|t W-
V Gorici, v torek dne 13. avgusta 1907
Hfat}» trikrat na teden, in sicer v  torek, Četrtek ibtto  ob 4* ut* P°P°Mne ter stane  P° poŠti ' ¦ jnftnn ali v Gorici na dom poSiljaaa:
m*      vse leto      ........15 K
•/............10 •
»j...........r> »
Pl)Sanii2«e številke stanejo 10 vin.
SOČA" i»na naslednje ftrsdne priloge^ 01^ no-
, i^tu ,.SailPot P° Goriškem in' GradiSCanskeni^^in' tjipot po I4ttb\Jani in kranjskih mestih", dalje dva ; t v ivtu „Yomi red ieletnic, parnikov in poStnil *^u wr mesečno prilogo ^Slovenski Tehnik",
\*aroJn'n0 Rprejema upravništvo v Gosposki ulici •„.* 7 i. nadstr. v »Gorifiki Tiskarni« A. GabršCek ^jjjojila brez doposlanenaročnine se'ne-Tftrratno.~
Oclasi in poslanice se računijo po Petit-vrstah <5e
*&n l-krat l8 v' 2"krat H Y' 3"krat  n v vsaka
^ Večkrat  po dogodbi. VeSje črke po prostoru. —
Kefclame in spisi v uredniškom dela 30 v vrata. Za
'iliio »u vsebino oglasov odganjamo vsako odgovornost.
TpčaJ XXXVII.
»Vse za narod, svobodo in napredek .Je   Dr. /C Lavrič.
Uredništvo
se nahaja v Gosposki ulici St. 7 v Gorioi v I. nad ti Z urednikom je mogoča govoriti vsak dan od 8. do 12 dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dopoludne. TJpravnistvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v I. nadstr. na levo v tiskarni.
Naročnino in ogle.se Je plaCati loco Gorica
Dopisi naj se poJHJajo le uredništvu.
Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le apravništvu.
»PRIMOREC" izhaja neodvisno od »SoBe« vsa-petek in stane vse leto 3 K 20 h aH gld. 1-60.
»So5a« in »Primoreoc se prodajata v Gorici v naših knjigarnah in teh-le tobakamah: Schwarz v Šolski nI., Jellersifc! v Nunski ul., Ter. Leban na tekališču Jos Verdi, Peter Krebelj v Kapucinski ulici, I. Bajt v po-kopališcni ulici, L Matiussi v ulici Formica, I. Hovansk. v Korenski ulici št. 22; v Trstu v tobakarni Lavrenčič na trgu della Casenna.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
- TaUfofi it. 83. —
»Gor. Tiskarna« A. GabrSček (odgov. J. Fabčič) tiska in zal.
iMb tiii t Gorici.
Veselo vest sporočamo danes goriškim Slovencem.
»Trgovsko - obrtna zadruga«, ta najznamenitejši denarni zavod naš, pro-sjavi letos 10-letnico svojega obstanka i novo ustanovo z a napredek naroda; r svoji tretji hiši, ki jo je kupila v siici sv. Ivana, otvori z novim šolskim ietom
dijaško kuhinjo.
>Trgovsko*obrtna zadruga da brezplačno prostore in zagotovi letni prispevek. —
Dijaško kuhinjo bo vodil poseben upravni svet 7 gospodov in 3 gospa. - dospe bodo nadzorovale kuhinjo, gospodje pa dijake med jedjo in — ienjem. Veliko učencev bo ostajalo Mmreč po končanem obedu do popoldansko šole v prostorih dijaške kuhinje; tam se bodo učili pod nadzorstvom. —
V upravnem svetu bodo sami loln i k i, torej bodo oni sami najboljše )W8tvo za dobro nadzorstvo. — Vse potankosti naznani upravni svet pravočasno v > S o č i«, in »Primorcu«. Naznanjamo to veselo vest ie danes, da bodo lahko računali na to izdatno pomoč tisti stariši, ki bi se drugače ne odločili, poslati svojega sina v Gorico v šolo.
Koliko je med nami nadarjenih dečkov, ki bi lahko postali v dobrih sluibah vrli narodovi delavci, pa ne aorejo v šole, ki bi jim odprle vrata do boljše bodočnosti, ker so stariši prarevni! Ako pa imajo v Gorici dijaško kuhinjo, ki preskrbi dijake z obedom ia večerjo, tedaj pa lahko zmagajo ostali iroSek.
Trneje se, da »Trgovsko - obrtna Mdruga« ne bi zmogla vseh t roško v za dijaško kuhinjo. Tudi ni to Ljena naloga, in ni v to poklicana. — Zato se obrne upravni svet do vseh saših denarnih zavodov in občin, da določijo za kuhinjo stalen letni prispevek. Prijatelji naše mladine pa nai se že zdaj pripravljajo na sodelovanje v tem smislu, da nabirajo — Pridelke: krompir, fižol, repo, ko-•*nie. grah, sadje itd. — vse bo dobroto za mlade želodce. -~ Nekateri %ki pa bodo lahko prispevali z dežjem ali pa s pridelki. — Tudi na darove zasebnikov računamo. O marsikateri priliki se lahko nabere kaka lv<rta za prepotrebno dijaško kuhinjo. "J* dijaki sami, ko odrastejo in pridejo *° kruha, pa se bodo spominjali svoje Porotnice ter jo bodo podpirali v plemenitem delovanju. Tako bo imela JJa dijaška kuhinja čedalje več prija-tell*v in podpornikov.
Naša dijaška kuhinja bo urejena J° uzorcu v Celju in Kranju, prikroje-fm aa goriške razmere. In tako korak *a korakom naprej!
A. G-k.
Popularizujmo
Ciril-metodouo družbo!
Na zadnji skupščini je na največjo radost vseh rodoljubnih Slovencev prešel odbor naše šolske družbe v roke agilnih, zares narodno mislečih mož. S tem pa se je tudi začela za to najvažnejšo družbo povsem nova era; kajti s tem se je naša šolska družba še le postavila na ono stališče, na katerem stoje enaka drugorodna društva. Vsak rodoljuben Slovenec je dosedaj sicer podpiral našo edino Šolsko družbo, a imel je do nje tudi neko nezaupanje; kajti družba ni imela pravega smisla za naloge, ki so ji bile stavljene. Vsaka novost, ki se je hotela uvesti, je vedno naletela na odpor starokopitnih ozkosrčnežev. Zato se je že davno mislilo na premembe v odboru; toda stala je temu nasproti vedno tista gnila »sloga", ki je družbo le ovirala pri delovanju. S plaščem sloge, pod kojo pa se pri nas razume nič drugega kot absolutna komanda klerikalcev, se je zakrivala malomarnost m nedelavnost v družbi. -Temu se je storil letos konec, in dobro je, da se je storil. Novi možje, ki so stopili v odbor, so nam jamstvo, da bo družba napredovala in cvetela. Zato pa vsi rodoljubi na noge, da podpremo novi odbor z vsemi silami 1 Posebno mladina, v kateri živi največ narodnega navdušenja, na noge, da spravimo edino našo šolsko družbo do one višine, na kateri mora stati kot naša najboljša braniteljica pred sovražnimi navali tujcev! Naša šolska družba mora postati najdražje srcu vsakega Slovenca. Zato agitirajmo in delivjmo zanjo ob vsaki priliki. Poskrbimo, da bode o njeni važnosti in o njerft velikih nalogah prepričan vsak Slovenec tudi v najzadnjem kotičku naše domovine, in da bode vsakdo po svojih močeh prispeval za njo. Vzbujajmo zaspane podružnice, množimo jim Člane. Naj ne bo večjega kraja pri nas, kjer ne bi b delavne podružnice. Naj ne bo gostilne brez nabiralnika. Naj ne bo slovenske hiše, trgovine brez proizvodov za korist družbe in ne slovenskega pisma   brez narodnega koleka.
Novi odbor je že na skupščini pokazal, da ima pripravljene vse možne nove vire za družbine dohodke. Naša naloga je, da odbor podpiramo najizdatneje pri tem delu. Prepričaj mo naše ljudstvo, da s tem, da se poslužuje družbinih proizvodov in da družbo gmotno podpira, koristi le sebi in svojim rodnim bratom. Sploh delajmo za našo družbo tako, kakor delajo Čehi za svojo „ Matico školsko", Lahi za svojo „Legott itd. Posebno v naši deželi je vse polno zaspanih podružnic, ki se že leta in leta ne ganejo. Največ krajev pa sploh nima podružnic. S tem, da se zdramijo stare podružnice in ustanove nove, in da se tem podružnicam dado vsi pogoji za živahno delovanje, storili bomo prvi in temeljni korak za populariziranje naše šolske družbe; kajti še le potem bomo mogli iti z delom dalje v okvirju podružnic. Vsa navodila za delovanje bomo imeli od osrednjega odbora, in delo nam ne bode težko. Najlepši vzgled na požrtvovalnosti našega ljudstva imamo v tem, da mu ni nobena žrtev prevelika, ko se ga »pumpa" za kake pobožne namene a la pokristjanjevanje zamorčkov v Afriki. Menda bode vsak naš še tako neizobražen sorojak sčasoma uvidel, da so mu otroci njegovega naroda bližji nego zamorčki v Afriki, in da bode tem raje prispeval za družbo, ki ima namen reševati slovenske otroke pred potujčevanjem,
Vsled tega snujmo nove podružnice in oživljamo že obstoječe; v okvirju podružnic pa delajmo in poučujmo ljudstvo o pomenu naše šolske družbe in navdušujmo je zanjo. S tem jo bomo popularizovali in s tem jo tudi dvignemo, da bode kos vsem svojim nalogam....
DOPISI.
Iz Temnice. —- Čujte, čujte, ljudje božji, nekaj čudnega vam povem, gotovo niste še slišali, na kakšen način se širi sveta vera v Temnici. Temniški klerikalci si vzamejo po noči kar polena in ž njimi delujejo za sveto vero. Ko bi bil šel zjutraj dne 5. t. m. zjutraj kak tujec skozi Temnico, bi si bil lahko nabral polne koše temniške klerikalne vere, da pa ne zabrede kak tujec po nevednem v to podivjano klerikalno družbo, opisati moram malo natančneje : Dne 4. t. m. so nekateri temniški napredni mladeniči bili v gostilni g. Fr. Stepančiča. Ko so prišli pred krčmo, so kar osupnili, začelo jo ropotati, kakor da bi vojaki stavili puške v »piramide" in koj so potem vedeli, zakaj; pri tistih vernih klerikalcih je bilo poleno ob polenu na zid naslonjeno, in sam sveti Laharnar jih je moral nazaj držati, da niso planili na tiste napredne mladeniče. Še bolj čudno je pa to, da so bili med tistimi klerikalci tudi več ko po 50 let stari možje; namesto da bi šli spat, se pajdašijo po noči s klerikalno mladino, razgrajajo po vasi, lep zgled pobožnih klerikalcev. Jaz mislim, da kaj takega jih ne uči »Slovenec", ki ga čitajo, ali pa morda vendar ?
Kmet tarna proti kmetu; kjer koli srečaš dva kmeta skupaj, ne slišiš drugega, kakor: kaj bomo to zimo začeli in kam se bomo podali, ker suša nam je skoro vse pobrala, sena skoro nič, krompirja ravno tako, turške bo za polovico letine, ako je zdaj spet suša ne stisne. V trte smo imeli nekaj zaupanja ali še to nam je splavalo po vodi, ker je toča dne 27. julija skoro polovico potolkla, kar je pa tisti dan ostalo, je pa dne 30. julija skoro vse sklestila. Posebno zadeta je vas Novela. Pomoči je potreba, ako nočemo za lakoto umreti.
Iz TOBIlJa. — (Kenda — pa narodnost.) »Gorica* št. 65. od 6. avgusta zagovarja oziroma potrjuje z vso unemo tukajšnjega učitelja Kendo. Dotični dopisnik skuša z največjim trudom, z najpožrtovalnejšim peresom dokazati — kar je že Soča dokazala — da je vse res, kar se je pisalo o tem vrlem klerikalnem podrepniku, torej so vse nadaljne besede itak brezpotrebne. Čitaj zadnjo »Gorico", pa primerjaj s št. 81. »Sočino* pa vidiš, da je » Soča" pisala, » Gorica" pa potrdila — in basta — ! Zagodimo drugo struno — narodnost, da bo naša slika o Kendi popolnejša. Kakor je znano, priredilo je tomaj-sko društvo veselico na dan sv. Petra, na naš običajni in veleobiskani praznik in znani semenj. To je bila — narodna veselica, dobiček je bil določen za ljudsko knjižnico. Povsodi so vihrale samo narodne zastave, samo na veseličnem prostoru je plapolala na povelje društvenega predsednika, Kende, črno-rumena. Tujci so prihajali v semenj, in ker je bila veselica ob cesti v sredi vasi, jo je lahko, oziroma jo je moral vsak zapaziti.
Opažamo, da naj se razobeša tako zastavo ob prikladnih in umestnih dneh, na tozadeva-joče slavnosti, a da se jo razobeša pri narodni veselici, to je, pa naj si vsak sam misli, kaj da je. Kadar bo god g. kaplana, naj razobesi magari frankfurtarce, vse je dovoljeno,
pri društvu pa ukazujejo v tem oziru   vsi Umi Capito!
Iz Romunije. — Strašna resreča ki e* je zgodila 28. jul. v kraju, imenovanem Bratuš-Bobeika, v grapi Mairuš. V nedeljo dne 28. jul. je šlo 7 moških in 3 ženske po zgoraj imenovani grapi po riži, po kateri spravljajo drvarji les do ffo:une železnice. Riža je strma, iz bukovega k.:<j, dolga 4 km. S tistimi ljudmi je pa šel še neki Bomun, ki je delal v gozdu pri posekanju dreves. Prišel je ukaz, da morajo iti v drugo grapo; vsi se vrnejo po riži navzdol; Romun pa gre pa riži navzgor in pride do kraja, kjer so italijanski delavci delali novo rižo naprej po grapi. Na riži najde velik bukov hlod, sproži ga po' riži za onimi, ki so odšli navzdol. Hlod zdrči s strašno hitrostjo po strmi riži in kmalu dohiti te nesrečne ljudi, katere je strašno ranil: neki 10-letni deklici je hlod odtrgal vse meso z lica, zlomil roko, več reber in nogo na 2 mestih, drugi, že bolj postarni Ženi so viseli zobje iz gorenje in spodnje Čeljusti. Bilo jih je 5 smrtno ranjenih, 3 ženske, 2 moška, 3 od teh so Že umrli, 5 je pa ranjenih, pa upati je, da okrevajo. Seveda je bil to strašen prizor. Drugi dan so prinesli italijanski delavci ponesrečence do gozdne železnice, po kateri so jih potem odpeljali v bolnišnico, kamor dospe komaj vsak teden enkrat zdravnik iz mesta. Podjetniki so zelo bogati, obogateli so z žulji delavcev, stalnega zdravnika pa nočejo plačevati za ranjene in bolne delavce.            Tamkajšnji delavec.
Domače in razne novice.
Za pogorelce * Ponikvah je daroval g. dr. Pavel pl. Musil, okrajni komisar v Trstu, 10 Kron.
Gosp. Ignacij Bajt, c. kr. učitelj kaznilnice v Gradišču ob Soči K 30.
Poziv pobu, ki drmastl po »Gorici". — Vnet
mož se hlinite za družbo sv. C. in M.! Prav 1 Gabrščekova trgovina edina prodaja narodni kolek naše družbe. Vprašamo vas: koliko ste ga vi doslej kupili? — Ista trgovina prodaja tudi „narodni znak". Ali ste ga vi kupili, koliko kosov?! — O iglah sv. C. in M. molčite, dasi ste imeli priliko odgovoriti že dvakrat. Zakaj? Ali vam je »sapo zaprlo?" — Vidi se, da imate poleg predolgega jezika tudi predolga ušesa! Ako pojde tako dalje, vam jih na Goriškem še malce nategnemo!
»GortCI" je z vso ogorčenostjo svoje nedolžne ;katoliške duše odkrila svetu, da sedi naš poslanec Štrekelj skupaj v enem klubu z dalmatinskim Hrvatom drjem Treaičem, ki je napisal v nekem svojem članku, daje slovensko vprašanje že rešeno v tem smislu, da se Slovenci ne morejo obdržati niti proti Ger-maniji niti proti Italiji, in da samo še preostaja vprašanje, kako naj se slovenski narod razdeli. No, mi naprednjaki se vsled tega ne razburjamo tako, kakor »Gorica" in »Slovenec", katera kar ne moreta pozabiti, da so Hrvatje pokazali hrbet klerikalnemu generalu Šusteršiču. Jeza in zavist sika iz GoriČine »novice", ki kar nori vsled tlaska, ki je zadel klerikalne napihnjence na Dunaju. Tudi smo mnenja, da se radi tistega članka., ki ga je zagrešil dr. Tresič, ne sme razbiti cela jugoslovanska delegacija na Dunaju. Klerikalcem bi bilo to seveda po godu, kajti revčki morajo peti pesmico o kislem grozdju in v takem položaju jim prihajajo priftknjene misli. Ako pa hoče »Gorica" radi dr. Tresiča na vsak  način imeti kako žrtev, ji jo takoj
pokažemo! Naj se znese nad svojim poslancem Fonora. Ta mora biti namreč po »Gori-činem" nauku velik hudobnež in grd izdajalec, on je namreč pri onem zborovanju klerikalnih poslancev na Dunaju, v katerem se je posvetovalo, ali naj še vstopi v skupni klub, odločno bil zato, naj se ustanovi klub vseh jugoslovanskih poslancev, v. katerem bi bil seveda tudi dr. Tresič. In taistega poslanca ni bilo nič sram, voziti se pri sokolskih slav-nostih v Pragi s tem dr.jem Tresičem v enem vozu! Dalje lahko klerikalci obračunajo tudi z ostalimi svojimi poslanci, zlasti Šusteršičem in Gregorčičem. Ti so hoteli iz skupnega kluba izločiti samo HriKuja, proti Tresiču niso imeli nič. Da torej ne sedijo skupaj s Tresičem v enem klubu, se imajo zahvaliti le Hrvatom, ki so raje pokazali vrata Šusteršiču in njegovim kimavcem, nego da bi žrtvovali Hribarja. Ni se jim posrečilo izdati slovenskega naroda dr. Tresiču, dasi bi reveži to tako radi storili! UbožčTri, odgriznite si jezike!
Volitve v Kanalski cestni odbor se bodo vršile v ponedeljek dne 19. t. m.
Klerikalci Miš, ker niso bili izvoljeni pri volitvah v cestni odbor kobariški njihovi pristaši. Nam se zdi le prav, ako ljudstvo ne zaupa klerikalnim hinavcem, ki so na zunaj strašni prijatelji ljudstva, v resnici pa skrbe le za svoje žepe. Zakaj pa tirajo politiko celo v cestne odbore, ki nimajo s politiko nič opraviti. Oni so izkoriščevalci ljudstva, zato proč ž njimi. Izvoljeni so: Anton Lazar iz Breginja, Miha Ivančič iz Kamna, Josh Gašparut, župan iz Sedla, Josip Kurinčič, župan iz Drežnice, Franc UrbančiČ iz Kobarida, Andrej Fon iz Trnovega, Andrej Če-bokli župan iz Kreda. Namestniki: Ivan Gruntar iz Kobarida, Andrej Bon iz Kreda in Simon Hrast iz Likva. Izvoljen ni bil več deževni poslanec Lapanja, ki se je izkazal popolnoma nesposobnega in pristranskega, ko je bil v minoli dobi predsednik.
Venezla Glulla. — Sedaj je zadeva radi konfiskacije članka »Venezia Giulia" v tukajšnjem iredentovskem listu »Corriere Fri-ulano" končana. Višji državni pravdnik je namreč odbil pritožbo goriškega državnega pravdništva, proti oni čudni razsodbi goriškega kazenskega senata.
Boj za slovenske napisa v Goric!. — »Gorica« in »Prismojeni List" bi me rada osramotila pred slovenskim svetom, ker imam na jedni trgovini tudi laške in nemške napise, in kričita: Tako dela tisti GabršČek, ki je pred leti kričal in zahteval le slovenske napise ter je napadal Slovence, ki so postavljali dvo- in trojezične napise itd.
Mlajši rod ne vč, kako je bilo pred 15—20 leti, tudi ne pozna boja za veljavo slovenskega jezika, — zato tu nekoliko pripomb.
Ko je Gabršček pričel pometati z novo metlo 1. 1889., ni bilo v Gorici menda niti enega slovenskega napisa. Zaspanost, stagnacija v vsakem oziru in povsod. Niti posojilnica, Sokol, Čitalnica, Podporno društvo niso imeli napisov. Slovenci se niso upali pravilno pisati niti svojega — imena.
Gabršček je pa res, kakor povsod, tudi tu nastavil svoje delo, ali delal je polagoma, previdno, obzirno, vstrajno. Laž je, kar govoričita farovška slepiča, da je Gabršček napadel le enega Slovenca, ker je napravil dvo-ali trojezičen napis. — Stare napise je pustil na miru tam, kjer je bilo pričakovati kakoršne-koli zle posledice. Gabršček je cesto celo na-glašal, da: Slovenci naj se v prvi vrsti opomorejo, pa naj bo zunanje lice tudi še tuje kot ostanek prejšnje dobe, toda narodni naj bodo. Gledal je, v kakošne družbe zahajajo, kako govore doma, v kakošne šole pošiljajo otroke. — Kdor pa je na novo popačil svoje ime ali postavil le laški ali laško-nemški napis, slovenskega pa ne, tega pa je res prijel. In z vso pravico I — Podla laž je torej vse tisto, kar blebečeta iarovška lista, marveč res je, da je Gabršček — od nekdaj povsem dosleden v svojem delovanju. — Ni res tudi trditev, da danes vsak Slovenec ima lahko — le slovenske napise. Najboljše slovenske trgovine imajo največ odjemalcev med — neslo venci. Ali bi jih imele tudi tedaj, ako bi se trgovci postavili na eksluzivo slovensko stališče? Naj odgovorita na to farovški klepetulji! — Ali ni za naš narod največja pridobitev ta, da si naši ljudje gmotno pomorejo, da imamo v Gorici celo vrsto najlepših trgovin in drugih podjetij! —'. Klerikalna hudobija bi rada seveda v„3 uničila, potem bi parzbesnelih kavcev gospodovalo v Gorici 1
Kmet, domovini In »Primorski La. — Pod
naslovom »kmet in domovina" je obelodanil »podučljivi list", kakor se glasi na glavi »Primorskega lista", skrajno nesramen članek, ki kaže, kako globoko je padel že klerikalizem v blato laži in hinavščine. Že začetek je krasen: »Naši odkriti in neodkriti liberalci zahtevajo, naj bi naš kmet v imenu domovine in iz ljubezni do nje še vedno bil njim pokoren ter bi raznim liberalnim Škricem prepuščal politiko, da bi jo vodili po svoje." V tem tonu gre članek od začetka do konca. »S kričavim narodnjaštvom hočejo zadušiti kmetovo združevanje." Pravi, da imajo naprednjaki navado, meriti domoljubje po tem, koliko veselic se kdo udeleži -in pri tem popija in vpije pozno v noč, tak da je v očeh »liberalca" pravi »domoljub", kateremu »naj ubogi kmetic izkazuje čim večjo čast." »Gorje mu, če se je spomnil pri tem kmet, da je dotični rodoljub pravzaprav duševna reva, pijanec ali • oderuh." In takemu »sleparskemu narodnja-štvu" napoveduje »P. L." boj, češ, »domovino je vstvaril kmet in na kmetu slone" države."
Ali ste ga videli, nadutega sleparja? Edino klerikalci pod vodstvom dr. Gregorčiča so pc njegovem mnenju pravi in nesebični rodoljubi, ali, kakor pravi »P. L." »domoljubi", a vsi drugi so sleparji in brezvestni izkoriščevalci ljudstva, katerim napoveduje — boj',! — Narod! Primerjaj to naduto samohvalo, to hinavsko zavijanje očij z resničnim delovanjem naprednjakov in klerikalcev! Kdo od slovenskih goriških poslancev dela za tebe, o slovenski kmet, — napredni Štrekelj ali klerikalna Gregorčič in Fon? Kdo je prišel med. ljudstvo, takoj po sklepu državnega zbora, drži shode, podučuje kmeta in se informuje o razmerah? In kdo je lepo šel na letovišče lenuharit in v miru žret poslanske dijete, ki mu tečejo tudi v počitnicah? Naš napredni poslanec dela, a klerikalna lenarita! Naj pove" ,,P. L.", koliko shodov sta že imela Fon in Gregorčič, odkar sta prišla na počitnice! Mi mu povemo, da je imel Štrekelj dosedaj že šest shodov.
Primerjaj torej, slovenski kmet, kdo dela za tebe, in kdo te hoče slepariti s kričavim narodnjaštvom 1 — Torej proti našemu »sleparskemu narodnjaštvu" gre »P. L." v boj! Čitatelj, pomisli, kdo to piše! — Glasilo onega dr, Gregorčiča, ki se ni nič premišljal, takrat, ko se je šlo za odpis davkov malemu kmetu, odgrizti kmetskemu ljudstvu večino onih davčnih olajšav in jih spraviti v žep posestnikom velikih latifundij. Istega dr. Gregorčiča, ki je z Italijani zmešetaril famozni volilni red, zanj glasoval skupaj s svojimi zabitimi in docela nezmožnimi poslanskimi pod repniki, potem pa šel na shode kričat proti istemu volilnemu redu, ljudstvo pa je sleparil, češ, da je glasoval zanj le, ker je vedel, da ne more biti potrjen. — Kdo se je zvezal s »Pajerjem" in mu tlačanil skozi dobo šestih let, tako, da nima slovensko ljudstvo od deželnega zbora nobenih koristij ? Kdo prepušča Pajerju, temu najhujšemu nasprotniku slovenskega naroda, prosto roko, da počenja v deželni hiši kar hoče, razširja veljavnost laškega jezika, nastavlja le laške uradnike? — Na tako brezsramen način si upa bruliti napred-njake glasilo onega dr. Gregorčiča, ki je najbrezvestnejši politični šarlatan, ki skrbi le za-se in za svoje podrepnike, narod pa mu je deveta briga! Klerikalna stranka smrdi pri glavi, namreč pri Gregorčiču. To dokazuje, da je cela stranka gnila, korumpirana. Zato naj umazana klerikalna trobila molče- in ne očitajo drugim onih grdobij, ki so jih sami polni.
—  Kaj pa je naredil klerikalizem za slovensko ljudstvo? Veliko obljub, a drugega nič! In ker se ne morejo izkazati z deli, morajo metati ljudstvu pesek v oči. Zato so ustvarili »Kmečke zveze''. Kako naj mi zaupamo tem kmečkim zvezam, ker vemo, da so ustvarjene le kot agitačno sredstvo za prihodnje dežel-nozborske volitve in da so jih ustvarili klerikalci, katerim je narod deveta briga, duhovniška bisaga pa vse!
Zato nas zasramujejo in nas polivajo z gnojnico. Zato smo sleparji. Zato smo »škrici" (dočim so doktor Brecelj, doktor Gregorčič, doktor Pavletič, doktor Dermastja, sodni tajnik Fon, itd. morda kmetje?!)
—  Ne veselite se, hinavci! Bliža se veliki dan, ko izpregleda ljudstvo tudi pri nas, kakor je spregledalo na Francoskem in drugod j tedaj bo znalo razločevati sleparje od pravih narodih delavcev in tedaj zapoje — ljudska palica t
ŠOll lil kapelici? ~ Že davno smo naprednjaki vedeli in pripovedovali ljudstvo, da
je klerikalizem sovražnik narodno omike in šole. Klerikalni hinavci pa so se vedno hudovali radi tega in kričali, da smo obrekovalci. No, zadnja »Gorica" je zopet enkrat bila tako neprevidna, da je izdala, kako si ona misli narodno vzgojo. Piše namreč v svojem dopisu
„ V kljub temu, da so pred kratkim osnovali samostojno ljudsko šolo na Plužnem, vkljub temu, da so ravnokar dozidali dve novi šoli, eno v Čez-Soči, vendar govorijo, da nameravajo ustanoviti v Bovcu namesto sedanje štiri - kar petrazrednico. čemu taka potrata?
Pričakovati je, da c. kr. okrajni šolski svet ne bo brez potrebe znova obremenil naših ubogih davkoplačevalcev".
Na koncu istega dopisa pa čitamo sledeči stavek:
»Nujno je potrebno, da se kmalu temeljito popravi kapela sv. Trojice, ki se nahaja ob cesti poleg »Občinskega doma".
Torej tako! razširjenje šole iz IV. razredne v V. razredno se zdi našim klerikalcem krivično obremenenje ljudstva, dasi bi tako razširjena šola imela veliko vnčji učni uspeh in bi bila v stanu, bovško mladino mnogo izdatneje oborožiti z onimi znanosfcimi, ki so potrebne za življenski boj. Povsod drugod po svetu imajo tako veliki trgi, kakor je Bovec, še celo šole z več kakor petimi razredi, kajti drugod se dobro zavedajo, da prinese vsak krajcar, ki se ga izda za šole, ljudstvu stotero povračilo. Le pri nas tega še ne vemo, zato pa imamo tako malo razvito šolstvo, in smo radi tega tudi gmotno nazaj. Mesto da bi ljudstvo vzpodbujali k razširjenju šolstva, ga klerikalni nazadnjaki hujskajo, ako se gre za kako potrebno razširjenje šol. — Za nepotrebno kapelico pa se »Gorici" ne zdi škoda denarja! To ni nikaka obremenitev ljudstva, ako mora vedno nositi skupaj novce, da vzdržuje cerkvene naprave, ako tudi so nepotrebne! Da, da, kjer se gre za cerkveno malho, tam mora imeti ljudstvo vedno odprte mošnje. Končno še nekaj! Zakaj se ni zdelo »Goričinemu" za blagor ljudstva tako vnetemu dopisniku kot obremenje ljudstvu ono povišanje duhovniških plač, radi katerega morajo plačati avstrijski davkoplačevalci štiri miljoue več na leto davkov? Seveda, ta denar žro nikdar polne posvečene bisage in v tem slučaju se na blagor ljudstvo ne sme imeti ozira! Pa naj pridejo še kdaj s svojim prijateljstvom za omiko in napredek!
Iz dol. Raven pri Cerknem. — Letos je pobila toča v naši vasi polovico pridelka, zlasti žita in sadja je za letošnje leto dobra polovica uničena. Pa zakaj:  Kakor sem slišal od
naše......., je zato pobila  toča, ker so v naši
vasi možje večinoma naprednega mišljenja. Rekla je: sedaj poglejte, kdo drži s kmetom, še Bog ne, kako bi potlej držal dr. Gruntar ž njim. Torej Bog pošilja točo, ker nismo volili dr. Gregorčiča; čudno se nam zdi, da morajo radi tega našega »greha" trpeti tudi Gregorčičevi volilci. Sicer pa Bog že ve, kaj dela; ako trpe klerikalci radi liberalcev, jim koj pomaga dr. Gregorčič v državnem zboru in klerikalci so zopet na konju. Letos smo popravljali cerkev, poprava nas je stala še Čez 10 tisoč kron, ki jih bomo plačali pri davku, dali smo tudi vsak nekaj, kolikor si je ravno kdo vtrpel. In potem je nekaj jezilo našega g. nunca (Vuka), da je oznanil na prižnici v naglici, naj pride po denar vsak, ki je kaj dal za cerkev, češ, da ne se da prepira nič več ne z denarjem in ne z Ravenei. Taki so ti dušni pastirji. Ako noče biti ljudstvo pod njihovo peto, pa mu delajo sitnosti.
Soriški VOdOVOd. — Dobro se še spominjamo, kako smo lansko leto baš ob tem času delali neprostovoljne izlete na poulično hribovje in pri tem skrbno pazili, da nismo padli v globoke prepade, kamor so stavili nove cevi za kromberško vodo. Nismo se hudovali, ker smo bili prepričani, da se slednjič ven-dar-le reši pereče vprašanje o goriški vodi. Motili smo se! Komaj je par dni suše, že se zapre vse privatne dotoke po hišah, javne vodnjake se pa zapre zvečer že ob 10. uri. Saj je bilo prej več vode, javni vodnjaki so funkcijonirali celo noč, sedaj delujejo le pri uporabi, vkljub temu, da so pridobili menda še dva kronberška studenca. Vode ni, zato pa skrbe naši mestni očetje z vso unemo za to, da se popeljemo v najkrajšem času z električnim tramvajem direktno v Kronberg — po vodo, katere v Gorici ni dobiti niti pri svitu električnih obločnic. Eno dobro stran pa le imamo v tem času, t. j., da se gotovo ne priklati v Gorico to-li nevarni legar, ker ni vode. Prehitro smo se hudovali in komaj
sedaj znamo ceniti  veliko ljubezen starešin do meščanov.
Ogenj i Gorici. - v soboto ob m-
zvečer je gorelo v ulici Riva Piazzutt* 8t    * v kuhinji   nekega Leviščeka   Janeza   v-11, kakor tudi njegove žene  ni bilo doma  t sta šla na cerkveni shod v Avče   v V razbili sosedje in kmalu se je pireSo S° gasiti ogenj. Gorelo je pohištvo in drva   T
višček je zavarovan. Škoda neznatna.
fJgnje.
gasci so prišli kakor po navadi prepozno
SoriSki deželni  odbor je menda prava , mena goriških Italijanov. Slovenec priha;a v pisarno z največo težavo in i* , -J tJe
pisarno z največo težavo in le z
naJuj)lir.
nuj
uejšo protekcijo. Ako je pa tam, ne govoriti slovenski, kaj še pa, da bi proTežh! slovenski jezik! Bog varuj! Italijanski J vanci pa delajo, kar hočejo. Zmerjajo fo u ' jejo Slovence s ščavi itd. Te dni je j pustil pisarniško mesto ne'L mladi uradnik samo zato, ker Dll niso dali miru, ker je bil Slo vene" To je škandal, vnebovpijoč škandal! Kaj fc, lata slovenska odbornika?! Posvetita že *a krat tem ljudem I Pokažita zobe, pesti, d, bodo vedeli da smo, ali da bi morali biti ti Slovenci gospodarji tu na Goriškem in ^ Italijani! Tako piše »Edinost". Mi pa prj. sta vi jamo : Klerikalci imajo ljubezen do gv. venskega ljudstva le na jezika. Zato »e hli. nijo kmetu, v svojih srcih so pa izdajalci ki so vedno pripravljeni, izdati svoj narod u lečo kaše. V deželnem odboru ne bodrugaj« dokler ue pomete slov. ljudstvo GregorPifoia njegovih kimovcev. Ako bi bil naš kmet ?l veden, bi že davno pograbil palico in po-cs: klerikalne sleparje.
V Biijifll se je preteklo soboto dne ju t. m. konstituiral novi občinski zastop. žuj-.a-nom je zopet izvoljen bivši župan g. ,1^,, Šfiligoj. Podžupani so g. Alojzij Mavric, Aston Jakončič in Anton Prinčič, Da jo manj. Sina nehala z obstrukcijo, gre zasluga »Hisre-dovanju glavarja viteza Pozzi. Saj je ti:di fa>, da se je enkrat končal v naši občini ay ? leti trajajoči prepir. Glavni boj se j*i vujevil proti g. županu Šfiligoj, katerega ko nj^o,; nasprotniki hoteli na vsak način vroči, l»0.:a. že-vali so se v tem boju vsakovrstnih src.!-štev; vlagali so proti njemu cele kupe jt:-tožb na glavarstvo in deželni odbor; g. 2uj»s pa se je povsod sijajno opravičil. Da viisa pri večini ljudstva zaupanje, se je pokazalo i preteklo soboto, kjer ga je večina stare?«; z »zvolila županom. Saj je g. Stiligoj tudi n možen tako težavnega posla, in na katerega se smemo zanašati, da bode svoje mo-ii posvečal v korist in napredek občine.
Telovadna društva »Sokol" Iz Trsta, Sari« is Solkana prirede v nedeljo 18. avgusta U'U;. skupni izlet v Repentabor na Krasu. Popo-ludne ob 4. uri se' bo vršila v krasni senčnati areni (tik gostilne g. Ozbiča) velika vrtna veselica z javno telovadbo, petjem in plp-vc Vspored: 1. Ob 1. in pol uri popotaic* vsprejem »Sokolov" in drugih gostov h <i: rice, Solkana in iz Trsta; 2. Javna telovaii ob 5. uri: a) vaje na orodju, izvajajo tr>&Jk: goriški in solkanski telova&ci, bi u/.orua w!-.-vadba na drogu in bradlji, izvaja pr\a t rs*. tržaškega, goriškega in solkanskega »Sokola c) skupne proste vaje s palicami: '¦>. \*': godba, šaljiva pošta in umetalni ognji. Pri veselici bodo sodelovala tudi razna pjrcii društva in godba svetoivanska. Vstopnica a veselico za osebo 50 vinarjev. K ptou -vsaki plesni komad 20 vinarjev. — O.ihc-K Gorice ob 1159 z državnega kolodvora.
Otrok padel iz tretjega Miiiropji. - iv; drugo leto stari otrok, Izidor Kla*iLič. ;* zlezel med tem ko ga je mati pustila saise*? v sobi, da je šla v kuhinjo, na okno, izgtf-ravnotežje in padel na cesto. To se je zf[ dilo nad Hedžet-Koritnikovo štacuno v &&"* ulici. Ubil bi se, da ni bilo pri prodajalni i-cJ oknom razgrnjenega platna. Otrok je prevoz platno, padel na tla, ranil se na čelu is * levem kolenu. Prenesli so ga v ?¦«**• bolnišnico.
Kmetske-epekarako mm v Bukovfcipn«*
v nedeljo, dne 18. avgusta t. 1. velik j»« ples na dvorišču g. Andr. Abramič. 'M^ ob 4. uri pop.
Pazite m otroke! r v soboto je i^
izvošček Grusovin v Židovski ulici 1M06* nega Viktorja Prinčifta,  ki  mu j« trotoarja   pod kolesa, ravno
ioiil *
vozil  mimo  njega.   Otrok je ^sledP°^f umrl. Kriva je te nesreče nepazljivost staris •
Prihodnja številk* našega Usta i^e'vsr
boto s prilogo, ker je v četrtek prazni*-
gjtdl imllMUlt 1 Ameriko porofia c. kr. o notranjih zadev, da se je izse-Argentiuijo v lanskem letu izdatno g8tožilo vsled velike agitacije različnih ^ntov. Avstrijskim izseljencem se pa ne Sj dobro v Argentiniji. Najboljše se godi v? kateri si kupijo s svojim kapitalom kos fjje katero obdelujejo in pa onim, kojih fi0 je tesao združeno s kmetijstvom, Jjakor 1 u. Pr- kovafii, zidarji, klu&vničarji. Slabo * »a godi dninarjem iu delavcem na polju, «lužek je vedno manjši. Zato se odsvetuje Jloico izseljevanje v Argentinijo. — Glede *0ablike Cbile se isto tako odsvetuje izse-¦^iBJe in sicer"'kolonistom, t. j.'takte; ki L pogodbeno zavežejo s cbilensko vlado po-^ agentur, kakor tudi prostim vseljencem, r,r je ehilenska vlada pred nedavnim Časom ; leBila pogodbo z nekim italijanskim agen-aiif kateri bo gotovo nabiral le italijanske španske delavce. Najboljši čas za potovanje f fhile je čas od novembra do marca. Polnejše podatke glede te zadeve daje chi-^ konsul na Dunaju. Kdor sehočeizseleti, „; ^ izogiba tema državama, da ne pride v
&#«0.
\l RoMVtilft nam piše naš bralec, da je ^al pred kratkim 82-letnega starčka, ki je ,^1 breme 100 kil na svojem hrbtu. Na f rtšaDj>, kako je živel, da si je ohranil tako ateno moč, je odgovoril, da je užival celo •oje življenje le čebulo, krompir in  mleko.
V Ajdoiš6lDl priredi gostilničar Jos. Vidrih v veliki dvorani g. Bratine, dne 18. t. m. im ples na korist ajdovski javni ljudski ^izniči.
VaiRO Zl krčnirjt. — Na prodaj je več ;, pristnega istrskega terana po jako zmerni m, - Natančneje se poizve pri Hinku isihielj v Vrtovinu pri Čebulih na dr-iivni i'psti.
KuhaRO tod« piti v poletnem Času pripo-rcftjo zdravniki in to posebno pri epidemijah zbtlvruitev nalezijivosti; vendar kuhana voda asa ua sebi ne zadostuje nagemu okusu in ;:toraj zahteva pridatka, kateri naredi nje ¦:iss prijetnejši.
Za to je posebno sposoben „I''ranckov brilo", kavni pridatek in namestek, katerega jutuk vshlajen s sladkorjem aH brez slad-»ctjs. tvori okusno, izborno sredstvo za uga-!ta;<? Žeje.
Vsled svojih žejo ugasujočib lastnosti ni p'Jth tega mnogo piti; že po 1 kozarcu lim žeja za več ur, pri tem je uživanje te :;$e vseskozi zdravju koristno, kuhana voda ' 2>«i s prijetno grenkim okusom tega naivnega izdelka je želodcu prikladna.
To sredstvo za ugaSevanje žeje zamore rl vsled njegove nizke cene nabaviti vsaka :cdi cftjubožnejša družina, kajti en mali za-v--jcek za poskus, kateri zadostuje za 8 litrov, •sij* !>»mo 12 vinarjev.
tekanje teka in motenje prebave
t ozdravi na najpreprostejši  način, uko  se
it* redno Rogaški »Templje? vrelec4*. Pri it zastareli in kronični bolezni te vrste, se fnporoia „Styria vrelec" (močnejši). Zaloga to A. Spppenhofer-ju in A. JeretiČ-u v Gorici
Razgled po suetu.
Deželni zbili bodo zasedali, kakor se po-r'A med 4. septembrom in 10. oktobrom. Ij'*<it tirolskega, češkega in kranjskega de-J--aega  zbora sploh  ni   gotovo,   ali   bouo
'iiicani.
J«a©«l01iaskl ll«i$Ur? — Zagrebška „Agra-~er Zeitung" poroča, da je izjavil predsednik '-^slovanskega kluba v parlamentu, dr. Iv-*% da je jako mogoče, da bo imenovan v Sfcfeterstvo kak Jugoslovan kot minister brez ^Kfelja. Kot resni kandidati se upoštevajo *'¦ svetnik Ploj, dr. Šusteršič in dr. Ivčevič. ^ se ne zdi verjetno, da bi v kratkem »sSo do tega. Ministrov se ne doseže brez ^•Jugoslovani pa si dosedaj v svoji brez-^lw skromnosti niti misliti nismo upali na ;T°jega miuistra. T^mu mora biti konec. Mi ^ramo zahtevati svojega ministra, ki bo ^1 aaše interese in bo nekake protitežje f°« ne>nškemu ministru - rojaku Pradeju, ki 80 silo dela na razširjenje germanstva po !,0ve^Wh deželah.
ta„ K*lnn keilb. — Koncem prejšnjega me-V80 nas«, kakor je poročal angleški list "' Presstt, v bližini opatije Glastonbury iz-
redno lep steklen kelih, ki je zelo star in po mnenju raziskovalcev je rabil ta kelih Kristus pri zaduji večerji. Angleški arheolog Crookes preiskuje zgodovino tega keliha. Ako se dožene, da je kelih pristen, sezida se cerkev, in romarjem se bo kazalo to svetinjo zastonj ali pa za drag denar. Ta časnikarska raca leta že precej časa po raznih listih, zato jo podajemo tudi mi svojim čitateljem. "* * ?QTOm "I^TTiItlliBMto/*^ tem smo na kratko poročali že v zadnji „Šočitt. Po-Jiciji dunajski se je slednjič vendar le posrečilo dognati storilca v osebah Hermana Hertzka, 24-letnega dunajskega tehnika židovske vere in Teodora Proscha, 26-Ietnega elektrotehnika iz Buenos-Aires-a v Južni Ameriki. Prvega so zaprli v Dunajskem No-vemmestu, drugi pa je srečno zbežal. Alojzija Uhiing,Prosch-ovaljubicarju je izdala.Namen atentata še ni popolnoma znan. Na sled tema dvema zločincema je v veliki meri pomagalo policiji občinstvo s svojimi podatki. Radi ku-rijoznosti omenjamo, da je Prosch tudi komponist, Čegar več melodijoznih kompozicij je bilo že objavljenih.
»Hljdrih8 pevsko društvo v Proseku, bo praznovalo dne 8. septembra dvajsetletnico svojega obstanka. Obrača se na bratska društva s prošnjo za udeležbo iu za sodelovanje. Do 20. avgusta naj se naznanijo odboru pesni, s katerimi mislijo bratska društva nastopiti. Natačni vspored se naznani pravočasno. PetlndJIjJetletnlco bo obhajalo delavsko podporno društvo v Trstu dne 1. septembra. Na to narodno slavnost opozarjam? že sedaj naše občinstvo. Vse priprave kažejo, da bo ta slavnost lepa manifestacija slovenskega življa v Trstu in okolici.
DellTCl l Šilol. — Ker se bo letos mnogo zidalo v Švici, se bo rabilo tudi mnogo tujih delavcev. Delalo se bo do konca novembra. Plače so sledeče: za zidarje po050 do 0*60 fankov za vsako uro, za podajače 038 do 048 fr za uro in za dečke pri tlakovanju cest 0'28 do O'37 fr. na uro. Vsakih 14 dnij se izplačuje in sicer po končanem delu, zato je dobro, da prinese vsak delavec seboj toliko, da se lahko preživi 14 dni, ne da bi mu bilo treba delati dolgov, ker predujmov se ne daje. Vsak delavec mora biti zavarovan proti nezgodam. Dnevno dolo traja poleti 10 ur, po zimi najmanj 8 uri za vsako uro, katero se dela po tem, kakor tudi pri delu v vodi, se dobi 50% prebitka. Dobro je tudi, ako se vsak delavec preskrbi z legitimacijo, glasečo se na Švico.
Ln Tolstoj sloienski sokol]) »Sioboino misli4*. ~~ Slovenska sekcija „Svobodne misli" se je obrnila na slavnega pisatelja grofa Leva Nikolajeviča Tolstega s prošnjo, naj bi napisal kak primeren sestavek za njeno glasilo. Pretekli teden je dobila sekcija na svoje pismo odgovor velikega ruskega pisatelja in filozofa. V tem odgovoru, ki je datiran z dne 23. julija t. 1. in ki ga je napisal grofov privatni tajnik Dušan Makovicki, obžaluje Tolstoj, da mu za sedaj ni mogoče ničesar primernega napisati za „Svobodno Misel", pač pa daje uredništvu tega lista pravico, da sme poljubno porabiti iz njegovih spisov prikladne stvari ter jih prevesti na slovenski jezik; obenem pnHl Tolstoj, naj se mu pošilja „ Svobodna Misel". V poljubno vporabo za uredništvo je Lev Nikolajevič priložil pismu dve svoji razpravi »Obraščenije k ruskim ljudjam" in „Čto-ž8 djelat ?u
V avtomobilu \i PoUifi i Pariz. - Knez Scipio Borghese je prišel v soboto v svojem avtomobilu „Itala" na svoj cilj v Pariz. Knez Borghese je zapustil dne 10. junija Peking, glavno mesto na Kitajskem. Prevozil je 11.479 km v 61 dneh.
Ki) ui! Uli? — Trije znani župniki tri-verske škofije so izdali veliko kDJigo pod naslovom : „Katehetične skice kot dodatek novem" katoliškemu katekizmu za škofije vrati-sl&. »o, kolonijsko in triversko." Ta knjiga služi vsem duhovnikom v omenjenih škofijah kot priprava na poučevanje. V tej knjigi je mnogo krasnih stavkov. Naj navedemo le nekaj primerov. „Ako greše duhovniki, morajo verniki molčati in prepustiti vso zadevo ljubemu Bogu in višjim predstojnikom." Potem torej lahko greši vsak politikujoči duhovnik kar in kolikor hoče, kdor ga graja, kdor ga celo ovadi, ima smrten greh. To nas spominja na besede, katere pripisuje naše ljudstvo duhovnikom: „Ne glejte nas, kaj delamo, poslušajte nas, kar učimo 1H — Drug stavek: »Duhovniki so v večjem pomenu namestniki Boga kot pa stariši in posvetni predstojniki. Oni so posvečene osebe, katere so s tem pri-
dobile nadnaravno moč, da se jim celo angelji klanjajo." Vsak duhovnik lahko dela, kar hoče in na vse zadnje se bi ga ne smela dotakniti niti roka pravičnosti. Oni smejo pretepati, saj stoji v knjigi: „Ako vzdigne duhovnik bič in oplazi ž njim tudi kakega odraslega mladeniča po ušesih, se mu toga ne sme zameriti." In kar je pač vrhunec domišljanosti, je pa to : »Kristus bi pustil prej, da se svet po-grezne, kakor da bi dopustil; fla* se bi odpravil celibat." Še Kristus se ima torej ravnati po I. I. Hower-ja, župniku, ki je podpisan kot pisec dotične knjige. ~ Ti nauki kažejo, kako brezmejno naduta je postala duhovščina v zadnjih časih. Povzdigniti se hoče celo nad svetnike in angelje! Prilaščuje si tudi nadnaravno moč, — kaka je ta moč, kaže slučaj vikarja Uršiča v Neblem, ki je prosil dežja, a je izprosil — točo • — (glej predzadnjo „Sočo"). Pojte se solit, farbarji I — Kdaj se izpametuješ, ljudstvo ?!
?mi Stlrtl. — Pij X. se je odpovedal praznovanju svojega 50-letnega raašniškega jubileja, in to radi protiklerikalnih demostracij, katere se vrše po celi Italiji radi znanih škandalov. On se hoče maščevati nad Rimljani, kateri imajo mnogo dobička od romarjev, kateri prihajajo ob takih jubilejih v velikih množicah v ilim. Toda tako maščevanje je dvorezen nož in s svojo stavko odtegne papež tudi svojim blagajnam marsikak zveneči dokaz pobožnosti in udanosti. Videli bomo, kdo se prej uda.
Knjigi »Sloionskl posojllnlžar", spisal in založil .1. Lapajne v Krškem, ki smo jo v našem listu že omenili, je sledeča cena: 3 K trdo in lično vezan iztis, 2 K 40 vin. mehko vezan in 2 K broširan iztis,
K8tt8: Poezije, Hustrovana izdaja. Pod tem naslovom je izšla v Sclnventnerjevi založbi krasna knjiga, ('ena broš. izvodu 4 K, po pošti 420 K, vez. izvodu 5*50 K po pošti 5.80 K. Omenjamo, da je v tej drugi izdaji divnih Kettejevih poezij mnogo gradiva, katerega ni bilo v prvi izdaji, da je knjigo urejeval pisatelj Aškerc, in jo iiustroval Makso Gaspari.
Žene!
Ako trpite na strjenja krvi in na podobnih boleznih, tedaj pišite na P. Ziervas-a, Ealk 244 pri Eolinn oh Beni.
Nekatera od sto in sto zahvalnih pisem:
»Gospa B. iz W. piše: Lepa hvala! VaSc sredstvo je učinkovalo že 5. dan".
(tospa L. v M. piše : „PriporoCala bom vsakomur Vaše i/.vititno sredstvo ter ue bom sama nikoli brez njega".
Arhitekt S. v M. piše: »Za izborno postrežbo se zahvaljujem. Pri moji ženi je Vaše sredstvo že po 3-dnevni rabi brez boleCin učinkovalo*.
Proti poSHjatvi l marke nemSke veljave (tudi v znamkmh) pošljem knjigo: „Motenje perjode" spisal dr. Med. Leviš. -- Pojasnila brezplačno.
Za odgovor naj se priloži znamko.
Št. 1975.
Natečaj.
V šolskem okraju goriške okolice se razpisujejo v definitivno nameščenjo:
1.  mesto nadučitefla na Štirirazrednici v Rihembergu in na dvorazrednicaa v Černičah in Ročinju;
2.   mesto učitelja - voditelja na jedno-razrednicah v Dol. Branici, v Dolu pri Opatjemseiu, Kalu, Ligu, Lokovcu, na Lokvah, v Lomu, pri Murovcih na Otlici in Za-potoku;
3. mesto potovalnega učitelja za Banjšice-Vrh pri Kanalu, Podlako-Dol. Lokovec, Srednje-Kambreško, in Vrata-Gor. Lokovec;
4.  mesto učitelja na štirirazrednicah y Dornbergu- "iar Podpri,T M trorazrednicah v Ajdovščini, Št. Andrežu, Mirnu in Vrtojbi in na dvorazrednici v Čepovanu;
5.  mesto učiteljice na štirirazrednici v Rihembergu, na trorazrednici v Ajdovščini, na dvorazrednicah v Bukovci, Št. Ferjanu in Ročinju;
S temi službami spojeni prejemki so določeni v postavi z dne 14. januarja 1906., dež. zak. štv. 10. Potovalni učitelj za Banj-šice-Vrh dobiva potnino letnih 300 K, drugi trije pa letnih 200 K.
Prosilci in prosilke za katero teh mest naj vlože z vsemi spričevali imenovalnimi dekreti in z dekreti o podeljenih petletnicah opremljene prošnje najpozneje do vštetega 4. septembra t. I. uradnim potom pri podpisanem okrajnem šol. svetu.
Prepozno došle ali v gornjem reku nepopolno opremljene prošnje se ne bodo vpoštevale.
C. kr. okrajni šolski svet
v Gorici 10. avgusta 1907.
Naznanilo. - Opozarjamo si. županstva in gg. privatnike, da smo založili na novo potrebne tiskovine za brezobrestna posojila. Svetovati Je, naj naroči vsako županstvo po več iztNv skupaj, ker se s tem prihrani mnogo poštnih stroškov.
»Goriška Tiskarna" A. Gabršček.
Anton Potatzky v Mi.
Na sredi Raštolja 7.
TR60VINA NA DROBNO IN DEBELO.
Najceneje kupovaliče tilrnberfkeaa Id drobaega blafla ter tkanin, preje in niti).
POTREBŠČINE
za pisarnice, kadilce in popotnike.
Najboljše šivanke za šivalne stroje.. POTREBŠČINE
za Aro/ašd in ševijarjd.
SvotinJIce-----Kožni venci. — M asu«
knjižico.
Hišna obuvala za vse letne čase.
Posebnost:
Semena za zelenjave, trave in detelje.
Najbolje  oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjavje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi.    2    35-8
Denar prihrani, kdor kupi izgoiovljeno pohištvo pri
Ant. Breščak-u
v Gorici,
v Gosposki ulici št. 14
(v lastni hiši) kateri Ima v zalogi najbogatejšo
izbero pohištva vseh slogov za
vsak stan, priprostega in naj-lineiega izdelka.
Daje tudi na obroke.
Lastna delavnica za tapecirano pohištvo.
Različno pohištvo iz železa,
podobe na šipe in platno, ogledala,
žima in platno.
Gene brez konkurence.     ,\; > ]|
Pozor!
Houost!
9f Union delicat pecivo!1'
Z firmo naročnika; po 4, 10 in 20 vin. za prodajo. Gostilne, kavarne itd. dosežejo s tem velikanski vspeh delajo zase reklamo in dobijo 40$ popusta. — Union vaniliziran sladkorni prašek kg 1 K 50 vin. Union piškoti za trgovce po 2 vin. za prodajo  150 za
2 kroni.
Razpošilja:
Tovarna za Union skladkor Kranj,
Havre-New York
vozijo zanesljivo najhitrejši brzoparniki
Francoske  prekomorske družbe.
Edina najkrajša črta čez
Bazel, Pariz in Havre v Ameriko.
Veljavne vozne listke In  brezplačna  pojasnila  daje samo
Ld. Šmarda,
oblastveno potrjena potovalna pisarna
v Ljubljani, Dunajska cesta 18,
v novi hiši „Kmetsk8 posojilnice",  nasproti znane gostilne pri »Figovem".
Št. 557.
OBJAVA.
Varuštvo podpisanega zavoda je sklenilo, z ozirom na tačasne težavne razmere denarnega trga, znižati vnovič merilo za eskompt zastavnih pisem od
97V* *>* 00%.
V Gorici, 8. avgusta 1907.
Ravnateljstvo
hipotecnega zavoda.
¦|b Gumasto blago 4i
higijenske, kirurgiške jn teh. niške gumaste cevi vseh vrst povoščeno blago in |jno|ej kilni pasovi, pasovniki, noga.
vice za krčne žile in pa ¦j« vsi predmeti za bolniško postrežbe4
M. Gal
Trst, Corso 4. Gorica, Corso Vcr.i ||
i Lekarna Gristofoletti ¦
•                    v Gorici.                  I
•  ŽELODČNE KAPLJICE |
z znamko sv. Antona Padovanskaga.         T
Zdravilna moč teh J kapljic je neprekosljiva f j — Te kapljice vredijo • * redno prebavlj&aje, | če se jih dvakrat na dan • po jedno žličico popije, v Okrepe pokvarjeni že- J lodec, store, da zgine ˇ
^      (Varstvenaliznamka).   y kratkem ČaBU 0B10-   T
f tica in životna l6nost (mrtvost). Te J I kapljice tudi store, da človek raji je. 2
•         Cena steklenici 60 vin.      J
t   iFistofolettijeva pijača iz kine S
•  in   7PlP73   najboljši, pripomoček    pri 5
•  111   ZitJIoZJU, zdravljenj« s trskimm oljem, a
i Ena steklenica stane 1 krono 60 vin. •
V najem se odda
2 na nouo opremljeni sobi s prostim uhodom i> sredini mesta lepa brezprašna lega.
flalančen naslou pouL upraunišiuo.
Steckenpferd-
liljino mlečnato milo
Bergmanna & Komp« u Draždanah in u Hišni ob babi
je in ostane — glasom vsak dan novodošlih priznanj — najboljše medi-cinalno milo proti pegam;  ono ohrani kožo  nežno, mehko  in rožnato. Na prodaj po vseh lekarnah, drogerijah, parfumerijah in brivnicah. — Cena 80 vin. za komad.
Knjigovodja
obenem tudi izurjen korespondenc uešč
slouenščine In nemščine o gouoru in
===== pisaui =====
se sprejme s 15. septembrom 1L
Prednost imajo oni, ki so vešči italijanščine. Ponndbe sprejema
tvrdka Janko Popovič,
Cerknica ppl Rakeku.
HRISTOFLE
tabu vtfy H posodo iuk trst
Pfafiovi šivalni stroji
so res najboljši za rodbinsko rabo, kakor na pr. za šivanje, krpanje in uineti > ve- « zenje. — Neprekosljm za obrtne namene, \ šivajo naprej in obratno, tiho in mirno brez vsakega ropota. Jamčiva do 10 let.
Glavna zaloga in zastopstvo
SAUNIG & DEKLEvA V GORICI
Magistratom ulica štev. 1.
Imava v zalogi tudi ilvalne ifroja rasnih drugih vrat In tovaron.
= Cene zmerne, pogoji ngodni. = Slavni iiiinstvi je ia|riKii, ia pred nabava iivalmn strija zahteva cinik, kateri se pišlje zasloni is franka
lajlepša forme.
[ lompfetiM kasete aamlz-
nega orodja, posodja za
•Mike, tare, eaj, na-
MlMlpeditaTki, mineta!
ladeikt
him ladomestilo pravega srebra.
M hotela, nMtavradJi tadl pena^ooe, gospo-
dktfah* itd.     t.......     .....
a kr. droral mtoinikl
Cbristafle I C* - Dunaj
S (Heinrichshof).
na tahtevauje.  ~
pano po prekupdh.
¦vata Mr»oati Imajo *ail iidelki aam» mtmht m km OartoSofl*
Odlikovana pekarija in sladom
Rarol Draščili
v Carici na hm v (lastni kiti)
zvršuje naročila vsakovrstnega tudi najti nejega peciva, torte, kolače za birmanc in poroke, odlikovane velikonočft pince itd. Prodaja različna fina vina In UkurU na drobno aH v originalnih butelka! Priporoča se slavnemu občinstvu za mutu brojna naročila ter obljublja solidno posiretb UP1* po jako zmernih cenah, ~%i
„F]ox" ~
Orožja- municije,
predmeti za lov, dinamiti>ž
=========== patrone. ==^=--=-*
Keršeuani & Culi
v Gorici
= Stolni trg št. 9.—
SVETOVNO  ZNANI
FERNET-BRANCA
BRATOV  BRANCA  V   MILANU
ledini lastniki načina za izdelovanje,     " |a najbolj učinkujoča želodčna grenČlCa svijfj
Neizogibno potrebno v vsaki družini! Dobiva se v vsaki boljši delikatesni trgovini in v vsaki kavam'
Se dobiva v vseh lekarna!*.
N^jboUše zdravilo proti
Se dobiva v vseh lekarnah*
- REVMATIZMU in PROTINU
jt?   lilir   Biiill   liielan f T^/.1^^ «•*••! Oorflaa, likarna „Alla Naioa«« rfalla Saluta" ari Sv. Jakobu, dfoalp Bodlna, ____           mmmmm  lafcaraa „*ll< lgaa'% VI« dal raraafi« 4.
Oja »»] a«fo 4 attklMl«t praM pitiMli ali npvil noilaalai mikom K f-» promo poltalM
I m, li 9tm m at