Št. 86. 3 V siorki v toi-ck ],;i,|('i1;it;i(li.('vapr.''/iiil<'/"ll>(l:i" pr.-.|.>l. (i. /.v.'siiT. SU...' |H,|»(.š!i|.n-.)«Mn;in ah v (iorid n;i «lorn l'"*'1^" <"1';1';!"" * K - I-olh-lMO 4- K. i" ^I'-l'«'!"!' ^- |i,.O(Jjij;i si' v (iiirici v l()l),ik;irn;ili S •! w 'i r /. v ^°'s'<''1 "li'"ili i" -li'l- lcrsit'/. v Niinskih ulirah po H vin. (ßjutmnje i%(laiij:eli in hoče dog- ' nati nagodbo, ima veliko vpčino na svoji strani in se mu torej nagodba posreči, , ako pride do razpravljanja t. j. ako tega : ne prepreci z obstrukcijo revolucijonarna , manjšina. lste težave kakor Szell s svojo parlamenlarno opozioijo, ima pa tudi dr. Koerber, le s to razliko, da so razmere v tostranski polovici še bolj zamotane. Dp.si sprava mej Čehi in Nomci ni v , neposredni zvezi z nagodbo z Ogersko, vendar se druga brez prve ne more iz- vršiti. Potemtakem bi se skorej lahko reklo, da ogerska opozicija ne more ži- ; veti brez spora mej Nemci in Čehi, kar se tiče nagodbe, oziroma da mogoče vsaj , jeden del češko-nemške opozicije tudi , „simpatizuje" z opozicijo v ogerskem parlamentu. v < Kakor znano, Nemci nočejo s Čehi nobene sprave, ker upajo prodreti s svojo nemško trmo češki zid, t. j. ker obstoje na zahtevi upeljave nemškega državnega jezika v Avstriji, odnosno, ker so mnenja, da se njih političen načrt glede Avstrije vsekako izvede preko obstanka slovanskih narodov v naši državi. Ker pa tega mnenja v prvi vrsti niso Čehi in ker ti poslednji zah- tevajo od vlade rešitve jezikovnega vpra- šanja v za nje pravienem smislu, zaradi tega ne pride do sporazumljenja nikoli, ako Nemci ne odnehajo od svoje krivične trme. Zahteva Nemcev je torej proti- naravna zapreka pri tej spravi, ker so Nernci ne le v Češki, marvr-č v celi Avstriji v ogromni manjšini, a bi tudi hoteli vladati nad večinj prebivalstva, ker si v svoji abotni prevzetnosli domiš- Ijajo, da so le oni k'jlturen narod in nikdo drugi. A naravna zapreka pri tej spravi in ob jedh?m pri nagodbi z Ogersko je opravičena zahteva (Jehov po pravični rešitvi jezikovaega vprananja, od katerega jedino je odvisen obstanek češ- kega naroda, — naroda, od čegar obstanka jo takorekoe odvisen tudi obstanek države. ¦ Avstrijska vlada, ki ternelji na pod- lagi $. 19. državno-osnovnih zakonov t. j. ki jamči jednakopravnost vsem naro- i dom v državi in katerim velja deviza vladarjeva : „viribus unitis1' (,.z združe- nimi močmiV je seveda nasproti zahtevi Čehov v velikih škripcih. MinistPrski pred- spdnik dr. Koerber ne ve, kakn hi začel, da zadovolji Čehe. ne da bi izzval naj- ojstrejšo opozicijo Nemcev in ob jednem tudi Čehov samih. Sestavil je nekake spravne'pogoje, na katere je hotel yjeti Čehe, kakor bi bili ti kaki debeloglavi . neumni kalini. Predloge, katere je stavil dr. Koerber Čehom, temeljijo v uredbi j jezikovnega vprsšanja za Češko in Mo- | ravsko na ta način, da naj bi se delilaČeška I v jednojezične okraje s če^kim jezikom. v ; ; jednojezične z nemškim in dvoiezične z i nemškim in češkim jezikom.Zajednojezične i naj bi veljali oni sodni okraji, v katerih je j vsled ljudskega štetja od leta 1900 in sploh glasom vsakega poznejega ljudskega štetja ', manj od 20 odstotkov prebivalstva, ki go- rivo drugi deželni jezik; vsi ostali okraji naj 3e smatrajo za dvoiezične. Po tern naj bi se uravnal tudi jezik oblasti. Da bodo oblasti kolikor mogoče „jednojezične" : naj bi se v določeriem časirupravni in , sodni okraji tako preuredili, da politic ni okrflji sestavljajo samo jednojezične ob- čine, a sodni okraji samo jednojezične sodne okraje itd. Ti pmllogi dr. Koerberja so. kakor receno. lirrmnice na katere pa bi "e vjoli kaki debeloglavi čc.ški kalini, le pa pre- brisani in izku.šeni čeaki držtvniki. Za- radi tega jo tudi vodja Mladočehov dr. Pacuk to prodlogo imonoval — infa- rn i j e, na katoro se Cehi ne morojo najmanje ozirati in že tudi zaradi tega ne, ker ako bi taki predlogi postali za- kon, odškodovani bi ne !)ili samo Cehi marvec: vsi avstrijski iSlovani. To pa je popolnoma proti inloncijam pravih če.s- l#ih rodoljubov. ki so prisegli bratsko zvestobo Sluvenceii) in Hrvatom in da jih hočrjo podpirati v vseh rečoh. Taku razmerjo, kakoršno bi nastalo v državi po uveljavljenju teh Koerberjpvih pred- logov. bilo bi za las podobno onemu raznnerju. ki bi nastalo. ako se vresniči zahtova Vsenomcev po uvedenju r: e m- ščine kot državnoga jozika..Kajti v»li. Parlamentarna kriza je torej šo vedno na dnevnim redu. Cudno pa je to, da so v zadnjih dneh potihnilo govoriee o razpustu državnega zbora. Saj bi pa ta razpust dr. Koerberju nič no hasnil, ter bi poslali Čehi v državni zbor skoro vse sedanje zastopniko kakor je pokazal sklep, katerega so storili Mla- do'^hi, flgraroi in če^ki narodno soci- j . ati, češ da preneha pri eventualnih novih državnozborskih vrlitvah vsaki volilni boj med temi strankami. Mogoče da prinese nekoiiko več luci v sedanji zmedeno parlamentarno siluvacijo novu dr. Roerberjeva izjava pri razpravi o njogovem zadnjem govoru tičočim se načel po katerih je mislil on uravnali jezikovno vprašanje na Češkem Državni zbor. Danes ima poshnska zbornica /opet svojo sejo. Nadaljevala se bode v nji razprava o nujnem predlogu poslanca Roinanczuk in tovarišev glede kmečkega štrajka v Galiciji. Po dokončani ti raz- pravi pride na vrsto razprava o izjavi dr. Körberja glede jezikov nega vprašanja na Češkem Poslanska zbornica im^la bode v četrtek zadnjo sejo v tem tednu. Potem se pa zasedanje poslunske zbor- nice zaradi praznikov odloži do 6. nov. Gospodska zbornica. Gospodska zbornica je imela v so- boto popoludne svojo sejo. Razprnvljala je v tej seji o zakonskem naertu glede terminske trgovine z žitom. Ko je prislo do glasovanja spričalo se je, da je zbor- nica nesklepčna. Zato se je zaključila in se določila prihodnja seja na dan 5. no- vembra. Piccolova raca?! glede našega prestolonaslednlštva. „Piccolo"' prinaša brzojavko priha- jajočo mu iz Budimpeste, da se je Nj. ces. in kraljevn Vis nadvojvoda Franc Fer- dinand izjavil, da odslopa od svojih na- sledniških pravic do prestola na korist svojemu petnajstletnemu nečaku, nad- vojvodi Karolu Francu JoŽefu, sinu svo- iega brata nadvojvode Ottona, kateri bi se potem nazival Franc Jožef II. Nemikl carlnski tarlfl. V nemškem državnem zboru je priäla zopet na vrsto razprava od carinskih tarifih. Ker se bliža ča^, ko bode rnorala Nemčija sklepati z drugimi državami trgovskein carinske pogodbe, je potrebno, da ustanovi nemški državni zbor ca- rinske tarife, ki bodo imeli sluzi'i za podlago novim pogodbam s tujimi drža- vami. Žo nernška vlada sama je pred- ložila svojemu državnemu zboru tako visoke carinske tarife na žito in drage življenske predmete, kakor meso, sadje, jajca i. t. d. i. t. d., ki se iz tujih držav uvažajo v Nomčijo, da je olicijozno in neoficijozno čaaopisje vsoh teh i!r?.av začelo pisati ostre članke proti tem ta- riforn, ter jelo prorokovati, da iz Ip moke ne bode kruha, ob jednem pa groziti, da bodo druge države na izvo/. nemških industrijalnih izdelkov postavile tako visoke earinske tarife, da ga sploh onemogočijo, kar bi zndalo najvitalnejšim nemškim koristim smrtni udarec Ali nemäki agrarci, ki tvorijo v nemskem državnem zboru mogočno in odlorujoco stranko, sli so Se dalje, ter so ne giede na nevjirnost, katera preti vsled njih po- stopanja, nemski industriji; poslaviii na uvoz zgorej imenovanih živijenskih pred- metov, prihajajočih v Nemeijo iz Rusij?, Amorike, Avstrije in ltalije 3e visje in sicer tako visoke carinske tarife, katore je tudi dotična državnnzborska neinska komisija v torek sprejela, da je, ako so ti carinski tarili v plenumu državnoga zbora sprejmo, carin^ka vojska med Nera- eijo in drugimi državami neizogibna. Vsled tega se nahaja zdai nemska vlada v najhujsom skripcu in govori se celo, da je stališee n^mškega kancelarja grol'a Bülowa omajeno. Na Irskem vre. Irsko gibanje dela Ansležem čim rečjo preglavico. Prišlo je celo do tega, da je angleska vlada prepovedala prosti uvoz vsakoršnpga orožja v Irsko. Domače in razne novice. Tržaški namestnik gfrof (Joess se je danes povrnil v Trst in prevzame zop^t vodstvo vladnih poslov. V ponče- nih krogih se trdi, da uživa namestnik na mero^ajnem mestu posebno zaupanje. Promoeij«. — Doktorjem prava je bil danes ob 11. uri dopoludne v Gradcu promoviran cand. g. iur. Janko Debe- lak, c. kr. poštni oßcijal v konceptni službi. „Corriere" se repeuči. — Tukaj- änja c. kr. ženska vadnica ima za se svoj posebni učni načrt, ki se v mnogeni raz- likuje od onega za ljudske šole. Tuka.jšnjo žensko učiteljišče pa imn nameii vzgo jevati v prvi vrsti uci'eljice za ljudske sole. Da se pa te, kolikor mogoče bolie pripravijo, za niih bodoči stan morajo se med drugim tudi vežbati v praktičnih nastopih. Taki na^topi dose^ejo svoj namen pa le takrat, ako, se go:enke vež- bajo v sol ah v takem učnem načrtu ka- koršnega bodo one morale izvajati kot ljudske učiteljice. Ker se torej, kakor smo povedali iz začetka, učni načrt za c. kr. vadnico razlikuje od onega za ljudske sole in je torej najurnestnejše da se kan- didatinie, ki se pnpravljajo za učiteljice na ljudskih šolah, že zdaj v praktičnem poduku vežbajo na kaki ljudski soli, odre- dila je šolska oblast s privoljenjem od- bora „Šolskega Doma", da izvrsujejo slovenske gojenke tukajšnjega učit^ljskega izobraževi'lišča svoje praktične nastope na ženski ljudski šoli v „Šolskem Domu1'. Omenimo pa naj na tem mestu, da je šolska oblast vprašala tudi goriški rnestoi zastop, da bi isti dovolil, da bi italijanske gojenke tukajšnjega učiteljskega izobra- žovališča srnele imeti svoje praktične na- stope na mestni italijanski ljudäki šoli a da je mestni zastop goriški negativno odgovoril na to vprašanje šolske oblasti. Ker pa dobiva „Šolski Dom" za to nslago, kar je popolnoma na svojem mestu, neko malo od^kodnino od državne šolske uprave in so nahaja ta od5kodnina po „Corrierjevetn" mnenju zapopadena v onih 11.000 K, katere je postHvilo na- učno ministerstvo v proracim za tukajšnje žensko učiteljiščo, začel se je „Corriere" tako repcnt'iti, kakor, da bi bilo moralo naučno ministerstvo njega poprej vpra- šati za dovolj(3nje, ako sine to storiti ali no. Mi bi se zato „Corrierojevo" ropenčonjp niti ne zrnenili. ako bi ta židovska spaka tako nesramno rv» napadala ..Šolskoga Doma"4, ocitajoč mu, da mu je na inen raznaroditi gorižke Furlano in llalijano Mi smo prepričani da pretrosa strali in groza „Corrierjevo"' svoiad, ko vidi ono neizreoeno dolgo vr^to deckov in deklic. ki ob kaki slovesni priliki par za parom grodö po gospodski ulici in čez travnik v cerkev sv. Ignacija. Ali vo naj ta svojad, da so to sinovi in hcore ?amih slovouskih starišev, da so to decki in deklice, katere morarno mi Slovenci z lastniini de- narniini žrtvami čuvati, da no poginejo v italijanskem žrolu vŠe nckaj, „Cürricre" imenujo poslop.jo „Šolskoga Dotna1' luk- surijo/,no zgradbo Da, poslopje „S >lskega Doma-k je ros lepa zgradba ali na nii in v nji ne najde nobeden pamete.n človek nič neprimernega in nič luksurijoznega. To poslopje jo z graj^no tako, da odgo- varja v vsakem oziru svojemu namenu. Ako so pn znali možje, ki so stali na čelu tega podjetja, zgraditi za približno i?fo svoto, kakorjestalo šolsko poslopje italijanske mestne ljudske sole Fumagalli pod Kostanjevico, veliko lepže in dvakrat večj^ poslopje. potem je to najlepši dokaz, v kako čudnih rokah se nahaja sedanja goriška mestna uprava iz kater-i jaslij. dobiva tudi „Corriere"' več ali menj ovsa. „Corriere"' bi torej pametneje storil, da o takih ročeh popolnoma molči. Zaupniea podložnih svojemu predpostnvljencmu. — Kakor poroča predzadnja „Soča11 je podpisalo o priliki zadnje okrajne učiteljske konforence 105 učitoljev in m'iteljic zaupnico svojemu nadzor. g. Finžgorjn kot odgovor na neke op«zke v našem listu o postopanju okr. šcl-ikega svota gnnškoga in okrajnega šol- skega nadzornika g. Finzgerja na to junaško dejanje je tudi izborno izvršil. Zatopljen v svoje malematične probleme kakor nekdaj Arhimedes, vodil je naskok, čopeč za nekim nasipom in ne meneč se za grom sovražnih topov, iz katerih sta se vsipala okoli njega smrt in pogibelj. Po vzelju tega mesta izročeno mu je bilo poveljstvo, (plackomando) a za svojo hrabrost bil je odlikovan dne 11. maja 1796 z najvišjo vojaško dekoracijo, z redom Marije Terezijo.*) (Dalje pride.) *) .(ednako odlikovan jo bil Uuli v limnici na Goriškom rojoni in I. 1854 ua Dunaju uinrli artilerijski stotnik Čohovin, jeden najhrabrejših yiovencev v c. kr. armadi. — Op. pis. i Podbrdom in Gorico in so so tudi *e predlo/.ili ministerstvu v polrjenje. S koncem prihodnjpg:i ntoseca novembra končala bodo po!iti<'im knrnisija mijbr/.o tudi svoja opravila glode raziaslilv zom- Ijišč. Danes pa pregb'du.jo neka komisija, sestavljena iz /.astopnikov riotranjegH in želozniškega ministers! va, iz onih trža- Skc'KJi namostnistvH in costnoga o.lbora Tolminskega, noko novo zvozno črto med A1o, katora so pred- loži istotako železniškemu ministerstvu v pregled in v morebitno odobrenje. Dezclni mu/rj. — Ihvrlni muzej, nabajajot' so n;i tr^ii Korenj, ogleda si labko vsakdo brezpiacno, ako lo vromo dopušča, ol) nedeljah in praznikih od 10. predpoludne pa do 12. Ako bi pa hotel kdo ob druftih dnovih in pri vsakern vrornenu obiskati ta muzej, slori to tudi labko in sicer nd 9. predpoludne do po- ludne in od dveh pa do 5. ure popoludne. Ztrlasiti se mora 1(3 pri doličnemu čuvaju ter plačati 20 vinarjev. Sinrtna kosa. — Dne 25 oktohr» t. I. so pokopali v Končah gospoda Vik- torja Znidarčiča, sitm posestnika in prej- šnpga župana Uajmunda Znidarčica. Po- kojnik bil je še le 28 let «tar ter se je še le pred par loti poročil. Zapušča mlado vdovo in dva otroka, Naj počiva v mini! Napad ua ucitclja. — V torek dne 21. t. in. so napadli neznani lopovi po- tovalnega učitel.ja g. Brica, ko se je vra- čal zvečer iz doi. Lokovca v Podlako. Vzeli so mu o tej priliki 16 K. Tatviua v cerkvi. — V soboto zjutraj je odnesol nekdo iz cerkve sv. Antona v Gorici skrinjico v katoro so polagali pobožni verniki miloščino. Zli- kovca niso vdobili. Vojaški nabor. — Tukajšnji ma- gistrat naznanja, da se morajo v smislu § 22. nabornih predpisov zglasiti v teku meseca novembra t. 1. vsi oni v Gorico pripadajoči mladeniči, ki so rojeni 1. 1882, da se vnesejo v vojaške naborne listk. Prošnje za olajšavo vojaške službe v smisJu § 31, 32, 33 in 34 vojaškega za- kona predložijo se pa lahko magistratu od danes naproj pa do konca t'ebruvarja p. 1. ali najdalje do dneva nabora. Zgla- siti se imajo pa pri tuk. magistratu tudi vsi oni v letih 1882 1881 in 1880 roje- ni mladeniči, ki probivajo v Gorici, a so pripadniki drugih občin. Isti vlože lahko pri tern magistratu prošnje, da se smejo predstaviti naborni komisiji v Gorici; ali pa tudi prošnje za olajšavo vojaške službe v smislu zgoraj navedenih §§. Katoliško drustvo slovcnskih ueiteljic na Primorskem je imelo dne 12. vinotoka zborovanje, v katerem je piedavala gospica učiteljica Ana Klavči- čeva „o vprašanju pri pouku." Temelji- temu poročilu je sledila zanimiva debata. Dne 15. vinotoka je bil občni zbor, pri katerem je duhovni voditelj, preč. g. župnik Ivan Kokošar govoril tolažilne besede o psiholoških zaslombah poguma. Predsednica je predavala o srednje- veški pesnici Rosviti. Podarila je društveni knjižnici Ri- harjevo „Vrlo gospodinjo" in „Socijalno vprašanje rajnkega preč. dr. Jožesa Pavlice. Društvenice so pele zbora „0 sanc- tissima" in „Divja rožica." Gospica Ju- vančič je krasnoslovila Gregorčieevo pe- sen „Blagovestnikonr'. Predavanje iz ukoslovja je bilo dne 22. vinotoka. Gospica Klavčičeva bode nadalje- vala svoje predavanje dne 2. noverabra ob 10. uri predp. Občrii zbor bode dne 5. novembra ob 4. pop. M. H. W. Kap je zadela. — Neko gospo Rožo PfalT iz Sibinja, ko je šla po ulici Via Stretta. Odpeljali so jo v mostno žensko bolnišnico. Iz pred sodlsen. — Te dni je bil tukaj obsojen neki Jurij Jestin, katerega so prijeli v Korminu, ko se je hotel od- tegniti vojaškemu naborn, na 7 dni za- pora in na denarno kazen 10 K. Nesreča v kamnoloiuu. — Jožefu Simoniču se je zavalil v kamnolomu v Dolu pri Gabrijah velik kamen na noge in ga je poškodoval tako močno, da so ga morali prepeljati v tukajšnjo bolnišnico usmiljenih bratov. Ogenj v Prvafinl. — Škoda, ka- tero jo provzročil ogenj v Prvačini, o katerem smo poročali v zadnji številki se ceni na 10.000 K. Hiso, katero jo ogenj vpepelil, je prodal pred požarom gosp. Zorn nekemu drugemu in je dobil na račun te kupčije že 2000 K od njega. ZaduSila se je v gnojnici. — Mala deklica Etna Marušič iz Vrbojbe se je igrala sama na dvorišeu domače hide. Ne vo se, kako padla je revica v gnoj- nico. Domaei so ji nicer kmalu pritekli na pomoe ter jo izvlekli iz gnojnice ali vsejedno je deklica kmalu potem izdah- aila svojo dušo. Slu/ba obniittkega tajnika v Kaiialu. — Z ozirorn na razpis slu/,bo ol)(:insk(»ga lajnika v Kanalu, ki jo bil priobčrn v raznih lintih, nam pi.sojo od lam, da ho nahajajo v Kanalu süri osobo, ki so za to službo sposobne ter, da bi bilo prav, ako bi ta ko^ček kniht dobil kaki dornačin. Nam soveda ni znano, ali so ornenjeno i^tiri os(;b(? r»'s sposobns>, da l»i opravljaljo službo občinskoga taj- nika. Ako jo pa to ros potem rnislimo. da ni niti dvoniiti. da bi so kanalsko občinsko slarosinstvo v prvi vrsti ne oziralo na svojo domačirni. Oj gromu. — Noki Nemoc, ki so podpisujo Din^'s-Dinos, ss^ jo mudil lo- tOHnjo polotjo v naših krajih in jo obiskal pri tej priliki tudi Gradež in otok Marban. O torn svojom potovanju pa je priobčil ne!:aj potopisnih črtic v „Berliner Tag- blattir'. V toh črticah pa piše Dines- Dines o probivalstvu v Gradežu, da ima ono, (":e tudi govori italijanski jezik vendarle slovonski tip in da so tudi me- lodije, katere prepeva to ljudstvo, kakor tudi cerkveni napevi, katere je sli^al v barban.ski corkvi bolj otožnepa in slo- vanskmnu podobnega znaoaja. Mi nočomo sicer nikakor ukrasti italijanorr. Grado- žanov, alismejali smo se vendar , Piccolo- verntr' dopisniku, katerega je zgoraj orne- njeni Nemee s svojimi nedolžnimi opaz- kami tako razburil, da je začel kar bes- neti in v svoji jezi napadati celo Jugo- slovane, ki niso vendar prav nič krivi na tem, ako imenovani Nemec misli, da Gradežani no pritičijo k blaženi Italiji. Zaprli so zarad pomanjkanja sred- stev 491otnoga Jožefa Bata iz Velikih Žabelj, katorega so v nedeljo zvečer našli v Gosposki ulici, ko je Jačen taval po isti. Prijeli so pa tudi znanega pohajača 14 letr.ega Antona Strosarja s Trnovega, k« je bil zaradi tatvine vže večkrat kaz- jvan. Fant se je preveč zagledal v ne- katere stvari izložene pri prodajalnicah na Travniku. Ljudsko štetje za 1. 1900 v Trstu in v Istriji po narodnosti. — Iz podatkov, kwtere je te dni v tem oziru proglasila statistična komisija na Dunaju, so kakor"pi?e*(.Piccolo-' našteli s koncem decembra 1900 in sicer izmed avstrijskih podanikov prebivajočih v Trstu 116.825 Italijanov, 8880 Nemcev, 145 Čehov, 26 Poljakov,3Ru3ini,2-4.679Slovencevin451 Hrvatov. V Istriji so našteli 136.191 Ital- janov, 143.057 Hrvatov, 47.717 Slo- vencev in 7076 Nemcev. Po teh številkah bi bilo torej padlo število slovenskega prebivalstva v zadnjib desetih letih in sicer v Trstu od 20 4 na 163, v Istriji od 14 3 na 142. Število hrvatskega pre- bivalstva pa bi bilo po teh številkab padlo v Istriji od 453 na 425 dočim bi bili število italijanskega prebivalstva na- raslo in sicer v Trstu od 738 na 773 v Istriji pa od 380 na 405. Sploh živi na potrpežljivem papirju, na katerega so napisnli naši dobri prijatelji, kar so ho- teli, v Primorju in sicer 334 152 ltaljanov, 212.978 Slovencev in 143.602 Hrvatov. Opomnimo naj, da je ,.Piccolo'' vsled teh številk ves iz sebe od samega veselja, in je popolnoma preprican, da so te številke živa resnica, dočim je o sto raznih prilikah tsdil, da so podatki sta- tistične komisije zgolj imaginerne šte- vilke brez vsake resnične podlage, kar smo vedno trdili tudi mi in o čemur smo danes še bolj uverjeni. Naj pazi „Piccolo" in njegovi patroni, da jim ne bodo Slovenci in Hrvatje, katere so po- sebno v Trstu, v Gorici in v Istriji spra- vili v svoj italijanski želodec pri zadnjem ljudskem štetju, postali s časoma tako neprebavljivi, da jih bodo morali po- metati vse iz sebo in da jim ti želodca za vedno ne pokvarijo. Štrajk mornarjov in kurjaeev Konean. — Med Lloydovim vodstvom v Trstu in med njeeovimi kurjači in mor- narji je prišlo konočno vendarle do spo- razumlienja in je vsled tega tudi štrajk kondan. Popustili so od svojih zahtev pač vsaki nekoliko, kar je najboljše. Tako riaj bi se zgodilo tudi drugod. Vzgledujte se! — „Edinost-1 pise: Na misel nam prihaja sedaj slučaj, ka- terega je res \redno zabeležiti, da se vsaj deloma otme pozabnosti: Poleg novoga italijanskega otroškega vrtca pri sv. Ivanu prebiva uboga vdova- perica z sedmerimi otročiči, ka- terih starejši hčerki je trinajst let. Ta vdova ima dočka, godnega za otroški vrtec. Ne bi se bilo čuditi, ako bi ga mati poslala v bližnji italijanski otroški vrtec. Sai bi tain dobival kosilce in šo obleko in obuvalo. Uboga ž e n a pa ni storila tega, ampak je dočka pri- vela v slovenski otroški vrtec. Češ: kako naj da svojega otroka tja tujim ljudem, ki ne umejo nje slovenskega jezika?! In čujte: o vpisovanju je še podarila g o 1 d i n a r z a d i u ž, b o s v. C i r i 1 a in Metodija. Mislim, da razmerno ni Se nihč'0 podaril toliko za drnZbo, kakor uboga vdova Markuža! Ali naj dostavimo Š-' kaj?! FraiiroNrlna in an^h'snna ol»li- «alna prcdmt'ta na srcdujlli šolah. — Povuljni vspebi v toj zadevi na nokate- nb girnnazijab ho privodli naučno upravo do tfga, da uvode polagoma pouk v tob jezikih v vsoh av«lr. šolah. Oljski /upan obsojen — Zoloz- ničar J u I i j H a k u Š j o b i I 2 4. t. m. pri t a m k aj š n o m o k r a j n e m s o- dišču obsojen zaradi prostopka § 491 kazonskega zakona po § 493 istega zakona na 20 kron globe ali 24 ur za- pora, kor jo pri ce.sar.ski rnasi dno 4 okt. t I. prod VHorni corkvoni'ni in dru- gimi javniini dostojanstveniki raz/.nlil na- čolnikovoga nameslnika celjskega ukraj- nega zastopa go«pofla dra. Dočko. — Hakuseva izvolitfv županom od cesarja še ni potrjena. \ova vo.ja^ka zakonska pred- lo^a. — Ptazni liati f»isejo, da bo vlada morala domobransko pr(?dlogo t r aj n o vzeti nbzai Grozd posebne vrste. — Iz Artie pri l>n;žic;th [)išojo : V gorici tukajsnjoga veleposestmka J. Kovačiča na.šla sta na se eni rozgi dva grozda različne barve. Eden je lemnorudec. drugi čisto bol. obadva pa pupolno-na zrela. Gotovo ne- kaj posebnoga Ta dvojeka se shranita in sta na jgied. (h'oznik vstreljcn od tatov. — V nodoljo po noči je našel y Hlumetzu pri Kraljevern Gradcu na Českem neki orožnik ki je bil na patroli neko odprto prodajalnico. Vstopil je vanjo da bi se p.-epričal, kdo da je notri. Bila sta notri dva tatova Ko paju je hotel aretirati. je jeden na njega vslrelil. Orožnik ^e zgrudi smrtno ranjon na tla tatova pa sta zbe- žala. Xa to so pritekli IjuJje orožniku na ponioc ali zaman. Umrl je kmalu potem. ,,Drozd" in ,.Svatovaclavska*' za- vzemata še vedno skoraj vso javno po- zornost in zanimanje. Češki socijalisti z zborovanji, v časopisih. iistki in raz^led- nicami tako stra^tno agitu;ejo in sil;jo v konkurz. da se človek nohote vpra.^a: „Zakaj V Na katero korist? Kdo je zadaj za colo akcijoV1' Vsekakor ljudje, ki pri- eaknjejo pri konkurzu dobička! ,.Monsi- gnore*' Drozd je pri slovesu iz policij- skega zapora stiskal roko jetnicarju in se zahvaljoval zh lopo celico, ki jo je imel Čisto nepotreben ..Galgenhumor!'1 Sedaj je v zaporu pri kazenski sodniji. Tukaj je Drozdov preiskovalui sodnik njegov — bivši večletni učenec. Pri prvem zasli.^anji je prodenj padol na kolena in ga prosil, da bi bil izpuščen iz preisko- valnega zapnra, a senat je to prošnjo odločno odkloirl. — Vsi češki listi, razven socijalistiškega ..Prava Lidu"'. mirijo Ijad- stvo in včeraj je naznanila ..Narodni politika": „Ke konkurzu nedojde! Založna je zachovanä!'' Projekt, ustanoviti novo „posojilnico sv. Jana Nepomuckega'', ki bi imola provzeti dolgove ,,Svatovaclov- ske". so hilro opustili in prav so storili. Sedaj duhoväOina cele česke deieJe zbira za „garancijski fond". Navdusenje zanj je veliko, dobri duhovniki bodo popravili to, kar je ,,Judaš" zagrešil. V enem tednu je bilo sKupaj samo z mesta in okolici 400.000 K. Novi posojilniški odbor je dal prvi skupno 100.000 K, metropolitanski kapitol tudi 100 000 K. mestni kaplani dajajo povprek po 1000 in 2000 K. Neki mladi kapl^n iz okolice je zastavil svojo obleko, svoje knjige in hišno opravo in poslal vse, kar je imel: 500 K. Neki uči- telj z dežele pi5e: „Nimam nič drugega, kakor branilnične knjižice svojih deve- tero otrok, ki imajo skupaj prihranjenih 1800 K. To žrtvujem. Cast naäih dobrih duhovnikov no sme nobene äkode trpeti!" Plornstvo če^ko Ae ni storilo nič. Dunajpki advokflt dr. Fri-^chauer pa je y imwna nfznane linančne skupino dunajske od- boru Svatovaclav-ke založne ponudil hi- troga in gotove^a krodita 6 rnilijonov K. Odbor so 3e ni odločil; rekel je, če usah- nojo vsi drugi viri, bodo se posluži! makar židovsko re^iln« roke, samo da bi uboco ljulstvo. ki je im^lo na ta zavod toliko zaupanja, nič no zgubilo. 0 Drozdu je sedaj dokazano. da se je vozil vsako leto v London. mr'n \* uajuljiuliu'je prtporot'a iiivjiraa „Central" * km n;i l'raviiiku tik ccrkvc >\. lün.u-ija. Lastnikjf Fiiii* IVicnkoiz Rihem- bonia. \j« razpolayo ima nad 100 t'asopisov. kava in likcrji liajholjši. po- •»tre/lia toi'iia. «*i>t«»l>:i i/ylt'ilna. ceiie so ka- kor v (irii^ih kavarnali. Vetika zaloga qotovih oblek vsako vrste in vsnke mere. !!! Brez konkurence!!! ANTON KRUŠIČ, trgcvec in krojaški mojster tyfyQ {L** v Gorici, Vrtna ulica St. 26. V mirodilnicah flNTON [yjAZZOLI Goricn, Gosposka ul'ca in tekališče G. Verdi se prodaja vse kemično čiste pridelke za uravnanje vina, kakor tudi ka- deča žveplena kislina za čistiti vinsko posodo, namreč: sode, čebre itd. itd. Mwk in solske potrelti, raznovrstni papirnati stvori po najnižjih konkurenčnih cenah: Molitvenp knjige . . . od — 24 v navgor Žepni nožiči.....,. —"50 „ „ Mošnieki za denar . . ,, —20 „ ,. Tobaenicein srnodčnice „ — %80 „ „ Zavitki, kuverte 100 . ,. —50 „ Papir: pisemski lOOpol ,, —60 ,. ,. ,. uradon bpllOOOpol ,. 6"— „ ,. ,. zamaslo ovijati kilo „ 140 „ ,. ,. zacigaretelOOsnop. ,. 220 „ ,, Posetnice s tiskom 100 „ 120 „ „ Tiskovine za duhovnije in županije po ceni ,.Narodne tiskarne*' v Gorici. — P. s. Za povoljno postrežbo treba v naročilu navesti približno cer.o. ltd. itd. V Gorici G. LIKAR, sredi K(Mii«niške ulice protiPlacuti 10. Krojaška mojstra Cufer & Bajt v Gorici, ulica sv. Antona St. 7 v hiši g. J. Kopuča pri okr. sodniji, izdelujeta vsakovrstne obleke za moZka po meri, bodisi sine ali pa priproste. Priporocata se svojim rojakon v Gorici in na deželi, posebno pi 6. duhovščini in učencem srednjil in ljadskib Sol za obilna naročila m. >«^ .^m^. ^^. J&. .^H^.^^H^ ^m>^^* dobi 36 v zalogi tvrdke I. Zornik, — Gorica; Gosposka ulica št. 7, prva in edina slovenska trgovina za modno blago. ! Najboljše, največje in najcenejše skladižče vsakovrstnega perila, sraje za hribolazce in kolesarje vsake velikosti, jopic za telovadce, krasnih kravat v ; vsakem slogu, nogavic, rokavic, životni- J kov (modercevl sol(}nikov, pihalk, dož- j nikov, blusen, spodnjih kril, divnib okras- , kov za obleke, svil za obleke in bluse, vsih potrebSčin za vezenje. Pnporočevalno na^bolje kupova- ¦ lišče ^a g. šivilje in krojačc. NaroCila, za izdelovanje perila izu gospode), in modercev po vsakoj meri in zahtevi izvrsujejo .so točno. I'oJpi^ani priporoca slavnemu oh- činstvu v Gorici in na deželi svojo prodajainico jestvin. V zulogi ima kave vseh vrst, raz- ¦ lic-ne moke iz MajdiOovega mlina v Kranju, \ nadaljo ima tudi raznovrstne pijaOe na ; primor: francoski Cognac, pristni kranjski brinjevec, domaci tropinovec, \ fini rum, ra/Jična vina, goršice (Sens.) : Ciril-Metodovo kavo in Ciril-Metodove uzigalic«1. — VT zalogi se dobe tudi Ic- stenine tvrdke Žnider.šič & Valenčič v Ilirski Bistrici, ter drugo v to stroko spadajoče blago. — Postrožba točua in po zmernih cenah. Z odlicnim spoštovanjem Josip Kutin, Trjjovt'f v Scmeniski uliei li. itv. 1. (v lastni hiši.) Anton Fon, klobuöar in gostilničar, Semeniška uiica št. 6, ima. bogato zalogo niznovrslnih klobukov ter toči v svoji krcmi pristna domaea vina in postreže tudi z jako ukusnimi jedili. I Anton Pečenko j Vrtna ulica 8 (.OUK A Via Giardino 8 ' urinnrnr1'}! pristna bela in črna vina iz wipavskih, furlanskih. briskih, dal- | matinskih in isterskih w i nuaradov. p y ¦¦ ^w ^J ™ mm «¦• -mr ^ •¦ Dobtavlja n;i doin in nupošilja po UAvl- •lici n;i vs(> knijt» avstro-cgersk»» nion.ulnj«1 v soilih oil at» litrov ii:ipn»j. Na zahtcvo pošiljji tiiiii u/.tim». Cene zmerne. Postrežba poštena. ! Ivan Bednarik |»ri|Kii(Kv-H svojo knjiqoveznico v (iorki I ulica Vetturini št. 3. Peter Drašček, trgovec jedilnegablaga v Gorici, Stolna ulica št. 2. PriponH'a so p. n. olu'in- 1 stvu v (iorici in /, (hv.c^Io. Pi'odiija kavino prinw^so, I sladkor. milo, slanino. j*iz. maslo surovo in kuliano. oljo. moko iz jMajdirrvih nilinov in vse jestvino. Zaloga žveplenk sv. Cirila in JVtctoda. Fani Drašček, zslloga šivalnili strojov v Gorici Stolna ulica št. 2. Prodaja strojo tudi na (odon- skc ali niosmie o broke. SIroj i so iz prvih tovarn ler najbuljše, kakovosli Priporoča so slav. občinstvu. Prosiva zalitevati listke! Najvecja tryovina z zclczjcin Konjedic & Zajec Gorica, pred nadškofijo hiš. šfev. IL Zacas stavbo pripoioča vse stavbne potrebščine, kakor: cement, stavbne nositelje, vsakovrstne okove, železje, strešna okna, cevi za stra- nišča itd. lina v zalogi orodje za vsa rokodeistva iz najbolj slovečih lovaru. Opozarja na svojo bogato izbcr kuhinjskega in hišnega orodia dob rezprimorno nizkih cenah. ygwrwBTs^a Edina zaloga | | I I stavbenih nositeljev I^^sež^ Pocinkana sica aa viuogradc po jako snizanih cenah! I Pozor! Eno krena^ II abrade izplaeava vsakenm, kdor doknžo s potrdili najino nove aiiiörJS?«iske blagajne, da je kupil pri naju za 100 kron blaga. Prosiva zahtevat. i listke! Pozor! Eno krono nagrade! Pozor! Eno krono nagrade! i^r TISKA: brošure * .*. * .-,. >: * :• "' diplome trgovske račune ceniko x x. * * * vabila na karton v. * :/. in na papir Bprejemnice * * * .-f. * za društva pisma in zavitke s flrmo ***** * * .* * * etikete za vsakoröno * ^ * * * * * porabo plakate ***** v raznih barvah * * * in velikosti i. t. d. „JNsarodna Jiskaraa" i * * * * v Gorici. ulica Vetturini St. 9 $ $ © $ Ij je preskrbljena z po\rsem novimi črkami, {j okraski in finim papirjern, ter more pre- "" vzeti vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela z zagotovilom točne in strokovno pravilne izvr- šitve v moderni in okusni obliki po tako nizkih cenah, da se ne boji nikake konkurence © © © © V zalogi ima vse tiskovine za duhovnije, županstva in druge urade na močnem papirju, ter na prodaj ima knjige: Hijado, Tri igre, za slovensko mladino in Zgodovino ******** tolminske sole $$$$$8®$ TISkm. -^yj Ö.G0RIC0' ki Izhaja dvakrat na tetfen v dveh izdajah, ter stane na leto 8 K, pol Ida 4 K netrt Infn 9 k yGr TISKA: kl izhaja vsak čotrtek ter stane na leto 4 K, pol leta 2 K, za manj premožne oelo leto 3 K 1 © TISKA: <^ß * * * * pobotnice y raeunsk i sklepe ^ v. lične tiskovine l) za industrijo >; ,x. J * * * >: trgovino ' in obrt ***** * * * „.. * posetnice }t razne velikosti * ^ * + * + in obliko J z zavitki * * * * i( * * * * zaročnice ^ in poroönice * * \ * * v elegantnih f Ökatljah ***** ^ lor osmrtnice v ^ * raznih oblikah 1. i. t. d. Št. 86. V Goiici, v ton* dn<> 28. oktoln-a 1902. Letnik IV. l/.haja vs:ik lori'k in »«»»«to v li'ilnii oh II. in i priMli»'»!«!»'1 VA mrslo cr oL H. uri poj.ol.lii- '¦¦' - Ako .»;i«l(Mi;tüi(li.ov;ipi".zMiki/i-l.'.l;il, pn-jol, li. zvcßcr. St:iiM> po poSli pn-j.'iii.-iii ah v (j.irici n:i (loin |»>S'IJ»" «•<'l«)l-ln<. « K., pollelMO 4- K. ii> «MilL-lno 2 k I'rodjijii *•' v (lOri(11 v t'>l»;iK!trii;ili S c h vv 'i r '/• v ^"Iskili "li(''-ili in .li'l- lersitz v Nmiskili ulirali po H vin. (ViMMTIlO izL.'las** in iiarotiniiio pa na upravniätTo «done». Ojrlasi se računijo po petit- vrstah in sicer ako se tiskajo 1-krat po \t vin., 2-krat po 10 vin., 3-krat pw 8 vin. Ako se večkrat tiskajo, rač«- iiijo sp po pugodbi. Izdajalelj in odgovorni uiednik Josip Marušič, Tiska „Narodna tiskarna" »odgov. J. Marusič). Naravne in protinaravne zapreke pri nagodbah. No gre, iiP gre! No avstro-ogerska in ne češko-nernška sprava se ne gune fa z mesta. Na tern, da bi dognali jodno ko drugo, si uhijajo clave prvi državniki v tpj in oni državni polovici. In vendar no gre. Kazprave so v najboljšem teku, mi- nisterska predsednika dr. Koerber in Szell si prizadevata, da bi izravnala nas- protslva in sicer prvi, da bi kako vzado- voljil Co he, a drugi, da bi vkrotil opozi- cijo v ogerskem parlamentu, oziroina, da jo odvrne od obstrukcije : kajti Szell, ki je ponovno izjavil, da zeli in hoče dog- nati nagodbo, irna veliko vocino na svoji strani in se mu torej nagodba posreči, ako pride do razpravljanja t. j. ako tega ne prepreči z obstrukcijo revolucijonarna manjSina. Iste težave kakor Szoll s svojo parlamenlarno opozioijo, irna pa tudi dr. Koerbhov samih. Sestavil ie nekake sDravne potroje. na katere je hotel vjeti j Čehe, kakor bi bili ti kaki debelo^lavi \ noumni kalini. Predloge, katere je siavil ! dr. Koerber Čehom. temeljijo v uredbi , jezikovnega vprašanja za Čfiško in Mo- ravsko na ta način, da naj bi se delilaČe^ka v jednojezične okraje s če^kim jezikom. v jednojezične z nemäkim in dvojezične z nemškim in češkim jezikom.Zajednojezične naj bi veljali oni sodni okraji, v katerih je vsled ljudskega Stetja od leta 1900 in sploh glasom vsakega poznejega ljudskega štetja manj od 20 odstotkov prebivalstva, ki go- rivo drugi deželni jezik; vsi ostali okraji naj se smatrajo za dvoiezične. Po tern naj bi se uravnal tudi jezik oblasti. Da bodo oblasti kolikor mogoče ,.jednojezične%' naj bi se v določenem časuupravni in sodni okraji tako preuredili, da politic ni okr»ji sestavljajo samo jodnojozične ob- čine, a sodni okraji samo jednojezične sodne okraje itd. Ti prodlogi dr. Koorberja so. kakor rečeno. limn nice na katere pa bi «e vjeli kaki debeluglavi čoški kalini, no pa pre- brisani in izkušeni čo.^ki državniki. Zi- radi lega jo tudi vodja Mladočehov dr. PacAk le prodlogo imonoval - i n fa- mi j o, na kaU-re so Čohi no morojo najnianjf^ ozirati in zo tudi zaradi tega no. kor ako bi taki predlogi postali za- kon, odško(J(;v»ni bi no bili samo č>hi marvoC' vsi avj-.trijski Slovani. To pa je p'jpolnorriM prrdi inlrncijam pravili češ- kih rodoljubuv, ki so prisegii bratsko zvesi.obo Sluveiieom in lirvatom in da jih hočejo podj.»irat; v vsob rečoh. Tako razmorjo, kakor.šno bi nastalo v državi po uveljavljenju teh Koerborjovih prod- logov. bilo bi za la? podobno onemu razmorju. ki bi nastalo. ako s<* vresnic; zahtova \7>pnomcev po uvedonjn nem- ščinc kot dr/avnoga jozika. Ka'ti vcled svobs'do. ki jo v?ivajo vson^mski politiki v nasi dr?avi. svobode v ponemcevanju Slovanov. hi v main Irtih pri.^lo do tega. da v onih krajih. kjer je danes Slovan že v rgromni ver-ini. pade odstotok S!o- vanov glrhnko pod 20 kar bi pomenilo itak popolno ponomconje Slovanorn. Dr. Koerbor jo c pvojimi prodloei igral sicer vlogo židovckfsra trgovca. ki na«tavi vi- soko roil'*, potem pa polagoma popu^ca, dokler se ne da pogoditi za v s a k o ceno: zaradi toga je dojal. da ti nje- govi pr¦ dlooi ni*o še njegova zadnja beseda. Ako pa bi si češki kalini vjeli na to limanice ? Kaj potom? Potem bi bila to p a č ,.zadnja beseda*'. a ne le za Cehe in druge avstr. Slovane. marveč tudi za c e 1 o A vs tr ij o ! V torn ?e je pa dr. Koerber poleg finega diplomata, ki je. pokazal tudi prist- nega — Nemca. ki mu pogleda pri vsaki priliki iz koze in ki se ne more otresti nemskili nazorov. Z druge strani pa se- veda ni sam ^ svojimi „nemskirni nazori", marveč soodločujejo ž njiiy tudi Nemci, ki jih irna za seboj t. j. Nemci iz slo- van«kih krajpv : (ieške. Moravske, Šta- jerske itd., kateri so najzagrizenejSi pan- gormani in knteri najsrditej^e zahtevajo nomsko gospodarstvo v Avstriji. Koerber torej, ako bi tudi kot „medri diplomat*4 hotel popustiti. mu ne pustijo ti vsenem- dki žepetalci. Nemci se v jednomer postavljajo na «tališče državo vzdržuj č h faktorjev in se delajo kakor, da bi smatrali tudi naeodbo z Ogersko za državno nujno potrebo, in pri tern so si vse nemške stranke za las jednake, — resnica je pa le, da jim je „država" le v toliko od pomena r kolikor bi jo mogli smatrati kot svoj politicen plen. ako pa bi naj bil z isto spojen tudi obstanek Siovanov, o tedaj naj gro šo ..država*' rakom žvižgat! To so naj bolj pokazali takrat ko so z ob- strukcijo braniü svojo ..nem^ko stvaru proti vsem ^državnim nuinim potrebam". Xo. Čehi so žo pokszali. da so dovolj močni. ter da lahko sami broz vsake po- moči narede obstrukcijo. Vendar bi se v skrajnem slnčaju t. j. ako bi se hotel potom zakona pro- clasiti nomški kot državni jezik, Čehom pridružili tudi vsi Slovani. a poleg Slo- vanov gotovo tudi Italijani in Rumuni. Tak zakon. ki bi hotel proglasiti nemški kot državni jezik, se sploh ne more skle- niti v državnem zboru. V poliglotni dr- žavi kakor je Avstro-Ogrska ne more vladati na.čelo : j e d na d r 1 a v a, je- den jezik, marveč tu velja : vzadofo- ljiti vse narode. ki v državi živp, ker od zadovoljnosti vseh narodov je od- visno tudi življenje države. Ako se torej dr. Koerber tudi spo- razumi s Szellom t. j. ako premaga tidi poslednji ogerske neodvisne stranke, ka- terih opozicija pa je tudi istotako n e- j naravna zapreka avstro-ogerski na- godbi kakor zahteva Nemcev po upeljavi nemščine kot državni jezik. — tedaj naj bo dr. Koerber prepričan, Ja pride iz LISTEK. Hajduk Slavčo. Holgarski: Ivan Vazov. (Dalje.) Gotovo je zapazil tudi zdaj kak vznemirujoči glas. Mahne ženi z roko naj molči, potem okoči na noge in posluša dalje. i „Drevesa šume od vetra" — omeni žena, ki je hotela pomiriti njega in sebo; kajti slišala je v resnici le ta šum ali je mislila, da ga sliši. „Ne, to so stopinje", zaSepeta Slavčo. „Stopinje? Kake stopinje?" In zdaj vstane Se Volkana, ter jame poslušati . . . Iznova je zavčl veter, pri- hajajoč od one strani, in prinesel je ' bolj razločno razne zvoke zraka in ' dolinc. „Zares se zdi, kot bi nekdo priha- i jal". ! „In sicer več oseb", — dostavi ' Slavčo. „Kdo bo neki to? Slavčo", — vpra^a ga žena boječe. „Po naju gredö . . . Orožniki so", odvrne na kratko Slavčo. VI. Znano je, da se približa letno jutro jako naglo, tako rekoč skokoma. Ni tra- jalo dolgo in beguna sta opazila stra- homa, da se je že popolnoma zdaniio med svojimi temnimi vejami jasne zarke dnevne .svetlobe . . . Vse reei krog in krog so se razločno videle . .. Vsled ne- nadejane svotlobe je postalo stanje be- guncev zelo nevarno. skoro brezupno. Sum korakov se je vedno bolj približeval. Ali glasu vondar ni bilo slišati. Bilo je vidno, da ti hodci gredo potihoma in ne šume, da bi mogli bolje poslušati. ! V onih časih pristop do tega zapad- nega gorskega zakotja bolgarskega ni bil brez nevarnosti za turške zaptije (orož- nike). V tamo^njih prebivalcih je tlel še vedno duh prostosti in neodvisnosli, zdru- žen z divjostjo nravov. Prihod lurškega uradnika je napravil po vasph poplah ; njega pa je spravil v nemir in stisko. Bilo je tudi več takih gorskih gnezd, ki nikdar niso videla beričev v svojem ne- pristopnem narocju in čijih podložnost do sultanovega veličanstva ni imela prav nobene podlage. Take vasi niso plačale nikakega davka, ker se nihče ni drznil, da bi ga šel pobirat tje. Ta divja in sen- čnata zakolja so bila podobna kraju al- buskih Miriditov. — Ali zdaj so orožniki ; vendar šli za begunoma. — Slavčo je ' bil prav uganil. Soveda so se bili lotili | zelo nevarnega podjotja, ko so zasledo- ! vali roparje v tem hajduškem kraju ; ! kajti to je bil ves drug svet. nepoznan ; jim; pa tudi niso rnogli pricakovati, da I jim prebivalci kaj gotovega povedö, ali da jim poj^eio kakorknli nn mlrr. i- in.« | Toda ta drzni in nepričakovani j dvojni umor. ki je bil izvršen v tej noči I na njihovih tovarisih. jih je tako ailno j razsrdil. da — čudo, da niso izgubili za- vesti. In pozabivši vos strah in druge zadrege jeli so zasledovati morilca ali morilcev. Morda je imela ta drznost še druge vzroko, namreč strah gledö na odgovorno«t pri nacelnikih zaradi brez- delnosti po takovem usmrconju dveh mosleminov. V tem tronutku se je zdelo da sta bila Slavco in žena v največji novarnosti, njijun pogin je bil skoro neizogiben. Bukov gozd je bil prav tu pri kraju in odhod do navrh do temena Balkana so je raxprostirala razsežna odprta planja, ki bi jo rnogla preleteti le s krili predno bi prišli Turki do konca bu- kovoga gozda. Torej ni bilo niti po- misliti, da bi bil mogel Slavčo dalje be- žati. Da bi pa bil poskusil zlesti se ženo v bregovito bukovje, ter se skriti med bukovimi drevesi, bi bilo celö nepre- mišljeno; ker tako bi bil zlezel sam v past, iz katere bi bil jedva odnesel zdravo kožo. V hudi zadregi je bil, in le Še ne- koliko trenutkov mu je preostalo za od- ločitev. Pred očmi se mu je razprostiral zopet — liki mnogoglava straäna Me- duza — krvavi, grozni prizor novega vjetja, tepenja, vezij in muk in strasnib * i • ___^ vadna besnost — ker to ni bila tec odločnost — naježila lase na glavi in oči so dobile izraz vzteklega bika, ki hoče predreti zid se svojim čelom. Zdelo se je, kot bi se bila velikanska postata roparjeva ie bolj povižala in žilnate roke so zgrabile držaj jatagana, ki mu je tišal za pasom .. .. Očividno je bil pripravljen oprejeti zasledovalce z golim nožem, da bi nasekal mesa z njih. Ali mahoma je zavrgel ta obupni odlok in se oprijel drugega; kajti ni potegnil noža. „Skrij se'', šepnil je Volkani, sam pa je skočil k debeli bukvi, splezal z neverjetno naglico po debelem gladkem deblu in za časek je bil v vejnati zeleni kronnji. Volkana pa se je skrila za äkorovje. V tem so tavali orožniki molče dalje do konca gozda, kjer je začenjal paänik. Prišli so uprav pod ono drevo, na katerem je tičal Slavčo. Bilo jih je šest, ž njimi pa ludi neki vaščan, — Slavčo je iz- poznal župana. Slavčo se vstopi za vejo, ki ga je branila deloma in sproži oba samokresa na orožnike. Oglušujoč grom — na to zategli vzkriki ~ so napolnili gorsko samoto. Ko se je razkadil dim pogleda Slavčo na tla. Eden orožnik je bil padel in se je zvijal v smrtnem krču na tleh. Okoli njega je bilo prazno. Njegovi to- variši so zleteli v bukovo goačavo, in so bežali nazaj, pa se skrivali med debli _.-----i_-..—.j.. • - - x— —v- r—"V" " dežja pod kap, iz jedne zapreke v drago, ker Čehov ne dobi za nagodbo pod po- goji, ki jih je stavil za uredbo jezikov nega vpraäanja. Brez ura?nave spora mej Čehi in Nemci ni torej nagodbe mej Avstrijo in Ogersko, vsaj ne sklenjene potom parlamenta! Politični pregled. Notrajnl polltlčni položaj. Napetost, ki je zavladala med Oehi in med dr. Koerberjem, traja äe vedno. Med vlado in Čehi so so vsaj navidez dogovori protrg^li. Parlamentarna kriza je torej še vedno nadnevnim redu. Čudno pa je to, da so v zadnjih dneh potihnilo govorice o razpustu državnega zbora. Saj bi pa ta razpust dr. Koerberju nič ne hasnil, ter bi poslali Cehi v državni zbor skoro vse sedanje zastopnike k»kor je pokazal sklep, kateregn so storili Mla- doeehi, ngrarci in ee^ki narodno soci- jalisti, češ da preneha pri eventualnih novih državnozborskih volitvah vsaki volilni boj med temi strankami. Mogoee da prinese nekoliko vee lud v sedanji zmedeno parlamentarno siluvacijo nova dr. Roerberjeva izjava pri razpravi o njcgovem zadnjem govoru tičocim se načel po katerih je misHl on uravnali jezikovno vprašanje na Češkem Državni zbor. Danes ima poslnnska zbo^nica zopet svojo sejo. Nadaljevala se boJ^ v nji razprava o nujnem predlogu poslanca Rornanczuk in tovarišev glede kmečkega štrajka v Galiciji. Po dokonOani ti raz- pravi pride na vrsto razprava u izjavi dr. Körberja glede jezikovnega vprašanja na Češkem Poslanska zborniea im°la bode v četrtek zadnjo sejo v tern tednu. Potern se pa zasedan.jp poshnske zbor- nice zaradi praznikov odloži do 6. nov. Go8pod8ka zbornlca. Gospodska zbornica je imela v so- bcio popoludne svojo sejo. Razprnvljala je v tej seji o zakonsknm načrtu glede terminske trgovine z žitom. Ko je prišlo do glasovanja spričalo se je, da je zbor- nica nesklepčna. Zato se je zaključila in se določila prihodnja seja na dan 5. no- vembra. Piccolova raca?l glede našega prestolonasledništva. „Piccolo" prinaša brzojavko priha- jajočo mu iz Budimpeste, da se je Nj. ces. in kraljeva Vis nadvojvoda Franc Fer- dinand izjavil, da odstopa od svojih na- sledniških pravic do prestola na korist övojemu petnajstletnemu nečaku, nad- vojvodi Karolu Francu Jožefu, sinu svo- iega brata nadvojvode Otton?, kateri bi se potem nazival Franc Jožef II. Nemikl carlnskl tarifi. V nemškem državnem zboru je prišla zopet na vrsto razprava od carinskih tanfih. Ker se bliža ča*, ko bode inorala Nemčija sklepati z druginii državami trgovske in carinske pogodbe, je potrebno, da ustanovi nemški državni zbor ca- rinske tarife, ki bodo imeli služiU za podlago novirn pogodbam s tujimi drža- vami. Že nemška vlada sama je pred- ložila svojemu državnemu zboru tako visoke carinske tarife na žito in drnge živJjenske predmete, kakor meso, sadje, jajca i. t. d. i. t. d., fei se iz tojih držav uvažajo v Nemčijo, da je oticijozno in neoficijozno časopisje vseh teh držav začeio pisati ostre članke proti tem ta- rifom, tt'r jelo prorokovati, da iz to moke ne bode kruha, ob jednem pa groziti, da bodo druge države na izvoz nemäkih industrijalnih izdelkov postavile tako visoke oarinske tarife, da ga sploh onemogočijo, kar bi zndalo najvitalnejsim nemškim koristim smrtni udarec Ali nemäki agrarci, ki tvorijo v nemškem državnem zboru mogoono in odlooujoOo stranko, šli so Se dalje, ter so ne glede na nevarnost, kaiera preti vsled njih po- stopanja, nemški industriji ; postavili n« uvoz zgorej imenovanih življenskih pred- me'.ov, prihajajoeih v Nemcijo iz Rusije, Amerike, Avstrije in Itaüje se visje in sieer tako visoke carinske tarife, katere je tudi dotična državnnzbonka nemška komisija v torek sprejola, da je, ako *o ti carinski tarifi v plenumu državnega zbora sprejrno, carin^ka vojska med Nein- cijo in drugitni državami neizogibna. Vsled tega se nahaja zdai nemška vlada v najhujšem škripcu in govori se celö. da je stališče nemškega kancolarja groin Biilowa omajeno. Na Irskem vre. Irsko gibanje dela Andežem eim reejo preglavjco. Prišlo je celo do tega. da je angleska vlada prepovedala prosti uvoz vsakoršrioga orožja v Irsko. Domače in razne novice. Tržaški naniestiiik $rof (Joess se je danes povrnil v Trst in [»revzamo zopet vodstvo vladnih poslov. V potiče- nih krogih se trdi, da uživa namestnik na mero^ajnem mestu posebno zaupanje. Promoeija. — Doktorjem prava jo bil danes ob 11. uri dopoludne v Gradcu promoviran cand. g. iur. Janko D e b e- lak, c. kr. poštni oticijal v konceptni službi. „(orriere" se repeuci. — Tukaj- šnja c. kr. ženska vadnica ima za se svoj posebni učni načrt, ki se v mnogeni raz- likuje od onega za ljudske sole. Tukajšnj»* žensko učiteljišče pa ima namen vzgo jevati v prvi vrsti učifel.jice za ljudske sole. Da se pa te, kolikor mogoče bolie pripravijo, za njih bodoči stan mo raj o se med drugim. tudi vežbati v praktičnih nastopih. Taki na^topi dose>ejo svoj namen pa le takrat, ako, se go:enke vež- bajo v sol ah v takem učnem načrtu ka- koršnega bodo one morale izvajati kol ljudske učiteljice. Ker se torej, kakor smo povedali iz začetka, učni načrt za c. kr. vadnico razlikuje od onega za ljudske solo in je torej najurnestnejse da se ki?n- didatinje, ki se pripravljajo za učiteljice na ljudskih šolah, že zdaj v praktičnem poduku vežbajo na kaki ljudski šoli, odre dila je i5olska oblasi s privoljenjern od- bora „Šolskega Dorna'1, da izvršujejo slovenske gojenke tukajšnjegaučit^ljskega izobraževališča svoje praktične nastope na ženski ljudski šoli v „Šolskem Dornu1'. Omenirno pa naj na tem mestu, da jo šolska oblast vprašala tudi goriäki mestni zastop. da bi isti dovolil, da bi italijansko gojenke tukajšnjega učiteljskega izobra- žovališča smele imeti svoje praktične na- stope na mestni italijanski ljudski soli a da je mestni zastop goriški negativno odgovoril na to vprašanje šolsko oblasti. i --------------------------------------------------------------------------------------------------------------- Ker pa dobiva „Šolski Dom" za to uslugo, kar je popolnoma na svojem mestu, neko main odškodnino od državno šolske uprave in se nahaja ta odäkodnina po „Corrierjevem" mnenju zapopadena v onih 14.000 K, katere je postavilo na- nčnominisurstvo v pniračim za tukajSnje žensko učiteljiščo, začel se je „Corriere" tako repenOiti, kakor, da bi bilo moralo naučno ministorstvo njega poprej vpra- i^ali zadovoljenje, ako sine tostoriti ali ne. Mi bi se zato ,.Corrierejevo>l repenčonje niti ne zmenili. ako bi ta židovska spnka tako nesramno n" napadala „Žolskega Dorna'1, očitajoč mu, da mu je namen raznaroditi goriške Furlane in Italijano Mi smo prepričani da pretresr-i stnih in groza „Corrierjevo" svoiad, ko vidi ono neizrečeno dolgo vr^to deckov in deklic. ki ob kaki slovesni priliki par za parom gredo po gospodski ulici in čez travnik v cerkev sv Ignacija. Ali vo naj ta svojad. da so to sinovi in hčere samih sloveask.h starišev, da so to dečki in «ieklice, katere moramo mi Slovenciz lastnimi de- narnimi žrtvami čuvati, da ne poginejo v italijanskem žrolu Ši1 nokaj, „Corriere"' imenuje pnslopje „Šolskegi Dorna*' luk- surijonio zgraiibo Da, poalopje ,.S >lskeg.i Dorna"' je res lepa zgfadba ali n.t nii in v nji ne najde nobeden pameton človek nič ncpriinornoga in nič luksurijoznega. To poslopje je z grai'-ino tako, da odgo- varja v vsakem oziru svojernu namenu. Ako so pa znali možje, ki so stali na eelu tega podjetja, zgraditi za približno isto svoto, kakor je stalo šolsko poslopje italijanake mestne Ijudske sole Fumagalli pod Kostanjevico, velilvo lepše in dvakrat vecjo poslopje. potem je to najlepši dokaz, v kako čudnih rokah se nahaja sedanja goriäka mestna uprava iz kat^r^ jaslij. dobiva tudi „Corriere"' več a!i menj ovsa. „Carriere"' bi topej pametneje storil, da o takih rocVh popolnoma molči. Zaupnica podložuih svojemu prcdpostavljeiicmu. — Kakor poroča predzadnja „Soča" je podpisalo o priliki zadnje okrajne učiteljske konference 105 učitoljev in uriteljic zaupnico pvojemu nadzor. g. Finžgerjn kot odgovor na neke optzke v na5em listu o postopanju okr. šrl-ikega svota goriškoga in okrajnega šol- skega nadzornik'i e. Finžgprja naiproti učiteljem, ki ne trobijo v naprednji rog Ker je mogiče. da ae boderno, ako ^e nam bode vredno zdelo, h to zadevo drugikrat obširnejše pečali, oinojujemr» sr» dane^ na konstatiranje, du se ni i/.tned 105 uciteljev in učiteljic našel niti jeden, ki bi pomi^lil do kake gorostasne neumnosti, da ne rečemo kaj hujšega, so se ti gospodje povspeli, ko so kot podložni dali svojemu predpostavljenmnu zaupnico. Ob jednem konstatiramo, da je bil okrajni šolski nadzorn'k g. Finžgor oni sto in Šesti, ki ni, vsprejemši t^ zaupnico, sprevidel kaka abotnost in nekvalificirana neumestnost, da jo taka zaupnico. Majlepše in najzna- čilnejše pri vsi ti komediji, pa je to, da si; je za to zanpnico penal nijb )lj oni, za katerega se je gospod Firižger trudil, da je dobil učiteljsko me.sto v bližnji okolici, mesto, ki je pritikalo drugemu ^tarejšemu in bolje kvaliliciranemu a ne napred- nerau tovarišu. „Soea" in vzigalice družbc sv. Cirila in i>Iet(»da. — „Soöail je v prej- šnjih letih rotila našo občinstvo naj se poslužuje 'vžigalic družbe sv. C. in M., ker njen čisti dohodek je namenjen slo- venskemu solslvn. (!asi so so spremenili. Zdaj govori „Si >.-a" tudi o takih sloven- skih trgovcih in tobakarnarjih, ki ne morejo, ne rnarajo ali tudi ne srnejo proda'ati narodnih vžigalic. Zdaj pozivlja občinstvo tako: Kdor prav nočeš kupo- vali „narodnihu, kupuj, Lehherzove! Kdor nočeš ali ne mores in kedar ne mores prodajati vžigalice družbe sv. C in M., pnodajaj Leblierzove. S takim pozivom daja „Soča" po- tuho manj z'ivodnim Slovencem ter ško- duj»» dnrstvu sv. C in M. 'I'ako rovanje pn.ti iiHJpotrebnejšemu slovensko-iiii dru- štvu.je grdo narodno izdajstvo, ki izvira iz g lodobičkarije nt»kdaj narodne „Soče*1. ,.So('-a%' je tiskala ietos že več kol petdesetkrat dobro plačan insent Leb- herzove tovarne. ta «.iglas prina.4a tudi „Primorec" ki ,je v svoji prvi številki zatrjcval, da bo objavlja! izkijučno le oglase slovenskih trgovcev in ohrtnikov. Na c. kr. posti v Gorici m» vedö, kjc je Dunuj. Kakor je to vedno navada, da se poslje jed(^n oksemplar vsake knjige, ki se tiska v tiskarni tudi c. kr. dvorni knjižnici na Dunaju, od- poslala j(' naša liskurna pred nekaj dnevi na ta naslov tudi prcd kratkim dotiskano knjiz'co pokojncga dr. Josipa Pavlice ,.S>eija!no vpras:mje-'. Ali glejte kaj se zgodi?! Čez nekoiiko dni dobi naši ti- skarna spet knjigf) nazaj. Nad bosedami: c kr. dvorna knjižnica stal je vprašaj. htotako pa je stal tudi nad besedo Dunaj, ki je pa bila prečrtana, vprašnj. Mi si toga vprašaja nad besedo Dunaj pač ne moremo drugare tolmačiti nego da naši poštarji niti tega ne vedö, da je Dunaj avstrijsko prestolno mesto. Pri- poročamo poštneniu ravnateljstvu v Trstu, da svtije uradn'ke v torn pogledu nekoliko bolje poduči, kajti b:ti c kr. avstrijski uradnik, a ne vedeti, da je Duiaj pre- stolno meato Avslrije. to jo menia ven- darlfi nekoliko preveč. Pa brez zamere! Okrožufea vsern obi:in»kim zasto- pom v deželi. Z mimestnistvenirn nazna- nilom 8. avgusfa 1902 St. 20163 deželn. zakonika St. 21 so se objavili natančni predpisi, lei merijo na to, da se prepreči razširjevanje tuberkuloze. Deželni odbor je prepričan da, ako se bode strogo ravnalo poteh predpisih, j se lahko izdatno zabrani to hudo v na^i | deželi raz«ajajočo bolezen in da se oz- dravi po njfj okužene bolnike, ako se ž njimi prirnerno ravna in oskrbuje. Radi tega priporoča deželni odbor županstvu najtopleje, cia se strogo drži objavljenih določil. V svrho pa, da se bode v posa- meznih občinah po teh predpisih iavnalo, ima se za to županstvo prizadevati po svojih organih, razum tega nnj se na- prosijo zdravniki ki loci jo v tamošnji obeini, posebno pa oni ki so stalno v siužbi tanio;šnje občino ali občinarjev, da naj podučujejo pri priložnostih ljudstvo v obveznih in priporočljivih naredbah navedenih v namestnistvenem razglasu, po kojih se da vspe.šno zabraniti tuber- kulozo in nje razširjenje. Bohinjska >.ele/nira. — Kakor se čuje dodelani so bili že koncem meseca sopternbra t. 1. podrobni načrti onega dela Bohinjske železnice ležečega med LISTEK. Jurij baron Vega. (K stoletnlcl njegove smrti 17. septembra 1802.) (Dalje. Kakor mnogo drogih slovečih mož, vzniknil je tudi Vega iz ubožnihr odbinskih razmer. Njegovi revni stariäi so se pisali Veha; porodil se je v Zagorici moravške fare na Kranjskem dne 23. aprila 1754 ter bil krščen na ime Jurij. Prva otroška leta preživel je Vega v priprostih odnašajih a sredi proste narave. Njegovi roditelji, ki so v dečku kmalu zasledili žilo izredne nadarjenosti, so se, četudi s težkim sreem odloöili, da ga pošljejo v sole v Ljubljano, a vse, kar so mu mogli dati seboj, bil je pač jedino le — blagoslov skrbne matere. Tako nahajamo Vego kot ubogega Studenta leta 1767 na ljubljanskem gim- naziju, kjer se mu je godilo kakor mnogim drugim dijakom, katere je gnalo v svet nevkrotljivo znatižeije in kateri so se morali, opreti na tujo pomoč in podporo, prebiti bedo in pomanjkanje, da so naposJed prispeli na odlično socijalno višino. Zato so se tudi na Vegi vresničile besede: „Ni častnejega od mozä, ki usode breme v mladosti nositi zna", — kajti ki si znajo delati pot skozi težko premost- Ijive ovire, ki jih stavi eloveku usoda. Xak^r omenjeno, šolal se je Jurij Vega na ljubljanskem licealnem gimnaziju. Prav kmalu je pokazal nenavadno na- darjeaost za m a t e m a t i k o ter obrnil nase pozornost tedanjega profesorja du- hovnika Jožefa M a f f e i, kateri je mar- ljivega Veho — takrat namreč še ni spremenil svojega irnena v Vego, to je storil še le pozneje pri ustopu v vojaštvo — tako krepko podpiral, da je le I. 1775 kot „prvi" absolviral ljubljanski licej. Njegovo izredno znanje pa mu je — še le 21-letnemu — pridobilo kmalu službo navigacijskega inženerja na Dolenje Av- strijskem z letno plačo 600 goldinarjev kar je bilo tedanje case smatrati kot visoko plačo. Ali njegovemu daäevnemu obzorju ni ugajalo živeti pod utisom vnanjih razmer in tako je po petletni dobi služ- bovanja obrnil temu poklicu hrbet ter nastopil „iz odločnoga nagnenja", kakor to *am poudarja v uvodu jednega svojih spisov, vojaško službo. — Še le v vojaški suknji se je čutil v avojem elementu in še le v vojaški sferi mu je bila dana možnost da uve- ljavi avoje spoaobnosti naglo in krepko lrn L/nn a4o it aIattO la n 1 As9/\ V /111 H 111 rsinn — perament. A tudi še le odsihdob datira njegova slava kot uc^njak in pisatelj. Po jednoletni službi je postal Vega I. 1781 porocnik, a po preteku 3 let 1784 1. nadporočnik ter učitelj matematike v 2. artilerijskem polku. Njegov nenavaden talent in njegovo znanje kakor tudi nje- gova pedagogiäko nadahnjena aarav pa je našla kmalu zasluženo priznanje. L. 1787 je bil Vega že imenovan za stotnika; a cesar Jožef II. sam mu je poveril sestavo učnega načrta za slavno znani kör bombardirjev, v katerem zboru je zasedel tudi takoj mesto profesorja mat^matike. Ko je buknila vojna s Turčijo, za- prosil je Vega, ki je bil kot nekombatant prost vojne službe, dovolienja, da se sine pridružiti armadi generala L a u d o n a, kar je bilo seveda takoj uslišano. In zdaj je bilo treba videti Vego, njega, učenjaka, čegar bojno polje je bil dosedaj kateder, čegar orožje sta bila šestilo in kreda, kako se je znal kot hraber vojak sukati okoli Sane in prekopov, kako je j;nal vladati svoje kanone! In zares, po- ročilo Rovori, da je Vega mnogo f-ripo- mogol k zmagi cesarskih čet po tr." «v lem obkoljenju pri Belemgradu od ,, >. 3 7. Heptembra 1. 1789. is tega, korakal je Vega s prvimi avstrij- skimi četami v Slezijo, potem v Lipnik v garnizijo in se je povrnil konec oktobra 1792 zopet na Dunaj. — Naslednje leto je bil kot major bom- bardirskega zbora prideljen Reniški ar- madi, ker to leto so napovedali Francozi vojno cesarju Leopoldu. S pomočjo svojih izrednih sposobnosti v artileriji je izvršil tu neki hrabri in drzni vojni čin. Pri naskokn na nasipe pri Weissenburgu se je Vega ponudil da vzame vtrjeno mesto Lauterburg na svojo roko — m res> to junaško dejanje je tudi izborno izvršil. Zatopljen v svoje matematične probleme kakor nekdaj Arhimedes, vodil je naskok, čepeč za nekirn nasipom in ne meneč se za grom sovražnih topov, iz katerih sta se vsipala okoli njega smrt in pogibelj. Po vzelju tega mesta izročeno mu je bilo poveljstvo, (plackomando) a za svojo hrabrost bil je odlikovan dne It. maja 1796 z najvišjo vojaško dekoracijo, z redom Marije Terezijo.*) (Dalje pride.) *) Jednako odlikovan j« bil tudi v Hranici na («oriskom rojeni in 1. 1854 na Duiiaju uinrli artili'rijski stutnik Cehovin, jeden najhrabrejäih Ölovencev v c. kr. armadi. — Op. pis. Podbrdom in Gorico in so se tudi že predložili ininisterHtvu v polrjonjo. S koncem prihodnjegu meseea novembra koneala bode polilična komisija najbr/.o tudi svoju O|iravila g!ed« razlastitv y.vm- Ijiäc. Danes pa prrglodnje neka koinisi.ja, sestavljena iz zaitopnikov notraniegH in železniškoga minislerstva, iz onih trža- škega namestnistv» in cestnegn odbora Tolminskega, noko novo zvezno črto mod Modrejco, Basin in Knezo, kalera so prod- loži istotako železniškenm ministerstvu v pregled in v morebitno odohrenje. Peželni mu/ej. — De/olni muzoj, nahajajosi se mi irini Korenj. ogleda si liiliko vsakdo brezplačno, ako to vreme dopušča, ob nccleljah in praznikih od 10. predpolndne pa do 12. Ako bi pa hotel kdo ob drugih dnovih in pri vsakem vremenu obiskati fa muzej, stori to tudi lahko in sicer nd 9. predpoludne do t»o- Judno in od dveh pa. do 5 ure popoludne. j^Iasiti se ninra lo pri dotičnemu euvaju ter plačati 20 vinarjev. Suirtiia. kosa. — J)ne 25. oktobn« t. 1. so pokopali v llencah gnspoda Vik- tor ja ZnidarOičn, sinu posostnika in prej- šnega župana Ünjmunda Znidarčiča. Po- kojnik bil jo so le 28 let star ter se je še Je pred par Icti poročil. Zapusoa nilado vdovo in dva otroka. Naj počiva v miru! Napad na iifitelja. — V t.jrek dne 21. t. rn. so napadli neznani Jopovi po- tovalnega učitelju g. Biica, ko so jo vra- čal zvečer iz dol. Lokovca v Pudlako. Vzeli so mu o tej priliki 16 K. Tatvina v cerkvi. — V soboto zjutraj je odnesel nekdo iz cerkve sv. Antona v Gorici skrinjico v katero so polagali pobožni verniki miloščino. Zli- kovca niso vdobili. Vojaški nabor. — Tukajšnji ma- gistrat naznanja, da se morajo v smislu § 22. nabornih predpisov zglasiti v teku rneseca novembra t. 1. vsi oni v Gorico pripadajoči mladeniči, ki so rojeni 1. 1882, da se vnesejo v vojaške naborne listk. Prošnje za olajšavo vojaške službe v smislu § 31, 32, 33 in 34 vojaškega za~ kona predložijo se pa lahko magistratu od danes naprej pa do konca februvarja p. 1. ali najdalje do dneva nabora. Zgla- siti se imajo pa pri tuk. magistratu tudi vsi oni v letih 1882 1881 in 1880 roje- ni mladeniči, ki prebivajo v Gorici, a so pripadniki drugih občin. Isti vlože lahko pri tern magistratu prošnje, da se smejo predstaviti naborni komisiji v Gorici; ali pa tudi prošnje za olajsavo vojaäke službe v smislu zgoraj navedenih §§. Katoliško drustvo slovenskih učiteljic na Primorskem je imelo dne 12. vinotoka zborovanje, v katerern je predavala gospica ucileljica Ana Klavči- čeva „o vprašanju pri pouku." Temelji- temu porocilu je sledila zanimiva debata. One 15. vinotoka je bil občni zbor, pri katerem je duhovni voditelj, preč. g. župnik Ivan Kokošar govoril tolažilne besede o psiholoških zaslombah poguma. Predsednica je predavala o srednje- veški pesnici Rusviti. Podarila je društveni knjižnici Ri- harjevo „Vrlo gospodinjo" in „Socijalno vprašanje rajnkega prec. dr. Jožefa Pavlice. Društvenice so pele zbora ,,0 sanc- tissima1' in „Divja rožica." Gospica Ju- vančič je krasnoslovila Gregorčieevo pe- sen „Blagovestnikom'. Predavanje iz ukoslovja je bilo dne 22. vinotoka. Gospica Klavčičeva bode nadalje- vala svoje predavanje dne 2. novembra ob 10. uri predp. Občni zbor bode dne 5. novembra ob 4. pop. M. H. W. Kap je zadela. — Neko gospo Hožo Pfafl" iz Sibinja, ko je šla po ulici Via Stretta. Odpeljali so jo v mestno žensko bolnišnico. Iz pred sodlsča. — Te dni je bil tukaj obsojen neki Jurij Jestin, katerega so prijeli v Korminu, ko se je hotel od- tegniti vojaškemu naborn, na 7 dni za- pora in na denarno kazen 10 K. Nesreča vkaiiinoloinu. — Jožesu Simoniču se je zavalil v kamnolomu v Dolu pri Gabrijah velik kamen na noge Jn ga je poškodoval tako rnočno, da so ga morali prepeljati vtukajšnjo bolnišnico usmiljenih bratov. Ogeuj v Prvju'ini. - Škoda, ka- tero je provzročil oger.j v Prvačini, o katerem smo poroOali vzadnji številki se ceni na 10.000 K. Hišo, katero jo ogenj vpepelil, je prodal pred požarom gosp. Zorn nekemu drugemu in je dobil na račun te kupčije že 2000 K od njega. Zadu^ila se je v giiojiiici. Mala deklica Erna Maruäiö iz Vrbojbe se je igrala sama na dvoriaču domaee hiše. Ne vo se, kako pad I a je revica v gnoj- nico. Domači so ji sicer kmalu pritekli na pomoä ter jo izvlekli iz gnojnice ali vsejedno je deklica kmalu uotem izdali- Služba občiriNke^a tajnika v Kanalu. — A ozirom na razpin slu/bfi občinskotra lajnika v Kanalu, ki je bil prinbcon v raznih listih, narri pisejo od tarn, da so nahajajo v Kanalu sliri o-?ol»o, ki so za to slu/bo sposorme ter, da bi bilo prav, ako bi ta kosčok kruha dobil kaki dornacin. Nnm seveda ni znano, ali so ornonjono štiri osobo, res sposobno, da bi opravljalje službo občinskega taj- nika. Ako je pa to res pntom mislimo. da ni niti dvorniti. da hi so kanalsko občinsko starošinstvo v prvi vrsti no oziralo na svjjf domacino. ()j gro/jio. — Noki Nemoc, ki so podpisuj« Dinos-Dines, so je mudil le- to^njo poletje v na.ših krajih in jo obiskal pri toj priliki tudi Graded in otok Marban. 0 torn svojem potovanjii pa jo priobčil nekaj potopisnih črtic v „Berliner Tag- blattu1'. V toh črticah pa piše Dines- Dines o prebivalstvu v Gradežu, da ima ono, oe tudi govori ilalijanski jezik vendarlo alovon«ki tip in da so tudi me- lodijo, katero prepeva to Ijudstvo, kakor tudi corkveni napevi, katere jo slišal v barbanski oorkvi bolj otožne^ra in slo- vanskcmu podobnoga znac-aja. Mi nocemo sicor nikakor ukrasti Italijanonr. Gratlo- žunov, ali smejali smo se vendar , Piccolo- vernu" dopisniku, katerega je zgoraj ome- njeni Nemoc s svojimi nodol/.nimi opaz- kami tako razburii, da jo začol kar bes- neti in v svoji jezi napadati colo Jugo- slovano, ki niso vondar prav nič krivi na tern, ako imenovani Nemoc misli, da Grado/ani ne pritičijo k blaženi llaliji. Zaprli so zarad pomanjkanja sred- stev 491ftnpga Jožefa Bata iz Velikih Žabelj, katorega so v nedeljo zvečer našli v Gosposki ulici, ko je Jačen taval po isti. Prijeli so pa tudi znanoga pohajača 14 letnega Antona Strosarja s Trnovega, ki je bil zaradi tatvine vže večkrat kaz- novan. Fant se je preveč zagledal v ne- l-atere stvari izložene pri prodajalnicah na Travniku. Ljmdsko' štetje za 1. 1900 v Trstu in v Istriji po narodnosti. — Iz podatkov^kntere je te dni v tern oziru proglasila statistična komisija na Dunaju, so kakor^pišeVPiccolo" našteli s koncem decembra 1900 in sicer |izmed avstrijskih podanikov prebivajočih v Trstu 116.825 Italijanov, 8880 Nemcev, 145 Čehov, 26 Poljakov,3Rusini,24.671)Slovcncev in 451 Hrvatov. V Istriji so našteli 136191 Ital- janov, 143.057 Hrvatov, 47.717 SIo- vencev in 7076 Nemcev. Po teh številkah bi bilo torej padlo število slovenskega prebivalstva v zadnjih desetih letih in sicer v Trstu od 20 4 na 163, v Istriji od 14 3 na 142. Štovilo hrvatskega pre- bivalstva pu bi bilo po teh številkah padlo v Istriji od 45 3 na 42 5 dočim bi bili število italijanskeca prebivalstva na- raslo in sicer v Trstu od 73 8 na 77-3 v Istriji pa od 38 0 na 40 5, Sploh živi na potrpožljiveni papirju, na katerega so napis'ili naši dobri prijatelji, kar so ho- teli, v Primorju in sicer 334 152 Italjan^v, 212.978 Slovpncov in 143.6')2 Hrvatov. Opomnimo r.aj, da je ,.Piccolo" vsled toh številk ves iz sebe od samega veselja, in je popolnoma preprican, da so te številke živa resnica, doeim je o sto raznih prilikah trdil, da so podatki sta- tistične komisije zgolj imaginerne šte- vilke brez vsake resnicne podlage, kar smo vedno trdili tudi mi in o čemur sino danes še bolj uverjeni. Naj pazi „Piccolo" in njegovi patroni. da jim ne bodo Slovenci in Hrvatje, katere so po- sebno v Trstu, v Gorici in v Istriji spra- vili v svoj italijanski želodec pri zadnjem ljudskem štetju, postali s časoma tako neprebavljivi, da jih bodo morali po- motati vse iz sebe in da jim ti želodca za vedno ne pokvarijo. Štrajk mornarjev in knrjaeev Koilcan — Med Lloydovim vodstvom v Trstu in med njenovimi kurjaci in mor- narji je prišlo konečno vendarle do spo- razumljenja in je vsled iega tudi štrajk končan. Popustili so od svojih zahtev pač vsaki nekoliko, kar je najboljse. Tako naj bi se zgodilo tudi drugod. Vzgledujtc se! — „Edinost"' pise: Na misel nam prihaja sodaj slučaj, ka- terega je res \redno zabeležiti, da se vsaj delorna otme pozabnosti: Polog novoga italijanskega otroškoga vrtca pri sv. Ivanu prebivn uboga vdova- porica z sedinerinii o t r o ö i č i, ka- terih starejši hčerki je trinajst let. Ta vdova ima dečka, goduega za otroški vrtec. Ne bi se bilo čuditi, ako bi ga mati puslala v bližnji italijanski otroški vrtec. Sai bi lam dobival kosilce in še obleko in obuvalo. Uboga žena pa n i s t o r i 1 a t e g a, ampak je dočka pri- vela v slovenski otroški vrtoc. Čes: kako naj da svojega otroka tja tujim ljudein, ki ne umejo nje slovenskega jezika? 1 In čujte: o vpisovanju je še podarila Bolilinar za d ruihn u v f! I r i l o se nihčo podaril toliko za družbo, kakor uhoga vdova Markuža! Ali nai dostavirno so kaj?! Francošrliia in ariKlešrina <>I> 1 i- «atru» pn'dincta na srodnjih soiali. — Povoljni vspohi v toj zadevi na riokate- rih girnnazijah so privfdli naučno upravo do tega, da uvedo pulagorna pouk v toh jozikih v vsch avHtr. šolah. Oljski /upan obsojen — Želez- ničar J u 1 i j Haku> j o b i I 2 4. t. m. pri tamkajšnem okrajnem so- d išču obriojen zaradi prpstopka § 491 kazonskega zakona po $ 493 istoga zakonu na 20 kron globe all 24 ur za- pora, kor j^ pri cosarski ma^i dno 4 okt. t I. prod vsemi corkvonini in dru- girni javnimi dostojan^lveniki raz/alil na- colnikovoga namehtrnka celjskega okraj- nega zastopa gospoda dra Uečko. — Haku.ševa izvolitov županorn od cesarja so ni potrjena Xova vojaška zakonska pred- lofja. — liazni Jisti pi.šcjo. da bo vlada moralu domobransko predlogo trajno vzt'li nazaj (irozd posebue vrsle. — Iz Artie pri JJrežicah pisojo : V gorici tukaj.šnjoga voleposostn k:t J Kovačiča našia sta se na oni rozgi dva grozda različne barve. F^don jo tornnorudoč. drugi čisto bel, obadva p;i pop >lno un zrela. (}otovo ne- kaj posolwgrt Ta dvojčka se shranita in sta n-i ogled. Oroznik vstreljcn <»d tatov. — V ncdnljo po noči jo nasol v Hlumetzu pri Kraljovern Gradcu na Českern neki orožnik ki je bil na patroli neko odprto prodajalnico. V.stopil je vanjo da bi se prepričal, kdo da je notri. Bila sta notri dva tatova Ko pa ju je hotel arotirati, je jeden mi njega vstrelil. Orožnik se zgrudi smrtno ranjen na tla, talova pa sta zbe- žala. Xa to so pritekli IjuJje orožniku na pomuč ali zaman. Umrl je kmalu potem. ,,I)rozd*k in „Svatovhclavska'' za- vzeniata še vedno skornj vso javno po- zornost in zanimanje. Češki socijalisti z zborovaiiji, v OasopisiK listki in razgled- nicami tako stra-tno agitujejo in siljo v konkurz. da se človek nohote vpra^a: „Zakaj? Na katero korist? Kdo je zadaj za coin akcijo?'' Vsokakor ljuije. ki pri- čakiijejo pri konkurzn dobička ! „Monsi- gnorev< Drozd jo pri slovesu iz policij- skega zapora stiskal roko jetničarju in se zahvaljoval z-t lopo celico, ki jo je ime! Čisto nepotreben „Gilgenhumor !** Sedaj je v zaporu pri kazenski sodniji. Tukaj je Drozdov preiskovalni sodnik njegov — bivši večletni učenec. Pri prvem zasližanji je predenj padel na kolena in ga prosit, da bi bil izpuščen iz preisko- valnega zapora, a senat je to prošnjo odločno odklorrl. — Vsi češki listi, razven socijn.listiškega ,.Prava Lidu"'. mirijo ljad- stvo in včeraj je naznanila ,.Narodni politika": ,.Ke konkurzu nedojde! Založna je zachovaml!'" Projekt, ustanoviti novo „posojilnico sv. Jana Nepomuckega'*, ki bi iincla provzeti dolgove ,,Svatovaclov- ske". so hilr.-» opustili in prav so storili. Sedaj duhovšeina cele češke dežele zbira za „garancijski fond'1. iSfavdušenje zanj je voliko. dobri duhovniki bodo popravili to, kar jo .Judas'' zagrešil. V enem tednu je bilo skupaj snrao z mesta in okoliei 400.000 K. Novi posojilniski odbor je dal prvi skupno 100.000 K, metropolitanski kapitol tudi 100 000 K, mestni kaplani dajajo povprek po 1000 in 2000 K. Neki mladi kaphn iz okolice je zastavil svojo obleko. svoje knjige in hišno opravo in poslal vse, kar je imel: 500 K. Neki uči- telj z dežele piäe: „Nirnam nič drugega kakor hranilnične knjižice svojih deve- tero otrok, ki imajo skapaj prihranjonih 1«00 K. To žrtvujem. Cast naših dobrih duhovnikov no sme nobene äkode trpeti!" Plomstvo če5ko ^o ni storilo nič. Dunajski advokat dr. Frischauer pa je v im*tna noznane linančne skupine dunajske od- boru Svatovaclavske založne ponudil hi- trega in gotoveKra kredita 6 milijonoT K. Odbor se 3e ni odločil; rekel je, če usah- nejo vsi dragi viri, bode so poslužil nmk»tr židovske refine roke, samo da bi ubogo ljulstvo. ki .je invlo na ta zavod toliko zaupanja, nič no zgubilo. 0 Drozdu je sedaj dokazano. du se je vozil vsako leto v London. m"nJa hranjovat svoj letni ..dobiček*4. Da bi se v torn starčku vsaj zdaj zbudila vest, da bi povedal, kje ima hranjen svoj denar! Porotna obravnava zoper njega vräila se bode koncem nov. Kanal od Kolpe do Jadranskega morjrt. — Ministerstvo poljedolstva v Biiliinpe-ti jo mročilo tehničnemu avet- niku Krnestu Izsuki. naj napravi načrt kanala. ki bo vpzal Kolpo z Jadranskim morjorn. Kdo je iznašel preinu^. — Moi ki je izna.šel premog. imenuie se Phil Ginter. Ta človok je živel v Pensilvaniji. Bil je navaden pohajač in je stanoval z ženo in otroci v neki skriti votlini r gozdu. Bil je tarn navadni lovski tat in s to obrtjo redil je sebe in družino. Ko je nekega dn-^ tako po gozdu taval, vjel ga je dež. Vodreč pod nokim drevom je zagledal neko črno kamenje, ki je tu in tarn odsvitalo. Spomnil se je na neko pravljico v kateri je bilo rečeno, da so si Indijanci netili og»'nj s kam^njem. Pobral je zatogadelj netcaj teh karnnor ter jih nesel domov. Doma je zakaril ogenj in namošal med drva to kamenje. In glej. kamenje začelo je goreti, da je je bilo veselje gledat1. Phil Ginter ae je podal koj drogi dan k polkovniku Jakopu Weissu in mu povedal kaj da je našel. Polkovnik Weiss pa je koj spoznal ve- likansko važno-t Ginterjeve najdbe in že 1. 1792 ustanovila se je premogokopna druzba ,.Leghi Coal Mine Companiy. Iz navadnega pohajača postal je Ginter ˇ kratkem času neizrečeno bogat mož. Marcoiiijev brzojav. — V mesecu marcu ali pa v začotku meseca aprila prihodnjega leta se bode vršila v Bero- linu internacijonalna konferenca, ki se bode pečala o vpeljavi brzojava po Marconijevem načinu t. j. o vpoljavi brez- žičnega brzojava. Razun angležke, oblju- bile so že vse druge države, da odpož- ljejo v ta namen svoje zastopnike v Berolin. Petindvajsetletuica poljske pi- sateljlce gospe Kouoplcke. — V Lvovu so praznovali v soboto petindvajsetletni- co poljske pisateijice gospe Konopicke na prav slovesen način. Predstavila se ji je deputacija vseueiliščnih profesorjev in dijakov. Zvecer se je priredila nji na cast sijajna bakljada. V nedeljo pa je bila v gledišču slavnostna predstava. Gledišče je bilo natlačeno. Pruska vla- da je prepovedala v Poznanju obhajanje te petindvajsetletnice. Gospa Konopicka je namreč v zadnjem času obelodanila neko pesem, v kateri je hudo äibala preganjanje Poljakov na Poznanjskem. Vseslovaiiska razstava v P^tro- gradu. — Raski kružok v Ljubljani je sklenil na obenem zboru dne 15. t. m., da prevzame vsa posredovanja med Ru- sijo in slovenskimi društvi ter posamič- nimi podjetniki, ki se naraeravsjo ude- ležiti te raz3tav*\ ki bode 1. 1904. ZAHVALA. (iinjenim srceiu se naji&kreneje zahvaljujemo vseni onim blagiin dušain, ki so med boleznijo in povodom smrti ne- pozabnega sinu, ozii'oma soproga, očeta, brata. unuka v Viktorja Znidarčič izražali svoje sočulje, oziroma spremili blagega pokojnika k večnemu počitku. Posebno se zahvaljujemo preč. gosp. župniku Valentinčič-u za ponovDo tolažbo; dalje ^islani rodbini Bajčevi, Faganelovi, Civaičevi, Hebatovi, Pavletičevi, Vižintinovi za podarjene krasne vence; gospodom pevcem za ginljivo petje; potem vseni onim milim prijateljem, ki so od blizu in daleč prihiteli, da pokojnemu izkažejo poslednjo cast; sosebno smo hvalezni dragim sovaščanom, ki so tako ninogobrojno počastili spoinin pokojnika, nam pa ilajali s tein najizdatnejšo tolažbo v teh težkih urah. Bog plačaj vsem stotero! V Renöah. dne 26. oktobra 1902. Žalujoči ostali. Trgovski poslovodja išče službe. lsti jo 27 let star, oženjen. Irna spodnjo realko in trgovsko solo. Službo nastopi z novim letom. Prijavne ponudbe pod ,.Poslovodja" na up'avniiUvo ,.Gorice%<. Romarjem na Sv. (ioro kaknr tudi sl;t\ iifiim ol>rin*tvu v olu'e *>* iiajuljudiifj«' priporora liiiiiniii „Central" \ tei na Travniku tik rerkvc sv. Itfiuu'i.ja. Lastnikjt' Filin lVfvnku i/ Rilioin- hci'u.t. \a ra/polatfii ima nad 100 ra*opi*ov. kava in likcr.ji na.jbolJM. po- str«'7.ha ttirna, ristolta i/ult'dna. cent' so ka- kor v dru^ih kavarnali. Velika zaloaa qotovih oblek vsako vrste in vsa Re mere. !!! Brez konkurence !!! ANTON KRUŠIČ, trgovec in krojaški mojster $/»r\L) CJW v Gorici. Vrtna ulica St. 26. V mirodilnicah flNTON |y|AZZ0U Gorica, Gosposka ulica in tekališče G. Verdi se prodaja vse kemiöno čiste pridelke za uravnanje vina, kakor tudi ka- deča žveplena kislina za čistiti vinsko posodo, namreč: sode, čebre itd. itd. Pisaniiske in # jolrefet, raznovrstni papirnati stvori po najnižjih konkurenčnih cenah: Molitvenp knjige . . . od — 24 v navgor Žepni nožiei.....„ —"50 „ „ Mošnieki za denar . . ,, —"20 „ ,. Tobačnicein smodenice „ —'80 ,. „ Zavitki. kuverte 100 . ,. — 50 „ Papir: pisernski 100 po! ,. — 60 ,. ,. ,. uradon bol 1000 pol „ &— ,. ,. ,. zamaslo ovijati kilo „ 140 ,. ,. ,. zacigarete lOOsnop. „ 220 „ „ Posotnico s tiskom 100 ,, 120 ,. ,, Tiskovine za duhovnije in župani.je po ceni ,.Narodne tiskarne" v Gorici. — P. s. Za p o v o I j n o postrežbo treba v naročilu naventi približno ceno. ltd. itd. V Gorici G. LIKAR, Hredi Sem^niske ulicoprotiPiacuti 10. / Krojaška mojstra ' | Čufer & Bajt j C v Gorici, ulica sv. Antona St. 7 , 3 v hiši g. J. Kopača pri okr. sodniji, ' 1 izdelujeta I 1 vsakovrstnc oblcke za možke ( f po meri, bodisi fine ali pa J priprostc. J Priporočata se svojirn rojakom € v Gorici in na deželi, posebno pa 1 č. duhovščini in učencem srednjih % in Ijudskih šol za obilna naročila. ^Za vsakeaa iiekajH dob; se v zalogi tvrdkt» I. Zornik, — Gorica Gosposka ulica st. 7, prva in ediua slovenska trgovina za inodno blago. | Najboljše, največje in najcenejše j skladisče vsakovrstnega perila, srajc za i hriboliizce in kolesarje vsake velikosti, : jopic za telovadce, krasnih kravat v ' vsakem slogu, nogavic, rokavic, životni- j kov (modercev), solOnikov, pihalk, dož- i nikov, blusen, spodujih krii, divnih okras- , kov za obleke, svil za obleko in bluse, vsih pctreb^čin za vezenje. Pnpor-očevalno najboljc kupova- li^öe 2a g. Siviljjc in krojačc. j\arocila za izdelovanje perila (za gospodei. in modercev po vsakoj meri in zahtevi izvrsujejo «*> tocno. Podpisani pnporoča ^lavnoniu ol-- činstvu v Gorici in na deželi sfO/o prodajalnico jestvin. V zalogi ima kave vseh vrst, raz- iii'-ne moke iz Majdirevega mlina v Kranjn, nailalje iina tudi raznovrstnf» pijace na pritii'T: francos ki Cognac, prisln! kranjski brinjevec, domati tropinovec, fini rum, različna vina, gorsice (Sens.) Ciril-Metodovo kavo in Ciril-Metodove u/.igalici». — V zalogi se dobe tudi te- stenine tvrdke Žnideršič & Valenčič v Ilirski Bistrici, ter drugo v to stroko spadajoce. blago. — Postrežbn točna in po zmernili cenab. Z odličnim spoštovanjem Josip Kutin, rruovt'c v Someuiski alici h. stv. I (v lasfni hi^i.) Ant n Fon, klobuöax .xi gostilničar, Semeniška ulica št. 6, ima bogato zalogo raznovrstnih klobukoA^ ter toči v svoji krčmi pristna (loinaca vina in postreže tudi z jako ukusnimi jedili. Anton Pečenko Vrtna ulica 8 <-01U< A Via Giardino 8 nrinnrnT'}! pristnai bela in črna wina iz vipawskih, ffurlanskih, briskill, dal- matinskih i» i ' isterskih v t I)i)ht;iv|j;i n;i iloin in n/.pnäilj;i [k> ?.el.v.- .lioi na vst> krajo avstro-egerskt» inoicirhijt« v soilih otl i)l> lilrov napri'j. Na zalitcvo pošiljn luili uzort'c. Cene imerne. Postreiba poätena. | Ivan Bednarik lu'iponx'a svojo knjigoveznico v (jorid i ulica Vetturini št. 3. Peter Drašček, trgovoc jedilnegablaga v Gorici, Stolna ulica št. 2. i Priporora s<^ |). d. obrin- sivu v (loriri in z M O d » o O I ° I ° I .1 h i ° h 1 ° g S QTQ I ; >:. >: ,y. .. x .. * diploine trgovske račune cenike >: ,.:. >: .s x vabila na karton ,. * v. in na papir sprejemnice * * x x. * za druötva pisma in zavitke s fivmo * # * * * .;,**** etikete za vsakoršno * * ***** porabo plakate ***** v raznih barvah * + * in volikosti i. t. d. „JVaFodua X^karua" I © ® ® © v Gorici, ulica Vetturini št. 9 © © $ © I je preskrbljena z povsem novimi črkami, j okraski in finim papirjem, ter more pre- vzeti vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela z zagotovilom točne in strokovno pravilne izvr- šitve v moderni in okusni obliki po tako nizkih cenah, da se ne boji »ikake konkiireiice © © © © V zalogi ima vse tiskovine za duhovnije, županstva in druge urade na močnem papirju, ter na prodaj ima knjige: Ilijado, Tri igre, za slovensko mladino in Zgodovino $©©©©©©© tolminske sole ©©©©©$©$ TISKA: -&Q * * * * pobotnioe računsko sklepe ... lično tiskovine za industrijo * x. x. * x. x trgovino in obrt ***** * * * * posetniee razne velikosti * * * * + in oblike z zavitki * * * * t * + * zaroönico in poroönice * * + * v elegantnih škatljah ***** ter osmrtnice v * raznih oblikah i. t. d. TIÖKA. -W® ki izhaja dvakrat na teden v dveh izdajah, tor stane na leto 8 K, pol leta 4 K četrt leta 2 K *#r- TISKA: sPts ll®ff ki izhaja vsak četrtek ter stane na ieto 4 K, pol leta 2 K, za manj premožne celo leto 3 K