— 46 —
Babici.
J\h, kako smo poslusali, Babica, besede tvoje. Ko si pripovedovala Pravljice nam ti!
Kak je čuri-nmri muren Jezno godrnjal pred Itiknjo, Ko mu ie smehljaje deček Plašček ves polil;
Kak jc medved kosmatinec Nad bradatiiTi lovcem renčal, Ko mu je kožušek topel Vzd za ^iniico. . .
Ej. in mi siuo sc smejali
Tvojim pravljicam porednini,
Da smo za trebuščke drohne                      ^^^^
Zbali se potem.                                    J^^H
No, in zdaj ta mrzlo krije                          ~^^^^|
Črna zemlja v tihi jami.                               ^^^3
Usta Ivoja polna iiieda                                          1
V veke zdaj molče.                                               'J
Zdaj molCe? — Ne, tam v nebesih Praviš angelcem zdaj zgodbe, Ej, tako poredne, da v nebesih Vsisesmejejo!                         Cvetko Slavin.