez zmago-
zaigrali bolje in po zapravljenih priložnostih domačih je dobrih deset minut pred koncem po podaji Ivana Firerja izenačil Dragan Jelic. To je njegov drugi zadetek, odkar je v 3. kolu proti Radomljam zaigral prvič v Rudarjevem dresu. Prvi gol je zabil v 7. krogu na gostovanju v Novi Gorici.
Dragan Jelic: »Vedeli smo, da bo težko. Morda smo se v prvem polčasu postavili malo preveč nazaj, zaigrali bolj zaprto in čakali na hitre nasprotne napade. Žal smo prejeli gol.

valca 1 : 1.
Dvoboj je bil zelo zanimiv, z veliko tekanja in veliko priložnostmi, sicer nevarnejših na domači strani. V prvem polčasu so bili domači boljši in že po dobre pol ure je po lepih podajah Blaža Vrhovca in Benjamina Verbiča Nigerijec v njihovi vrsti Sunny Omoregie iz bližine premagal vratarja Matjaža Rozmana. Rudarjev vratar je bil z več sijajnimi obrambami gotovo najboljši igralec na derbiju.
Gostje so proti koncu tekme le
Potem smo morali tvegati; to se nam je obrestovalo. Točka je pomembna za dvig naše samozavesti. Izpadli smo iz pokala na tekmi s Krko, nato v prejšnjem krogu izgubili prav tako pred svojimi gledalci malo nesrečno s Koprom, čeprav si je zmago zaslužil, ker je pač po našem vodstvu zmogel popoln preobrat.«
Trener Jernej Javornik s preveč previdno igro svojih igralcev po prvem polčasu seveda ni bil zadovoljen: »Med odmorom smo se dogovori-
li, da moramo igrati bolj pogumno, napadalno. To nam je uspelo in delitev točk je poštena.«
Jim je točka prinesla dovolj samozavesti, da so včeraj uspešno kljubovali tudi Mariboru? Bodo odločneje zaigrali tudi v soboto na gostovanju pri Zavrču ter se mu skušali oddolžiti za poraz (0 : 2) v 2. krogu ob jezeru?
Tega prvenstvenega kroga se bodo najbrž še dolgo spominjali nogometaši Radomelj in njihovi navdušenci. Na derbiju moštev z dna lestvice so gostovali v Novem mestu in igrali s Krko 0 : 0. To je njihova prva točka. A ne le letošnja, ampak sploh v zgodovini, saj prvič v obstoju kluba sploh nastopajo v družbi najboljših.
Še bolj navdušeni kot sosedje Radomljani so bili gotovo navijači Domžal. Na sosedskem derbiju so se njihovi igralci udarili z Olimpijo. Niso je premagali, ni pa se zgodilo tudi nasprotno. Tekmeca sta se razšla z neodločenim izidom 0 : 0. Do včeraj, ko je bil na sporedu 11. krog, bo ostalo zapisano: Domžale devet tekem, osem zmag, neodločen izid in še nobene žoge v njihovi mreži. Brez poraza so bili do včerajšnjega kroga tudi Ljubljančani, ki so gostovali pri predzadnji Krki. Morda so se eni ali drugi oziroma oboji veselili tudi po včerajšnjem zadnjem sodnikovem pisku.
■ S. Vovk
Krško, Aluminij, Tolmin ...
Je na vrhu tako ostalo tudi po včerajšnjem 8. krogu?
V drugi nogometni ligi ekipe na vrhu lestvice ne popuščajo. Nasprotno, z dobrimi igrami so se 7. krogu še nekoliko oddaljile od drugih. Ta trditev je veljala do včeraj. Danes je morda že drugače, ker so tudi v drugi ligi včerajšnjo sredo imeli igralno popoldne. Igrali so tekme 8. kroga. Razen Šenčurja in Dravinje (Konji-čani so zmagali s 5 : 0) pa morajo vsi drugi odigrati še dvoboje 6. kroga. Zaradi slabega vremena so bila igrišča neprimerna za igro, zato so jih preložili na poznejši datum.
Krško je z zmago z 2 : 1 nad Ankaranom (tekme tega kroga so igrali v soboto in nedeljo), zadržalo na prvem mestu točko prednosti pred Aluminijem, ki je v Konjicah z 2 : 0 premagal nogometaše Dravinje, novince v ligi. Tretji Tolmin, prav tako novinec, je bil s 3 : 2 boljši od Šenčurja.
Zamenjali trenerja
V derbiju moštev z dna lestvice so nogometaši Šmartnega 1928 gostili aktualnega prvaka Roltek Dob, kjer so nekaj dni pred tem zaradi slabih iger zamenjali trenerja. Očitno je ta močan poseg klubskega vodstva na trenersko klop oziroma tako imenovana 'šok terapija ' uspela, saj so proti mladim domačim igralcem zaigrali kot prerojeni. Spet je ekipa spominjala na prejšnjo in predprejšnjo sezono, ko so bili najboljši v ligi. Zmagali so s 5 : 0. S to prvo zmago so se vsaj do včeraj otresli zadnjega mesta. Po točkah so se izenačili s Šenčurjem, ki je sedaj zadnji. Šmarčani pa so bili do predvčerajšnjega gostovanja v Ankaranu z eno zmago in točko več od Doba osmi, torej predpredzadnji. V soboto bodo gostovali v Veržeju.
Izločili Krško
Domači nogometaši so bili na tekmi z Dobom najbrž tudi nekoliko utrujeni. Med tednom so namreč v 2. krogu pokala na območju MNZ Celje gostovali v Krškem in na veliko presenečenje vodilno ekipo lige Krško pre-
magali z 1 : 0 ter jo izločili iz nadaljnjega tekmovanja. Gol je v 38. minuti dosegel Rok Kidrič. Njihov naslednji nasprotnik bo Dravinja. Nogometaši Šoštanja pa so gostovali v Rogatcu in z Mons Claudiusom izgubili z 1 : 5, po prvem polčasu je bil izid 1 : 1.
Šoštanj med vodilnimi
Po ukinitvi štajerske lige in ustanovitvi štirih tretjih lig nogometaši Šoštanja v novi sezoni tekmujejo v medobčinski članski ligi. Po treh krogi imajo skupaj z Zrečami in Bre-žičani poln izkupiček točk. Njihovi dosedanji izidi: Rogaška - Šoštanj 0 : 1 (0 : 1), Šoštanj - Žalec 3 : 1 (1 : 1), in Šoštanj - Odred Kozje 6 : 2 (1 : 0). Zaradi najboljše razlike v danih in prejetih golih so na prvem mestu Zrečani (14: 1), druge so Brežice 1919 (10: 1), tretji Šoštanj (10 : 3). Sledijo: 4. Kovinar Štore 6 (10 : 4), 5. Žalec 3 (5 : 5), 6. Mozirje 3 (4 : 4), 7. Rogaška 3 (2: 6), 8. Odred Kozje 3 (4 : 14), 9. Vojnik 0 (1:9), 10. Vransko 0 (1 : 14).
■ vos
Karate
Pet odličij za tigre
Kranj, 21. septembra - V soboto so se člani karate kluba Tiger udeležili prve tekme v novi sezoni, in sicer mednarodnega turnirja Kranj Open, ki ga vsako leto uspešno organizira karate klub Shotokan Kranj. Na tekmovanju je sodelovalo 370 tekmovalcev
iz 40 klubov in 6 držav. Turnirja so se udeležili tudi člani karate kluba Tiger Velenje in z nepopolno ekipo osvojili pet odličij. Zlato sta osvojila najmlajši in najstarejši tekmovalec v klubu. Seid Muliaremovic je slavil v najmlajši kategoriji v katah, Omer Tabakovic pa pri članih v odprti kategoriji v športnih borbah. Z drugim mestom je presenetila Patricija Centrih, bron pa je osvojila Adelisa Han-
kic v katah posamično. Žal so tokrat Aleksandra Centrih, Šulira Muliaremovic in Gašper Pečnik ostali brez uvrstitve, Ivona Lačevic pa se je morala zadovoljiti s petim mestom v katah pri kadetinjah. Bronasto medaljo so osvojile še kadetinje ekipno (Lačevic, Muharemovic, Hankic).
■ Omer Tabakovic
Pomurke najmanj za razred boljše od vseh
Velenjsko-škalske nogometne 'rudarke' verjamejo, da so na koncu lahko znova podprvakinje
Ljubitelji nogometa od nedelje namenjajo pozornost tudi ženskemu nogometu. Stekla je nova prvenstvena sezona v prvi ligi. Tako bo najbrž tudi naslednjih deset krogov, do 16. novembra, ko bodo predvidoma z
z Jevnico so preložile, v drugem so bile proste, v tretjem pa gostile igralke Maribora. Premagale so jih z dvošte-vilčno razliko (16 : 1).
Vsepovsod so napovedi nehvaležne, pa vendar menimo, da se bodo
11. krogom nogometašice končale jesenski del tekmovanja. V Velenju so gostovale nogometašice Teleing Pomurja in z igro potrdile, da so trenutno za razred boljše (od nekaterih še več) od igralk Rudarja Škal, in zmagale z 8 : 1. Doslej so odigrale šele dve tekmi. Srečanje prvega kroga
trikratne državne in štirikratne pokalne prvakinje sprehodile skozi ligo in pokalno tekmovanje. Z osvojitvijo državnega naslova so si znova zagotovile nastop v kvalifikacijah za ligo prvakinj in se uvrstile v osrednji del, med 32 ekip tega najmočnejšega ženskega tekmovanja na stari celini. To
je seveda zanje zgodovinski uspeh, saj bodo prvič igrale v njej. Za ta namen so se tudi precej okrepile. Velenjčan-ke pa so prvenstvo začele oslabljene. Tudi tokrat niso bile v popolni zasedbi. Z igro v prejšnjih treh krogih so vendarle potrdile, da bi bile lahko na koncu ponovno druge.
O tem je prepričana tudi Anja Levačič: »Pomurke imajo letos veliko boljšo ekipo, kot smo me in drugi. Čeprav se nihče vnaprej ne sprijazni s porazom, je to stvarnost. Zato smo se odločili za obrambno taktiko in skušale z nasprotnimi napadi doseči kakšen gol. Po prejetih, dveh treh golih je naša igra razpadla in nismo se mogle več pobrati, nasprotnice pa so napolnile našo mrežo. Res so letos veliko boljše od vseh. Verjamemo, da bi ta dvoboj bolje preživele, če bi bile v popolni zasedbi. Zato se ne predajamo. Storile bomo vse, da bomo na koncu ponovno druge.
Z njimi bomo še igrale, saj se je prvenstvo šele začelo. Če bo trener imel na voljo vse igralke, jim bomo pokazale, kaj zmoremo tudi me, da se bodo tudi one branile.«
■ S. Vovk
Mladi atleti so se izkazali
Kolajne so osvojili:
Atletski klub Velenje v nedeljo, 21. septembra, izpeljal dve veliki tekmovanji - Pikin in Ligijev miting in Jadranska atletska srečanja
Tudi vreme je postreglo s sončkom in še polepšalo dogodek, ki so ga tako željno pričakovali. Uspešno smo izpeljali 1. Pikin in Ligijev miting mladih. Stadion je bil poln nadebudnih mladih atletov, obiskala pa sta jih tudi Pika in krtek Ligi, maskota Premogovnika Velenje. Tekmovanje so odprli naši najmlajši cicibančki, ki so se pomerili v teku na 60 m, skoku v daljino z mesta in metu žogice. Sledili so jim nadebudneži drugih in tretjih razredov osnovnih šol, ki so merili moči v enakih disciplinah, le da je met žogice zamenjal vortex, v daljino pa so skakali z zaletom. Atleti kategorije U12 so poleg treh že omenjenih disciplin tekmovali še v mešani štafeti 4x 200 m, v kateri sta postavo štafete zastopala dva dečka in dve deklici. Mešane štafete niso praksa v atletiki, so pa izredno zabavne in popestrijo dogajanje na stadionu. V kategorijah U14 in U16 so tekmovalcem dodali še skok v višino, v kategoriji U16 pa suvanje krogle. Obojim so tekmovanje začinili s štafeto, ki jo tečejo na Svetovne prvenstvu za ml. mladince in mladinke. To je 400, 300, 200 in 100 m - in bili so navdušeni.
Seveda so organizatorji poskrbeli tudi za nagrade. Najboljši trije posamezniki v vsaki kategoriji in vsaki disciplini so prejeli medalje in praktične nagrade.
Zlate kolajne: moška štafeta 400, 300, 200, 100 m, U16, 2:26,30, ženska štafeta 400, 300, 200, 100 m, U16, 2:29,45, Timotej Šalamon, U14, 600 m, 1:40,65, Tomaž Turinek, U12 60 m, 8,33, Jaka Grabner, U12, 300 m, 51,81, natan Hrovat, U10, 60 m, 9,85, Tin Jurič, U10, daljina, 349 cm, Ina Miklavžin, U10, 60 m, 9,88, Tara Štruc, U10, vortex, 19,20, Hana Juhart, U10, daljina, 344 cm, Žiga Kos, U8, 60 m, 10,24, Andraž Glin-šek, U8, žogica, 20,31, Liam Magdič, U8, daljina z mesta, 181 cm, Urška Tratnik, U8, 60 m, 10,81, Urška tratnik, U8, daljina z mesta, 158 cm, Sara Pintar, U8, žogica, 7,19.
Srebrne kolajne: Filip Dominkovič, vortex, 50,73, Manca cesar, 300 m, 50, 66, Natan Hrovat, U10, vortex, 31,67, naida Nišič, U10, 60 m, 9,99, lana Krajnc, U10, vortex, 15,17, Ina Miklavžin, U10, daljina, 334 cm, Liam Magdič, U8, 60 m, 10,40, mark Kričej, U8, žogica, 18,60, Andraž Glinšek, U8, daljina z mesta, 168 cm, neža Sedovnik, U8, žogica, 5,95.
Bronaste kolajne: Ana Cafuta, 100 m, 13, 39, Sebastjen Turinek, 60 m, 9,01, Kristja Bah, vortex, 34,75, Hana Marovt, 60 m, 9,17, Špela Tratnik, U10, 60 m, 10,21, Ana Stropnik, U10, vortex, 7,57, Špela Tratnik, U10, daljina, 331 cm, Žiga Kos, U8, daljina z mesta, 156 cm, Tara Pečko--Janežič, U8, 60 m, 11,50, Tia Mrko-njič, U8, žogica, 4,63.
Rezultate si lahko ogledate na povezavi: http://www.timingljubljana.si/ rezultati.aspx?IDtekme=2604&tip=E
Poleg mitinga mladih so v nedeljo, 21. septembra, gostili in organizirali tudi III. Jadransko atletsko srečanje.
Pred dvema letoma je Atletski klub ASK iz Splita, katerega članica je tudi
Blanka Vlašič, organiziral za mlade atlete tekmovanje z imenom Jadranska atletska srečanja. To je bilo prvo tako tekmovanje, ki naj bi v prihodnje povezovalo mlade iz vseh držav ob Jadranskem morju. Atletinje in atleti iz Velenja, ki so zastopali barve Slovenije, so postali zmagovalci prvega srečanja ter prejeli skupinski pokal. Naši atleti so zmagovalno tradicijo nadaljevali tudi lani oktobra, ko je bil organizator srečanja Atletski klub Mornar iz Bara (Črne gora).
Letos je bil organizator tekmovanja Atletski klub Velenje. Srečanje je potekalo od 20. do 22. septembra, tekmovanje pa je potekalo v nedeljo, 21. septembra, popoldne. Z odlično ekipo mladih atletov so Velenjčani postali zmagovalci Jadranskih srečanj že v tretje in so se zmage zelo veselili.
Posamezniki, ki so osvojili kolajne: zlate kolajne: Dino Subašič, skok v daljino, s 571 cm, Teodor Majceno-vič, 600 m, 1:35,35, Anže Repas, 300 m, 38,79, moška štafeta 4 x 100 m v postavi Repas, Majcenovič, Subašič A. in Miklavžina, 46,63, Petja Her-lah, višina, 140 cm, Barbara Kladnik, 600 m, 1:42,04, Petja Herlah, daljina, 499 cm. Srebrne kolajne: Aljo-ša Miklavžina, 100 m, 12, 14, Dino Subašič, višina, 160 cm, Alen Suba-šič, vortex, 72,31, Sara Kovačevič, 100 m, 13,33, Maja Tajnik, krogla, 10,68, Živa Bračič, 300 m, 44,06, ženska štafeta 4 x 100 m v postavi Kovačevič, Cafuta, Pogorevc, Meh, 52,15. Bron so osvojili sledeči: Erik Glinšek, krogla, 10,02, Maja Tajnik, vortex, 52,69, Manca Salmič, daljina, 432 cm, Urška Lampret, krogla, 9,15.
Rezultate si lahko pogledate na povezavi:
http://www.timingljubljana.si/rezul-tati.aspx?IDtekme=2605&tip=E
■
Naš čas, 25. 9. 2014, barve: CM K, stran 21
25. septembra 2014	■WH
SPORT
21
Vroče v Izoli, pa tudi Mariboru
Rokometaši Slovenj Gradca potrjujejo dobro pripravljenost, Loka namučila Maribor, Celje, Gorenje in Ribnica na vrhu brez poraza
V tretjem krogu prve moške rokometne lige je morda nekoliko presenetil novinec Slovenj Gradec z zmago z 31 : 30 nad Izolo v njeni dvorani. To je bila že njihova druga zmaga. Po porazu v uvodnem krogu z Gorenjem so v drugem v premagali Ormož. Drugi izidi so bili bolj ali manj pričakovani. Celjani in Velenjčani so visoko premagali svoja nasprotnika. V Zlatorogu je bil košarkarski izid 48 : 19, v športni dvorani Hardek v Ormožu podobno. Velenjčani so bili boljši s 34 : 17. Polno bero točk imajo po treh krogih tudi Ribničani. Le Mariboru
so precej težav povzročali novinci Škofjeločani, ki so izgubili le s tremi goli razlike.
Velenjčani, so nastopili brez obolelega Kristjana Becirija in poškodovanega Nejca Cehteta, zraven pa je bil tudi Michal Szyba, saj poškodba, ki jo je dobil že po nekaj minutah igre na tekmi prejšnjega kroga z Mariborom, na srečo ni bila hude narave.
Mario Šoštarič z osmimi, Niko Medved s šestimi in Senjamin Burič s štirimi goli so bili najbolj učinkoviti pri gostih, pri domačih pa se je s sedmimi goli izkazal Bojan Čudič.
Mario Šoštarič je o igri dejal: »To je že naša tretja tekma, ko smo v prvi polčas krenili negotovo, posledično pa s tem nasprotniku dovolili, da je imel v napadu preveč prostora. V drugem delu smo razvili svojo igro, hitreje prehajali v protinapade in visoko zmagali.«
Po treh krogih so s po šestimi točkami v vodstvu Celje Pivovarna Laško, Gorenje in Riko Ribnica.
Jutri (v petek, ob 19.00) bodo rokometaši Gorenja gostili Loko 2012.
■ vos
30 let ženske odbojke v Šoštanju
Praznovali tudi 20 let Ženskega odbojkarskega kluba Kajuh Šoštanj
Šoštanj, 13. septembra - Darko Menih, tedanji športni pedagog na OŠ Karla Destovnika Kajuha in sedanji župan Šoštanja, je glavni 'krivec'. V osemdesetih letih prejšnjega stoletja je delal kot trener odbojke na Ljubnem ob Savinji, vodil je žensko člansko ekipo OK Ljubno ob Savinji, ki je takrat tekmovala v 2. državni jugoslovanski ligi zahod. Najprej je s sabo na Ljubno vozil dve igralki iz šoštanjske OŠ, kasneje pa nas je
bilo že za poln avto in rodila se je ideja, da ustanovimo ženski odbojkarski klub v Šaleški dolini. Dekleta smo bila navdušena in kmalu nas je bilo za celo ekipo. Pričele smo pod okriljem moškega kluba OK Šoštanj Topolšica in tako delovale celih 10 let. Leta 1994 smo ustanovile samostojni Ženski odbojkarski klub Kajuh Šoštanj, ki uspešno deluje še danes. Prva predsednica kluba je bila Jana Kovič, kmalu pa jo je zamenjal Miloš
Ljubojevič, ki je še vedno predsednik kluba. V klubu že 20 let uspešno vodi finance Božica Movh.
30 let ženske odbojke v Šoštanju smo proslavljali v soboto, 13. septembra, ko smo izvedli turnir generacij in piknik. Povabilu na turnir se je odzvalo veliko bivših igralk kluba. Tako bo od zdaj vsako leto septembra. Skupaj smo preživele čudovit dan, »ta stare« igralke so se na tekmah zelo izkazale z borbeno igro, tako da so se mlajše
morale pošteno potruditi za zmago. Tako so dokazale, da je odbojka res najlepša igra z žogo za ženske in jo lahko dobro igraš tudi pri petdesetih letih.
Kljub težkim časom, ko vse več klubov propada, ŽOK Kajuh Šoštanj še vedno dobro dela. Članska ekipa je v lanski sezoni osvojila 4. mesto v 2. slovenski odbojkarski ligi, ekipo pa sestavljajo same doma vzgojene igralke. Pohvale vreden je tudi uspeh deklic v kategoriji mala odbojka, v kateri so v lanski sezoni z dobrim delom pod vodstvom trenerke Brede Goltnik dekleta osvojila odlično 4. mesto v državi. To pomeni, da se za igralski kader v prihodnosti v Šoštanju ni treba bati.
■ Nataša Nedeljkovic
Po tekmi med nekdanjimi in sedanjimi igralkami, ki je bila razburljiva do konca, je sledilo druženje. In skupno fotografiranje,
da bo spomin še dolgo živ.
Sprejem za bronasto olimpijko
Plavalni klub Velenje obstaja že vse od leta 1976. Letos je dosegel svoj največji uspeh oziroma ga je dosegla plavalka tega kluba Nastja Govejšek. Že izjava predsednika kluba Marka Primožiča je dovolj zgovorna, saj je za Naš čas povedal: »To je prav gotovo največji dosežek plavalnega kluba v 38-letni zgodovini. Dobiti medaljo na olimpijadi, pa čeprav je bila to olimpijada do 18 let, ob tako hudi konkurenci v športu, ki je poleg atletike vodilen v svetu, je enkratno. Skratka - uspeh nad uspehi.«
V klubu so zelo ponosni tudi na njihovo trenersko ekipo, saj so vsi
trenerji njihovi nekdanji plavalci, sam klub pa v tem trenutku šteje nekaj več kot 130 plavalcev. Na sprejemu, ki so ga Nastji pripravili v vili Bianca, smo pred mikrofon povabili tudi Nastjo. Na vprašanje, kakšne občutke je doživljala pred začetkom finala, je odgo-
odrekanja ter odrekanja moje družine in trenerjev.« Ob tej priložnosti se je Nastja zahvalila vsem, ki so ji kakorkoli pomagali pri uspehu, v prvi vrsti seveda trenerjem in njeni družini, ki jo vseskozi spremljajo na njeni športni poti. Bronasta medalja na 50 m
vorila: »Na eni strani so bili občutki živčnosti in nervoze, na drugi strani pa tisti občutki, ko si govoriš, da bo vse v redu, to rad delaš in prav za takšno tekmo si treniral. Sedaj so se mi obrestovali vsi treningi in tudi vsa
delfin v Nanjingu je seveda za Nastjo njen do sedaj največji uspeh. Že takoj pa se začenja novo obdobje treningov za člansko svetovno prvenstvo, ki bo decembra v Dohi.
■ MŠ
Kegljanje
Šoštanjčanom točka na gostovanju
Šoštanjčani so v 2. krogu na gostovanju osvojili nepričakovano točko. Domači igralci so začeli izredno napadalno, saj so hitro povedli z 2 : 0 in s prednostjo 81kegljev. Tudi drugi domači par je srečno osvojil obe točki, tako da so Šoštanjčani že izgubljali srečanje. Domači so povedli s 4 : 0 ter imeli prednost 107 kegljev. Res velika prednost, ki je ne moreš izgubiti. Vendar se Šoštanjčani niso predali, saj so upali, da vendar lahko iztržijo točko - veliko kot Triglav. Zadnji najmočnejši gostujoči par je pokazal, kako se je potrebno boriti za barve svojega kluba. Že po prvem od štirih setov sta razliko domačinov razpolovila, v nadaljevanju pa sta pridobivala keglje kot za šalo in s tem tudi set točke. Razburljiv zaključek je pripadel Šoštanjčanom, ki so razliko povsem izničili oziroma si priigrali celo prednost 74 kegljev in s tem osvojili točki, kar je pomenilo, da si ekipi točke razdelita - in v taboru Šoštanja je bilo veselo vse do vrnitve domov. Tu pa je bilo trenutnega navdušenja hitro konec, saj se je treba pripraviti za pomembno tekmo naslednjega kroga. Tokrat na šoštanjskih stezah pričakujejo drugo ekipo Mariborskega Konstruktorja. Srečanje 3. kroga bo v soboto ob 14. uri na kegljišču trgovskega centra Pilon - nad trgovino TUŠ. Šoštanjčani so po drugem krogu na tretjem mestu s 3 točkami.
Obstanek je cilj
Kljub odličnim obrambam Edite Amon novo sezono začele s porazom
Konec prejšnjega tedna so oživele tudi dvorane, v katerih igrajo ženski rokomet. Po prejšnji sezoni so iz lige izpadle Ptujčanke, novi pa sta ekipi Ljubljane (B ekipa Krima) in mari-
so morali zelo pomladiti, povprečna starost ni niti 18 let, saj so jo zapustile štiri izkušene igralke: Nives Fatkic, Katja Sivka, Lara Hrnčič ter Sabina Halilovic. Pred trenerko Snežano Rodic bo nedvomno zahtevna naloga, kako sploh ostati v ligi. Negotova je tudi njihova finančna prihodnost.
Na uvodni tekmi so gostile Naklo iz Tržiča. Približno sto gledalcev je v prvih osmih minutah videlo le dva zadetka, na vsaki strani po enega, pa tudi po prvem polčasu je bil predvsem
borskega Branika. Naslov branijo Kri-movke, ki ga bodo skušale osvojiti še 21. po vrsti, le v prvih treh sezonah naše samostojnosti so bili najboljše rokometašice ljubljanske Olimpije. Krimovke so tudi v 24. prvenstvu favoritinje, saj lani drugouvrščena ekipa Zagorja postavlja predse podobna pričakovanja kot v prejšnji sezoni, bodo pa rokometašice iz Zasavja poskušale presenetiti Krimovke, če bodo le imele priložnost.
O mestih blizu vrha pa letos ne razmišljajo v velenjskem klubu. Ekipo
po zaslugi odličnih vratark in neodločnih metov izid 'skromen' - 7 : 7. Nato so oboje le začele bolje zadevati. V 50. so gostje povedle s 17 : 14. Slabe širi minute pred koncem, je bil izid spet izenačen (17 : 17). V zadnjih minutah pa so Nakelčanke igrale zelo potrpežljivo in previdno, dve minuti pred koncem še zadnjič povedle in zmagale. Domače je poraza z višjo razliko rešila vratarka Edita Amon, ki je zbrala kar 17 obramb, gostujoča, Anamarija Klemenčič pa deset.
■ S. Vovk
Tako so igrali
Prva liga Telekom Slovenije
Celje - Rudar Velenje 1:1 (1:0)
Strelca: 1:0 Sunny (32.), 1:1 Jelič (80.). Rudar: Rozman, Stjepanovič (od 90. Bolha), Firer, Trifkovič (od 61. Babič), Kocič (od 79. Plesec), Jelič, Jahič, Klinar, Džinič, Radujko, Knezovič.
Trener: Jernej Javornik
Rumeni kartoni: Vidmajer; Stjepanovič,
Rozman, Babič.
Drugi izidi: Luka Koper - Maribor 1:2 (1:1), Domžale - Olimpija 0:0, Krka - Radomlje 0:0, Zavrč - Gorica 0:0
Vrstni red: 1. Domžale 9 - 25 (12:0), 2. Olimpija 8 - 18 (13:3), 3. Maribor 8 - 18 (14:9), 4. Zavrč 9 - 16 (9:10), 5. Celje 9 - 15 (13:5), 6. Luka Koper 9 - 12 (11:12), 7. Rudar 9 - 10 (10:13), 8. Gorica 6 - 9 (8:9), 9. Krka 9 - 4 (7:20), 10. Radomlje 9 - 1 (6:22). Včeraj (sreda), 10. krog: Rudar - Maribor ...
2. SNL, 7. krog
Šmartno 1928 - Roltek Dob 0:5 (0:2)
Strelci: Klemen Kunstelj (19. - 11 m, 82.), Amer Krcič (37., 71.), Edvin Cirikovič (92.). Šmartno 1928: Pusovniik, Kurež (od 52. Tajn-šek), Zamrnik, Bezovnik, Korošec, Štorman, Maze (od. 86. Lenošek), N. Pungaršek, Kidrič, T. Pungaršek (od 75. Džokič), Mrevlje. Trener: Oskar Drobne. Drugi izidi: Dravinja Kostroj - Aluminij 0:2 (0:1), TKK Tolmin - Šenčur 3:2 (3:1), Krško -Ankaran-Hrvatini 2:1 (1:1), Triglav Kranj -Farmtech Veržej 4:2 (1:1) Vrstni red: 1. Krško 6 tekem - 16 točk, 2. Aluminij 6 - 15, Tolmin 6 - 12, Triglav 6 - 12, Farmtech Veržej 5 - 7, Ankaran Hrvatini 6 - 7, Dravinja Kostroj 7 - 7, Šmartno 1928 6 - 5., Roltek Dob 6 - 4, Šenčur 7 - 4. 8. krog (27. 9.): Veržej - Šmartno 1928 ...
SŽNL, 4. krog
Rudar Skale - ZNK Teleing P. Beltinci 1:8 (0:2)
Strelke: R. Škale: Ana Berdnik (70); Pomurje: Monika Conjar (10, 55), Manja Rogan (44), Mateja Zver (50, 52, 72), Tanja Vrabel (57), Staša Špur (90).
Drugi izidi: Ankaran Hrvatini - ŽNK Preša S. Gradec 1:3 (0:1), Ajdovščina - ŽNK Jevnica 2:0 (0:0), Velesovo - ŽNK Radomlje 2:6 (0:3) Trener: Dušan Uršnik Vrstni red: 1. Radomlje 4 tekme 12 točk (15:2), 2. Pomurje 2 - 6 (24:2), 3. Preša SG 4 - 6 (16:6), 4. R. Škale 4 - 6 (8:9), 5. Maribor
3 - 6 (7:17), 6. Velesovo 3 - 3 (23:9), 7. A. Hrvati 3 - 3 (4:5), 8. Ajdovščina 3 (2:39), 9. Jevnica 3 - 0 (0:10). Mariborčanke so bile proste.
Prva NLB Leasing liga, 3. krog
Jeruzalem - Gorenje 17 : 34 (11 : 16)
Gorenje: B. Burič (8 obramb), Ferlin (11 obramb - 2 x 7 m); Božovič, Medved 6, S. Burič 4, Szyba, Skube 1, Špende 1 (1), Golčar 3, Šoštarič 8, Papež 1, Kleč 2, Dobelšek, Gams 3, Nosan 1, Dujmovič 4 (3). Trener: Ivan Vajdl
Sedemmetrovke: Jeruzalem 5 (3); Gorenje 4(4).
Izključitve: Jeruzalem 10; Gorenje 10 minut Drugi izidi: Celje Pivovarna Laško - Sviš Ivančna Gorica 48:19 (22:6), Krka - Riko Ribnica 23:27, Trimo Trebnje - Krško 34:19 (12:9), Maribor Branik - Loka 2012 29:26 (15:10), Istrabenz Plini Izola - Slovenj Gradec 2011 30:31 (17:17), Sevnica - Slovan 24:28 (11:16), Jeruzalem Ormož - Gorenje Velenje 17:34 (11:16)
Vrstni red: Celje Pivovarna Laško 6, Gorenje Velenje 6, Riko Ribnica 6, Trimo Trebnje 4, Maribor Branik 4, Slovenj Gradec 4, Slovan 4, Istrabenz P. Izola 2, Krka 2, Jeruzalem Ormož 2, Loka 2012 2, Sevnica 0, Krško 0, Sviš 0
Prva DRL za ženske, 1. k.
Veplas Velenje - Naklo Peko Tržič 17:18 (7:7)
Velenje: E. Amon (17 obramb), Tabakovič, Tomič 3, Ferenc, M. Nakič 3, Naglič 5, Simič, B. Nakič, 1, Finkšt, Pajič, I. Amon 2, Mičič 2, Majerič 1.
Trenerka: Snežana Rodič. Drugi izidi: Krka - Krim Mercator 28:36 (16:16), GEN-I Zagorje - Ljubljana 41:16 (21:8), Piran - Celje Celjske mesnine 26:26 (15:12), Ž.U.R.D. Koper - Branik 29:26 (18:10); včeraj Mlinotest Ajdovščina - Zelene doline Žalec (včeraj, 24. 9.). 2. krog: Krim - Velenje (včeraj, 24. 9.), 3. krog: Veplas - Ljubljana (4. 10.)
Kegljanje, 2. liga -vzhod 2. krog
Rudnik: Šoštanj 4:4 (3251 : 3325)
Šoštanj: Fidej - 535 (0), Pintarič - 512 (0), Kramer - 109- Jug- 432 - 541 (0), Hasičič -536 (0), Arnuš - 604 (1), Sečki - 597 (1).
Naš čas, 25. 9. 2014, barve: CM K, stran 14
22
MODROBELA KRONIKA
25. septembra 2014
Gasilci dobili novo opremo
Letos MO Velenje za nakup gasilske opreme namenila kar 150 tisoč evrov
Velenje, 11. septembra
- Mestna občina Velenje med drugim sofinancira tudi delovanje sedmih prostovoljnih gasilskih društev - Velenje, Skale, Šalek, Pesje, Šentilj, Bevče in Vinska Gora, ki delujejo pod okriljem gasilskega poveljstva Mestne občine Velenje. Letos je občina 20 tisoč evrov proračunskih sredstev namenila za nakup gasilske opreme, ki jo je pred velenjskim gasilskim domom predstavnikom društev v četrtek predal župan Bojan Kontič.
Letos so gasilskim društvom omogočili nakup osebne zaščitne opreme, vodne armature, opreme za prvo pomoč, radijske postaje in specialnih gasilskih orodij. Nabavili so tudi dekontaminacij-
Dekontaminacijska enota je samonapihljiva, narejena iz negorljivih, trpežnih materialov in jo lahko postavi le ena oseba. Gasilci iz MO Velenje jo bodo uporabljali ob izpostavljenosti nevarnim snovem.
sko enoto. Ta je bila na ogled ob predaji opreme, uporabljali pa jo bodo za interventne dekontami-nacije v primerih izpostavljenosti
nevarnim odpadnim materialom, kemičnim izlitjem ter kemičnemu in biološkemu orožju za množično uničevanje.
Dve novi gasilski vozili
MO Velenje bo letos namenila še 130 tisoč evrov za nakup dveh novih gasilskih vozil. PGD Šentilj bo prejelo gasilsko vozilo z oznako GV1, ki bo namenjeno prevozu gasilcev. Prostovoljno gasilsko društvo Vinska Gora pa bo prejelo večje gasilsko vozilo za gašenje gozdnih požarov z oznako GVGP-2. To je posebno terensko vozilo, ki poleg 6 gasilcev pelje še 800 litrov vode, ima vgrajeno črpalko ter vso potrebno opremo za gašenje požarov v naravi. Gre za edino vozilo te vrste v Šaleški dolini in okolici.
Velenjska občina posebno skrb namenja primerni opremljenosti gasilcev z vozili in osebni zaščitni opremi. V preteklih letih so nabavili tudi specialno opremo, ki jo imajo v uporabi različna društva. Tako so kupili dve posebni prikolici za poplave, prikolico za neurja in še nekaj druge specialne opreme, ki so jo uporabili ob zadnjih naravnih nesrečah. V času žledoloma je MO Velenje kupila sedem motornih žag in dve teleskopski motorni žagi. Takrat so gasilskim enotam v uporabo predali tudi 30 elektro agregatov.
Orodje dobilo noge
Velenje, 18. septembra - Na delo-višču pod Velenjskim gradom so policisti prejšnji četrtek obravnavali vlom v gradbeni zabojnik. Pogrešajo udarno kladivo, ročno pretočno črpalko in 180 l dizelskega goriva. Povzročeno škodo ocenjujejo na približno 4.000 evrov.
Požar preprečili zaposleni
Polzela, 19. septembra - V silosu Kmetijske zadruge Polzela so v petek zaradi samovžiga začela tleti mleta sončnična semena. Do požara ni prišlo, ker so zaposleni silos takoj izpraznili. Povzročeno škodo ocenjujejo na dobrih 3.000 evrov.
Pripravlja se na zimo
Velenje, 19. septembra - V petek popoldne so policisti obravnavali vlom v klet v stanovanjskem bloku na Splitski cesti na Gorici. Iz nje so namreč izginile štiri zimske pnevmatike znamke Michelin, dimenzije 225/40/18. Dolgoprstneža, ki se očitno že pripravlja na zimo, še iščejo.
Ulovili ljubitelja streljanja
Velenje, 19. septembra - V petek popoldne so velenjski policisti po klicu več občanov na OKC, da so na vrhu Trebeliškega (v Paki pri Velenju) neznanci ponovno streljali z neznanim orožjem, v Paki pri Velenju kontrolirali dva voznika osebnih avtomobilov. Občani so
V Savinji umrla 30-letna voznica
Žalec, 20. septembra - V soboto zjutraj je občan obvestil policiste, da je v Šeščah v reki Savinji opazil prazno vozilo Renault Clio. Okoli 300 metrov nižje so v strugi Savinje našli mrtvo 30-letno voznico. Prve ugotovitve policistov kažejo, da je voznica vozila po lokalni cesti iz smeri Šempetra proti Šeščam, kjer je na ravnem delu vozišča za zdaj še iz neznanega vzroka pred mostom zavila v levo in zapeljala v Savinjo. Voznica se je najverjetneje skozi okno na levi strani vozila uspela rešiti iz avtomobila, vendar je bil tok Savinje premočan, zato jo je voda odnesla. V vozilu ni imela sopotnikov. Na Celjskem je to letošnja enajsta smrtna žrtev prometnih nesreč.	■
namreč sporočili, da so se neznanci po strelski »zabavi« že odpeljali. Pri pregledu enega od vozil so policisti odkrili, da voznik in sopotnik v avtu vozita več kosov airsoft orožja, eden pa je imel še zračno puško znamke Big cat, ki so mu jo zasegli. Poslali jo bodo v analizo za ugotovitev moči in hitrosti izstrelka. Če je namreč kinetična energija izstrelka na ustju cevi višja kot 20 J ali hitrost izstrelka na ustju cevi 200 m/s ali več, je za takšno puško potrebno posebno dovoljenje, posedovanje pa je treba prijaviti.
Nevaren nočni
Črnove. Niso ga le opozorili, da je njegovo početje nevarno, dobil je tudi plačilni nalog zaradi prekrška. Zaradi njegove varnosti so ga policisti potem odpeljali do doma.
Pretepel ga je znanec
Velenje, 22. septembra - V ponedeljek ponoči se je v blok na Vojkovi cesti k prijateljici zatekel pretepen 34-letni moški. Policisti so ugotovili, da ga je pred blokom fizično napadel 32-letni znanec, sicer povratnik. Pri tem ga je poškodoval. Policisti so pretepenega odpeljali v dežurno
ambulanto, kjer so mu nudili zdravniško pomoč. Ugotovili so, da so njegove poškodbe lahke. Nasilnež se bo za svoje dejanje zagovarjal na sodišču.
Vlomi z dobrim »izkupičkom«
Velenje, 21. septembra - V nedeljo zvečer so si velenjski policisti dobro ogledali območje podjetja v stečaju na Selu, kjer je uslužbenec pregnal storilce, ki so vlomili v halo. Pri ogledu so ugotovili, da so bili storilci pri svojem nečednem početju uspešni. V noč so odpeljali dve samohodni motorni kosilnici, dva hišna računalnika z monitorjem in dva varilna aparata.
Isti dan, a v popoldanskih urah, so policisti obravnavali še vlom v več kleti v stolpnici na Kersnikovi cesti. Vlomilec je nasilno odprl vrata petih kleti. Iz štirih ni odnesel ničesar, iz ene pa je vzel moško gorsko kolo znamke Treck Remedy 7, baterijski vrtalni stroj znamke Hitachi, udarni kladivi znamke Hilti v kovčku, rdeče barve in DeWalt ter dva kovčka z ročnim orodjem znamke Unior.
sprehod
Velenje, 21. septembra - Velenjski policisti so v nedeljo zvečer prejeli klic občana na OKC, da hodi po desni strani glavne ceste Velenje-Arja vas (iz smeri Vinske Gore proti odcepu za Dobrno v spodnji Črnovi) moški, ki ni osvetljen. Ker je bilo njegovo početje nevarno, saj bi ga lahko povozili, so ga policisti »zmotili« med nevarnim sprehodom. Ugotovili so, da gre za krajana
Vse več prekrškarjev
Velenjski policisti v zadnjem času ugotavljajo vse več prekrškov pešcev in kolesarjev, ki prečkajo prometne mestne ceste. Zato opozarjajo, da globa za pešce, ki prečkajo prehod pri rdeči luči na semaforju, kar je lahko za njih tudi izjemno nevarno, znaša 80 evrov. Tolikšen bo tudi znesek na položnici za kolesarje, ki ceste prečkajo ob rdeči luči. Opozarjajo pa tudi, da so še posebej pozorni na voznike, ki med vožnjo telefonirajo ali celo pošiljajo kratka sporočila. Če jih pri tem dobijo, bodo plačali 120 evrov. Tudi to početje je izjemno nevarno, opozarjajo.	■
Iz policijske beležke
Izginilo 50 jeklenk
Nazarje, 20. septembra - V Nazarjah so policisti v soboto obravnavali tatvino plinskih jeklenk. Neznanec jih je okoli 50 ukradel iz ograjenega skladišča ob trgovini.
Razhudil se je
Velenje, 16. septembra - Prejšnji torek zvečer se je doma v stolpnici ob Šaleški cesti moški žaljivo in nesramno vedel do zunajzakonske partnerke, ki jo je tudi fizično napadel. Policisti so posegli v pre-
pir, razgreti mož pa bo za svoje obnašanje plačal kazen. Policisti bodo o dogodku obvestili tudi Center za socialno delo, saj je bil med prepirom prisoten njun otrok.
Groba pogajanja o ceni
Velenje, 18. septembra - Nekatera delovna mesta so lahko tudi nevarna. To je v četrtek občutil delavec, ki sta ga na njegovem delovnem mestu na območju podjetja v stečaju na Selu, kjer poteka odkup barvnih kovin, med prepirom fizično napadla dva moška, ker se nista
strinjala z odkupno ceno. Oškodovanec je zaradi bolečin obiskal zdravnika, policisti pa okoliščine dogodka še preverjajo.
Pijanec oviral promet
Šoštanj, 18. septembra - Pred lokalom M8 v Šoštanju je vidno pijan moški, sicer povratnik, sedel ob cesti in oviral promet. Pri nevarnem početju so ga zmotili policisti, ki so poskrbeli, da preneha to nevarno početje. Verjetno pa ga je vsaj rahlo streznil tudi plačilni nalog, ki so mu ga napisali policisti.
Ostala brez torbice
Velenje, 20. septembra - V ponedeljek se je na velenjski policijski postaji oglasila ženska, ki je v soboto ponoči skupaj z rudarji praznovala ob njihovem prazniku. Žal ji je grenak priokus pustilo dejstvo, da ji je nepridiprav med zabavo vzel večbarvno žensko torbico, ki jo je oškodovanka odložila na klop.
Ko zasvetijo lučke
Adil Huselja
Oblačno in deževno vreme v jesenskem času dodatno skrajšuje dneve in jemlje dnevno svetlobo, da moramo že čez dan vklapljati luči v notranjosti doma. Če smo v avtomobilu in se vozimo, ravno tako vklapljamo luči - skladno z zakonskimi določbami. Na uporabo t. i. »dnevnih luči« smo se že navadili in zato hitro zaznamo tiste, ki jih nimajo vklopljenih. Če se odpravimo na dopust v državo, kjer ne veljajo določbe o 24-urni uporabi luči, lahko vidimo razliko v zaznavanju vozil z vklopljenimi lučmi in brez njih. Razlika je očitna.
Čeprav je naslov kolumne bolj decembrski, se bom osredotočil na druge vrste luči, in sicer na kontrolne lučke armaturne plošče. Jih poznate? Ali veste, kaj pomenijo in kaj morate ukreniti, ko zagledate kontrolno lučko, ki zasveti ali se po zagonu motorja in začetku vožnje ne ugasne ali se vklaplja le občasno? Prepričan sem, da jih poznate oziroma da poznate vsaj tiste, ki so v vašem avtomobilu. Sicer pa so te lučke oziroma znaki pomembne informacije za voznika in zahtevajo seznanjenost s pomenom, v nekaterih primerih pa tudi takojšen odziv. V nasprotnem primeru lahko imamo nevšečnosti na cesti ali pa celo ustvarimo okoliščine, ki so lahko povod za prometno nesrečo.
Prva stvar, na katero bi rad opozoril, je ta, da so prav vse kontrolne lučke pomembne, kajti vsaka ima svoj pomen. Namreč vsaka lučka - znak opozarja na uporabo določene funkcije v avtomobilu ali pa na morebitno napako v avtomobilu. Z razvojem avtomobilske tehnologije se povečuje tudi število kontrolnih lučk, zato je pomembno, da se ob nakupu novega avtomobila seznanimo s pomenom vseh lučk. Oblika kontrolnih lučk je bolj ali manj standardizirana in ima enak pomen, lahko pa so prisotna različna odstopanja, kar je odvisno od proizvajalca - znamke avtomobila. Enako velja tudi za število kontrolnih lučk, kije odvisno tudi od cenovnega razreda avtomobila. Skupna značilnost lučk pa je, da se delijo v štiri skupine, in sicer:
1.	modra barva praviloma označuje vklop dolgih luči;
2.	zelena barva označuje vključenost posamezne funkcije, npr. luči, smernik, meglenke...);
3.	rumena oziroma oranžna barva predstavlja opozorilo pred napako oziroma samo napako, kar zahteva voznikovo ukrepanje ali popravilo, npr. lučka za gorivo, kar pomeni, da bo treba zaviti na bencinski servis, lučka s simbolom motorja pa opozarja, da je avtomobilski računalnik sprožil kodo za napako motorja, kar zahteva pregled usposobljenega avtomehanika;
4.	rdeča barva po navadi opozarja, da je prišlo do večje napake ali okvare, kot je rdeča lučka za povišano temperaturo hladilne tekočine, kar pomeni, da se motor pregreva in lahko pride do večje okvare motorja.
Navodila za uporabo niso priložena zaman in brez razloga. Zato je prav, da se seznanimo z njimi, priporočljivo pa je, da imamo ta navodila ves čas v avtomobilu, da lahko ustrezno reagiramo glede na informacijo kontrolne lučke, ki zasveti na armaturni plošči. Pomembno je, da ločimo kontrolne lučke in da tistih, ki kažejo na večje napake ali napake glavnih sklopov avtomobila, ne podcenjujemo. Lučka, ki nas opozarja na prazno posodo za pralno tekočino stekel, sicer ni tako pomembna kot lučka za oljni tlak v motorju ali lučka za sistem ABS. Toda če nam v deževnem vremenu ali ob sneženju zmanjka tekočine za pranje vetrobranskega stekla, nam to lahko bistveno zmanjša vidljivost in spremljanje dogajanja na cesti, zaradi česar lahko pozneje ne vidimo pešca ali zaviranja avtomobila pred sabo in nesreča je tu. V teh dneh bodimo pozorni na lučki, ki opozarjata na vklopljeni prednji ali zadnji meglenki, počasi pa bo treba biti pozoren tudi na »snežinko«, ki opozarja na padec temperature pod štiri stopinje Celzija. Ko se boste naslednjič usedli za volan, si le vzemite kakšno minutko, da si ogledate kontrolne lučke in stikala za vklop/izklop meglenk, »odmegljevanje« in odmrzovanje vetrobranskega stekla, vse te funkcije boste namreč v prihodnjih dnevih, tednih in mesecih ponovno potrebovali. Srečno!
■ Adil Huselja
V
TOPLICA
VETERINARSKA BOLNICA CENTER ZA ZDRAVLJENJE ŽIVALI Topolšica 15, 3326 Topolšica Tel: 03/ 5892-236, 03/ 5892 100 Gsm: 041-736-058 www.toplica-vet. net

S strokovnim izpopolnjevanjem in opremljanjem z najsodobnejšimi instrumenti in aparati, sledimo trendom in novim spoznanjem v veterinarski medicini družnih živali.
Čestitamo za praznik občine Šoštanj!
Naš čas, 25. 9. 2014, barve: CM K, stran 23
25. septembra 2014
■WH
UTRIP
23
Naše ulice, naše odločitve
Milena Krstič - Planinc
Velenje, 17. september - Mestna občina Velenje se že več let vključuje v Evropski teden mobilnosti, ki na tisoče evropskih mest povezuje v prizadevanjih, za človeku bolj prijazne načine mobilnosti. Letošnji, potekal je od 15. do 22. septembra, se je odvijal s sloganom Naše ulice, naše odločitve.
V sklopu Evropskega tedna mobilnosti so v Velenju pripravili več dogodkov. Osrednji je bil v sredo -Dan brez avtomobila, ko so za pro-
met zaprli Rudarsko cesto, namesto avtomobilov pa so po njej risali, se igrali, gledali lutkovne predstave, spoznavali šport in se izobraževali. Ogledati si je bilo mogoče električni avtomobil, električno kolo in električni gokart ter seveda avtobus Lokalc. Dneva brez avtomobila se je udeležila tudi Pika Nogavička. Ta mora biti in je za zgled! V Vrtcu so organizirali igro prometna gosenica, ki stimulira trajnostno mobilnost, prometno varnost in gibanje in spodbuja okolju prijazna potovanja. V sklopu tega tedna so v Velenju izvedli tudi
nekaj trajnostnih ukrepov, uredili avtobusna postajališča z nadstreški na Gorici, Jenkovi cesti, pri Skalci in v Podkraju, sistem Bicy nadgradili z
Zgodilo se je ...
od 26. septembra do 2. oktobra
-	26. septembra 1918 je bil v Mariboru ustanovni občni zbor Narodnega sveta za Štajersko, katerega predsednik je postal Velenjčan dr. Karel Verstovšek;
-	26. septembra 1995 so svetniki Mestne občine Velenje za praznik občine izbrali 20. september - v spomin na otvoritev novega mestnega središča Velenja 20. septembra leta 1959;
-	26. septembra 1997 je v okviru praznovanja šoštanjskega občinskega praznika v vili Široko v Šoštanju potekala okrogla miza z naslovom »Beseda o prezrtem mestu«, v domu kulture v Šoštanju pa so zvečer odprli razstavo Nekoč je bila vas Družmirje in premierno
predstavili dokumentarni film Basist in njegova zgodba o potopljeni vasi Družmirje;
-	27. septembra 1951 so zaradi izkopavanja premoga minirali že precej nagnjen in deloma že pogreznjen stolp cerkve sv. Jurija v Škalah, kar je hkrati pomenilo tudi dokončen propad starega središča Škal;
-	29. kimavca 1973 je v Velenju umrl velenjski učitelj in narodo-pisec Fran Mlinšek;
-	29. septembra 1974 so svečano odprli novo asfaltirano cesto na Konovo;
-	zadnji dan meseca septembra je praznik Občine Šoštanj, ki ga Šoštanjčani praznujejo v spomin
Leonid Iljič Brežnjev v Velenju (Foto Arhiv Muzeja Velenje)
na najstarejšo ohranjeno listino, ki govori o podelitvi trških pravic Šoštanju; listino je leta 1436 izdal grof Friderik Celjski;
-	29. in 30. septembra 1979 je bila v velenjski občini velika akcija NNNP (Nič nas ne sme presenetiti), v kateri so sodelovali domala vsi prebivalci tedanje občine Velenje;
-	1. oktobra 1962 je Velenje v spremstvu podpredsednika jugoslovanskega zveznega izvršnega
sveta Aleksandra Ranko-vica, sekretarja Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije Mihe Marinka in podpredsednika jugoslovanske zvezne ljudske skupščine Franca Leskoška -Luke obiskal predsednik prezidija vrhovnega sovjeta Sovjetske zveze Leonid Iljič Brežnjev; med gosti so pričakovali tudi predsednika Jugoslavije Josipa Broza - Tita, ki pa ga v Velenje ni bilo;
-	1. oktobra 1991 so v Šoštanju zaprli hotel Kajuhov dom;
-	2. oktobra 1990 je s svojega položaja nepreklicno odstopil predsednik velenjskega izvršnega sveta Todor Dmitrovic.
■ Damijan Kljajič
Podjetniki, pokličite nas in se nam pridružite, postanite del vaše in naše rubrike VEDEZ. Seznanite naše bralce s svojimi storitvami. Info: 03 898 17 50
^ autoglinšeh
Stanko Glinšek, s.p., Škale 35 b, 3320 Velenje | www.avto-glinsek.si
Tel.: 03 891 30 30, GSM 041 776 059
Avtoličarstvo * Avtokleparstvo * Cenitve za zavarovalnice * Vulkanizerstvo * Nadomestno vozilo * Menjava stekel
Čestitamo za praznik občine Šoštanj!
KAMNOSEŠTVO PODPECAN SEBASTJAN,
Šalek 20, Velenje, tel.: 03 897 0 300
GSM: 070 849 569, del. čas: 8. - 16., sob. 8. - 13. ure
Izdelava in montaža nagrobnih spomenikov, okenskih polic, granitnih stopnic in tlakov, kuhinjskih in kopalniških pultov. Dobava okenskih polic v dveh delovnih dneh! Izdelava žarnega spomenika v 14 dneh.
Čestitamo za praznik občine Šoštanj!
PREVOZNIŠTVO
Ovčjak Edi s.p. Ravne 173b, 3325 Šoštanj gsm: 041 636 428
Občankam in občanom iskreno čestitamo za praznik občine Šoštanj!

Kaffe bar Šoštanj
Občankam in občanom čestitamo za praznik občine Šoštanj!
Smajlovic Romana s.p., Lole Ribarja 2, 3325 Šoštanj
GP PIRC
Gradbeništvo in druge storitve d.o.o
041 606 376
franc.brlec@siol.net
	DOM. Topel, varen, udoben, po vaših merah in željah DEKOR. Zavese, blazine, prti, pliseji ...
rrrrt	
Od 25.9. ste prijazno dobrodošli na novi lokaciji v Šoštanju, na Kajuhovi 5.	
Dominik Kramer, s.p. Kajuhova cesta 7 Šoštanj
TT
Mesnica Dominik
Čestitamo za praznik! Hr>rin,»^clifi<ia bOfekk
Dostava mesa tudi na dom
040 734 778 • 03 588 21 01
V Studiu Orgon vam pomagajo odkriti in rešiti vaše težave, ki vam preprečujejo vaš osebni in poslovni uspeh. AKTUALNO: hoja po žerjavici, 4. oktober 2014 več na: www.studio-orgon.si in 041 820 879
Sonja Auberšek s.p., Paški Kozjak 28, Velenje
Navdušeni so bili nad električnim gokartom.

novimi postajami za kolesa, poskrbeli pa bodo tudi za ureditev dveh novih odsekov kolesarskih stez.
■
m
oroskoo
üven^d^iimsísa^oiSi^fiíilL
Zavestno se boste odločili, da vendarle malo odložite delo in se prepustite uživanju v drobnih stvareh, ki vam jih navrže življenje. Že po nekaj dneh lenarjenja se boste počutili čudno, skoraj preveč spočito. Zdelo se vam bo, da ste na dolgem dopustu, saj bodo dnevi, sploh pa večeri, za vas predolgi. Če bi se odločili, da sprejmete ponudbo prijatelja, ki vas že dolgo vabi, da se pridružite aktivnostim, ki so vam sicer všeč, bi bilo vse drugače. Vprašanje pa je, česa vas je strah. Očitno vas je, pa še sami ne veste, zakaj. Zdravje? Rahlo bo, zato pazite nase.

Zadnje dni se vam dogajajo tako lepe stvari, da se vam na trenutke zdi, da sanjate pri belem dnevu. Žal pa časa le za uživanje v novi ljubezni ne boste imeli, saj vas prazna denarnica sili, da delate tudi stvari, ki vam niso najbolj v veselje. Zato, ker boste težave reševali sproti in optimistično, lahko računate na to, da bodo vsaj težave pri delu že kmalu začele kopneti. Vseeno se boste morali še bolj potruditi, da bo prihodnost finančno bolj lepa in da ne boste več odvisni od nikogar. Motivacijo vam bo dala prav nova ljubezen. Cilj bo tokrat jasen.
Dvojčka od 22. maja do 21. junija
Končno se bo premaknilo. Pozabili boste na vse napore in začeli krepko misliti na prihodnost, v kateri imate ogromno načrtov. Tudi zato, ker je jesen že tukaj. Če boste znali prav organizirati čas, so prav vsi izvedljivi. Spet pa se vam bo začelo dogajati, da boste težko prenašali večino ljudi, ki vas obkrožajo. V samoti pa vam tudi ne bo najbolje. To bi lahko pomenilo le to, da bi bilo dobro z nekaterimi popolnoma pretrgati stike in si poiskati nov krog prijateljev. S sodelavci bo težje, sploh, ker se zavedate, da službe trenutno ne morete menjati. Časi temu pač niso naklonjeni. Zato stisnite zobe in poskrbite, da boste šli tudi skozi to krizo.
Rak od 22. junija do 22. julija
V teh dneh se začeli odločati za zelo pomembno naložbo, ki bo spremenila življenje vam in vaši družini. Dela boste imeli veliko, zato vam bodo misli vse pogosteje bežale k počitku, vsaj nekaj dnevnemu. A še ne bo ne časa in ne priložnosti zanj, saj dobro veste, da sedaj ne smete popustiti. In tako bo vse do sredine oktobra. Dogodki naslednjih dni bodo sicer pozitivni, zato boste preprosto srečni. Vsak dan bolje se boste počutili, ko bodo začele za vaše delo deževati tudi pohvale, pa sploh. Četudi tega ne boste pokazali navzven, bo v vas vse kipelo od razburjenja in navdušenja. Najlepše vam bo v nedeljo.
Na prelomnici boste. Najraje bi naredili konec neki zgodbi, pa ne boste upali. Boste pa o tem veliko razmišljali. Tako ponoči, ko ne boste imeli najbolj trdnega spanca, kot v redkih prostih trenutkih dneva. Odločitev, da v čim krajšem času pridobite pomembna manjkajoča znanja, da bi lahko razmišljali tudi o drugačni delovni prihodnosti, bo odlična. Naj vas nikar ne mine, saj boste že na začetku naleteli na nekaj ovir. Čas za odločitev je pravi, sploh, ker upate, da boste imeli v naslednjih mesecih več časa zase. Ljubezen? Če hočete ali nočete, se vam partner močno odtujuje. To že čutite. Le tega ne veste, kako to spremeniti. Začnite z majhnimi dejanji.
Devica od 24. avgusta do 22. septembra
Velikokrat si stvari razlagate povsem po svoje. Tudi z argumenti vas nihče ne zna prepričati. Morda zato, ker je tako najlažje za vas, saj bi sicer morali v kakšen projekt vložiti več truda, kot ste pripravljeni. Saj bi ga, če bi le imeli več časa. V teh dneh ga boste imeli še manj kot običajno, dnevi bodo bežali kot bi mignil. Tudi noči bodo kratke, a boste v njih znali obnoviti zaloge svoje energije. Ko se boste končno lahko umirili, ker bo delo opravljeno, se boste zavestno prepustili toku dogodkov, ki jih bodo tokrat krojili drugi. Vi pa boste v njih iskreno uživali. Pazite, komu boste razlagali, kaj se vam dogaja na zasebnem področju. Niso vsi vredni zaupanja. Nekdo komaj čaka na vašo napako.
Tehtnica od 23. septembra do 23. oktobra
Ob koncu tedna bo divje in zabavno, kot že dolgo ne. Po nekaj razposajenih, sproščenih in veselih dneh, ki ste jih zelo potrebovali, pa boste ugotovili, da je tudi zabava lahko zelo naporna. Zato boste začeli ustavljati konje. Pa ne bo šlo tako zlahka, saj ne boste odvisni le od sebe. Dejstvo je, da bo v vašem življenju v naslednjih dneh nastopil čas sprememb. Ali na bolje ali na slabše, pa je trenutno še nemogoče reči. Vsekakor bo tako, da bodo tudi dobre stvari imele tudi slabe plati. In obratno. Vseeno bodo izzivi, ki so pred vami, dobro vplivali na vaše počutje. In na odnos s partnerjem tudi. Trden in ohrabrujoč bo.
Škorj)iiotu>tn4j)ktobr^
Utrujeni boste, zato se boste v naslednjih dneh spet najbolje počutili doma. Tudi zato, ker boste začutili, da se morate ustaviti, premisliti in šele potem ukrepati. Nimate namreč še prave moči, zato se zavedate, da ste krhki kot sapica. Vsekakor vam bodo zvezde bolj kot na zdravstvenem naklonjene na materialnem področju, kjer lahko pričakujete velike spremembe na bolje. Malo ste se sicer ušteli, ko ste računali na prihodke na področju, kjer je kriza naredila velik zastoj. Ker pa veste, da bo enkrat bolje, si tega ne ženite preveč k srcu. Dolgove boste uspešno poravnavali, le načrte boste morali malo okrniti, pa bo. Denar bo tokrat prišel iz povsem drugega računa. Presenečenje bo več kot prijetno.
Strelec od 23. novembra do 22. decembra
Trmasti boste kot že dolgo ne. Nihče ne bo imel moči, da vam zamaje vero v to, kar si boste zapičili v glavo. Tudi partner ne bo prav dolgo vztrajal, čeprav bo tudi on prepričan, da nimate prav. Končno gre za zelo pomembne stvari, ki bodo krepko zaznamovale življenje vaše družine. In to na dolgi rok. Zato vsaj malo popustite in prisluhnite tudi drugim družinskim članom. Če se boste odločili mimo njihove volje, vam bo že kmalu žal. Popravljati storjeno pa bi bilo tokrat težje, kot si trenutno predstavljate. Prijateljica vam bo hotela le pomagati, vi pa boste v teh dneh v vsem videli grožnjo. Vzemite se v roke in postanite bolj pozitivni.
Kozorog od 23. novembra do 22. decembra
Krepko že čutite, da se zadnje dni premalo ukvarjate s seboj in svojim počutjem. To, da ste zaradi preobilice dela, ki ste si ga čisto sami nakopali na glavo, zanemarili rekreacijo in skrb zase, ni dobro. In to veste tudi vi. Sedaj pa boste to še občutili. Vaš imunski sistem je precej oslabel, zato se potrudite, da nadomestite, kar ste zamudili v zadnjih dveh tednih. Telo se bo takoj odzvalo, počutje pa se vam bo začelo izboljševati šele sredi prihodnjega tedna. Do takrat pa se skušajte vsaj spočiti. In si ob tem privoščite sprehod v naravo, če za kaj več ne boste imeli energije. Sobota bo najbolj naporna, a zvečer boste v posteljo legli zadovoljni. Novica bo odlična.
Vodnar od 21. januarja do 18. februarja
Marsikaj vam bo šlo na živce in to vsak dan bolj. Če bi se znali vsaj za kakšen dan ustaviti in umiriti, bi bilo takoj bolje. Tako pa imate nenehno občutek, da ste nekaj pomembnega spregledali ali pozabili, zato še nekaj dni ne boste mirni. V ponedeljek se bo izkazalo, da boste tokrat imeli prav. Nekdo z vami res ni najbolj pošten, umazana igra se bo sicer odigrala povsem v tajnosti, a vaša intuicija tudi tokrat ne bo zatajila. Ker bo tako, boste pripravljeni na povračilne ukrepe, ki bodo ustavili plaz neprijetnih dogodkov. Priložnost, da popolnoma spremenite svoje življenje, je pred vami. Ne spreglejte je, ker se ne bo kmalu ponovila.
Ko se bo bližal konec septembra, boste sami pri sebi naredili obračun letošnjega leta. Ne, žal doslej se nič ni teklo tako, kot ste želeli. Čeprav veste, da niste veliko sami krivi, vam vseeno ne bo toplo pri srcu. Začeli se boste truditi, da zamujeno nadoknadite vsaj na enem področju. Enemu od družinskih članov boste skušali pomagati pri uresničevanju njegovih sanj. Šlo vam bo dobro od rok, saj se bodo uresničile vse vaše prošnje. Nekatere se bodo uresničile še hitreje, kot ste si upali sanjati. Zato bo začetek oktobra pozitiven, vi pa veliko bolj pomirjeni. Tudi sami s sabo. Partner bo navdušen nad vami, kar vam bo tokrat tudi pokazal. Kar se zdravja tiče, pa ne boste najbolj zadovoljni. Ugotovite, kje je vzrok za vse pogostejše slabo počutje.
Naš čas, 25. 9. 2014, barve: CM K, stran 14
24
TV SPORED
našijs
25. septembra 2014
Četrtek, 1	1 Petek,		Sobota,		Nedelja,		Ponedeljek, 1	1 Torek,		Sreda,
25. septembra 1	1 26. septembra	1	27. septembra	1	28. septembra	1	29. septembra 1	1 30. septembra	1	1. oktobra
tv slo t tv slo t tv slo t tv slo t tv slo t tv slo t tv slo t
06.00	Kultura
06.05	Odmevi
06.55	Dobro jutro
07.00	Poročila
07.08	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.08	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.08	Dobro jutro
10.00	Poročila
10.08	Dobro jutro
10.40	Turbulenca, izob. odd.
11.10	Odprta knjiga: Srečevanja
glasov, Irena Tomažin
12.00	O živalih in ljudeh
12.25	Na vrtu, tv Maribor
13.00	Dnevnik, vreme, šport
13.30	Odkrito, ponov.
14.20	Slovenci v Italiji
15.00	Poročila
15.10	Mostovi Hidak
15.50	Ljudje podeželja: Mlečna
dežela, dok. ser.
16.00	Sončni mlin, ris.
16.05	Adi v morju, ris.
16.10	Vse o Rozi, ris.
16.20	Firbcologi, odd. za otroke
17.00	Poročila, vreme, šport
17.25	Ugriznimo znanost, odd. o znan.
17.55	Osmi dan
18.30	Infodrom: Naše zdravje
18.35	Svet živali, ris.
18.40	Bacek Jon, ris,
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Volitve 2014
22.00	Odmevi, vreme, šport
23.05	Osmi dan, ponov.
23.35	Sveto in svet: Upanje za okolje
00.30	Ugriznimo znanost, odd. o znan.
00.55	Dnevnik, ponov.
01.45	Dnevnik Slovencev v Italiji
02.05	Infokanal
06.00	Kultura
06.05	Odmevi
06.55	Dobro jutro
07.00	Poročila
07.08	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.08	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.08	Dobro jutro
10.00	Poročila
10.08	Dobro jutro
10.35	Ugriznimo znanost
11.00	Prava ideja
11.55	Sveto in svet: Upanje za okolje
13.00	Dnevnik, vreme, šport
13.30	Mednarodna obzorja: Tango v
ritmu krize
14.20	Globus
15.00	Poročila
15.10	Mostovi Hidak
15.40	Ljudje podeželja: Pascalova
trgatev, dok. ser.
15.50	Otroški program: OP
sledi	Mali kralj, ris.
15.55	Aktivatorji: Mi smo resno glasilo
16.10	Moja soba: Zadnja, res. odd.
16.35	Kaj govoriš?-So vakeres?
17.00	Poročila, vreme, šport
17.25	Alpe, Donava, Jadran
17.50	Eko utrinki: Mobilnost, ponov.
18.00	Izjemne dogod. Sama Foxa,
17/26
18.30	Infodrom: Bistre glav'ce
18.35	Mili in Moli, ris.
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Prelepa Gorenjska, koncert ob 35. obletnici ansam. Gašperji
21.25	Med valovi, tv Koper
22.00	Odmevi, vreme, šport
23.05	Polnočni klub: Mediacija
00.15	Dnevnik , ponoviev
01.05	Dnevnik Slovencev v Italiji
01.30	Infokanal
ÖU I .OU 1111 Ui\Cl Mul
tv slo r
D7 Dil Marin Pnni in nriiQtûln rie	_____
07.00	Medo Popi in prijatelji, ris,
07.05	Luka, reševalni čoln, ris.
07.10	Pokukajmo na Zemljo: Brazilija, ris.
07.15	Tip in Top, ris.
07.20	Roli Poli Oli, ris.
07.25	Larina zvezdica, ris.
07.35	Gospodič Jakob, ris.
07.40	Kuhanje? Otročje lahko!, ris.
07.45	Medvedek, ris.
07.50	Svet živali, ris.
07.55	Minuta v muzeju, ponov.
08.00	Živalski čira čara, ris.
08.05	Male sive celice, tv kviz
08.45	Valerijine besede, dok. film
09.00	Infodrom: Živijo, Evropa! 2,
ponov.
09.10	Zabavni kanal
11.10	Dobro jutro
14.15	Točka, glasb. odd.
15.20	Posebna ponudba, svet. odd.
15.50	Evropski magazin, tv Maribor
16.05	Mostovi Hidak
16.40	Točka preloma: Hoteli na prodaj
17.10	Ljudje in zemlja, tv Maribor
18.05	Begin in Sadat - pot k miru,
dok. odd.
19.00	Točka, glasb. odd.
19.50	Žrebanje Deteljice
20.00	Jackov dnevnik, am. film
21.35	Moja družina (XI.), 9/9
22.10	Vera (II.), 2/4
23.35	Točka, glasb. odd.
00.25	Zabavni kanal
pop
i06.00	Drobižki, ris.
06.05	Mini Looney tunes, ris.
06.30	Žabec in prijatelji, ris.
06.40	Rori, dirkalnik, ris.
06.50	Mila in divje živali, ris.
07.15	Hitri prstki, ang. ser.
07.35	Lepo je biti sosed, nan.
08.25	Tv prodaja
08.40	Queen Latifah show, am. ser.
09.30	Tv prodaja
09.45	Želim te ljubiti, nan.
10.40	Tv prodaja
10.55	Sila, nan.
11.55	Tv prodaja
12.10	Vrtinec življenja, nan.
13.05	Mentalist, nan.
14.00	Lepo je biti sosed, nan.
14.55	Queen Latifah show, am. ser.
15.50	Želim te ljubiti, nan.
16.45	Sila, nan.
17.00	24ur popoldne
17.10	Sila, nan.
17.55	Vrtinec življenja, nan.
18.55	24ur, vreme
19.00	24ur
20.00	Gostilna išče šefa
21.00	Epilog
21.15	24ur zvečer
22.45	Mentalist, nan.
23.40	Nevarna iqra, nan.
00.40	24ur zvečer
01.40	Zvoki noči
06.00	Otroški kanal
07.00	Medo Popi in prijatelji, ris.
07.05	Luka, ris.
07.10	Pokukajmo na Zemljo, ris.
07.15	Tip in Top, ris.
07.20	Roli Poli Oli, ris.
07.25	Larina zvezdica, ris.
07.35	Gospodič Jakob, ris.
07.40	Kuhanje? Otročje lahko!, ris.
07.45	Medvedek, ris.
07.50	Svet živali, ris.
07.55	Minuta v muzeju, ponov.
08.00	Živalski čira čara, ris.
08.05	Firbcologi, odd. za otroke
08.30	Mozart: V deželi opere, ponov.
08.40	Megabiti energije, dok. odd.
08.50	Infodrom: Naše zdravje,
ponov.
09.40	Zabavni kanal
10.15	Dobro jutro
12.45	Točka, glasb. odd.
13.50	Osmi dan
14.25	Mako., dok. portret, 2013
15.25	Migaj raje z nami, odd. za
razg. življ.
15.55	Pričevalci: Tone Oblak, ponov.
18.00	Volitve 2014
19.05	Točka, glasb. odd.
20.00	Trideset let vojne v imenu
Boga, 1/2
20.55	Da, gospod premier: Kavalirski
dogovor, 3/6
21.25	INXS: Glasba in prijateljstvo, 2/4
22.15	Spicelj, brit. film
00.10	Točka, glasb. odd.
00.55	Zabavni kanal
pop
06.05 Min
06.40 06.50 07.15 07.35
08.25 08.40 09.35 09.50 10.45 11.00 11.55 12.10 13.05 13.55 14.55 15.50 16.45 17.00 17.10 17.55 18.55 19.00 20.00 21.00 22.50 23.15 23.20 01.45 02.45
Drobižki, ris.
i Looney tunes, ris. Žabec in prijatelji, ris. Rori, dirkalnik, ris. Mila indivje živali, ris. Hitri prstki, ang. ser. Posel mojega življenja, am. ser.
Tv prodaja
Queen Latifah show, am. ser.
Tv prodaja
Želim te ljubiti, nan.
Tv prodaja
Sila, nan.
Tv prodaja
Vrtinec življenja, nan.
Mentalist, nan.
Lepo je biti sosed, nan.
Queen latifah show, am. ser.
Želim te ljubiti, nan.
Sila, nan.
24ur popoldne
Sila, nad. nan.
Vrtinec življenja, nan.
24ur vreme
24ur
Gostilna išče šefa Najeta mama, am. film 24ur zvečer Eurojackpot
Nepozabne počitnice, am. film 24ur, ponov. Zvoki noči
08.55	Napovedujemo
09.00	Dobro jutro, informativna
oddaja
10.30	Oglasi
10.35	Župan z vami: Darko Menih,
župan Občine Soštanj
11.35	Pop corn: Abadon, Eskobars
12.35	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
12.55	Videospot dneva
13.00	Videostrani, obvestila
17.55	Napovedujemo
18.00	Pikin VTVstudio (4)
18.40	Regionalne novice
18.45	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
19.05	Videospot dneva
19.10	Videostrani, obvestila
19.55	Vabimo k ogledu
20.00	Naj viža
21.15	Regionalne novice
21.20	Skrbimo za zdravje:
Preprečevanje samomora
22.20	Iz oddaje Dobro jutro
23.50	Videospot dneva
23.55	Videostrani, obvestila
©
3.55 Napovedujemo 1.00 Dobro jutro, informativna
10.30	Oglasi
10.35	Naj viža
11.50	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
12.10	Videospot dneva
12.15	Videostrani, obvestila
17.55	Napovedujemo
18.00	Pikin VTV studio (5)
18.40	Regionalne novice
18.45	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
19.05	Videospot dneva
19.10	Videostrani, obvestila
19.55	Vabimo k ogledu
20.00	Župan z vami: mag. Marko Diaci, župan Občine Šentjur
21.00	Regionalne novice
21.05	MediaFest Plitvice, 3. del,
ponovitev
22.55	Iz oddaje Dobro jutro
00.25	Videospot dneva
00:30	Videostrani, obvestila
06.00	Kultura
06.10	Odmevi
07.00	S soncem v očeh: Osamljenost, nan.
07.15	Zgodbe iz Školjke: Bine
07.35	Gumbek in Rjavček, ris.
08.00	Hura za Hopka, ris. nan.
08.20	Za devetimi gorami, pravljica
08.25	Papir, svetloba in sence, ponov.
08.30	Studio Kriškraš: Strip, odd. za otroke
09.00	Ribič Pepe, ponov.
09.20	V boju s časom, 13/13
09.45	Male sive celice: Mega
abeceda, ponov.
10.30	Mala kuharica, igrani film
10.45	Izjemne dogodivščine Sama
Foxa, 17/26
11.10	Mladi Leonardo: Bojni psi, 26/26
11.50	Razkrivanje preteklosti, 1/12
12.15	Avtomobilnost, ponov.
13.00	Dnevnik, vreme, šport
13.20	Tednik
14.20	Prava ideja!
14.45	Med valovi, tv Koper
15.15	Alpe, Donava, Jadran
15.50	Cesarski Trst in Slovenci, 1/2
16.20	O živalih in ljudeh, tv Maribor
17.00	Poročila, vreme, šport
17.15	Na vrtu, tv Maribor
17.40	Skrivnostno življenje deževnega
gozda, dok. odd.
18.30	Ozare
18.40	Vse o Rozi, ris.
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Moja Slovenija, družinski kviz
21.40	Pisatelj v senci, film
23.45	Poročila, vreme, šport
00.15	Ura (I.), 5/6
01.10	Ozare
01.15	Dnevnik, ponov.
02.10	Dnevnik Slovencev v Italiji
02.30	Infokanal
07.00	Živ žav
sledi	Mali kralj, ris.
07.05	Nanigugu, ris.
07.10	Svet živali, ris.
07.15	Trala trali, ris.
07.20	Viki Vijak: Velik balon
07.25	Poniji z Zvezdnega griča, ris.
07.35	Vse o Rozi, ris.
07.45	Živalski čira čara, ris.
07.50	Minuta v muzeju, ris.
07.55	Larina zvezdica, ris.
08.05	Svetovalka Hana, ris.
08.15	Mucika, ris.
08.25	Mili in Moli, ris.
08.35	Oblakov kruhek, ris.
08.45	Adi v človeškem telesu, ris.
08.50	Zoran in Žarko, ris.
09.00	Knjiga o džungli, ris.
09.15	Pokukajmo na Zemljo: Urugvaj, ris.
09.20	Timotej hodi v šolo, ris. nan.
09.40	Luka, reševalni čoln, ris.
09.45	Adi v človeškem telesu, ris.
09.50	Pujsa Pepa, ris.
09.55	Pim in Pom, ris.
10.00	Hura za Hopka, ris. nan.
10.25	Minuta v muzeju, ponov.
10.30	Trala trali, ris.
10.35	Bacek Jon, ris.
10.45	Prisluhnimo tišini
11.20	Ozare
11.25	Obzorja duha
12.00	Ljudje in zemlja, tv Koper
13.00	Dnevnik, vreme, šport
13.25	Prelepa Gorenjska, koncert ob 35. obletnici ansam. Gašperji, ponov.
15.05	Tekmovanje, danski film
17.00	Poročila, vreme, šport
17.20	Frane Milčinski Ježek, 5. del
18.20	100 Ježkovih let - Misijon
dobre volje, 5. del
18.40	Mucika, ris.
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Vonj dežja na Balkanu, 14/14
20.50	Intervju: dr. Yuval Noah Harari
21.45	Cesarski Trst in Slovenci, dok.
ser., 2/2
22.15	Poročila, vreme, šport
22.45	Zakaj revščina: Ropanje Afrike,
dok. ser.
23.40	Alpe, Donava, Jadran
00.10	Dnevnik, ponov.
01.00	Dnevnik Slovencev v Italiji
01.25	Infokanal
02.30 Infokanal
tvsloT tv slo i
■ v 9LU I	07.50 Globus
noon Ai««	u^^r»
08.30	Slovenci v Italiji
09.30	Kaj govoriš?-So vakeres?
09.55	Osmi dan
10.25	Umetni raj
11.00	Polnočni klub: Mediacija
12.30	Migaj raje z nami, odd. za razg.
	življ.
13.00	Kajak kanu, sp, finale, K1W,
	C2M, posn.
14.00	Ena sama je ... popevka
14.25	Slovenska popevka 2014
16.55	Nogomet, prva liga, Celje :
	Domžale, prenos iz Celja
18.50	Svet stav, dok. odd.
20.00	Dobri sosed, nem. film
21.30	Aritmija
22.00	Aritmični koncert: The Tide
23.00	Bleščica, odd. o modi
23.30	Med valovi, tv Koper
00.00	Zabavni kanal
POP
07.00	Oto čira čara
07.01	Chuggington, ris.
07.15	Rori, dirkalnik, ris.
07.35	Perla, ris.
08.00	Wendy, ris.
08.30	Viking Viki, ris.
09.00	Otroci, to smo mi, avstral. ser.
09.25	Winx klub, ris.
09.50	Lovci na zmaje, ris.
10.20	Vojakova nevesta, ang. film
13.20	Tv prodaja
13.35	Na trdnih tleh, nan.
14.30	Hudičeva solza, am. film
16.15	Maček v klobuku, am. film
17.45	Vrtičkanje
18.20	Gorazdova slaščičarna
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Gostilna išče šefa
21.00	J. Edgar, am. film
23.40	Fantovščina, am. film
01.40	24ur, ponov.
02.40	Zvoki noči
07.50 Globus ___30 Alpe, Donava, Jadran 09.00 Turbulenca 09.30 Uqriznimo znanost 10.00 Zogarija 10.40 Glasbena matineja sledi Koncert ob 100-letnici začetka
1. svetovne vojne 13.00 Nogomet, prva liga, Celje :
Domžale, posn. 14.45 Formula 1: velika nagrada
Singapurja, posn. 17.30 Avtomobilnost 18.00 Junaki amer. tv-serij: Gospodar
hiše, 1/4 18.55 Aritmični koncert - Narat,
ponov. 19.50 Žrebanje Lota 20.00 Večer posvečen 80-letnici skladatelja Lojzeta Lebiča 21.35 City folk - obrazi mest: Ljubljana
22.05 Po sledeh islamskega terorizma,
dok. odd. 23.15 Limonada, igrani film 23.40 Aritmija, ponov. 00.15 Aritmični koncert: the Tide,
ponov. 01.15 Zabavni kanal
pop
07.00	OTO čira čara
07.01	Chuggington, ris.
, avstr. ser.
07.15	Rori, t....._
07.35	Perla, ris.
08.00	Wendy, ris.
08.30	Viking Viki. ris.
09.00	Otroci, to smo m
09.25	Winx klub, ris.
09.50	Grozni Gašper, ris.
10.15	Gormiti 3D, ris.
10.40	Anubisova hiša, nan.
10.55	Beethoven 4, am. film
12.45	Tv prodaja
13.00	Na trdnih tleh, nan.
13.55	Antwone Fisher, am. film
16.15	Mali prijatelji, am. film
18.00	Gostilna išče šefa
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Slovenija ima talent
21.35	TOP 4 s Tjašo Kokalj
22.35	Družinsko drevo, am. film
00.20	Kratki stiki, slovenski film
02.25	24ur, ponov.
03.25	Zvoki noči
©
©
08.55 Napovedujemo 09.00 Pikin VTV studio (1) 09.40 Oglasi
09.45 Župan z vami: mag. Marko Diaci, župan Občine Šentjur 10.45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11.10 Videospot dneva 11.15 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Pikin VTV studio (2) 18.40 Mura Raba TV 19.10 Videospot dneva 19.15 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 2235. VTV magazin, regionalni
- informativni program 20.25 Kultura, informativna oddaja 20.30 Akustika 2014, posnetek
koncerta v Velenju 22.10 Jutranji pogovori 23.40 Pohodne in kolesarske poti - Pot
v Gazice 23.50 Videospot dneva 23.55 Videostrani, obvestila
PONOVITEV ODDAJ TED.SPOREDA 08.55 Napovedujemo 09.00 Pikin VTV studio (3) 09.45 2234. VTV magazin 10.10 Kultura, informativna oddaja 10.15 Športni torek 10.25 Aktualno: Potek del na operaciji Celovita oskrba s pitno vodo v Šaleški dolini 10.35 Otvoritev Promenade v Velenju, posnetek slavnostne prireditve 1 1.35 2235. VTV magazin 12.00 Kultura, informativna oddaja 12.05 Zupan z vami: Darko Menih,
župan Občine Šoštanj 13.05 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 14.00 Zupan z vami: mag. Marko Diaci, župan Občine Šoštanj 15.00 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Pikin VTV studio (4) 18.40 Dotiki gora: Šumik in Oplotniški vintgar
18.55 Pop corn: Abadon, Eskobars 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Naj viža: Jože Bohorč 21.15 Jutranji pogovori 22.45 Ob prazniku MO Velenje: pogovor z županom Bojanom Kontičem 23:45 Videostrani, obvestila
06.00	Otroški kanal
07.00	Oddaja za otroke
sledi	Medo Popi in prijatelji, ris.
07.05	Luka, reševalni čoln, ris.
07.10	Pokukajmo na Zemljo, ris.
07.15	Tip in Top, ris.
07.20	Roli Poli Oli, ris.
07.25	Larina zvezdica, ris.
07.35	Gospodič Jakob, ris.
07.40	Kuhanje? Otročje lahko!, ris.
07.45	Medvedek, ris.
07.50	Svet živali, ris.
07.55	Minuta v muzeju
08.00	Živalski čira čara, ris.
08.05	Infodrom: Bistre glav'ce
08.10	Aktivatorji: Mi smo resno glasilo
08.20	Moja soba: Zadnja, res. odd.
08.50	Enajsta šola, ponov.
09.15	Zabavni kanal
10.30	Dobro jutro
13.25	Točka, glasb. odd.
14.40	Med valovi
15.15	Intervju: dr. Yuval Noah Harari
16.05	Kaj govoriš?-So vakeres?
16.30	Dober dan, Koroška
17.00	Trideset let vojne v imenu Boga, 1/2
18.00	Volitve 2014
19.05	Točka, glasb. odd.
20.00	Dediščina Evrope, 1/2
21.30	Sherlock (III.), 2/3
23.00	Odprta knjiga: Andrej E. Skubic:
Samo pridi domov, ponov.
23.20	Točka, glasb. odd.
00.10	Zabavni kanal
tv slo t
06.15	Utrip
06.30	Zrcalo tedna
06.55	Dobro jutro
07.00	Poročila
07.08	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.08	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.08	Dobro jutro
10.00	Poročila
10.08	Dobro jutro
10.35	Obzorja duha
11.10	Pogled na ... plašč Hasan paše,
dok. odd.
12.00	Ljudje in zemlja
13.00	Dnevnik, vreme, šport
13.30	Polnočni klub: Mediacija,
ponov.
15.00	Poročila
15.10	Dober dan, Koroška
15.45	Ljudje podeželja: Kmetija s
socialnim projektom, dok. ser.
15.55	Marcelino Kruh in vino, ris. nan.
16.20	Studio Kriškraš: Strip
17.00	Poročila, vreme, šport
17.25	Duhovni utrip
17.40	Odprta knjiga: Andrej E. Skubic:
Samo pridi domov
18.00	Pisave: Ob jubileju Alojza
Rebule
18.30	Infodrom
18.35	Knjiga o džungli, ris.
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Tednik
21.01	Studio city 22.00	Odmevi
23.05	Pisave: Ob jubileju Alojza Rebule
23.30	Slovenska jazz scena
00.05	Duhovni utrip, ponov.
00.20	Dnevnik, ponov.
01.10	Dnevnik Slovencev v Italiji
01.40	Infokanal
pop
06.00	Mini Looney tunes, ris.
06.20	Žabec in prijatelji, ris.
06.30	Rori, dirkalnik, ris.
06.50	Mila in divje živali, ris.
07.05	Fish in Chips, ris.
07.15	Hitri prstki, ang. ser.
07.35	Lepo je biti sosed, nan.
08.25	Tv prodaja
08.40	Queen Latifah show, am. ser.
09.35	Tv prodaja
09.50	Želim te ljubiti, nan.
10.45	Tv prodaja
11.00	Sila, nan.
12.00	Tv prodaja
12.15	Vrtinec življenja, nan.
13.10	Kjer je volja, tam je pot, am. film
14.50	Queen Latifah show, am. ser.
15.45	Želim te ljubiti, nan.
16.45	Sila, nan.
17.00	24UR popoldne
17.10	Sila, nan.
17.55	Vrtinec življenja, nan.
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Gostilna išče šefa
21.45	Gasilci v Chicagu, nan.
22.40	24ur zvečer
23.10	Mentalist, nan.
00.05	Nevarna igra, nan.
01.10	24ur, pon.
02.10	Zvoki noči
©
08.55 Na
emo
Dobro jutro, informativna oddaja 10.30 Oglasi
10.35 2235. VTV magazin, regionalni
- informativni program 10.55 Kultura, informativna oddaja 11.00 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11.50 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Pikin VTV studio (6) 18.40 Regionalne novice 18.45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.05 Videospot dneva 19.10 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Župan z vami: Jože Kužnik,
župan Občine Polzela 21.00 Regionalne novice 21.05 MediaFest Plitvice, 4. del 22.40 Iz oddaje Dobro jutro, ponovitev 00.10 Videospot dneva 00.15 Videostrani, obvestila
06.05	Odmevi
06.55	Dobro jutro
07.00	Poročila
07.08	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.08	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.08	Dobro jutro
10.00	Poročila
10.08	Dobro jutro
10.35	Duhovni utrip
10.50	Prisluhnimo tišini: Gluhi
politično soodločamo
11.50	City folk: Ljubljana
12.20	Pisave
13.00	Poročila, vreme, šport
13.30	Studio city
14.20	Obzorja duha
15.00	Poročila
15.10	Mostovi Hidak
15.45	Ljudje podeželja: Pierrovi
pašniki, dok. ser.
16.00	Musti, ris.
16.05	Larina zvezdica, ris.
16.15	Maks in Rubi, ris.
16.25	Ribič Pepe
17.00	Poročila, vreme, šport
17.25	Posebna ponudba, izob. odd.
17.55	Globus
18.30	Infodrom
18.35	Luka, ris.
18.40	Pujsa Pepa, ris.
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Komisar Rex, 4/12
20.55	Ob 80-letnici Glasbeno
narodopisnega inštituta, dok. film
22.00	Odmevi, vreme, šport
23.05	Globus, ponov.
23.35	Pričevalci: Alojz Arko
01.15	Posebna ponudba
01.40	Dnevnik, ponov.
02.30	Dnevnik Slovencev v Italiji
02.50	Infokanal
tv slo t
06.00	Otroški kanal
07.00	Oddaja za otroke
sledi	Medo Popi in prijatelji, ris.
07.05	Luka, reševalni čoln, ris.
07.10	Pokukajmo na Zemljo, ris.
07.15	Tip in Top, ris.
07.20	Roli Poli Oli, ris.
07.25	Larina zvezdica, ris.
07.35	Gospodič Jakob, ris.
07.40	Kuhanje? Otročje lahko!, ris.
07.45	Medvedek, ris.
07.55	Svet živali, ris.
08.05	Minuta v muzeju: Kraljica z
vrčem, ponov.
08.00	Živalski čira čara, ris.
08.05	Studio Kriškraš, ponov.
08.30	Zgodbe iz školjke: Bine
08.50	Infodrom
09.00	Zabavni kanal
10.25	Dobro jutro
12.45	Točka, glasb. odd.
14.15	Bleščica, odd. o modi
15.10	Moja Slovenija, družinski kviz
16.45	Glasnik, tv Maribor
17.10	Mostovi Hidak
17.55	Košarka - superpokal: Kraka - Union Olimpija, prenos iz Šenčurja
19.50	Žrebanje Astra
20.00	Odkrito
20.50	Avtomobilnost
21.25	Voda, koprod. film
23.20	Blush, plesni film
00.15	Točka, glasb. odd.
01.05	Zabavni kanal
pop
06.00	Mini Looney tunes, ris.
06.20	Žabec in prijatelji, ris.
06.30	Rori, dirkalnik, ris.
06.40	Mila in divje živali, ris.
07.00	Fish in Chips, ris.
07.05	Hitri prstki, ang. ser.
07.25	Lepo je biti sosed, nan.
08.20	Tv prodaja
08.35	Queen Latifah show, am. ser.
09.30	Tv prodaja
09.45	Želim te ljubiti, nan.
10.40	Tv prodaja
10.55	Sila, nan.
11.50	Tv prodaja
12.05	Vrtinec življenja, nan.
13.00	Mentalist, am. nan.
14.00	Lepo je biti sosed, nan.
14.50	Queen Latifah show, am. ser.
15.45	Želim te ljubiti, nan.
16.45	Sila, nan.
17.00	24ur popoldne
17.10	Sila, nad. nan.
17.55	Vrtinec življenja, nan.
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Preverjeno
21.05	Vedno priča, nikoli nevesta, am. film
23.05	24ur zvečer
23.35	Mentalist, nan.
00.30	Na robu znanosti, am. nan.
01.25	24ur, ponov.
02.25	Zvoki noči
©
.55 Napovedujemo Î.00 Dobro jutro, informativna
10.30	Oglasi
10.35	Župan z vami: Jože Kužnik,
župan Občine Polzela
11.35	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
12.00	Videospot dneva
12.05	Videostrani obvestila
17.55	Napovedujemo
18.00	Pikin VTV studio (7)
18.40	Oglasi
18.45	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
19.05	Videospot dneva
19.10	Videostrani, obvestila
19.55	Vabimo k ogledu
20.00	2236. VTV magazin, regionalni
- informativni program
20.25	Kultura, informativna oddaja
20.30	Športni torek
20.40	Dotiki gora: Snežnik
21.05	Lokalne volitve 2014
22.05	Iz oddaje dobro jutro
23.35	Videospot dneva
23.40	Videostrani, obvestila
06.00	Kultura
06.05	Odmevi
06.55	Dobro jutro
07.00	Poročila
07.08	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.08	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.08	Dobro jutro
10.00	Poročila
10.08	Dobro jutro
10.35	Posebna ponudba
11.30	Osmi dan
12.00	Ob 80-letnici Glasbeno
narodopisnega inštituta, dok. film
13.00	Poročila, vreme, šport
13.30	Tednik
14.20	Globus
15.00	Poročila
15.10	Mostovi Hidak
15.45	Ljudje podeželja: Rdeča jabolka,
dok. ser.
15.55	Veliki malčki, ris.
16.00	Male sive celice, tv kviz
17.00	Poročila, šport, vreme
17.25	Turbulenca, svet. odd.
17.55	Točka preloma
18.30	Infodrom
18.35	Živalski čira čara, ris.
18.40	Trala trali, ris.
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.05	Lepo je živeti, poljski film
22.00	Odmevi, vreme, šport
23.05	Točka preloma
23.35	Turbulenca, svet. odd.
00.05	Dnevnik, ponov.
01.00	Dnevnik Slovencev v Italiji
01.20	Infokanal
tv slo t
07.00	Otroški program
sledi	Medo Popi in prijatelji, ris.
07.05	Luka, reševalni čoln, ris.
07.10	Pokukajmo na Zemljo, ris.
07.15	Tip in Top, ris.
07.20	Roli Poli Oli, ris.
07.25	Larina zvezdica, ris.
07.35	Gospodič Jakob, ris.
07.40	Kuhanje? Otročje lahko!, ris.
07.45	Medvedek, ris.
07.50	Svet živali, ris.
07.55	Minuta v muzeju, ris.
08.00	Živalski čira čara, ris.
08.05	Ribič Pepe
08.25	S soncem v očeh, ris.
08.45	V beg, igrani film
09.00	Infodrom
09.10	Zabavni kanal
10.15	Dobro jutro
13.15	Točka, glasb. odd.
14.25	O živalih in ljudeh, tv Maribor
14.50	Na vrtu, tv Maribor
15.20	Glasnik, tv Maribor
15.45	Evropski magazin
16.10	Mostovi Hidak
16.40	Frane Milčinski Ježek, 5. del
17.40	100 Ježkovih let - Misijon
dobre volje, 5. del
18.00	Volitve 2014
19.05	Točka, glasb. odd.
19.50	Žrebanje Lota
20.00	Športni izziv
20.30	Spevoples Zeleni Jurij, muzikal
22.10	Bleščica, odd. o modi
22.40	Coco Chanel in Igor Stravinski, film
00.35	Točka, glasb. odd.
01.25	Zabavni kanal
pop
06.00	Drobižki, ris.
06.05	Mini Looney tunes, ris.
06.30	Žabec in prijatelji, ris.
06.35	Rori, dirkalnik, ris.
06.45	Mila in divje živali, ris.
07.10	Hitri prstki, ang. ser.
07.25	Lepi je biti sosed, nan.
08.15	Tv prodaja
08.30	Queen Latifah show, am. ser.
09.25	Tv prodaja
09.40	Želim te ljubiti, nan.
10.35	Tv prodaja
10.50	Sila, nan.
11.50	Tv prodaja
12.05	Vrtinec življenja, nan.
13.00	Mentalist, am. nan.
13.55	Lepo je biti sosed, nan.
14.50	Queen Latifah show, am. ser.
15.45	Želim te ljubiti, nan.
16.45	Sila, nan.
17.00	24ur popoldne
17.10	Sila, nad.
17.55	Vrtinec življenja, nan.
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Gostilna išče šefa
21.20	Dokler naju jackpot ne loči, am. film
23.15	24ur zvečer
23.45	Mentalist, am. nan.
00.40	Na robu znanosti, am. nan.
01.30	Kaliforniciranje, am. nan.
02.00	24ur, ponov.
03.00	Zvoki noči
©
08.55 Napovedujemo
09.00	Dobro jutro, inf.oddaja
10.30	Oglasi
10.35 2236. VTV magazin
11.00	Kultura, informativna oddaja 11.05 Športni torek 11.15 Lokalne volitve 2014 12.15 Kuhinjica, izobraževalna oddaja
12.40	Videospot dneva 12.45 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo
18.00	Pika Nogavička v Angliji,
gledališka predstava Vrtca Velenje 18.25 Glasba za otroke
18.40	Regionalne novice 18.45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.05 Videospot dneva
19.10	Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu
20.00	Lokalne volitve 2014
21.00	Regionalne novice 21.05 Skrbimo za zdravje, ponovitev 22.05 Pohodne in kolesarske poti - pot
štirih slapov 22.15 Iz oddaje Dobro jutro 23.45 Videospot dneva
23.50	Videostrani, obvestila
Naš čas, 25. 9. 2014, barve: CM K, stran 25
25. septembra 2014	■WH
PRIREDITVE
25
Knjižne novosti
BACUS-LINDROTH, Anne: Otrok od 1. do 3. leta: Najpomembnejši leti v otrokovem življenju
od - Odrasli / 612.95 - Zdravje in higiena otrok
Gre za priročnik, ki ga je avtorica, psihologinja in priznana strokovnjakinja s področja otroštva in vzgoje, napisala iz lastnih materinskih izkušenj. Zgodnje otroštvo je pomembno obdobje v osebnostnem razvoju. Nobeno obdobje ni tako pomembno za
je ime Aljoša, toda vsi mu pravijo tako, ker je Zahovič njegov največji vzor. Aljoša je do pred kratkim živel samo za nogomet, nakar se je povsem spremenil, za kar je kriva Sara ... Knjiga je uvrščena v tretjo bralno stopnjo zbirke Knjigoljub, ki je namenjena bralcem, ki imajo že precej osvojeno tehniko branja. Zgodbe so prirejene starostnemu obdobju 3. razreda OŠ. Besedila so dolga, sama zgodba je razdeljena na več poglavij z mnogo zapleti, besedišče je bolj zahtevno in uvaja začetne bralce v branje kakovostnih in daljših besedil. Knjiga ima veliko slik, ki dopolnjujejo zgodbo.
NOVAK, Bogdan: Nina pesnika dva
ml - Mladina / M - Leposlovje za mladino (od 14. do 15. leta)
Ninina pesnika dva je ljubezenski roman o šestnajstletni punci, ki obiskuje drugi letnik Gimnazije Poljane. To leto so v razred dobili nova učenca, Boruta in Borisa. Oba sta pesnika in rada plezata po gorah in oba sta zaljubljena v Nino. Tako Boris kot Borut sta Nino vabila, da bi pela z njima v skupini, a ona tega ni želela, zato jima je neprestano govorila, naj poiščeta drugo dekle. A Boris in Borut se nista vdala in sta želela samo njo. Podtikala sta ji pesmi v žepe, kar se je Nini zdelo še kar zabavno. Nina se je s prijateljicami Simono, Barbaro, Nadjo in Majdo skoraj vsak večer dobivala v Saksu, potem pa so šle še v Turista. Nekega dne je Boris povabil Nino v kitajsko restavracijo, da bi ji povedal, kaj čuti do nje. Nina je povabilo sprejela. Tam
otrokovo prihodnost kakor prav prva tri leta. Pomembno je, da mu straši posvečajo posebno pozornost. Otroku je potrebno nuditi vso ljubezen, izkušnje in vzgojo za srečen in harmoničen razvoj. Splet nežnosti, potrpežljivosti in dobre volje da odlične rezultate. Ko čisto od blizu opazujemo napredovanje našega otroka na vseh področjih njegovega čustvenega, družbenega, duševnega in telesnega razvoja, se srečujemo s številnimi vzgojnimi problemi. Pride trenutek, ko se vsak starš čuti nemočnega pred otrokom, ki kot brez razloga joče, odklanja hrano, se boji kopanja, se ponoči zbuja ... Radi bi ostali mirni in mu pomagali, a mi smo utrujeni in napeti in ne vemo, ali naj popustimo, ali naj bomo strogi. Avtorica je želela odgovoriti predvsem na tovrstna stalna vprašanja, ob katerih se starši v vlogi vzgojiteljev pogosto počutijo nemočni.
ASHER, Bridget: Vse ljubice mojega moža
od - Odrasli / 821.311.2 -Družbeni roman
Roman Vse ljubice mojega moža je zgodba o Lucy Shoreman, ki jo je prevaral mož. Lucy se je poročila z 18 let starejšim Arti-jem, vendar je kasneje izvedela, da se je v štirih letih njunega zakona zapletel še z drugimi ženskami. Da bi se spopadla z moževo nezvestobo, ga zapusti in se posveča zgolj svoji službi. Po šestih mesecih jo pokliče njena mama in ji pove, da je Artie bolan in naj se vrne domov. Lucy skorajda ne preostane drugega, čeprav je nanj še vedno jezna, a hkrati tudi zaljubljena. Ugotovi, da je res na smrtni postelji in mu je ostalo le še malo časa. Vpraša ga, kje so sedaj vse njegove ljubice. Vse so bile z njim, ko je bilo zabavno in veselo, sedaj pa ni nikjer nobene več. Po nekaj kozarcih pijače dvigne telefon in pokliče Artijeve nekdanje ljubice iz njegove črne knjižice in jim sporoči, da Artie umira. Vse ljubice pridejo na obisk. Od mlade Elspe s tatuji in pirsingi do njegove nekdanje učiteljice ...
MAI, Manfred: Razred v nogometni vročici
ml - Mladina / C - Leposlovje za cicibane (do 9. leta)
Že nekaj tednov se veliko deklet in fantov v Slovenski Bistrici pogovarja samo o eni stvari - nogometu! Direktor podjetja Meh je podaril pokal, za katerega se bodo potegovali vsi četrti razredi. Edini pogoj je, da morajo biti v vsakem moštvu vsaj tri dekleta. Na tekmovanju si dobro uvrstitev obeta tudi 4. b iz 2. osnovne šole Slovenska Bistrica. Njihov najboljši igralec je Zahovič. Pravzaprav mu
mu je povedala, da ni zaljubljena vanj in da lahko ostaneta le prijatelja. Zvečer je Nina s prijateljicami odšla v Turista in med klepetom, je Nina zagledala Nika, neuspešnega študenta prava. Dekle se je takoj zaljubilo vanj in začela sta hoditi. Nekega dne je Nina gledala poročila na televiziji in slišala novico o Borisovi smrti v gorah ...
INSERRA, Rose: Kraljična stranišča
ml - Mladina / C-K - Cicibani slikanice kartonke
Brina se rada lepo obleče in igra s plišastimi igračkami. Ne mara nositi pleničke. Zelo rada ima pisane spodnje hlačke s pikami, srčki, rožami in črtami. Ampak najprej se mora naučiti uporabljati stranišče. Mama odpelje Brino na stranišče. Brina se povzpne po stopničkah. To je kraljična Brina, ki pleza na svoj zlati prestol! Zabavna zgodbica bo v pomoč otrokom, da bodo premagali strahove, ki so povezani s prehodom s kahlice na stranišče, ter se naučili pravilno umivati in brisati roke. Ko bodo pritisnili na gumb, bodo zaslišali tudi zvok izplakovanja stranišča.
■ AS
Hop v pravljico v Citycentru
Celje - V nedeljo, 28. septembra, ob 13. uri vabljeni vsi otroci na lutkovno predstavo Hop v pravljico, ki se bo odvijala na osrednjem prostoru Citycen-tra.
Kdaj - kje - kaj
VELENJE
Četrtek, 25. sept.
9.00 TRC Jezero
Pikin festival 14.00 Mladinski center Velenje
Popoldanski mladinski center, središče mladih in otrok 15.00 Mestni stadion Velenje
Nogometna tekma s predstavniki slovenske vojske 17.00 Ljudska univerza Velenje
Dnevi slovenskih svetovalnih središč - Osnove retorike 18.00 Gostišče Kavčič v Šaleku
Bridge turnir: Razmigajte svoje možgane
Petek, 26. september
8.00 Središče mesta Kramarski sejem 9.00 TRC Jezero
Pikin festival 21.00 eMCe plac
18. rojstni dan kluba eMCe plac / MusiXperiment
Sobota, 27. sept.
8.00 Ploščad Centra Nova
Kmečka tržnica 8.00 Središče mesta Kramarski sejem 9.00 Vinska Gora, center
2. sejem jesenskih dobrot 9.00 Staro Velenje
Rokodelska tržnica 10.00 TRC Jezero
Pikin dan 17.00 TRC Jezero
Zaključna slovesnost Pikinega festivala in koncert Nine Pušlar 19.00 Dom krajanov Konovo
Pridobitev ob novih pridobitvah v KS Konovo 21.00 eMCe plac
18. rojstni dan kluba eMCe plac / Bad Copy Stane & Krene
Ponedeljek, 29. sept.
15.00 Mladinski center Velenje
Popoldanski mladinski center, središče mladih in otrok 17.00 Vila Bianca
Odprtje razstave DŠL Moje mesto, rad te imam
17.00 Društvo Novus, Družinski center Harmonija, Farmin Šola za starše: Stres in sprostitvene tehnike 18.00 Ribiški dom ob Škalskem jezeru Bridge turnir: Razmigajte svoje možgane 20.00 Kino Velenje
Filmsko gledališče, romantična komična drama Čarovnija v mesečini
Torek, 30. september
9.00 in 11.00
Velenjski grad
Dnevi evropske kulturne dediščine / S časovnim strojem skozi 750-letno zgodovino Velenja 9.30 Galerija Velenje
Likovne delavnice za skupine iz vrtca
14.00 Mladinski center Velenje
Popoldanski mladinski center, središče mladih in otrok 19.19 Knjižnica Velenje, študijska čitalnica
Predstavitev knjige Tadevža Roberta: Koga naj volim?
Sreda, 1. oktober
14.00 Mladinski center Velenje
Popoldanski mladinski center, središče mladih in otrok 17.00 Avla Mestne občine Velenje
Odprtje slikarske razstave Borisa Bizjaka Vesoljna prihodnost 17.00 Knjižnica Velenje
Ura pravljic 18.00 Kino Velenje
Tista njena iskrica, filmska predstava ob svetovnem dnevu cerebralne paralize 18.00 Velenjski grad
Dnevi evropske kulturne dediščine / predavanje doc. ddr. Verene Perko: Narod brez kulturne dediščine je kot drevo brez korenin 19.19 Knjižnica Velenje
Predavanje Matije Šega Zamolčana skrivnost aloje
ŠOŠTANJ
Četrtek, 25. sept.
15.00 Dom dekor Šoštanj Otvoritev Doma Dekor
18.00 Muzej usnjarstva na Slovenskem
Klepeti pod Pustim gradom 19.00 Pusti grad
Glasba in poezija na Pustem gradu
Petek, 26. sept.
X Novi vrtec Šoštanj
Otvoritev novega Vrtca Šoštanj 8.30 Medgeneracijsko središče Šoštanj Ustvarjalna delavnica skupaj z gostjo go. Melito Praznik
Sobota, 27. sept.
X Dom ribičev Šoštanj in Družmirsko jezero
Predstavitev ribolova in castinga 9.00 Kajuhov park
Šmihelov sejem 9.30 Medgeneracijsko središče Šoštanj (zbirno mesto)
Dobrodelni tek v okviru Pikinega Festivala Velenje 14.00 Zbirno mesto pred Občino Šoštanj Pohod do Kavčnikove domačije na dan odprtih vrat 15.00 Domačija Kavčnik
Šege in navade na domačiji Kavčnik
Nedelja, 28. sept.
13.00 Gasilski dom Gaberke Pohod po Gaberški poti
Ponedeljek, 29. sept.
8.00 Zbirno mesto pred Občino Šoštanj
Sprehod za zdravje 16.00 Tresimirjev park
Predaja namenu mestnih koles (BICY) 18.00 Kavarna Šoštanj
Razmigajte svoje možgane (miselna delavnica s kartami)
Torek, 30. sept.
19.00 Kulturni dom Šoštanj
Osrednja slovesnost ob občinskem prazniku s svečano sejo sveta Občine Šoštanj
Državno tekmovanje za najtežjo bučo
Mozirje - V soboto, 27. septembra, bodo v Mozirskem gaju odprli razstavo buč ter pripravili tradicionalno državno tekmovanje za najtežjo bučo. Začeli ga bodo ob 11. uri. Trenutni slovenski rekord znaša 477, 6 kilogramov, po informacijah pa naj bi letos ne glede na padavine dosegli nov rekord, ki naj bi se približal evropskemu. Ta znaša nekaj manj kot 560 kilogramov. Sicer pa bo razstava buč v parku cvetja v Mozirju odprta do 5. oktobra.	■ tp
Športno srečanje v Stari vasi
Velenje, 27. septembra - V soboto bodo v Krajevni skupnosti Stara vas pripravili športno srečanje krajanov vseh krajevnih skupnosti in mestnih četrti v MO Velenje. Skupaj jih je kar devetnajst. Tekmovanje bodo na prireditvenem prostoru pri starovaškem Domu krajanov začeli ob 10. uri. Ekipe se bodo med seboj pomerile v kegljanju s kroglo na vrvici, pikadu, metanju krogov in balinčkanju. Organizatorji bodo poskrbeli tudi za pester spremljevalni program in pogostitev tekmovalcev.	■ bš
KINO VELENJE • SPORED
KINO V VELIKI IN V MALI DVORANI HOTELA PAKA:
FANTOVSKA LETA
Boyhood (ZDA) Drama, 166 minut. Režija: Richard Linklater. Igrajo: Patricia Arquette, Ellar Coltrane, Lorelei Linklater, Ethan Hawke, lijah Smith, idr.
Sobota, 27. 9., ob 18.00 Nedelja, 28. 9., ob 20.05
Filmski projekt o odraščanju in fantovskih letih resničnega dečka. Od njegovega petega leta zgodba prikazuje prva spoznavanja sveta, odnose s starši in sestro, potovanja, praznovanja, stike s sovrstniki, žalostne in vesele trenutke, prve ljubezni in vsakdanja življenjska razočaranja, nepričakovana presenečenja in prve korake v svet odraslih.
ŠEF
Chef (ZDA) Komedija, 90 minut. Režija: Jon Favreau. Igrajo: Jon Favreau, Robert Downey Jr., Scarlett Johansson, John Leguizamo, Bobby Cannavale,Emjay Anthony, Dustin Hoffman, Sofia Vergara, Oliver Platt,idr.
Sobota, 27. 9., ob 21.00 Nedelja, 28. 9., ob 18.00
Ko kuhar Carl Casper nenadoma pusti službo v ugledni losangeleški restavraciji, kier v svoji kuharski ustvarjalnosti noče popustiti njegovemu gospodovalnemu lastniku, mora ugotoviti, kaj naj zdaj počne. Znajde se v Miamiju in z bivšo ženo, prijateljem in svojim sinom ustanovi mobilno kuhinjo. Na cesti se kuhar Carl vrne k svojim koreninam.
RIO 2 3D
Rio 2 (ZDA) Animirana družinska komična pustolovščina, sinhronizirana v slovenščino, 101minuta. Režija: Carlos Saldanha. Slovenski glasovi: Aljaž Jovanovič, Katja Ajster, Sebastjan Starič, Andrej Mulenc, Predrag Lalič, Gašper Tič, idr.
Nedelja, 28. 9., ob 16.00 - Pikin kino
Papagaja Blu in Jewel s svojimi nadobudnimi otroci zapustita dobro poznano okolico Rio de Janeira, da bi obiskala deželo svojih prednikov v amazonskem pragozdu. Nevajena divjine, ptičja družina kmalu naleti na številne zabavne težave in čudaške karakterje, Bluju pa dodatne preglavice povzroči nepričakovano snidenje z nergavim tastom. Toda papagajski družini je sledil tudi stari sovražnik - nori kakadu Nigel, ki si želi maščevanja.
ANTBOY
Antboy (Danska) Družinska komična pustolovščina, 77 minut. Režija: Ask Has-selbalch. Igrajo: Oscar Dietz, Nicolas Bro, Samuel Ting Graf, Amalie Kruse Jensen, Kenneth Bogh Andersen, Laerke Winther Andersen, Aske Bang, idr.
Petek, 26. 9., ob 19.00 - mala dvorana Nedelja, 28. 9., ob 10.30- Pikin kino
Ko 12 letniega Pelleja ugrizne mravlja, nanj prenese super moči. Ob pomoči prijatelja, ljubitelja stripov Wilhelma, si Pelle ustvari skrivno identiteto - postane superheroj Ant-boy. In seveda ravno pravi čas, saj prihaja negativec, zlobni super lopov Flea.
OBČUDOVANI
Adore (Avstralija, Francija) Drama, 100 minut. Režija: Anne Fontaine. Igrajo: Robin
Wright, Naomi Watts, Ben Mendelsohn, Xavier Samuel, Sophie Lowe, James Fre-cheville, Gary Sweet, Jessica Tovey, , idr.
Sobota, 27. 9., ob 20.00 - mala dvor. Nedelja, 28. 9., ob 19.00 - mala dvor.
Med preživljanjem prijetnih poletnih počitnic s sinovoma se nemirna Roz zaljubi v prijateljičinega sina, njuno razmerje pa naelektri in razvname odnose med vsemi vpletenimi. Občutki izdajstva počasi prerastejo v odkrito jezo in željo po maščevanju, toda preplet stare navezanosti in novega sovraštva povzroči neustavljiv vrtinec kaotičnih čustev.
INFERNO
Inferno (Slovenija) Drama, 113 minut. Režija: Vinko Möderndorfer. Igrajo: Marko Mandic, Sebastian Cavazza, Peter Muse-vski, Benjamin Krnetič, Jana Zupancič, Masa Derganc, Lotos Šparovec, Jernej Šugman, Medea Novak, Miha Rodman, idr.
Petek, 26. 9., ob 20.30
V ospredju je mlada brezposelna delavska družina in njihov vsakdanji boj za preživetje. Kot vsaka običajna evropska družina hoče in zmore preživeti zgolj z delom svojih rok. Njihovo življenje se je zaradi globalne krize znašlo v slepi ulici. Vse kaže, da ni izhoda. Da se posameznik ne more boriti proti krivici, proti nesreči, proti nevidni oblasti kapitala.
LECH WALESA, ČLOVEK UPANJA
Walesa. Czlowiek z nadziei (Poljska) Zgodovisnka drama, 127 minut. Režija: Andrzej Wajda. Igrajo: Robert Wieckiewicz (Lech Walesa), Agnieszka Grochowska
ŠMARTNO OB PAKI
Sobota, 27. sept.
20.00 Prireditveni prostor ob Mladinskem centru Koncert Up n'Downs in Cover Lover
Ponedeljek, 29. sept.
16.00 Dvorana Marof
Plesno gibalna delavnica -starejša šolska skupina
17.00 Dvorana Maor
Plesno gibalna delavnica - mlajša šolska skupina
Torek, 30. september
18.00 Marof - zgornja dvorana Joga
Sreda, 1. september
19.00 Dvorana Marof
Zvočna kopel z gongi
Lunine mene
CITY CENTER Celje
•	četrtek, 25.9., od 14.00 -19.00, Biotržnica
•	petek, 26.9., od 14.00 Kmečka tržnica, od 16.00-21.00 Noč raziskovalcev (dogodek bo potekal v organizaciji Regijskega študijskega središča), Art delavnice - pred trgovino Art
•	sobota, 27.9., Plesna šola Roly se predstavi, Modern music college - predstavitev mednarodne zasebne glasbene šole, Art delavnice - pred trgovino Art
•	nedelja, 28.9., ob 11.00, Pravljične urice, Ko se želva izgubi, ob 13.00, Lutkovna predstava Hop v pravljico v izvedbi Kd Smeško
•	Vsak dan vabljeni na KARTING na vrhnje parkirišče!
•	Vsak dan v tednu Praznujte rojstni dan, pokličite 425 12 54 ali se oglasite na Info točki
(Danuta Walesa), Iwona Bielska (Ilona), Zbigniew Zamachowski (Nawislak), Maria Rosaria Omaggio, idr.
Nedelja, 28. 9., ob 20.45 - mala dvor.
Slovita italijanska novinarka Oriana Fallaci v začetku osemdesetih pripotuje na komunistično Poljsko, da bi opravila intervju z novopečenim dobitnikom Nobelove nagrade za mir Lechom Waleso. Zgodovinska drama prikaže njegov boj z oblastmi, ki ga je več let pozneje pripeljal do naziva poljskega predsednika.
ČAROVNIJA V MESEČINI
Magic in the Moonlight (ZDA) Romantična komična drama, 98 minut. Režija: Woody Allen. Igrajo: Emma Stone, Colin Firth, Marcia Gay Harden, Jacki Weaver, Hamish Linklater, idr.
Ponedeljek, 29. 9., ob 20.00 - Filmsko gledališče
Romantična komedija o šarmantnem angleškem odrskem iluzionistu, ki ga v dvajsetih letih prejšnjega stoletja, v zlati dobi jazza, pokličejo na slikovito Azurno obalo, kjer naj bi pomagal razkrinkati sleparsko mlado spiritualistko.
TISTA NJENA ISKRICA
Dokumentarni film, 71 minut Režija: Rudi Uran
Sreda, 1. 10. ob 18.00 - ob svetovnem dnevu cerebralne paralize
V kraju Dornava živi dvanajstletna deklica Barbara. Ni kot druge deklice njene starosti. Ne igra gumitvista ali odbojke, ne vozi se s kolesom, ne hodi v glasbeno ali k plesnim, celo pisati in brati ne zna ne zmore, niti govoriti ...
Naš čas, 25. 9. 2014, barve: CM K, stran 14
26
OBVESCEVALEC
25. septembra 2014
Nagradna križanka Vzajemna
radwm


TRŽNICA
VPREŽNI DROG KMEČKEGA I VOZA
■fcj
ŽENSKA, KI
OSVAJA
ZAMAŠEK V
ŽILI
SIMBOL KRŠČANSTVA
VZDEVEK ISLAMSK. PREROKA MOHAMEDA
DAVID LANGE
V
SPLET ŽENSKIH LAS
NEGATIVNA ŠOLSKA OCENA (POG.)
VOLNENA OVRATNA RUTA
KONIČAS. KLADIVO ZA KLEP. MLINSKIH KAMNOV
R
pijača grških bogov
GOTOVINA (ŽARG.)
NAGRADA LOVCU ZA ODSTREL DIVJADI (LOV.)
prehod iz noči v dan
KAR JE VRISANO
VERSKA LOČINA
tovarna arom pri celju
u
ARABSKI ŽREBEC
IZDELOVALEC TORT
LETENJE, GIBANJE PO ZRAKU
OKENSKA NAVOJNICA, ROLO
FORDOV MALČEK
RASTLINSKI
IZVLEČEK, JEDRO
AMERIŠKA IGRALKA-SHARON
ENOTA ZA
Čistino
ZLATA
OLJNATA TEKOČINA PRI UČINKU KLORA NA ETANOL
O
sinjska viteška igra
NAPAKA NA
FOTOGRAF. EMULZIJI
GOSTILNIČAR (POG.)
PESEM, SPEV (ANGL.)
NAJMANJ. ŠPORTNA JADRNICA (ANGL.)
N
egipčanski bog sonca
skok s premetom telesa
IVAN SIVEC
MESTO V ITALIJI
otok v jadranskem morju
met žoge čez
AnasprotnikaA
SLOVENSKI
IGRALEC-PRIM02
KANTA ZA VINO, VODO (KNJIŽ., REDKO)
MESTO V INDIJI, BLIZU JABALPU-RA
JETNIK, KAZNJENEC, ZAPORNIK
m Vzajemna
Jaz zate, ti zame.
Trg mladosti 6, Velenje Tel.: 03 898 76 20, 898 76 22
Zavaruj se in zadžuskaj
Najcenejše dopolnilno zavarovanje. Topšit ugodnosti!
SI ostal brez statusa študenta aH dijaka? SI dopolnil 26 let ali se prijavljaš na Zavod za zaposlovanje? Ni panike!
Potrebuješ DOPOLNILNO ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE.
Obvezno zdravstveno zavarovanje krije le del stroškov zdravstvenih storitev, ostalo pa je potrebno (drago) doplačati. Dopolnilno zdravstveno zavarovanje ti krije razliko ali del razlike stroškov do polne vrednosti standarda zdravstvenih in z njim povezanih storitev nad deležem, ki ga krije obvezno zdravstveno zavarovanje.
Vse, kar potrebuješ, dobiš v paketu VZAJEMNA MLADI. Paket z najcenejšim dopolnilnim zdravstvenim zavarovanjem in topšit ugodnostmi vključuje:
•	dopolnilno zdravstveno zavarovanje z najnižjo premijo v Sloveniji
•	20 evr popusta za vse direktne lete z Adrio Airways
•	do 30 % popusta za avtomobilsko zavarovanje Generali
•	bon za 15 evr za vsa zavarovanja Vzajemne (z izjemo dopolnilnega zavarovanja)
•	Zadžuskaj majica
•	brezplačna včlanitev v Vzajemna klub z vrsto ugodnosti
Zavarovanje lahko sklenete vsak dan v zastopstvu v Velenju na Trgu mladosti 6, lahko pa tudi pokličete na tel.: 898 76 20, 898 76 22. Zavarovanje lahko sklenete tudi na spletnih straneh Vzajemna www.vzajemna.si,
Rešitev križanke, opremljene z vašim naslovom, pošljite na Naš čas, d.o.o., Kidričeva 2a, 3320 Velenje s pripisom »Vzajemna«, najkasneje do 6. oktobra. Izžrebali bomo tri nagrade: ožemalec pomaranč, in dvakrat majica Vzajemne.
€
MEGATEL
Poslovna IP telefonija
www.megatel.si * prodaja@megatel.si
03 777 00 77
za pJa
nižji stroški in več funkcionalnosti kot pri klasični telefoniji brezplačna analiza prihrankov, uvedba in šolanje
Nagrajenci nagradne križanke »Penzion Hiša sonca«, objavljene v tedniku Naš čas, 11. septembra 2014 so:
•	Marjana Kremer, Dušana Kve-dra 9, 3320 Velenje
•	Mihaela Hodžar, Gorenje 17/a, 3327 Šmartno ob Paki
•	Irena Perko, Stantetova 3, 3320 Velenje
Nagrajenci bodo potrdila za prevzem nagrade prejeli po pošti.
m\
Soočenji na Radiu Velenje
V ponedeljek, 29. septembra, ob 17. uri bomo na Radiu Velenje (107,8 in 88,9 MHz) soočili kandidate za župane Mestne občine Velenje, v sredo ob 16. uri pa kandidate občine Šoštanj. Vabljeni k poslušanju!
RADIO VELENJE
ČETRTEK, 25. septembra
6.0
Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.30 Poročila; Nasveti olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; Erosov kotiček; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
PETEK, 26. septembra
6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
SOBOTA, 27. septembra
.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 18.00 V imenu Sove (vmes ob 18.30 Poročila); 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
NEDELJA, 28. septembra
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije -poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
PONEDELJEK, 29. septembra
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 107,8 Avto moto hercev; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
TOREK, 30. septembra
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Vrtnarski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
SREDA, 1. oktobra
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
ONESNAŽENOST ZRAKA
V tednu od 15. do 21. septembra niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.
MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA
obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana
MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2
15. do 21. septembra od (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka
Naš čas, 25. 9. 2014, barve: CM K, stran 27
25. septembra 2014	■WH
OBVESCEVALEC
27
mali OGLASI
DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom. Gsm: 031 443 365 (AA)
NEPREMIČNINE
V ŠOŠTANJU v Metlečah prodamo manjšo posest. Gsm: 040 507 691
PRIDELKI
NUDIMlIig
SAMI BREZPLAČNO odpeljemo staro železo, kmetijske stroje, razne peči. Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214.
ŽENITNA posredovalnica »Zaupanje« za različne starosti. Leopold Orešnik, s. p., Dolenja vas 85, Prebold, gsm: 031 836 378
DOMAČ fižol češnjevec, letošnji, v zrnju, prodajajo na kmetiji Prislan. Gsm: 031 265 805 BEL jedilni krompir prodam. Gsm: 051 628 677
JABOLČNIK, račja jajca, domači kis, borovničevec, medenovec in več vrst žganja, prodam. Gsm: 041 687 371.
od 8. do 8.30 v Saleku. Tel.: 02 8761 202, gsm: 041 442 162 PRAŠIČE najboljše mesnate pasme za dopitanje, prodam. Možna dostava. Fišar gsm: 041 619 372 BIKCA, limuzin, težkega 130 kg, prodamo. Gsm: 031 896 475 JAGNETA, stare 6 mesecev, prodam. Gsm: 031 542 798
TELIČKO angus, mesnata pasma, težko 135 kg, prodam. Gsm: 031 640 369
RAZNO
^ŽIVALI
PRODAJA nesnic v nedeljo, 28. 9.
MLIN za sadje prodam. Možna dostava. Gsm: 041 818 899, popoldan NARODNO nošo, skoraj nova, uporabljena samo 2x, je brez škornjev, ugodno prodam. Gsm: 040 985 581 BAS ojačevalec Behringer bx-600, dela brezhibno in je zelo malo rabljen, prodam. Gsm: 040 985 581
080 80 34
BREZPLAČNA ŠTEVILKA
VRTNI RASTLINJAKI
VARNA HIŠA
VELENJE 03/897 66 90 031 243 071
CELJE 03/ 492 63 57
SLOVENJ GRADEC 02/88 29 435
habit
nepremičnine
HablL d.ao, Koroflu 48, Vblenjs
tel.: 03/ 897 5130, gsm: 041/ 665 223
Oddamo poslovni prostor v centru Soštanja na izredni lokaciji, 60 m 2, primeren za mirno dejavnost, P/1 nad., adaptiran 1986. Cena 5,00 evr/m2, mesečno.
1,5 sobno stanovanje v centru Soštanja, 46 m2, 4/4 nad., leto izgradnje 1963. Stanovanje je adaptirano in lepo vzdrževano. Cena 45.500 evr.
več na
*	I	■	■ ■	■
www.habit.si
DEŽURSTVA
[ZDRAVSTVENI
|DOM VELENJE |
OBVESTILO
Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.
LEgARNAvE^gJE
Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je
organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.
IZOBQZDRAVNIKI
(Dežurna zobna ambulanta ZD Velenje, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure).
27. in 28. 9. - Mojca Koprive Bujan, dr. dent. med.
^VETERINARSKA^ POSTAJA ŠOŠTANJ
Tel.: 03 8911 146, dežurni gsm 031/688-600.
Delovni čas Ambulante v Šoštanju, Kajuhova 13: ponedeljek, sreda, petek 7.30 - 9.00 torek, četrtek 12.00 - 14.00 Delovni čas Ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek - petek 7.30 - 18.00, sobota 8.00 - 12.00
GIBANJE PREBIVALSTVA
Po sistemu: NAREDI SAM
VROČE CINKANO, UV folija drži 10 let! ^J^J^" Od 3 do 5 m širine, z ali brez oken. iill.IIJiiMililMnl.il iJill^N^HiinHi!:!!,! ^
■	■01/5113100 VTrl
^ 041/741 763
-J Proizvodnja trgovina Inženiring J RAR HOVI cLo.o., Stagne 15, cesta 4, LJ Obiščite nas na kmetijskem sejmu v Komendi od 3. do 5. oktobra. Izkoristite sejemski popust!
Upravna enota Velenje
POROKE
Banko Alojz, Rečica ob Savinji, Sen-tjanž 24 in Lesjak Jasna, Topolšica, Topolšica 116; Turinek Damjan, Soštanj, Lokovica 136 b in Jelenko Ida, Topolšica, Topolšica 169.
Rllll
Pižorn Frančiška, roj. 1926, Žalec, Gotovlje 173; Rutar Gizela, roj. 1923, Radeče, Svibno 24; Duh
Ana Marija, roj. 1942, Smartno ob Paki , Smartno ob Paki 2; Lapornik Stanislava, roj. 1929, Laško, Sedraž 19a; Pisnik Emilijan, roj. 1937, Muta Borisova ulica 1; Knap Marija, roj. 1931, Velenje, Paški Kozjak 53; Karic Radončic Selma, roj.1978, Velenje, Stantetova ulica 11; Brilej Marija, roj. 1954, Velenje, Salek 86; Gruden Hilda, roj. 1922, Ljubljana, Toplarniška ulica 9.
www.rastlinjak.si
Profesionalno In s pleteto poskrbimo za vse potrebno ob boleči Izgubi vailh najdražllh
Plačilo na obroke
SMO EDINI, KI NA POKOPALIŠČIH PODKRAJ IN ŠKALE NUDIMO POGREDNO POKOPALIŠKE STORITVE V CELOTI:
•	prevoz pokojnika
•	ureditev dokumentacije
•	s spoštovanjem, sočutjem in po vaših željah uredimo vse potrebno za zadnje slovo
Brez dodatnih stroškov organiziramo in uredimo slovo od pokojnika pred upepelitvijo.
pokopalisce.podkraj@kp-velenje.si
Mirno in spokojno si zaspala,
v večni sen od nas
odpotovala.
Naj bo srečno tvoje
potovanje
in pogosto vračaj se
nam v sanje.
ZAHVALA
Po težki bolezni nas je zapustila draga mama, babica - mama Marica in sestra
MARIJA KNAP
6. 9. 1931 - 18. 9. 2014
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše, nam izrekli sožalje ter nam v težkih trenutkih stali ob strani. Posebno se zahvaljujemo negovalki Sonji, patronažni sestri Mandi in zdravniku Sergeju Rusu.
Žalujoči vsi njeni
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage žene, mame, babice in prababice
MARIJE TAJNIK
19. 1. 1935 - 9. 9. 2014
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, darovanje sveč, cvetja in prispevkov. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči: mož Tone, hči Jožica in sin Danilo z družinama
Odhajam z vetrom, a ne v praznino.
(Tagore)
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, babice in sestre
ANE ŽIBERT
iz Velenja 27. 5. 1934 - 16. 9. 2014
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in prijateljem, ki ste v težkih trenutkih sočustvovali z nami in jo spremljali ob njenem zadnjem slovesu. Zahvaljujemo se za nesebično pomoč osebju Splošne bolnišnice Slovenj Gradec, ženskemu pevskemu zboru DU Velenje in Društvu za boj proti raku Velenje.
Žalujoči: sin Zmago, hči Katja, sestra Marija in brat Andrej z družinami
Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše. Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas.
(Mila Kačič)
ZAHVALA
Življenjsko pot je sklenil naš dragi
JOŽE TAJNIK
25. 8. 1931 - 15. 9. 2014
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste se v tako velikem številu poslovili od njega, nam sočutno izrazili sožalje, stali ob strani in velikodušno darovali za svete maše, cvetje in sveče.
Vsi njegovi
Naš čas, 11. 9. 2014, barve: CM K, stran 28
^ifi^miiltHüym^
Prenovljena pot na grad - »233 stopnic v preteklost« je naslov razstave ob obnovljeni poti na Velenjski grad - Ta je sedaj tudi razsvetljena -Obnova še ni čisto končana
Velenje, 18. septembra - »Nad Velenjem že stoletja gospoduje mogočna grajska stavba, ena najlepše ohranjenih renesančnih grajskih stavb v Sloveniji. Od vsega začetka se je grad imenoval samo tako kot kraj pod njim. Začetki obojega so iz sredine 13. stoletja ...«. Tako je pri vili Bianci, kjer so pripravili priložnostno otvoritveno slovesnost obnovljene pešpoti na Velenjski grad, začel svoj govor, poln zgodovinskih dejstev o Velenjskem gradu, Damjan Kljajič. Kot dolgoletni direktor Muzeja Velenje si je dolgo želel, da bi stopnice do gradu obnovili, predvsem pa osvetlili, saj se mnoge prireditve na njem
dogajajo v večernem času. Želja se mu je uresničila v tem poletju, ko so se na MO Velenje odločili, da v času, ko se je mesto pripravljalo na obeležitev 55-letnice odprtja novega središča, ne le obnovijo stopnice in poskrbijo za javno razsvetljavo ob njih, ampak da pot na grad naredijo še bolj zanimivo. Po idejnih zasnovah arhitektov Gregorja in Aleksandre Gojevič in mlade krajinske
arhitektke Kaje Flis so ob pešpoti postavili tudi klopi in razstavišče na prostem. Žal je deževno poletje preprečilo, da bi v naravi zaživele že vse njihove ideje. A bodo kmalu. Pred tednom dni, ko so prenovljeno pot uradno odprli, so si obiskovalci dogodka po tem, ko so otvoritveni trak na začetku poti prerezali direktorica Muzeja Velenje Mojca Ževart, njen sodelavec Damjan Klja-
Otvoritveni trak na začetku pešpoti na grad so prerezali Damjan Kljajič, Mojca Ževart in dr. Franc Žerdin.
Po 233 stopnicah je pot do Velenjskega gradu sedaj prijetnejša tudi zato, ker lahko ob njej
posedimo ali pa se učimo. Razstava je prav poučna.
jič in velenjski podžupan dr. Franc Žerdin, z zanimanjem ogledali razstavo »233 stopnic v preteklost«, ki prikazuje pomembne zgodovinske mejnike Velenja in Šaleške doline od starejše kamene dobe do danes. In na vrhu poti je vse, ki so jo prehodili, čakala pogostitev in zvoki velenjskega trobilnega seksteta, ki so dogodek popestrili že ob vznožju poti.
Zgrajene brez pravih načrtov
Na poti na grad so se oči obiskovalcev še posebej pomudile na klopeh ob poti, saj je podžupan v svojem nagovoru hudomušno pripomnil, da se jih veselijo vse generacije, čeprav jih bodo verjetno uporabljali »v zelo različne namene. Starejši za počitke, mlajši, za kaj drugega.« Vsekakor so klopi takšne, da bodo vandali imeli težko delo, če jih bodo hoteli uničiti, kar je dobro. Sicer pa je dr. Franc Žerdin razkril, da se še dobro spominja obdobja izpred dobrih dvajsetih let, ko so z dijaki takratnega šolskega centra pri praktičnem pouku gradili stopnice od podnožja skakalnic do gradu. »Idejni oče zamisli je bil žal pokojni Drago Bizjak, velik smučarski zane-
senjak; tisti, ki je zadevo« fizično izvedel, pa je bil rudar Valter Hudournik, žal tudi že pokojni, ki se je v jami priučil gradbenim delom. Pri gradnji je Valterju pomagal majhen rudarski vitel, občasno pa tudi nekaj dijakov rudarske šole,« je povedal Žerdin. Kot tudi, da je gradnja trajala kar nekaj časa, saj so stopnice postavljali brez posebnih načrtov in - kot takrat sploh ni bilo redko, brez gradbenih dovoljenj. A so se med ljudmi hitro »prijele«. In zato je prav, da so dobile novo podobo in nočno svetlobo. Ker bodo tako še bolj privabljale na dogodke, ki jih pripravlja Muzej Velenje. Tam obljubljajo, da jih bo še veliko.
■ Bojana Špegel
Poleg pedagoškega poslej že raziskovalno delo
Visoka šola za varstvo okolja Velenje bogatejša za nov laboratorij - Primer dobre prakse sodelovanja ustanove, lokalne skupnosti, podjetij in tudi države
Tatjana Podgoršek
Velenje, 22. septembra - V ponedeljek je bila na Visoki šoli za varstvo okolja Velenje priložnostna slovesnost, na kateri je velenjski župan Bojan Kontič predal svojemu namenu nov laboratorij. Vrednost naložbe je blizu 200 tisoč evrov, denar zanjo so poleg lokalne skupnosti ter same šole prispevali še tukajšnji Razvojni center energija, podjetji Teš in Esotech, ministrstvo za razvoj in tehnologijo (za pirolizni del laboratorija) ter Evropski sklad za regionalni razvoj. Opremo zanj so donirali velenjski podjetji Gorenje in Komunalno podjetje ter inštitut ERICo Velenje. V celoti naj bi bil opremljen do konca leta 2016.
Po besedah direktorice Visoke šole za varstvo okolja Velenje mag. Milene Pečovnik so laboratorij, ki ga potrebujejo za kakovostno izvedbo laboratorijskih vaj, želeli že z začetkom izvajanja pedagoškega dela leta 2008. Že takrat so tudi snovali raziskovalno dejavnost. Pridobitev jim bo sedaj to omogočila, prav tako bodo lahko nadaljevali projekt, ki ga izvajajo v okviru Razvojnega centra energija. »Z laboratorijem bomo obogatili pedagoški proces in udeležence izobraževanja res dobro usposobili za vključitev v delovni proces.« Kot je še poudarila Pečovnikova, sodi nov laboratorij med primere tvornega sodelovanja ustanove z lokalnim okoljem, gospodarstvom, državo in ne nazadnje tudi EU. Predstavlja izziv
Nov laboratorij je s preizkusom predal svojemu namenu velenjski župan Bojan
Kontič
za vse raziskovalce in njihovo pospešeno delo, zato bo zanimiv tudi za trg. Izrazila je prepričanje, da bo polno zaseden, hkrati pa že napovedala, da razmišljajo o njegovi
nadgradnji, saj jim ne manjka idej in novih programov.
Laboratorij bodo najprej uporabili študenti prvega letnika v študijskem letu
2014/ 2015 januarja prihodnje leto, nato pa seveda vsi ostali pri izvajanju vsebin posameznih predmetov, ki vključujejo laboratorijske vaje.
Po besedah Bojana Kontiča je nov laboratorij nadgradnja prizadevanj po zagotavljanju možnosti za izobraževanje mladih ter drugih željnih znanja na srednjih, višjih in visokih šolah ter univerzah v domačem okolju. »Ponuditi znanje mladim v Velenju je naložba v ljudi, naložba v prihodnost, kar je naš cilj.« Čeprav je skrb lokalne skupnosti zagotavljanje pogojev izobraževanja v osnovnih šolah, bo -tako kot doslej - ta sodelovala pri vseh projektih, pri katerih bo izkazan interes za dosego ciljev v izobraževanju ter izkazan interes, narediti nekaj dobrega za mesto in njegove občane.
■
PlKlff HUMANITARNI TE
Športno-humanitarno društvo 'Vztrajaj - Never give up' v okviru 25. Pikinega festivala pripravlja tekaško prireditev, na kateri bodo zbirali denar za socialno ogrožene družine. Ekipa društva, ki temelji na prostovoljcih, celo leto pripravlja takšne in drugačne prireditve. Do sedaj so z njihovimi projekti pomagali že veliko ljudem po vsej Sloveniji, tokrat pa se društvo spet predstavlja tudi v Velenju. V petek, 25. septembra, ob 16. uri se bo začela zanimiva in naporna preizkušnja 24-urni tek. Približno štiri kilometre dolga trasa bo speljana skozi prizorišče Pikinega festivala in okoli Škalskega jezera. Teka se lahko udeleži prav vsak in odteče poljubno število krogov, progo pa lahko tudi prehodite in s plačano startnino pomagate društvu pri zbiranju humanitarnih prispevkov. Tekači in člani društva so obljubili, da bodo na progi vseh 24 ur, med drugimi tudi koordinator projekta Bogomir Dolenc, ki pravi: „Seveda bom tudi sam sodeloval na Pikinem ultra teku. Odločil sem se, da bom v 24 urah pretekel 100 milj, to je okoli 160 km. Upam, da se bo teka udeležilo
veliko starih in mladih, ki bodo s plačilom startnine pomagali pri zbiranju denarja za socialno ogrožene družine. Skupaj s Centrom za socialno delo in Zvezo prijateljev mladine smo že izbrali tiste družine, ki najbolj potrebujejo pomoč." Članom društva se lahko na progi pridružite kadarkoli in odtečete poljubno razdaljo, vsak udeleženec pa bo prejel tudi darilno vrečko. Tekli bodo lahko tudi naši najmlajši, saj poleg 24-urnega teka pripravljajo otroški Pikin tek, ki se bo pričel v soboto, 27. septembra, ob 14. uri, prav tako na prizorišču festivala. Zmagovalca ne bo, saj boste zmagovalci vsi, ki se boste teka udeležili. Že s sprehodom lahko društvu pomagate pri uresničevanju njihovih ciljev in naredite nekaj
dobrega za tiste, ki so naše pomoči več kot potrebni.
■
Glasba za vse okuse
Velenje, 20. septembra - V soboto, ko je mesto Velenje praznovalo 55. rojstni dan, je bilo tudi veliko dobre muzike za vse okuse. Dopoldne so se na Cankarjevi ulici predstavili trije domači narodnozabavni ansambli - Spev Stil in Vikend, zvečer pa jo je vreme zakuhalo, zato so koncert priljubljene hrvaške skupine Soulfinger ter slovenskih Soul, jazz in jaz iz atrija pred Maxom prestavili v lokal. Atrij je bil poln, Max tudi, rojstnodnevna zabava mesta pa je tudi zaradi glasbe izzvenela tako, kot mora. Veselo in poskočno.
■ bš
Soulfingersi so v Maxu dokazovali, kako odličm glasbeniki so.