Leto (V., štev. 52 V Ljubljani, sobota dne 3. marca 1923 rrrsnnns pvtskotto. Posamezna Stav. stana 1 Oln t«h»|a ob « ¿lutrtil. Stane mesečno IO— Dm ca tcozemitvo 20-— 9 > """ -V Oglasi po tarifa. Uredništvo: tfilclnšieev* cesta st. 16/1 Telefon *t 72, Dnevnik za gospodarstvo, prosveio in Upravntštvo: L¡ub!|ana. Prešernov» uL 64. TelcL it. 33. Podružnico: Maribor. Barvarska ulica *t. I. TeL tt. '¿Z Celle. Alekssndr- Sačsa pn poštn. čekofc aavodu 4tev. 11. MZ . . Ljubljana, 2. marca. Temeljni preblem naše gosjodarske Obnovitve je prometni problem. Brez redno in dobro poslujočih železnic je ekonomsko ozdravljenje nemogoče. Državna ujirava železnic je zlasti pri itaa (»kazala in do vrhunca «iz|>opol-■nila> vse nedoetatke. ki so zvezani s iem sistemom. Birokratizem duši vsako inieijativo, formalizem in težkopad-:iost državnega računovodstva, negibljiv os t -proračuna, vse to so ogromne ovire-pri sistematičnem delu za vzdrževanje zdravega železniškega |jrometa. Pri nas gre povrh za novo u s t v a r-j a n'j e. Jugoslovansko omrežje je neenotno. ne odgovarja novim prilikam, baterija! je deloma uničen, proge do ■¡ikrajnosti izčrpne. Pokazalo se Je, da tuiše prometno ministrstvo velikim nalogam obnovitve ni kos. Zato so gospodarski strokovnjaki opetovano že razpravljali o potrebi, da se ureditev in ¿ksploatacija jugoslovanskih železnic •iroči privatnim rokam. Rimska konfe-~3nce o Južni železnici je zanesla zlasti pri nas v javnost precej nervoznosti in mnogi zmajujejo z glavo. češ. edina Voleznica. ki v državi res brezhibno ^tmkcijonira, ker je privatna, se bo s •ppdifavljenjem birokratizirala in de-teriorinila. Pomisleki proti državni upravj želez-rfc so zlasti pri nas gotovo zelo upravičeni. Na drugi strani pa seveda ni prezreti, da ima tudi privatna uprava prometa svoje nedostatke. Predvsem ra ,je skoraj gotovo neizvedljiva. Naš domači kapital je mnogo prešibek, da fri mogel prevzeti ogromno obremenitev. ki jo nalaga železniški obrat, tujemu kapitalu pa železnic izročiti ne moremo. Tudi se je pokazalo, da se. Inozemski kapital baš ne sili v tak po-selirako nima posebnih jiolitienih aspi-Vacij. Da bi Lahi bili pripravljeni prevzeti naše železnice, to je seveda verjetno. Kdo bi se upal spustiti na to pot? pozornost vse naše javnosti pa za-tluži načrt, o. katerem sedaj razpravljajo v Avstriji. Železnice so postale .ra Avstrijo neznosno breme. Njihov de-Jjsijtjuiaža .nad. 100 milijonov zlatih "kron', njihov "birokratizem presega menda že našega, njihov obrat je vedno '■labši, akoravno so proge dobre in je ■rometni park seveda v povsem dragem stanju, nego pri nas, kjer je vojna toliko uničila. Reformo svojih železnic nameravajo sedaj Avstrijci izvesti z novim mešanim sistemom. Država obdrži oblastno upravo prometa: ona izdaje potrebne tiorme, odobrava tarife, daje na razpolago splošne kredite, predrl- Naše čeie zasedejo Sušak Angorska skupščina odkio- danes OTVORITEV KONFERENCE V OPATIJI. - SPORAZUM GLEDE EVA-KUACUE. — VPRAŠANJE OBNOVITVE PROMETA. varstva konferenca naših In italijanskih vojaških zastopnikov, na kateri se je razpravljalo o izpraznitvi Sušaka. Nav- Opatija, 2. marca. 1. S noči ob 9. zvečer je Imela Jueoslovansko-italijanska paritetna komisija svojo otvoritveno sejo v rdeči dvorani hotela Regtoa. Saje so se udeležili z italijanske strani sen. Opartierl, gen. Mazzucco in posl. Gen-tiji, z Jugoslovanske dr. Otokar Rybaf, prof. Silovič In dr. Račič: kot tajnik jc fungiral grof Casati. Seji' je predsedoval sen. Ouartieri, ki je v kratkem orisal namen konfcrence, ki obstoji v dela za vzpostavo čim najbolj prijateljskih odno-šajev med obema narodoma in v delu za vzpostavitev prospeha Reke. Dr. Rybaf je v odgovoru naglasi!, da se glede namena konferenci obe delcgaciii popolnoma strinjata. Nato so delegati takoj začeli razpravljati o medafitetah izpraznitve Sušaka. Težka naloga čaka konferenco glede prometa: gre zato, da nobena zapreka ne bo ovirala prometa med mestom Sušakom in Reko, ki sta vezana po neštetih ve-zeh. Treba je določiti način prekomejne-ga tranzita pešcev in vozil, carinske norme vzdolž demarltacijske črte, kontinuiteto telefonske službe in dobave plim, režim potnih listov itd Dokler se vsa ta vprašanja ne rešijo, ostale položaj kakor doslej. Ta provizorični režim med Reko in Sušakorn bo traja! približno mescc dni. Seia se je končala ob 10.45. Obe delegaciji sta bili z razpoloženjem na prvi seji zelo zadovoljni. Danes se je vršil na Sušaku ožji sestanek, na katerem se je določil rek za evakuacijo Sušaka. Evakuacija se izvrši danes. Zvečer se ie vršila druga seja paritetne komisije, na kateri sta OmrtierI In Silovič poročala o sporazumu glede evakuacije Sušaka. Spe razum o evakuaciji Sušaka. Sušak, 2. marca. r. Danes dopoldne se je vršila v poslopju okrajnega gla- 0/s -a« r* e* zoči so bili: brigadir Rekonjič, prof. Si lovič in italijanska zastopnika general Sprcafico in Mazzucco. Na konlcrencl je bilo sklenjeno, da se evakuacija Suša!:a izvrši jutri, v soboto dopoldne. Italijani so že danes izročili nekatere stavbe našim oblastem, njihove Čete pa zapuste mesto v smislu sporazuma jutri. Beograd. 2. marca. r. Ministrski svet je na svoji današnji seji. ki je trajala od 10. — 13. ure, razpravljal o izvršitvi sporaztmia z Italijo. Italijanski ministrski predsednik Mussolini dela nove tež-koče, o katerih je bila naša vlada obveščena šele včeraj. Najtežje je vprašanje prometa z Reko in obdržanje Baroša. Ministrski predsednik Pašič stoji na stališču, da se na Reko ne sme pustiti nobenega voza, dokler Italijani ne Izpraznijo Sušaka ?n tretjega pasu v Dalmaciji. Vprašanje Barcša pa je težje in bi mogla nastati dolgotrajna pogrjanja. Mus-solini očividno smatra, da more v težkem in nepriličnem položaju naše države prodreti s svojimi zahtevami. Ministrski svet je sklenil, da ostane posvetovalni odbor (dr. Laginja, admiral Priča in drugi) v Beogradu, kjer bo deloval skupno z zunaniim ministrom dr. Ninčičem. Obojestranski komisiji v Opatiji bosta izvrševali samo sklepe iz Beograda in Rima. Po izpraznitvi Sušaka, ki se mora Izvršiti brez Izpremcmbe pogojev, bo določila paritetna komisija r.aše niele, po izpraznitvi Baroša pa se otvori promet z Reko. Začetek evakuacije v Dalmaciji. Beograd, 2. marca. p. Po informacijah «Pravde-» so italijc.riske oblasti danes evakuirale Novi grča in en del especijal-ne cone» v Dalmaciji. itlia zavezniške pred-oge NACIONALISTI PREVLADALI NAD KEMAL PAŠO. London, 2. marca. 1. Po današnjih' se je posvetoval z lordom Curzonom o nastalem položaju. Pariz, 2. marca, j «Matin» javlja, da vztraja Turčija pri zahtevi j» vrnit«! Mosula iu Karagača. ter da zahteva odjuavo režima glode morskih ožin in da ne bo L~i>ola. da ostane ekumenjškf patrijarhat v Carigradu. vesteh iz Angere. so v narodni skup-! ščini prevladali ekstremlstieni elementi. Kemnl para in Izmet paša sta doživela občuten poraz, ker ja parlament z veliko večino odklonil njun predle, na] 6e vzamejo zavezniški mirovni predlogi za bazo nadaljnjih rogajanj. Skupščina je naročila vladi, naj iz-! .,,„,„, ,I7TP, ,. ... „ dela in predloži antaat; nove mirovne1. ANGLIJA VZTRAJA NA SVOJI predloge, ki zahtevajo MoSal Li Kara- PU-llllU. ga5 brezpogojno za Turčijo in o.ikla-' London, 2. marca. s. Spodnja ztjorm-njaio predlagani režim za morske ožine, ca je z 209 ¡«roti 153 glasovom odklo Podrobnosti o sklepih parlamenta še nila izpreminjevahii predlog, v kate-ni; a že te vesti so vzbudile v Londo- rem se zahteva izpraznitev Mezoiota-nu veliko vznemirjenje Francoski po- mije. Z 2GS proti 144 glasovom pa je sianik grof de Saint Aulaire je bil danes dvakrat na zunanjem uradu, kjer m sprejela predlog glede naknadnih kreditov. miervencili ANGLEŠKA VLADA DEA1ANTIRA VESTI O POSREDOVANJU. — NESPREMENJEN POLOŽAJ V PORÜKRJU. London, 2. marea, s. Reuterjev urad j Boehumn so Nemci do krvi pretepli fraa. avlja, da so razne vesti giede interven- j coskega častnika, kakor je eploh vsaš ••- - —'—'jem vprašanju brez vsake j vojak, ki ga Nemci dobe na samem ved-lija zavzema slejkoprej na- j no v nevarnosti. Zato to v Bocharan ~ ~ francoske oblasti aretirale več sto oseb in jih transportirale v Hatiingec. javlja, rije v ruhrsk podlage. A-ngl prem Franciji In Belgiji blagohotno nev-traliteto ter rima cikakega namena in-' tervenirati na kaierisibodi način. Dunaj, 2. marca. j. «Abend» javlja, da IZGON ŽELEZNIČARJEV. Berlin, 2. marca. Kakor javljajo iz .'■e dor.nal od dobro poučenega diplomat- j Elberfelda, nadaljuje/) Fraacozi z izgo-skega vira, da se je Nemčija obrnP^ na : n0JJ) rem;ki}, železničarjev, ki nočejc Jržsv, !:I pridejo v peštev, s prošnjo ¡opravj:atj sluibe pod francoskim povelj-itervsncijo. Ta korak je ostal doslej J stvom" ¡z s:u2benlh s . _ 1. .. C«. Vi-no/i tiitrtrtronrtM^ . jo vodita Francija in Nemčija, je Anglija zavzela stališČ3 dobrohotnega neodo-bravanja, Italija pa je pokazala Franciji svojo dolžno zavezniško solidarnost s nje smernice prometne politine, gra-jterem je izjavil med drugim izglede ruhr-35 železnice in vodi vrhovno nadzor- zadeve: Napram vojni izčrpavanja, ki sivo. O b r a t ž/deznie pa je pod poseb- • ■•- - ...-■- ..... nim vodstvom obratne generalne direkcije. ' Ta je vrhovna instanca za vse upravne posle, neodvisna od politike in firankarstva. Njej so podrejeni vsi eksekutivni organi, njena make ima je gospodarsko - trgovska. Obratni generalni ravnatelj ima poleg sebe upravni svet. ki sestoji iz članov parlamenta, zastopnikov gospodarskih organizacij, zastopnikov konsumentskih interesov fn delegatov delavstva, odhosno nastavi jence v. Funkcije tega upravneea > veta bi bile približno iste. kakor funkcije upravnih svetov pri delniških družbah. Ta mešani sistem omogoča predvsem stabilnost v upravi. Na čelu železnic bi «tal mož, ki bi se moral izbrati iz prvih strokovnjakov domačih, ali pa tudi tujih. Bil bi neodvisen od sprememb v vladi, mora! bi imeti v okviru snloš-nih predpisov in splošnega proračuna svobodne roke za inlcijativno in sistematično delo v g vrb o povzdige prometa. Ni dvoma, da bi se na ta način uveljavili povsem stvarni principi in da Si moglo pričeti reformno delo z jamstvom za sigurni uspeh. Sedaj, ko izgleda, da preide Južna železnica v državno upravo, bi bi! pravi trenutek, da se tudi nri nas znova prične diskusija o najboljšem obratnem ';,Istemu. Mi imamo že neko generalno direkcijo, ki pa je ustanovljena menda te v s vrh o še večje komplikacije in je -stala kot dokaz, da je ideja ločitve Vratnega oblastnega vodstva na-sih železnic bib že ttt. Sedaj bi io tre-balo znova vz^ti v pretres ter uresni-sfti. V danih okolnostih je ta pot morda^ edina, ki nas more povesti iz današnje mizerije. ssölini o zunanji politiki Ifalfe ODPOVED BREZPOGOJNEGA ZAVEZNIŠTVA. — ZAKAJ JE BIL OD-POKLICAN ADMIRAL PRIČA. - JUŽNA ŽELEZNICA. - TRGOVSKA POGAJANJA Z JUGOSLAVIJO. Rini, 2. februarja. L Včeraj cb 15. nri se je sestal ministrski evet. Mussolini je imel dolg govor o zunanji politiki, v ka- ker je bil Priča soudeležen pri obscdbl Na^ra Saura. Z zadoščenjem je Musso-lir.l ugotovil, da kaže tudi jugoslovanska vlada dobro voijo za lojrlno olajšanje pogajanj z Italijo. Obe dclegaciji bosta vsak čas začeli poslovati in naše prebi-vatetvo na Reki in v Zadrti je toliko di-sci[jpiirano,"Ha ju ne bo motilo. Dela za upravno In tehnično reorgsni-tem,.da je poslals v Poruhrje svoje teh- jzaeijo Južne železnice poveljno napredu nične izvedence, katerih število ni uo- i jejo. Zastopniki zainteresiranih držav sc slej niti zmanjšala niti zvišala. 2eleti bi bilo v imenu vse Evropa, da se to vojno čimprej konča Gotovo si Italija želi nadaljevati prijateljstvo s Francijo, vendar pa namerava voditi zunanjo politiko, ki bo kolikor mogoče avtonomna. Italija pojmu ie svojo zunanjo-politično nalogo tako, da na namerava pristajati brezpogojno na slsterse zavezništva, ki ne dajejo zadostnih jamstev za miren prespeh Italije io Evrope sploh. Glede opaiijskih pogajanj je izjavil M - - - - - več drža _ _______________ ze intervencijo. Ta korak je ostal doslej j st'vom' IZ s^benih stanovanj. V Bochu-breznspešen. ker je Francija intervencijo j wu ^ :0 Obaedno stanje poostrilo. Trgo-odiočno odklonila. Uspsb je sedaj mogoč le v direktnih pogajanjih med Fran eijo in Nemčio. Oficielno se ne nazna njeno potovanje državnega tajnika Berg-tr.anna v London ima namen priprav iti teren za taka pogajanja. Tam bi se tudi ugotovila plačilna možnost Nemčije. O izpraznitvi Poruhrja po Frar.eozih pa pred koncem pogajanj ne more biti govora. Pariz, ?. marca. L Položaj v Poruhrju je popoinoma stacionaren. Francozi so uredili urad za izvoz in uvoz blaga. tod:i vse tvrdke v mestu so rajši ukinile ves izvoz, da jim ni treba prositi za dovoljenja Francozov ter so odpustile večji del nameščencev. V neki restavraciji v vine se morajo zapirati ob štirih popoldne. STALIŠČE BELGIJE. Bruse!», 2. marca. s. Zunanji minister Jasnar je izjavil v senatu, da bo Belgija toliko časa vztrajal na svojem dosedanjem stališču, dokler ne bo dosežen cii; zasedbe ruhrskega ozemlja. Nemčija, kj ¿e popušča, bo prisiljena, da se ukloni. NOVE FRANCOSKE ČETE. Berlin, 2. marca. s. V Gelsenkireheti "O danes zopet prispeli močni oddelki francoske pehote, konjenice in več tankov. Francoski poveljnik je takoj odše* k županu ter mu izročil povelje, s katerim es razpušča policija v Gelsenkirchntj. Horihy odstopi? MADŽARSKA UPA Z ODSTOPOM ZBOLJŠATI SVOJO ZUNANJO SITUACIJO. DlinrJ, 2. marca. j. Tukajšnji listi ob- j Dunaj, 2. marca. s. V madžarskih emi- javijajo vesti iz madžarskih krogov, da, grantskih krogih se razširja vest, da raz« 60 ravnokar vložili izprominjevalne predlo ge za olajšanje finančnih bremen. Dela konference bodo trajala morda še par tednov, računati moremo pa 2e Bedaj na velike uspeho konference. Med trgovinskimi pozodbacJ, ki se bodo sklepale te Čase z Italijo, zavzema posebno važnost pogodba z državo PH?. čije de!egaei:a je že dofla v Rim. da es pogaja za sklep trgovinske pc-godb«. 1 ni izključen odstop Uorthyja. Vsekakor bi tak korak zelo ugodno vpliva! na zu nanif peložaj Madžarske. Po informacijah iz Budimpešte odsicp Horthy.ia ni iz- pravlja antonta z ozirom na konsolidaci« io Srednje Evrope načrt, da stvori junJi-tim med rcparaeijsldmi plačili Madžarski in odstopom retenía llorlhyja. Ncdvom- ključcn. Dunajsko madžarsko poslaništvo! no je glavna zapreka za sodelovanja izjavlia, da vesti o abdikaciji regenta ui-1 med Malo ar.tanto in Madžarsko sedanji majo po • r__.i ' , " " • . - . * . . ■ stavljeno, in sicer z zadovoiiivim uspe- .solini, di je jugoslovanska vlada na razum, ker more nier.a medsebo na izme- vj.j„!;„ •„ „ ,,>, ___.... ........ , . . __., .. . j , •■- Rom. ^adaI!9 e v novi reilakcij! tennic- S.' n • ® PTf ^ ,Zrcdn° .Ž,V?hna"- V ni dogovor dede razdelitve voznega par- delegacije atoaala Pnco z dr. Rybarem,' kratkem se tozadevna pogajanja začno, Sedaj ^ rarpravIVli 0 pravCm do- — —--! govora glede Južne železnice, čigar po ^InssSrsfci suet Beograd, 2. marca. p. Ministrski svet je danes odobri! ministru narodnega o^ookltcan . ... „ ,.,,.. Celovec, ?. marca. i. Danes se je v tu- zdravstva kredit za odknp desmfekcij- kajg„jih slovenskih krogih razširila vest, sk!h barak na Sašasn, ministru prasvate jda eeloržkj j-Jgo£;ovanski konzul Ra-pa kredit 4 miaionov Dm za naše iti- IU6 odpokncan iD da je na niegovo me-pendiste v inozemstvu. Minister za no- j sto imenovan jovan Prot& Vzrok te iz-tranje stvar; Vu-ičič je poročal o notra- :Drem8mbe j9 v spora konzula Rašt-n;i situaciji, k! je vsak dan slabša, ker ^ g p(>sianikc>a; p0p0vičem g]»do vpra- Meša skrinjica ie: v LJUBLJANI: četrta WA KRANJSKEM IZVEN LJUBLJANE: sieta 5A ŠTAJERSKEM: policijske oblasti preganjajo vse one, niso radikalci. Beograd, 2. marca. p. Pojutrišnjem se vrši v Sremski Mitrovici radika'žko zborovanje, katerega ee udeleži Pašič z vsemi ministri razen dr. Ninčifa. B-Jojrad, 2. marca, g Kakor doznava Vaš dopisnik iz zanesljivega v;ra. ee po š<-.n'a jugoslovanskih manjšin na Koroškem. Konzul Rašič je v svojem poroči-in beograjski vladi energično zastopal interese koroških Slovencev. Rašič je bil pri tukajšnjih Slovencih zelo priljubljen in je njegov odpoklic povzročil precejšnje vznemirjenje. O njegovem nasledni- tri bodo sklepali o merah, ki so potrebne da se zavaruje naša meja. SkopSje, 2, marca. g. Preteklo noč s*. v Ni.šu vrše pogajanja med našimi In bol-garskimi delegati, koliejo bolgarski kt-mitaši na meji naše ljudi. Snoči Je 50 kornltašev napadlo naše selo Totetarci Razsekali so 8 naših seljakov na kose. Scliaki so pobegnili v hribe, ker se bolu , , , _ . , , komitašev, naše oblasti pa jih ne ščitijo, na d-lekosezm finančni pomen zahtova- j tcmveč asltirajo za radilmlce. a dalj časa za razpravo. j Skoni;«f 2. marca. g. Preteklo noč « j ie vršila med našimi o-ožniki in bolgarskimi vsiaši borba 15 km od Štipa. Na drobnosti so b'!e predmet ra7prave že na j več sejah. Čeprav ee splošno odobrava ta načrt, se kažejo v gotovih podrobnostih rszlična mnenja, ki bodo z ozirom PO SKLEPU KONVENCIJ Z AVSTRIJO. Duncj, 2. marca. j. »Ncae Freie Prcs-se*. objavlja v današnji večerni izdaji daljši članek o gospodarskem položaju Jugoslavije ter razpravlja ziast! o agrarnem vprašanju in o valutnem problema. Berlin, 2. marca. j. «Vosslsche Zei-tangs razpravlja v svojem današnjem uvodniku o posetu dr. Seipla v Beogradu ter poudarja, da ie bilo od dr. Seipla zc- , ■ • , . -.-„ , ., „ ter poudarja, da je eno od dr. bcipla zc- ku ie Erovori, da is prnatelj poslanika Po- I, , . .. . . . . . .. .. . . • ', J _ J Z - i ! Io pamet-:o, da utrdi odnošaie Avstrije poviča in da m popolnoma poučen o slo- I - -- - - - - - - : , do Male antante. Potovanje dr. Seipla venskem vprašanju. Kakor se govori, bo- i D . . . , . , . .., ... rajajo Nemci z Rumuni, ki imajo v naši do tukajšnji Slovenci v tej zadevi remon- I v'Bcf;ad bo adatno k°ns,tl0 avstr,J" državi približno 15.000 volileev in ki do- : striralL j SK!nl mteresonl-sedaj niso postavili svojih kandidatskih " GRŠKI PRESTOLONASLEDNIK V | list. da oddajo svoje glasove Nemrem. Zdi se. da bodo Nemci imeli uspeli. Kakor je iz tega razvidno, špekulirajo Nemci. da bi z glasovi drugih narodnih manjšin postali v parlament n velik klub. ki bi nastopal kot r.dkak zastopnik vseh itarrulnih manjšin. BEOGRADU. Beograd, 2. marca. g. Danes ie pri-spel semkaj grški prestolonaslednik. Ustavil se Je tu ra potu iz Bukarešte v Atene, da pozdravi našega kralja. Ostati bo moral nek?} dr. Scensko bclezn-Mo. UJEDINJENIE NACIONALISTIČNIH ORGANI-ZACIJ. Beograd, 2. marca. g. Včeraj se je vršil v Beogradu sestanek četniške organizacije, Narodne odbrane in drugih na cionalističnih organizacij v svrho zedi-nje^ja vseh teh cr.canrzacij v eno veliko r.acicn?,!:sl:č:,0 organizacijo. naši strani jc pade! cn podporočnik, ranjena pa sta bila dva vojaka. Na prošnjo oblasti so bila poslana ojačen-a. da se j preženejo komitaši, ki trajno delajo ne-! mir in pobijajo na meji naše ljudi. ! GRČIJA UVEDLA G^FGORIJAN-S KI KOLEDAR. Rim, 2. marca. s. Kakor javljajo lisf is Aten. je stopil danes na Grškem v ve-!javo gregorijanski koledar. Dosedaj it" veljal v Grčiji še pravoslavni koledar. KLUB NOVINARSKIH KORESPON DENTOV V BEOGRADU. Beograd, 2. marca. g. Danes se j t vršil tu sestanek dopisnikov jugoslovanskih In Inozemskih lisiov v svrho ustanovitve posebnega dopisniškega kluba * okvirja Jugoslovanskega nervinarskegi udruženja. Izvoljen je bil pripravljalni cd bor. ki to v ctictti fsdrii izdela! ststiii. "ra I«r tt br, ta llvb UubiJ. načelstvo JDS In sssgcdfea z Hvstri!© Načelstvo JDS v Ljubljani se je v današnji seji pečalo s poročili o pogajanjih In pogodbah, katere je vlada sklenila z Avstrijo radi raznih spornih vprašanj narodnega in gospodarskega značaja. Po razpravi se je sklenilo soglasno tete protestne resolucije, ki se jih pošlje ministrskemu predsedniku, ministru trgovine, ministru zunanjih zadev in mi-aistru socialne politike: I. Obsojamo, da je vlada, dasl od JDS m od drugih faktorjev opozorjena na brezpravnost koroških in burškin Jugoslovanov, ni stavila v ugodnem momentu konkretne zahteve v korist enakopravnosti teh rojakov in njihovemu šolstvu. V irenotku, ko so se dovoljevale Avstriji gospodarske ugodnosti, se je opustilo cd ?;ie izposlovati točno respektiranje nje-nih dolžnosti napram narodnim manjšinam. II. Potem ko so naši zavodi in korpo-racijc, ki so brez svoje krivde padle pod zaporo svojih vlog v Avstriji skozi leta dosledno opozarjali r.a odgovornost Avstrije za posledice nasilne zapore, je vlada v nesrečnih beograjskih pogajanjih pač pri sekvestrih povsem popustila in ugodila vsem željam avstrijskim, pri vprašanju relacije, v koji se imajo vrn!ti našim državljanom terjatve v Avstriji pa ie zapustivši podlago senžermenskega miru popustila tako daleč, da bi se imeli naši zavodi in zasebniki zadovoljiti z 8 Din za 100 predvoj. K. Ta prememba mirovne pogodbe ogroža obstoj mnogih ¿avodov. Že danes ugovarjamo zoper ratifikacijo te pogodbe in povdarjamo, da '?o v slučaju da se ne doseže večji uspeli, dolžnost vlade nadomestiti izgubo prizadetim s tem, da pritegne dolžnike, ki se koristijo dogovora, ostanek pa mora država refundirati. III. Obsojamo z vso odločnostjo, da fe vlada načelno pristala, da naj Avstrija delavski zavarovalnici povrne za 100 predvojnih le 100 avstrijskih kron. Ta popustljivost iz žepa naše industrije in delavstva je znak popolnega neumevanja važnosti te institucije. Poživljamo že clanes Narodno skupščino, da te pogodbe ne odobri. IV. Opozarjamo vso javnost na veliko •ievarnast, ki preti naši industriji s tem, oa je radikalska vlada za bližnja trgovska pogajanja z Avstrijo že zdaj začela obetati, da ji zniža carine za njen izvoz. Zahtevamo, da se ta pogajanja skrbno rripravijo z zaslišanjem gospodarskih ■orporacij, da se nam ne zgodi, da radikalci preko noči sklenejo z Avstrijo pogodbo; ki ne le ne bo izvozu našega vina in sadja prinesla garancij, temveč v kali uničila našo mlado industrijo. Lov radikalccv na siromak. Ve-Hmentije radlkalsTiO gTasTlo «Tn7te»7Tre- lesrbska radikalska stranka v Sloveniji refiektira samo na volilce, ki so pripravljeni iz grdega materijalizma oddati zanjo glas. Uradni, bančni in agrarno - reformni pridobitniki, obsojeni verižniki in navijalci cen, ki re-flcktirajo na pomiloščenje, se prigla-šajo k radikalccm iz Špekulacije in ba si je pogledati samo nokaj imen najnovejših radikalcev, da se vidi. ali imajo radikalske «Novosti» prav. Med najbolj kremenite značaje spadajo po radikalskem listu gg.: Lukan, Koren, G izseli i, Zupane, dr. Pfeifer. Nachtigall, Stermecki. Ivan Hribar, dr. Až-man, ki so kolovodje radikalščine v : udobnosti. Seveda štejejo te vrste ra-: Sloveniji, i dikalci le na tacate. Volilce treba iska- ! -j- Radikalska «Naša Vas». Včerajš-; ti drugod. Radikalci so zato uprizorili njo našo notico, da bodo radikalci v j lov na siromake. Obljubljajo jim milo-1 Mariboru izdajali Novačanovo «Našo ščino in nesramno špekulirajo, da jim j Vas», bi mogel kdo napačno razumeti, bodo v svoji bedi prodali glasove. Pa Seveda nismo hoteli reči, da je dr. No- Pi kami, da je ministrski svet sklenil za ustanovil in razširil, 1» ujmah prizadete občine 200.000 di- j oblast ni ustavila, narjev joupore. Na poedina glavarstva j bj od tega ne prišlo niti toliko, kolikor stanejo državo in ljudstvo — čajanke gospoda pokrajinskega namestnika. dokler mu ga Fo sV2tn . . — Strašen vihar na morju. 2e ne- Povrh se je še izkazalo, da je bila ra- >Kaj ¿„j sem prihajajo poročila o kata-dikalska vest o podpori 800.000 kron j strofalnem ciklonu na Atlantiku, ki je po-falzificirana, ker je to vsoto že prejšnja vzročil potop več francoskih transatlant-vlada s priponiočjo dr. Žerjava in Puc-! skih parnikov in dveh angleških ladij, i Ija nakazala pokrajinski upravi. Včeraj; vihar je tudi ob obrežju Anglije tako si-| poroča radikalski list pod naslovom: ieni da ie par dni nobena ladja ni mogla ;«Vladna pomoč siromašnim občinam v' 'Sloveniji», da jo vlada dovolila 500 ti-' soč dinarjev brezobrestnega p o s o j i-1 a za občine v Sloveniji. Vest je treba i vzeti na znanje z vso rezervo. Tudi čc j bi bila resnična, s kratkodobnim posojilom občinam ni j>rav nič ¡»omagano, j ker siromaki hočejo imeti i«xl;>orc in pristati niti v Piymcuthu niti v Southam-ptonu. Hitrost viharja ie znašala 1. t. m. 200 km na uro, brzina, ki jo dosežejo le silni tropični tajfuni. — Friedricli v Rimu. Vodja madžarskih fašistov znani Štefan Friedrich se že nekaj dni mudi v Rimu, kjer je že zaprosil za avdijenco pri Mussoliniju, ka J vTogt~ naSe ©bSInstv» gotovo tolo zanimal, tembolj, ker je na ukib umetniških j potovanjih neštetokrat delil usodo Strie-sejevo. Koncert Soirtlskl-Kramer se je vršil sinoči v ljubljanski filharmonični dvorani, in je bil še dosti dobro obiskan. G. Sowi1ski jo bil izbomo razpoložen n je odpel zlasti Straussovo, Schnmantiovo «Ne srdim se» ter «Povest o Gralu» g tolikim sentimentom. da je mahoma poteg-jnil vso publiko za seboj, ki mu je navd-i-šeno ploskala in vzklikala. Ga. Kt.mier ima svoje temperamentne čase za -e boj, tudi višino soprana, vidi pa se ji. da je dobro šolana posebno v tehniki ; dihanja, r.a katero je vokalizacija i'aleč zaostajala. Prof. Ruč, ki jt sj rendjcval na klavirju, je svojo nalogo pojmoval docela neklavirski, to je, tearerskj in je vzbudil celo vtis. da svojega paru ri na-Studiral. G. Sowil?ki, junak večera, jo bil navdušeno aklamiran in je prejel lep šopek v dar. Koncert umetniške dvojice Trost v j Celju bo v soboto dne 10. marca, v mali dvorani hotela Union z izbranim progra-; moin. Predprodaja vstopnic v trafiki Ko-; vač v Aleksandrovi ulici. Kurz Iz zgodovine umetnosti V so-| boto dne 8. marca ob C. uri zvečer se vrši deseto predavanje v zbornici biv. deželnega zbora. Tctna: «Francosko slikarstvo XVIII. stol.» Predavatelj: Univ. docent dr. Vojeslav Mol<5. Vstopnice po 5 Din pri vhodu. ne posojila. V ostalem se j>a lahko j teremu bo obrazložil položaj madžarske-kmalu i>o 18. marcu izkaže, da votira- j ga fašizma. Politično ise!ežiie -f- Potrditev župana Periča. Iz pokrajinske uprave so prošli teden raz-irili vest, da je ljubljanski župan dr. Perič že potrjen. Sedaj nam javljajo iz Beograda, da to poročilo ne odgovarja resnici. -j- Sestanek «Naprednega bloka» v Spodnji Šiški se vrši v torek, dne 0. . m. ob 8. zvečer v gostilni Grčar na nilski cesti [>olcg šole. Vabijo se vsi omišljeniki, da se sestanka udeleže. — Pisarna volilnega odbora «Naprednega bloka» za Sjodnjo Šiško se nahaja v gostilni gosp. P. Štepiea na desno, ter je vsak dan od 4. do pol 6. popoldne odprta. Somišljeniki dobe tamkaj vsa natančna pojasnila. —j— «Razcepljenost demokratov.» Radikalski listi, da bi ublažili deprimira-i'~>č utis popolnega razccpa radikalske stranke, objavljajo svojim prijateljem v tolažbo, da so tu li demokrati «razcepljeni». V slovenskih radikalskih «odložiščih» čitamo cclo. da imajo demokrati v 18 srbskih volilnih okrožjih kar 40 kandidatnih list! To so proste izmišljotine. Demokrati so razcepljeni vsega le v treh okrožjih, a še ti trije "-•t>ori se bodo na seji glavnega odbora 5. t. m. brez dvoma razčistili. na vsota od 500 000 Din sploh ni bila druzega kot agitaeijski fond za radi-kalsko stranko, katerega bodo morale občine prav drago nazaj vrniti. Radikalski lov na siromake sicer ni posebno originalen, ker so ga pri nas prak-tieirali tudi že klerikalci, vendar |>a je več kot sigurno, da g. Hribarju ne bo uspel. Nekaj dobrega bo vseeno rodil: Ker bo g. Zujanič ostal brez mandata, mu lio gosjKxl pokrajinski namestnik za veliko brigo za siromake vsaj lahko dal častni naslov ubožuega očeta. -f- Strahovita obtožba. Klerikalci so pričeli v zadnjem času iznašati proti posqmeznim voditeljem SKS težke osebne obtožbe. Nedavno so se lotili predsednika Kmetijske družbe gosp. Pirca, ki sedaj toži «Slovenca». Na nekem shodu se je tajnik SLS dr. Kulo-vec izrazil o kandidatu SKS za kranjski in radovljiški okraj, da je bil avstrijski konfident. «Kmetijski list» je na to obdolžitev odgovoril s poročilom, da je g. Ažman proti drju. Kulov-cu vložil tožbo. Afera pa s tem rii bila končana. Včerajšnji «Slovenec» repli-cira s tein, da konkretizira očitke drja. Kulovca v članku, v katerem [travi: «Glede na to joročilo «Km. 1.» ugotavljamo sledeče: Ivan Ažman, rojei leta 1S89., oženjen. [osestnik iz Hraä št. 20 se nahaja na uradni listi konfidentiv, odposlani od okrajnega orožniškega poveljstva v Radovljici dne 20. septembra 1915 pod rezervatnim poročilom na c kr. deželno orožniško poveljstvo 12 v Ljubljano. V posesti smo izvirnika zadevnega seznama, na katerem se nahaja gledo Ivana Ažman a tudi še sledeči telesni popis: gross, mit verheilter Quetschung des rechten Fussballens infolge C her fahren?, sonut stark. K onštatiramo tudi še, da v Hra-šah ni nobenega drugega oženjenega posestnika Ivana Ažinana. rojenega L 1881). Tudi osebni popis se sluča jno u ieni a s kandidatom SKS Ažmanom.» To je strahovita obtožba. Zadeva je taka. da se mora takoj razčistiti Ne dvomimo, da bo vodstvo SKS nemudoma storilo korake, fn so nujni, da more še pred sodnijsko razpravo zavzeti svoje stališče, zlasti ker je g. Ažman eden njenih glavnih kandidatov. -f- Uvodnik o značajaosti. Ljubljanski radikalski list je včeraj v uvodniku razni novo teorijo o značajnosti. Kratek smisel članka je ta, da je vzor značajnosti, kdor stopi v radikalsko stranko. one, ki ostanejo v svoji stranki, pa — Glavni urednik «Avantlja» are-iiran. V Milanu je bil v noči na 2. t. m. aretiran na svojem domu ravnatelj socialističnega «Avantija» Serrati, ki je obtožen, da razpihuje razredno sovraštvo in dela zoper varnost države. Socialistični krogi tnenijo, da bo Serrati kmalu Izpuščen Iz zapora, ker vlada zoper njega nima drugih dokumentov, kakor to, da Je bil vodja socialistične misije, ki je nedavno potovala v Moskvo. — Ljenin v nemilosti. V Moskvi so delavci v velikih masah dne 28. februarja prihajali pred Kremi, kjer so demonstrirali proti Ljeninu vzklikajoč: «Doli z novim carjem!» Vse to radi LJeninove naklonjenosti zahtevam gospodarskih krogov, ki so zahtevali revizijo nekih zakonov socialnogospodarskcga značaja. Kalenin in Radck sta delavce pomirila, češ da so vesti o LJeninovem popustu upravnikom obratov neosnovane. — Aretacija sokrivca atentata na Ratlienaua. Iz Stockholma poročajo, da jc bil te dni tam aretiran nemški akademik Belir, ki je priznal, da je bil član organizacije «Consul», ki je izvršila atentat na ministra dr. Ratlicnaua, in da je sodeloval tudi pri atentatu na Schei-demanna. Lk hljanska drama. Sobota, 3.: «Vojiček». Delavska predstava po znižanih cennh. Izv. Nedelja. 4. ob- 3.: «Za pravdo In srce». Izv. Ob 20.: «Ugrabljene Sablnke». Izv. Ponedeljek, 5.: «idijot». B. Lhibljanska cpsra Sobota, 3.: «Nižava». B. Nedelja, 4.: «Tosca». Izv. Ponedeljek, 5.: Zaprto. Marijcneino gledališče v Ljiifclfrni. Nedelja, 4.: ob 15. in 18.: «Trojčki lz Damaska» in «Tri želje». Mariborsko gledališče. Sobota, 3.: «Urh, grof celjski». Izv. Proslava skladatelja Viktorja Parme. Nedelja, 4.: ob 15. url: «Pogumni Tonček». Izv. Znižane cene. Ob pol 2C.: «Urh, grof celjski». Izv. m Gospod Danilo nastopi v nedeljo dne 4. marca v «UgrabCenih Sabinkah» kot gledališki ravnatelj Emanucl Striese. Gospod Danilo, ki ie svoj čas s svojo gledališko trupo prepotoval v počitnicah skoro vso današnjo Jugoslavijo, bo v tej I Sokolsivo Sokol L ln društvo za zgradbo skllcujcta članski sestanek, ki se vrši danes, 3. t. m. ob 20. uri na Taboru. Na dnevnem redu so aktualna poročila odborov. Poljsko Sokolstvo v Ameriki. Razvoj poljskega Sokolstva v Ameriki v zadnjem času znatno napreduje. Osnovanih je že 300 društev, ki Imajo 15 tisoč članov, organiziranih v 15 župah. Središče Saveza je v Pittsburgu. Spori S. K. Primorje v Ljubljani. Redna odborova seja se vrši v pondeljek dne 5. t m. ob 20.30 uri v restavraciji hotela Union, soba «Vse v rožcah». Tajnik I. Turistovski klub *Skala» priredi v nedeljo 4. marca t. 1. izlet v Bohinj. Člani se pozivajo, da se v čim večjem številu udeleže tega izleta, bodisi s sankami ali s smučmi In s tem izletom utrde prijateljske zveze z našimi člani Bohinjci. — Odhod v soboto zvečer ali nedeljo zjutraj. Vožnja polovična. Za skupno prenočišče preskrbljeno. Smučarji /aznih ljubljanskih klubov. V soboto ob 3. uri pop., južni kolodvor. Tržič - Zg. sv. Ana - Jclenica - Žirovnica. Prenočišče Zg. sv. Ana. Fovratek nedeljo, zvečer. Provlant. Ljubljanski lahkoatletlčnl podsavez. I. redna seja tehničnega odbora se vrši v pondeljek dne 5. t. m. ob 20. uri v lokalu Športne zveze, Narodni dom. Prašlui Slavi j a diskvaliHciruna. Kakor javlja «Šport Tagblatt» je bila pni-' ška Slavija diskvalificirana za dobo petih j tednov ter obenem kaznovana z denar-1 no globo 15 tisoč češkoslovaških kron. j Povod za to kazen ie bila zadeva zna- j nega internacicnalca Kolenatyja, ki so j ga pregovorili, da je od Sparte pristopil ! k SlavijL Vendar pa se je sedaj zopel j povrnil Sparti. Ob priliki te vrnitve so j se baje kršile nekatere določbe gleJc' amaterstva. Uradno ta vest še ni potrjena. Jugoslovanski tcnnis-savez. Savezna glavna skupščina se vrši dne 24. marca t. L v Zagrebu. Člani saveza Imajo pravico, da pošljejo na skupščino dva delegata, ki imata pravico enega glasu. — Dnevni red: 1. Poročilo tajnika. 2. poročilo blagajnika, 3. turnlrski termini (ako bodo prijavljeni), 4. pravila za lawn tennis, 5. turnlrska pravila, 6. absolutorii, 7. volitev predsednika, 8. volitve članov saveznega odbora, 9. volitve dveh revizorjev. 10. samostojni predlogi, ki morajo biti prijavljeni osem dni prej. Objave * Jubilej skladatelja Viktorja Parmiti Za jub.iej skladatelja Viktorja Parme, kf se vrši danes, 3. marca v mariborskem gledališču, so se javile že razne kerpo-I racije, oziroma društva, ki se bodo po ¡ ¿vojih zastopnikih udeležila svečanega ! častitanja in izročitve reda sv. Save, po-: deljenega mu od kralja Aleksandra. Iz-' roiitev reda sv. Save in svečano čestitanje sc bo vršilo na odprti sceni pred | začetkom predstave. Odposlanci in za-Í stopniki institucij, ki se žele udeležiti proslave, bodisi z izročitvijo vencev, bodisi z drugimi častnimi darili, naj se blagovolijo pravočasno Javiti ravnatelju opere, gospodu Andru Mitroviču v gledališki pisarni od 12. — 13 ure. * Podružnica Kola jugoslovanskih se-; ster v Krškem, priredi dne 3. ob pol 8. zvečer In 4. ob 15. uri dramatično bajko «izgubljeni raj». Vabimo k obilni udo-ležbl. * Kranjskogorska podružnica SPD. Ima svoj redni občni zbor dne 11. marca t L popoldne ob pol 14. v hotelu Razor y Kranjski gori. * Člane društva dri. pisarniških urad' nikov opozarja na redni občni zbor. ki se vrši jutri ob pol 9. uri v dvorani mestnega magistrata, predsedstvo. * Sokolsko društvo Ljubljana II, priredi v nedeljo dne 4. marca v Narodnem domu akademijo, nastop vseh oddelkov in pevskega okteta. Po končanem sporedu prosta zabava Iti ples. Začetek ob 7. uri. Vstopnina 10 Din, za člane sokolskfli društev v predprodajl 7 Din. * Sokolsko gledališče v Radovljici uprizori v nedeljo, 4. marca t. I. ob 15. url izvirno noviteto «Pelita», mladinska igra v treh dejanjih, ki jo je po Vandotov! povesti dramatiziral F. Bulovec. To pot igra šolska dcca. Dejanje se vrši v naših planinah in Jc prepleteno z ljubkim petjem. Igra jc Izvrstno naštudirana in bo tako nudila zabavo otrokom in odraslim. 2e danes pa občinstvo opozarjamo, d3 sc igra ponovi v nedeljo, dne II. marca L 1. ob 15. uri kot mladinska predstava ob znižanih ccnah: i dinar za osebo. * Sokulsko društvo v Siikl priredi 3. marca t. 1. ob 20. uri v restavraciji pri Valjavcu (Reininghaus) člansko čajanko z najrazličnejšim družabnim sporedom. Vstop prost. Dovoljen ie le članstvu In po nJemu vpeljanim gostom. — Bratje in sestre, katerim niso bila dostavljena vabila so najprlsrčnejše dobrodošli. — Zdravo. — Vesclični odsek. * Žužemberk. Sokolska prireditev na pustno nedeljo v novi društveni dvorani je nad vse lepo uspela. Vsem ki so k temu sijajnemu uspehu na kakršenkoli način pripomogli — za trud in požrtvovalnost — bratska hvala! — Zdravo! * Sokol Moste, priredi danes zvečer v društvenih prostorih družabni večer. Komični prizori, godba, petje, ples in ša Ijiva pošta. * Sprejem v strelno šolo volne mornarice. Tekom mescca junija 1.1. se sprej me v strojno šolo vojne mornarice v Gjenoviču v Boki Kotorski 110 gojencev iz civilnega prebivalstva in iz kadra, ki se bodo uvrstili v dva tečaja, od katerih bo eden trajal dvanajst, drugi pa osemnajst mesecev. Sposobni kandidati se bodo uvrstili v ta dva tečaja po uspehu sprejemnega izpita. Glavni pogoji za sprejem v to šolo so za prosilce iz civilnega stanu, da so stari najmanj 17 in nc preko 20 let, da so dokončali z dobrim uspehom najmanj štiri razrede ljudske šole in da imajo telesno sposobnost za mornariško službo. Lastnoročne prošnje je poslati komandantu strojne šole vojne mornarice v Zelcniki, Boka Kotor-ska v Dalmaciji najkasneje do 30. aprila 1923. Podrobnosti za sprejem v to šolo bodo razvidne v prihodnji številki «Uradnega lista». * Izgubila se je v LJubljani na poti o* kavarne «Fmor.a» do Šarca britev. Najditelj se prosi da jo odda v upravi lista. H0jS5©!JŠ8 ÍÍÜ dnevnik «e „Jutro"! Viharja P>.-3rma Narodno gledališče v Mariboru prosla- vi danes dvojni Parmov jubilej: 65 let-riico njegovega rojstva in 40 letnico njegovega skladateljevanja. Jubilej je slovenskemu umetniku katerekoli stroke edino zadoščenje in nagradi. Tega dne dela bilanco: delo in trud na eni, uspeh in priznanje na drugi strani. A izkazuje se vselej velik dcficit. .Marsikdo je proglasil svoi bankrot že po pet- ali desetletnem umctnikovanlu in ie krenil na praktičnejšo, hvaležnejšo pot. Le idealisti, ki jih drži fanatična, vtčno nesrečna ljubezen do umetnosti in naroda ter neomajna vera v njih kultur-KO poslanstvo, vztrajajo vzlic vsemu. Tudi Parmova bilanca izkazuje ogromen deficit. Po preko 40 letnem neumornem, bogatem skladateljcvanju in preko 30 letnem uradnikovanju v državni službi mora še kapelnikovati kot upokojenec v Mariboru.... Edino zadoščenje in nagrada sta mu popularnost in spomin na nekaj ovacij. Zato pa naj mu i; njegovemu Jubileju kot enemu naiza-slnženejšlh naših Idealistov izrečemo vsaj prisrčno zahvalo. Dne 20. februarja 1858 )e bil rojen v Trstu. Oče mu Jc bil nadkomisar, rodom iz Slavonije, mati hči bivšega majorja armade Napoleona I. Pisala se je de Mat-itei, bila je rojena v Gradcu, a vzgojena ;v Benetkah, kjer se je tudi poročila. Maji Viktor ie preživel svoio mladost v Be- netkah in Trstu ter je hodil v ljudsko šolo na Reki in v Zadru. Gimnazijo je po-sečal v Zadrti, Novem mestu in zadnji dve leti v Tridentu na Tirolskem. Tam ie maturiral. Po absolviranih juridičnih študijah na dunajski univerzi Je bil leta 18S1. najprej konceptni praktikant v Trstu pri pclicijskcm ravnateljstvu, a ie že leto nato prestopil v politično-uprav-no službo pri deželni vladi v LjuMbni. Nato je služboval v Kočevju, Kranju, Krškem, Litiji, Postojni, Logatcu, Kamniku, Črnomlju in zopet v Litiji. Ker Je med vojno izrazil mnenje, da «Slovani ne bodo nikoli premagani in da se Srbi upravičeno branijo», so. ga aretirali, za-I prli in leta 1915 po 34 letnem službovn-1 nju kot vladnega svetnika pos'ali v pokoj. Jedva leto dni mu še manjka za popolno penzijo, in značilno je. da se mu po fanatičnih Nemcih prizadeta krivica še doslej nI popravila... Z glasbo se Je začel bavtti že v Zadru, ter se jc učil igrati na gosli, cello in klavir. V Tridentu je nadaljeval mnzikalnc študije in celo že knmpcniral skladbice za orkester. Na Dunaju pa je kot pravnik zahajal tudi na Brucknerjeva predavanja ter posečal koncerte in operne predstave. Ko je stopil v življenje. Je gojil glasbo tudi Javno ter ustanavljal in celo sam dirigiral civilne orkestre. V Kranju je imel 12 glasbenikov diletantov, na Krškem 20, v Kamniku celo popoln salonski orkester itd. Prirejal Je dobrodelne koncerte in budil Dovsod liubezen za lepo glasbo. Hkratu Je komponiral. Napisal Je dolgo vrsto veselih sk'adb. valčke «Pozdrav Gorenjski», «Bela Ljubljana» In «Triglavske rože», slovanska potpourija «Pesni venec» in «Slovanske cvctke», če-tvorke, pesmi, skladbe za klavir itd. L. 1883 Je «glasbil «Slavnostno koračnico» za veliki orkester, in šele od te skladbe dalje se ie sam smatral za resnega komponista. In od te skiadbe Je se-dai minilo 40 let! Število njegovih skladb pa Je vztrajno naraščalo. Končno se Je lotil najvišje glasbene umetnosti: opere. Ant. Funtck Je napisal libretto «Teharski plemiči» in Parma se Je lotil kempeniranja. V treh mesecih je bilo besedilo uglasbeno in skladatelj je začel z instrumentacijo. 2e ie bil z dvemi dejanji gotov, ko Je prišla na ljubljanski oder dr. Bcnj. Ipavčcva opera istega naslova. Vzlic temu je Parma svoje delo nadaljeval in ugbsbil tudi one točke, ki so ostale pri Ipavcu v go-vorjeni prozi. L. 1894 je bila opera dovršena in so Jo 15. februaria 1895. uprizorili v Ljubljani pod naslovom «Urh. grof celjski». Peli so Jo petkrat zapored, kar pomenia za tiste čase sijajen uspeli. O kakih tantijemah pa seveda nI bilo niti govora! Niti papirja, peres in tinte mu niso plačali... Takoj nato se le Parma lotil kompo-niranla nove opere, enodejanke «Ksenija». Besedilo sta Ji napisala Fr. Goest! In A. Funtck. Premiera ie bila 5. Januarja 1897. v Ljubljani in mesec nato tudi y Zagrebu. Na obeh odrih ie dosegla opera velik uspeh ter se je uprizorila več sezon znova in znova. Uprizorili so lo tudi na Reki, v Sarajevu, Varaždinu, Splitu in drugje. Krasni «intermezzo» Je popularen v Sloveniji in na Hrvatskem. Dramatična romanca v enem dejanju in treh slikah «Stara pesem» Je bila uprizorjena prvič 24. marca IS98. v Zagrebu in kmalu nato v LJubljani ter v Opatiji. Povsod so Jo često ponavljali. Libreto Ji je napisal ro H. Heinejevi baladi Guido Menasci, librettist Mascagni-ievc «Cavalleriae rustlcanae». Nato sc Je lotil Parma operete In ogla-sbil «Caričine amaconkc». Dne 24. mar-j ca 1903 je bila premijera v Ljubljani, v j Zagrebu pa 1504, nato so Jo peli tudi po i drugih jugoslovanskih gledališčih, nn Smichovu, v Pragi, v PlznI in drugje. Doživela je neštevilno reprlz. Njej Je sledila opereta «Nečak» v Zagrebu leta 1907 in nato v LJubljani. V uspehu ni nadkrilila prve, a se Je zlasti v Zagrebu vzdržala dolgo na odru. Tretjo opereto «Apolonov hram» je uprizorilo zagrebško gledališče 27. marca 1909, a Jo ie policijska ccnzura po rcprlzi prepovedala. V Ljubljani je seveda tudi nismo smeli slišati. Medtem Je komponiral predigri In razne pesmi, koračnice, dvospeve J. dr. za «Rckovnjače» In «Lcgionarje», več valčkov, voka'nih zborov, pesmi za s^le, klavirske sklaJbe. zbornik «Slovenske zdravice», veliko Prešernovo balado «Povodni mož» (za sole, zbor in orkester) itd. Mnogo njegovih skladb so izda; Schwcntncr, riseher. Bertč i. dr, nekaj jih je izšlo v «Novih akordih» in v založbi «Strunaa. Leta 1917 je Parma kot politični begunec na Dunaju začel komponirati svojo opero «Zlatorog» in jo dovršil lete 1919. Premijera ie bila februarja 1920 n' j ljubljanskem odru. Le kdor ve, koliko dela daje kompozi-: cija enega samega dramatičnega glasbc-; nega dela, kolike grmade papirja tvor ! partitura, lahko ocinja duševno in tudi fizično delo V. Parme! Mož Je za vse i* žel komaj nekaj moralnega priznanja, i gmotnem uspehu ni govora. Slovanska, francoska in italijanska kri. italijanska vzgoja in slovensko mišljenje ter čustvovanje so nam dali Parmo takega. kakršen Je: temperamenten, gra-ciozen, ljubezniv, vztrajen idealist In optimist Ogromno je delal, a ostal kakor Prešernov pevec: «Slep Je, kdor se s petjem vkv?t;a! Kranjec moj mu osle kaže. Pevcu vedno sreča laže, on živi, umrje brez d'narja.» No, pred kratkim Je tudi Parma prejel ! — orden sv. Save. Upam, da si Je iz boljših časov rešil frak, da ta orden tudi ! lahko nosi. Se ponosneje pa naj rosi v ! svojem srcu zavest, da ie v zvrhovani | meri izp-lril svoje umetr.toldne v pravoslavni kapeli vojašnice vojvode Mišiča. Razven pokojnikove obitelji in ožjih prijateljev so se udeležili para-Etosa tudi veliki župan dr. Baltič, ma-gistratni ravnatelj dr. Zarnik, zastO]>-nik delegata ministrstva financ, fin. naclsvetnik g. Spindler, polkovnik Bo-gičevic z več oficirji in številno narodno ženstvo. Globok vtis so napravile ginljive pesmi ruskega pevskega zbora. Žalne obrede je opravil prota Dimitrije Jankovič. * Vstoličenje patrijarha. Slavnostno vstoličenje poglavarja srbsko - pravoslavne cerkve patrijarha Dimitrija, ki j" bilo o priliki proslave kumanovske bitke radi raznih zaprek preloženo na nedoločen čas, se izvrši letos na Vidov-dan v Peči. Program te velike versko-nacijonalne manifestacije naših bratov Srbov se je sedaj še spojvolnil. Kralj bo takoj po obredih vstoličenja izročil pa-trijarnu slavnostni ukaz, v katerem bo navajal velike zasluge pravoslavne cerkve za ustanovitev naše države in nacijonalno delo in požrtvovalnost pravoslavnega svečeništva, ki je 500 let budilo nanxlno zavest v srbskem narodu in pripravljalo tako teren za oslo-boditev in ujedinjenje celokupnega nagega naroda. V znak priznanja bo izroči! nato kralj patrijarhu poseben red 6V. Trojice okrašen z naeijonalnimi or-namenti, ki ga bo nosil patrijarh samo o priliki velikih narodnih svečanosti. * Ministrski predsednik v Ljubljani? Kakor poroča ljubljansko radikalsko glasilo, pride ministrski predsednik in načelnik narodne radikalne stranke g. Nikola PaŠič prihodnjo soboto, dne 10. t. m., v Ljubljano, kjer bo v nedeljo, dne 11 marca govoril na zborovanju narodne radikalne stranke. V spremstvu ministrskega predsednika pride v Ljubiiano baje tudi več ministrov. * O. Z. javnih nameščencev in vpo-kojencev ima v pondeljek. dne o. marca ob 20. uri na mestnem magistratu nad vse važno sejo širšega odbora, ki naj se je udeleže vsi delegati polnošte-vilno. Na dnevnem redu je eventualni sklep o prireditvi «dneva javnih nameščencev» v nedeljo 11. t. m., ko bomo morda imeli čast pozdraviti šefa centralne vlade. — Predsedstvo. * Iz Trbovelj nam poročajo: Dne -4. t. m., v nedeljo, se bo vrši! tukaj volilni shod krajevne organizacije JDS. na katerem bo govoril kandidat naše stranke za laški volilni okraj gosp. dr. Fran R o š. Shod se vrši ob 10. dopoldne v dvorani gosp. Križmanec (pri Spancu; in vlada zanj veliko zanimanje, posebno še med našimi obrtniki. Vsi somišljeniki naj smatrajo udeležbo kot obvezno, ker bodo izvajanja sigurno ze!o zanimiva z ozirom na današnji politični položaj in na velike naloge, ki čaka;o našo stranko v bodočnosti. * Smrtna kosa. Ga. Roza Šukljetova, i eija, ki je razširjena po vsej državi in je Soproga bivšega deželnega glavarja Fra- j naše celokupno jugoslovansko dija-na Sukljeta, je včeraj dopoldne po dalj- ; štvo zelo velikega pomena. Denar, ki ga šem bolehanju nmrla na gradiču Kamnu ' darujete F. S. ne bo izgubPen. pač pa v Kandiji pri Novem mestu. Pokojniea bo obrodil bogate sadove in diaštvo vam je bila hčerka pok. odvetnika dr. Roslne, ' bo hvaležno. Upamo, da klic dijaštva ne posestnika Kamna, mati več sinov, med , bo ostal brez uspeha in da bo našel pov-cjimi inž. Milana Sukljeta, ter je po 50- | sod razumevanja. Pomamo idealnemu letnem srečnem zakonu dosegla skoraj 15 let. Bila je tiha, blaga žena, ki ni Stopala v javnost, ampak se posvečala vsa svojemu možu in obitelji. — V Ljubljani je umrl včeraj mladi in edini sinček g. Alojzija Grilca z Jesenic. Blag jima spomin! mnenje interesentov, ki 86 mu nedvomno povedali, da se mora določiti relacija 100 za 100? Končno bo gospodu ministru gotovo še v spominu, zakaj je bila pred letom določena relacija 35 proti 100. Dopisnik «Jutra» ni bil nikdar ne član delegacije ne ekspert. • Iz preiskovalnega zapora je bil včeraj izpuščen g. Lojze Strašnik, faktor mariborske tiskarne, ki je bil čisto nedoižno zaprt zaradi osumljcnja udeležbe pri napadu na Cirilovo tiskarno. Denunciral; so ga klerikalci, da bi s tem škodili napredni tiskarni. Ostale aretirance drže ie vedno v preiskovalnem zaporu. • Na adreso Južne železnice. Obratno ravnateljstvo Južne železnice nam piše: Z ozirom na notico «Na adreso Južne železnice» v številki 49 z dne 28. februarja t. 1. Vašega cenjenega lista, Vas prosimo, da izvolite objaviti sledeče konšta-tacije: 1.) Obratnemu ravnateljstvu Južne žcleznice v Ljubljani ni o kakem dovolila izplačila mezd za 9 dni pasivne re-sistcnce ničesar znanega. 2.) Kar se tiče v članku omenjene kvalifikacije g. Nach-tigala, je na prošnjo imenovanega bilo izdano sledeče privatno pismo: «Gospod I. Nachtlgall, v Mariboru. Ustrezajoč Vaši želji Vam rad potrjujem, da niste pri ravnateljstvu Južne železnice v Ljubljani ovadili ali denunclrali nobenega delavca ali nameščenca, ali povzročili njegovo od-slovitev, temveč ste v resnici opetovano dostikrat cclo energično se zavzemali za koristi vsega delavstva in nastavljencsv brez ozira na narodnost. Podpis.» Vsebina tega pisma odgovarja resnici in ni g. ccntr. nadzornik ing. Ogrinc podal nilske izjave, ki bi nasprotovala konšta-tacljam, navedenim v pismu. — Za zlorabo privatnih pisem pa niso odgovorni iunkcijonarji ravnateljstva ali pa ravnateljstvo kot tako. Vsled tega odpade vsak očitek partlzanstva. «Mi to izjavo Južne železnice lojalno beležimo. Iz nje predvsem izhaja, da radikalski kandidat Nach-tigall laže. Kar se tiče privatnega pisma enega gospedov ravnateljev in komentar ja k temu pismu, pripominjamo, da Nach-tigal! pismo objavlja baš radi tega, da ž njim postavi na laž izjave centr. insp Ogrinca, «Ogrinčeve intrige» kakor sam pravi v svojem letaku. Torej }e mora! inž. Ogrinc nekaj drugega trditi. To je tudi stori!. Končno nam ni povsem jasno, kaj razume obratno ravnateljstvo pod «zlorabo privatnih pisem». Objavo s strani Nachtigalla? Pismo mu je bilo vendar v javno uporabo poslano, sicer ne bi imelo nobenega smisla! Ali pa je zloraba morda dejstvo, da j3 pismo napisano na uradnem papirju Južne žcleznice? • Tisočlirski falzifikatl knrzirajo tudi pod Mariborom. Policija je zaplenila dosedaj žo tri. V afero je baje zapleten tudi neki policijski detektiv-. • Mestro udruženje ferljalnega saveza v Ljubljani priredi dne 3. in -t. marta nabiralni dan pod pokroviteljstvom gospodov ravnateljev srednjih sel v Ljubljani. Ker je F. P. mlada- organizacija, ki fo bori z velikimi gmotnimi te/kočami, a jf za našo diaštvo z( k» velikega p ¡učna, zato prosimo, da se odzovete po mo/. nosti vsi s prispevki in pe-i..iretc dija štvu do uresničenja «ljiivvih ••iljev. Denar je namenjen zgradbi dijaške f^ialne kolinije v Bon in ju, k;®» ¡u «e z.vi.otrli bolni dijaki med počitnicami zdraviti, juž nim bratom dijakom pa bo omogočeno, da si ogledajo našo ožjo domovino in vse krasoto Slovenije. F. S. je organiza- dijaštvu pri njegovem delu! * Predavanje o «Tolminskem puntu» v ciTJŠtvsi «Soča» v Ljubljani Dne 20. aprila 1~U se jo odigrala na Travniku -glavnem trgu — v Gorici tragedija. ka-kršn h je malo zaznamovanih v analih zgodovine našega naroda. Ta dat je bi- * Nova odredba o zalaganju najemnin, lo -- zaradi velikega kmetskega punta ' tu» Tolminskem llinistrstvo za socialno politiko razglaša: Da ne bi bile na teritoriu izven mej Sr-b.je in Črne gore najemnine, ki niso založene pri okrajnih sodiščih, povod za odpoved stanovanj s strani najemodajalcev, je odrejeno po izvršeni izpremembi pravilnika sledeče: Na delu teritorija izven mej Srbije in Črne gore se morajo najemnine zalagati pri sodiščih, ki so pristojna za spreemanje zalogov. Najemnine pa, ki so bile založeti8 pri drugih obliMviu. je najkasneje do prvega marca U-kočesa leta predati pristojnim sodiščem. Prejšnje odredbe o načinu poUjMnji najemnin ca omenjenem delu teritorija so razveljavljene. * Imenovanje v generalni direkciji ca-dn. V generalni direkciji carin je imenovan dr. Konrad Šmid za načelnika tarif-Ji??* orldelka. * Starosta mariborskih Slovencev g. dr. Pavel Turner. sedaj že 83 let star, je te dni nevarno obolel. * Slaha creturkuča» gospoda ministra Mark o viča. »Obzor» objavlja v svoji številki od 1. marca neko «ohaveštenje» gospoda ministra Markoviča, v katerem se pritožuje nad «Jutrom», ker je točno poročalo o rezultatu pogajanj naše vlade i Avstrijci, ¡»osebno glede relacije 32 proti 100 za izravnavo predprevratnih dolgov in terjatev. Gospodu ministru moramo povedati, da mi nismo krivi, ako je on neprestano popuščal Avstrijce na celi črti. Tudi trditev, da so bili eksperti zadovoljni v marcu 1713 — obglavljenih in razčetverjenih 11 kmetov katerih posamezni deli teles so v strah in grozo ljudstva, več dui viseli na najbolj vidr.;!i krajih mesta in periferijo. 150 ne-srečnežev je pa bilo obsojenih na straž rie ka;ni v podzemskih temnicah goriškega gradu. Da se po 209 let.h os ve. i spomin na žrtve nekdanjih grofovskil: trmegov, bo o gornjem predme i preda-val v soboto dne 3. marca v salonu «pri Levu» gospod Joško Cvek, ravnate!' pom. uradov. Kdor se sanim-v za črno prueklost naših pradedov in tuir.c» seda-r.v-ft naših bratov ob zeleni «Soči», caj pride na to velezanimivo predavan e. Iz prijaznosti sodeluje: občinstvu priljubljeni dr Kozinov kvartet in Mirko Kragelj, ki bo recitiral nekaj dr. Orad-nikovib pesmi iz ciklusa: «i\>!ia:nski ptint». Začetek točno ob pol devetih. Vstrp prost. * Promenadnl koncert muzike Dravske divizije se vrši, kakor vsako nedcllo tudi v nedeljo dne 4. marca. Zanimanje za te vojaške koncerte je vselej vj'iko. saj prinašajo vedno zanimive, prav Jobrr. iz-vrjane programe. Dne 12. marca pa za-ki/uči muzika Dravske divizije svojo 4 ko. terino sezono z velikim sin*•.ri^nim koncertom v dvorani hotela Union v"-ši publiki se ponuja takrat prilika, da iz.ka-že voaškcmu orkestru in njegovemu ka-pelniku dr. J. Čerinu svojo hvaležnost za neštevilne glasbene užitke. Pri nedelj- dl BeefffoVenovo 8. sinfonijo. Zadnji Tt-liki koncert je prinesel muziki znaten deficit. Predpustnih veselic je konec; zdaj je dolžnost našega občinstva, da se znova pokloni glasbeni umotnosti in izrazi s svojim posetom naii vrli muziki svojo naklonjenost! Naj bi bil sinfonič-ni koncert dne 12. marca povsem razprodan! " Vsem gg. zavarovancem, ki ee imajo dati v svrho življenskega zavarovanja zdravniško preiskati! Odgovor na notico «Vsem zdravnikom:» 8 1. marcem 1923 js potekla pogodba med sindikatom zavarovalnih družb in «Jugoslovanskim le-karskim društvom» glede višine honorarja pri zdravniških preiskavah. Ker so zastopniki zdravnikov stavili pri letošnjem pogajanju previsoke zahteve — prvotno za vsako preiskavo 10 K — v zlatu, kar je Nb. brez vsake ekonomi? ne podlago, pozneje pa <¿80 K!, dnčini prvovrstni in priznani ljubljanski zdravniki računajo v ordinaciji od 120 do 100 kron. ostala so pogajanja brezuspešna kljub temu, da so sastopniki zavarovalnic ponudili 100 odst, na povišuje ho-i orarja proti lanskemu letu. '-o je K za vsako preiskavo v ordinacijski sobi 7.1-avnika in 400 K na doj.u klijet.tn. '/arad; tega opozarjajo zavarovalnice svo je ki'.ente, naj se v zadevi zdravniške p:e;-4avc, obrnejo naravnost na ravnateljstvo dotične družbe, pri k'teri so skloa li zavarovalno pogodbo, d» jim da po: i plma pojasnila in tudi zdravnika Da razpolago. * Družabni večer S. K. Ilirije, ki se jo vršil predsinočnjem v liotclu «Tivoli» jc potekel prav prijetno. Pozdraviti moramo srečno misel naših športnih klubov prirejati take večere, ki seveda niso namenjene le članstvu dotičnega kluba, temveč vsem športnikom in prijateljem športa. Na takih prireditvah je dana lepa prilika, da so člani raznih klubov medsebojno boljšo spoznajo, da so prijateljsko razgovorijo o raznih športnih zadevah in tako najdejo razna pota za rešitev vprašanj, ki se tičejo celokupnega športa. Po takih prijateljskih sestankih gre delo pri zeleni mizi mnogo lažje izpod rok. Pa tudi drugo občinstvo pride kakor predsmočnjim docela na svoj račun. Gosp. I. so je občinstvu predstavi! kot čarovnik in nam pokazal za amaterje toliko spretnosti in iznajdljivosti, da si ga želimo še večkrat videti. Petje izbor-nega kvarteta in oddelek godbo Dravske divizije je šc bolj povzdignil dobro razpoloženje udeležencev. * Velika tatvina v vojno-tehr.ičnem zavodu. V vojno-tehničnem zavodu v Kra-gujevcu je bila te dni izvršena velika tatvina. Is instituta je izginilo nad 30 tisoč kilogramov cinkove pločevine. Doslej je bilo aretiranih 12 oseb. Nadaljnje aretacije se pričakujejo. * Iz krogov ljubljanskih restavraterjev nam pišejo: V nekem tukajšnjem dnevnika je izšla notica, da je v neki ljubljanski restavraciji zblaznela služkinja zaradi surovega postopanja z njo. Želeli bi. da navede list ime dotične restavracije da no borna prizadeti in osramočeni vsi resta vraterjL * Lastnika iščejo. Leta 1921 je bila najdena v železniškem vozu na progi Pra gcrsko-Slovenska Bistrica popolnoma nova rjava usnjata torbica za spise, v ka- i teri je bilo tudi par glace-rokavic. Izgu-bitclj oziroma oni, ki bi mogel dati kake podatke o sedanjem bivališču izgubltelja, so naproša, da to javi Policijski direkciji soba št. 1. * Koncert v kavami «Evropi» se vr- i ši v soboto dne 3. marca. Začetek ob 9. [ uri zvečer. Godba Dravske divizije. Vstop , prost. * Koncert v hotelu Tivoli v Ljubljani v nedeljo dne 4. marca 1923, od IC. | do 20. ure. Godba Dravske divizije. Vstopnina prosta. Se priporoča Vekoslav j D o 1 n i č a r. * Čevlji domsčih tovarn Peter Ko- j zlna & Ko. z znamko «Peko» so naj-1 boljši in najcencjši. Zahtevajte jih povsod. Glavna zaloga na drobno in debelo Ljubljana, Brce št. 20 m Aleksandrova cesta št. 1. Gospodarstvo tr2na poročila. Novosadska blagovna borza (2. t. m.): Pšenica baška, 1 vagon, 455; ječmen, ponudba 315; oves, en vagon, 2S7; koruza nova, 125 vagonov po 242.50 — 280; posušena, 2 vagona po 310; srem-ska koruza, !3 vagonov po 245 — 2S2.50; fižol beli baški, ponudba 430; moka «0», ponudba 650; «2», ponudba 625; «6», ponudba 525; «7» ponudba 455; «8» dva vagona po 270 ln 290; otrobi, en vagon, 170. Zagrebški žitni trg (1. t. m.) Po- stavno baška odnosno vojvodinska postaja notirajo: pšenica 447.50 — 455, koruza žolta nova 250 — 275, umetno posušena 295 — 310, rž 350 — 390, ječmen za pivovarne 320 — 375, za krmo 305 — 315, oves 287.50 — 312.50, fižol pisani 400 — 415, bel! 390 — 425, moka pše-nična «0» 687.50 — 700, «2» 662.50 — 675, «4» 637.50 — 650. za krmo 225, otrobi drobni 170 — 190, debeli 225 — 230. Tendenca mirna, nelzpremenjena. Tržne cer.e v Mariboru so bile dne 1. t. m. nastopne: (v dinarjih): 1 kg govejega mesa I. 17, II. 16. III. 14, 1 kg teletine I. 19. II. 17.50, 1 kg svinjine 30 — 32, 1 kg salo 40, 1 kg prekajenega mesa 40, 1 kg masti 40, 1 kg prekalene-ga mesa 37 — 40, 1 kg konjskega mesa I. 9, II. 8, 1 liter mleka 4 — 4.50, 1 kg surovega masla 50, 1 jaice 1.50 — 1.75, l kg belega kruha 7.50, 1 kg črnega kruha 6.50, 1 kg kave L 80, H. 45, 1 kg kave pražene I. 80, II. 55, 1 kg sladkorja v prahu 24, v kristalu 22. v kockah 24. 1 kg pšenice 4.50 — 5, 1 kg rži 4, 1 kg ječmena 4, 1 kg koruze 4, 1 kg fižola navadnega 4 — 5, 1 kg pšenične moke «0» 8, «1» 7.50, «4» 6.75, «6» 6.25, lq sena 212.50 — 250, 1 q ovsene slame 150, I m' trdih drv 175, 1 ms mehtik drv 120. =» Zborovanje gospodarskih fcorporacij. Na poziv trgovske in obrtne zbornice se 'je vršilo sinoči zborovanje gospodarskih korporacij v zborničnih prostorih v Ljubljani. Razpravljalo so je o položaju, ki je nastal po beograjskih konferencah med zastopniki naše in avstrijske vlade zara-8i vprašanja, kako poravnati obveznosti izza predvojne med našimi in avstrijskimi interesenti. Zborovanje je vodil zbornični prvomestnik Ivan Schrey ter so se sestanka udeležili zastopniki naših denarnih zavodov, industrije in trgovskih krogov. — Vršila se je po referatu zborničnega tajnika g. dr. VVindischerja obširna debata, v katero so posegli zlasti g. Lesničar, dr. Basa j, dr. Fr. Cerne, rav njtfelj Tikač in drugi. Razpravljalo se je 0 vseh možnostih, ki nastaajo po beograjskih konferencah za uveljavljcnje na ših pravic, vendar se je sklenilo, da se ne store definitivni sklep; dotlej, da bo po preteku 15dnevncga termina znano kakšno stališče zavzame,io Avstrijci. *» Skupščina delničarjev Narodne banke. Iz Beograda poročajo, da se vrši v nedeljo dne 4. marca III. redna glavna skupščina Narodne banke. Do odrejenega roka je bilo deponiranih 40 493 delnic od strani 387 delničarjev, ki imajo pravico na 1723 glasov. Za sklepčnost gbv-r.o skupščine jc treba, da se udeleži skup ščine najmanj 100 delničarjev, ki predstavljajo 20.000 komadov delnic. =* Moropolski dohodki v mesecu decembru. Iz Beograda poročajo, da so do- j hodki monopolske uprave v mesecu de- j cembru 1922 bili sledefi: Srbija od tak» in prodaje tobaka nad 28 milijonov Din. od soli in taks 12 milijonov, od petroleja in taks nad 10 milijonov, od vžigalic 2 milijona, od cigaretnega papirja 3 ir pol milijona ter razni dohodki 130.000; Bosna in Hercegovina: od soli 4 milijone, od tobaka 10 milijonov, od taks na petrolej in monopolske papirje 2 milijona. Dalmacija: od tobaka 3 milijone, od soli 2 in pol milijona, ostali dohodki 4 milijone. Cma gora: dohodki vseh mo-nopolskih predmetov m taks 2 in pol milijona. Hrvatska in Slavonija: od tobaka 20.7 milijonov, od soli 10.2 milijonov, ostali dohodki 12.7 milijonov. Banat in Baranja: od tobaka 7.9 milijonov, od soli 2 milijona, ostali dohodki 3 milijon' dinarjev. §OrZ3 doe 2 marca Zagreb, devize: Dunai 0.14 — 0.14175, Berlin 0.42 — 0.44, Budimpešta 3.35 — 3.40, Milan 474 — 481, London 466 — 472, Newyork ček 98.75 — 99.75, Pariz 590 — 602.50, Praga 295 — 299. Švica 1855 — 1875, Varšava 0.23 — 0.255, valute: dolar 97 — 98, avstr. krone 0.138 frank! 600, lire 465 — 470, efekti: Ljub. kreditna 220 — 225, Slavenska 102 — 102.50, Praštcdiona 1127.50 — 1132-50. Slov. eskomptna 159, Ljub. strojne tovarne 164, Trb. premogokopna 825 — 835. Beograd, devize: Bukarešt 47.50 — 48.50, Berlin 0.43 — 0.44, Dunaj 0.13S5 — 0.14, Budimpešta 3.25 — 3.35, Praga 290 — 295, 2cneva 1855 — 1870, Milar 472 — 473, Newyork 58 — 99, Londo-463 — 464, Parij 590 — 600. Curih: Berlin 0.0235, Newyork 5331/,. London 25.09, Pariz 32.35, Milan 25.60 Praga 15.80, Budimpešta 0.1775, Bukarešta 2.50, Beograd 5.35, Sofija 3.1". Varšava 0.0125, Dur.aJ 0.00747/g, avstrlj krone 0.0075. Dunaj, devize: Beograd 719 — 72!. Berlin 3.15 — 3.25. Budimpešta 22-55 — 22.65, London 334.300 — 334.900, Milan 3406 — 3414, Newyork 71.175 — 71.32? Pariz 4204 — 4306. Praga 2107 — 211? Sofija 411.50 — 412.50, Varšava 1.45 — 1.55, Curih 13.345 — 13.375, valute: dolarji 71.050 — 71.350, levi 390 — 39-1 n. marke 3.10 — 3.40, funti 332.600 -333.600, franc, franki 4235 — 4265, lirr 337.250 — 338.750, dinarji 714 — 7!f poljske marke 1.30 — 1.60, le?! 324 -326. Proga: Dunaj 4.5750, Berlin 14.625!" Rim 164.75, Budmnešta 115.50. Pari-209.25, London 1607/«. Newyork 34.10 Curih 64.275, Beograd 35. Berlin: Dunaj 31.92, Budimpešta 75£. Milan 109.126, Praga 67.331, Parir 137.655, London 106.732.50, Newyork »2.728.03, Curih 425.932, Beograd 23.042. Odgovorni urednik Fr. Brozovlč. Lastnik in izdajatelj Konzorcij «Jutra». Tisk Delniške tiskarne, d. d. v Liobljan! j^mmmmm fmmmmm v TRME KWK C -¿J Ü'&vsíse.Ta/ss'-ísiia Alojzij ln Sarlja Grli naznanjava s potrtim srcem prežslostas ▼est, da nuju je zapustil za večno ua in edini sinko noeneo IZ. r&z;6d& danes 2. marca ob 2. uri popoldne. Pogreb na ega ljubi ka bo v nedeljo dne 4. marca ob 2, ori £ir.ohjBe is Marijauišra t Ljubi:aui k sv. Križu. Obraniiro mu pri azen spomin! Jesenice, dne 2. marca 1923. 1» Fran Šnldje naznanja imenom rodbin Sakiietnve, Dernovškove in Bosiilove vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je danes predpoldne, previdena s sv. zakramenti za umirajoče, po daljši bolezni mirno v Gospodu zaspala njegova nadvse ljubljena žena, gospa roj. v 75. letu blagega življenja in v 50. letu sreče polnega zakona. Preljubo našo ranjko ponesemo v nedeljo, dne 4. marca 1.1., ob pol 4. popoldne na pokopališče v Šmihelu k večnemu počitku. Sv. maše zadušnice se bodo brale v farni cerkvi v Šmihelu, pri čč. oo. Frančiškanih v Novem-mestu in pri čč. Usmiljenih bratih v Kandiji. Sv. maša osmina se bere v petek. 9. raarc t 1. ob pol 9. predpoldne v farni cerkvi v Šmihelu. Blagoslavljamo njen spomin! Kan dija, dne 2. marca 1923. ako je to skem koncertu v Zvezdi se bodo namreč 6pion res — ga ne more oprati pred jav- j prodajale vstopnice za sinfon. koncert iostl Zakai ni unošteval soss. minister Idne 12. marca, ki izvaja med drugim tu- IP^i Zgodovinski roman xx m. Cfialaisova usoda s« dopolnjuje. Videli smo. kako se je Saint-Priac iz ralače vojvodinje de Chevreuse podal va kraljevski trg. Tukaj je. kakor že ¿nano, točno izpolnil svojo obljubo, ciano Chalaimi in vojvodinji de Che-"reuse ter «e kardinalu nalagal, kakor «3 je le mogel. Vendar ga ni mcgei prevarati. Sicer pa je njegov namen le br! da prikrije kardinalu, da ei je vzel Annais e seboj . . . V palači na trgu Royale se Saint-Priac prcobleče v svoja oblačila, le i&rdinalovega konja Se potrebuje, zato jra izprosi od vrhovnega hlevarja. Hlevar pa mu odgovori, da je baS preje! od kardinala naročilo, naj pokloni :s:73. konja Saint - Priacu s vso opremo vred. b kateri spadata tudi dve '■rasni pištoli s cizeliranimi dama£čnn-;kimi okovi. Saint - Priac je kar mrzličen nad takšnim velikodušjan in tolikšno kar-iinaíovo naklonjenostjo. Veselo se za--.'ihti na krasno žival in v diru zapu-rfj mesto skozi vrata pri Saint Antoi-ne, potem pa v naglem diru v Vincen-nes. 3a gradom, ki je takrat služil kot državna ječa, je stala bezniea, prav kakor bi hotela povedati, da je belje stari za gradom, kakor pred njim, v taksnem misernem stanju je bila. Tukaj topiva desetorica dedcev, kosmatih, z velikimi brki, oboroženih do zob, . . . "•s! Sair.t-Priacovi hlapci in tovariši. Saint-Priac vzklikne, ko jih vidi: «Hej, dečki!» Desetorica, dvanajstorica se jih vsip- venkaj, s krikom in traSčem po-tiravijo svojega gosj>oro. Nekdo vstopi. Annais se okrene in strese: Saint . Priac je! Ta se globoko nakloni mladenki in se jej ne upa pogledati v oči. Vkljub temu pa pozorno opazuje njene kretnje in zlasti njene roke. Ona ga ne pogleda ves čas njegove prisotnosti. Tem živahneje pa romajo njene oči vsepovsodi po sobi. Če bi bile ogledale kakršnokoli orožje, bi Saint - Priac ne bil firišel živ iz te sol« . . . Toda povsodi stoje le svileni naslanjači, tam je veliko oglodalo z bronastimi ar.geljčki in toaletna mizica z vsemi svojimi potrebščinami in !etx>-tili, potem zadaj široka postelja na visokih stebrih. Za njo na steni velikanski kobre s krasnimi vezeninami. Njeno oko počiva na toh vezeninah, zavest jej je vsa zmedena, njen mueitelj pa še vedno stoji sklonjen in jej mrmra nerazumljivo besede. Ko preneha njeno ogledovanje in ko se jej vrne zopet jasna zavest, vidi, da je sama, . . . kajti Saint - Priac je bil odšel že ¡»red dvema urama. Toda kakor da je prejela sunek, se sedaj naenkrat zave besed, katere jej je on govoril in ki se jej sedaj vračajo v zavest in spomin in zaznavo, čeprav odtrgane in v posameznih frazah in f.tavkih. Glavne točke groženj, ki jih je slišala, se zoj>et pojavljajo in spajajo v določne slike v njeni duši in spominu: . . . osem dni pomisleka . . . osem, več ne . . . takrat ee vrnem, aa osem dni. poprej ne . . . zagotavljam vam i bogastvo i maščevanje, če vzamete mene . . . Richelieuovo smrt ... če pa ne. ubijem vas. toda . . . poprej vas uspavam . . . at.aa'0 «i» 20 b.aatf e;«. £•-, vuklh aadaPa'lh 5 Saaadl t CM*. — Trm,«M 9et**!, OesltaviM«, — prenii.1'-« ¿8 E0 tO teč i . Din, aaakth nedjIMh 5 taaarf S CM». — Piaäa m ««¡»»I. < Lahka tu« « «= cnamkcfc.i Na apnin a aa oc];o»jr;a i«, aki !« apraian!. »ri'oiana c»amka rs odgew. ■—— Orož&lk, 731 ki bi hotel ii V. iinaarm 701 I omeniti za VI. bri- i gado, nai se takoj javi na za kovaško obrt. II do 15 let! naslov «Orožnika, poste res-starega, zdravega, požtene?» | auta Siriiovci. p. Drn S spre:me Jako!) K:alinacija), kovski kovač. Nova ras, p. Lesce (Gorenjsko). Pogoji p • dogovora. 6000 EC nagrade 7Ä dobi, ki odda dve ali en« veliko nemebliraao »o!«. Ponudbe na upravo «Jutra» pot «Sredina mesia» Trgovski pomočnik, dobro izurjen železninar in speeerijske stroke, i6če službo. Cenjcue ponudbe pod «Zuiož nOit» na podružnica «Jutra». Maribor. 719 Zap'm za svojega »oro nika trgov- Mebltranc stanovanje, mmjie, zelo pri azao, na pe j riferiji, »e od Is pruti »naprej I plačilu za dobo od eneg* do ¡treh let. Priglasi pod «Ugodno» na upravo «Jutra». 741! F of, ton deček z dežele želi vstopiti ▼ večjo trgovino za urencj. lonndhe na uprav • «Jutra» pod «Lčenec». 716 Obratovodja 701 za elektrotehnične centrale, visoke io nizko napeUnti, žeti premeuiti »lažbo. fo-nudbe pod «Obratovotlja» na upravo «Jutra» Söetarskl mojster, dober, tre -en in zanesljiv se : sho hišo alj fa tei v OrmoJiu, 1'taju ali Maribora, sventu j l:io t di mlin, ŽHgo ali lepo posestvo, vinograd v ormoški, ptujski, mariUirski okolici. Sonileležba pri boljSetn pod jetju ni izkrjuieua Ponudbe natančnim op som, izmero žemljica in zadnjo cen-i na D Jaažekoriča. šefa od-eka pri poitni direkciji v Ljnt»-Ijani. 723 Kupim pose«tvo s pri-ravoo bifo za trgo ino na deželi. Ponudbe pod «Pto-meteu kraj» na npravuišlni «Jutra». " 744 Bva pisalna stroja, Proda s* poseftvo otistoje«« iz biSe. goijtodarskih poslopij, okroglo II oralov njiv in travnikov, pol orala vinograda, Sil oralov gozda ter pašuika. 1'ouutlbe naj se poiiiejo \"a-1-Dtino Miklsve. poteit- ikc v Ž t. 1'avlti ob Preboldu — Gorica. m* Supt se paresia 714 ^00 n.' za zidavo vne bot v srtdiai mesta. 1'onndbe n« upravo «Jutra.» pod «Parcela». sprejme. Nastop takoj. Plača' d"bro ohranjena, kupimo, i Slesarlja 71? po dogov. ru. Ponudbe na ¡ «tortuca», LiuMjjip&, l-_re- ' v indnstriiskem mestu Spoti upravo «Jutri» pod «Sčetar 684». 6S4' kov trg 7. 7.8 se s kapitalom od enega do dva milijona kron na dobičkanosco trgovino s sodelovanjem tnogoče. — Ponudbe pod „£*voz" na Aloma Company, anonč. ja reklamna družba z o. z_ Ljubljana, Kongresni trg 3. 331 jO S© Trboveljske premegskopne driižbe. Naslov s» izve pri ationčni in reklamni flražbi ALOilA C0Ml'ANY. Ljubljana, Kongresni trg 3. 330 Išče se zdz>ava r najbližji okolici Ljubljane, iz>eo ežitein-rksga ozemlja. Eventueiuo ee prevzame z '■ca inventarisra. — Cenjene ponudb - pod Pristna v.aa'1 na upravo « lutra», Liu'>-Ijjna, rre?ernova ulica 54. 805 se Sšče. V tej stroki popolnoma izvežbani re-flektanti z dobrimi izpričevali naj pošljejo ponndbe na npravo ,Jutra" 'pod „Bager". 825 Proda se pred desetimi leti zidana z lepimi, «vetiimi stanovanji in kletmi ter d>uničen t Sp. Sliki. — Puuodbe pt d „Lepa lega, Sin 325.000" na Anončui zavod Drago Beteljak in drug, Ljubljana, Sodna ulica S. 30 > Strojnik, 743 trezen, zanesljiv, i ačen klja-ta\uičarstvj, veSč dela tudi v električni stroki, išče slažLe t kakem več em podjetja v mestu ali ua dežt li. Ponudbe prosim na upravo «Jutra» poti «Strojnik 743». Vo5 1000 728 koreničenib trt, rep. portali«, se kupi. 1'rodajalee naj ¡»e zglasi na naslov, Franc Kerin, Krško ti. nje Štajerske na n >jpr< met-nejšem prosttiru se ta oj otitls v najem samca ali ožeuje-nemil pod zeli ugodnimi po goji. Stauovan e: soba in kuhinja takoj na razpol go. — Nastov pove uprava «Jatrav Oospa le&lljanka se priooroča za pouk r ita-lijaušc.ni io konverzscijo. Gre tudi na dom. II' notar zmeren. — Naslov t upravi «Jutra». 747 Prodam «Ljubljanski Zvon», popolnoma nove letnike, vezane, 1002, r.toó, 10 6, 1013, 1 v (4 18 ti.i, 18J2, 18y6. 1897, 18Jd k Uin 125 —. Jcrše, Naklo (Goren ako). 720 mestni tesarski mojstep Linhartova ulico št. 25 kupuje po najvišjih dnevnih cenah rasne vrste okrogli les, kakor tudi cele gozdne parcele. Mila Onta is režem Din 50,000.000— flop čez 1 125,000.000' Beograd, Bjelovar, Brod n./S., Celje, Dubrovnik, Gornja Radgona, Kranj, Maribor, Murska Sobota, Osijek, Sarajevo, Sombor, Sušak, Šibenik, Veiikovec, Vršac. Ekspoziture: Rogaška Slatina (sezonska), Skofja Loka. ügenetje: Buenos Aires, Rosario de Santa Fe. Äfilijacije: Slovenska banka, Ljubljana; Jugoslavenska industrijska banka d. d., Split; Balkan Bank r. t., Budapest, Vaczi utca 35; Bank-| hans Milan Robert Alexander, Wien I., Augustinerstraße 8. | Izvršuje vse bančne posle najkulantneje. 3 bodolnojt., poste restanit Siritovci, p. iirniš (Daima-eiia). 733 Korespondenca. 742 Tri goe podle tie tmeiikanke, premožne)prijemezuna no^ti, že d jo v?led dolgega asa ko respotidirjti z skademičnn u-o! roženimi gosptidi t starosti 24 <11 82 let 1'ou.idbe poštno-ieže-če Liublisns, pod iifrl «iliss.-Lilijan, Kitty, Loni». Pes, volčje pasme, ■ -- It mesecev star, dol>er čuva:, Intellgeninagospodiins se proda. Naslov pove uprava želi dopis. vauia t enakio «Jutra». 739 so-podom ▼ ct-mSkem jeziku _ Dopisi, če mogočo s sbkd i naj ee vpošlje o pod iifr? «Sa£a», pošttioiežeče glavci poita, Liutiljana. 72i DV6 prvovrstni 745 pisarniški moči io izurjeni strojuoUki iičeta primerne popoldanske služ >e, prevza meta tudi delo ua dota. Cea jene pouudi>& je nasloviti pud «Marljivi» na u ravo «Jutia». Otroikl voiitoi 726 malo rabljen, »e proiia Ues-I Ijeva "cesta, éi. 24/11. Priporoča 737 se cenjenim damam za izde lovarre gvileuib klobukov. Poprav.!a točno iu pocen . Spreje ajo se slamniki v barvanje, belén je in prrobli-kanje, J. Starnberger, Dunajska cesta 9. Latčtno la franoot&ino poučuje izobražeu gospod za zmeren honorar. Učni ;ezik slovenski, srbolirvatuki a!i nemški. Spre me tudi trgovsko korespondenco. Ponudbe pod «Moderni jeziki» na upravo «Jutra». 74ti Kovl emerltcanskl pisalni stroj naprodaj. Dve mladenki, 241 inteligentni, veselega značaji želita dopi>ovuuia s dvem: enakima gospodoma. Kore- onprouai. Priložnostna cena ¡ - . 22.000 K. Manlmr, Aleksa.,- spoudenca I drova I l/l. 748 ležeče L,ub jat,a I pou «B!on-__dieka-¿vcíaaua». Pozor 1 7i Osemletni konj, ta vsako voz-1 njo, brez hibe, s kompletno opravo iu z vuzom napr daj 60.000 Din posojila, Bollen ova cesta št. 17. No>a bi rabil Ukoj na memcO: Vas pri Mariiioru. glaseco se na šest meteebv ---- m zahtevo obresti. Ponudbt "i3- ' pod iifro «Trgovec 698» n? upravo «Jutra» 6.i? Kratki klavir, erne barve, dober gas, je uaprodai. Maribor, lto¿un, Loška ulica 5. SZalo sobloo 721 s hrano oddam takoj Naslov pove uprava «Jutra». 300.000 dO £00.000 D la se i.iče posoiila na start luJustrijsko podjetje proti 10 do 12'/, obresti na pne mesto. Čas do 10 marca 19-3, t ismenu ponudbe na uprav« «Jutra» poti «ZLta gruda», T-* Trgovski sotrudnik m £ane stroke (Slovenec), 19 let star, zdrav in krepak, zmožen slovenščina, nem-tine In za potrebo eibobrvaščiue, išfe službe v veliki trgovini » Vojvodini ali Sloveuiji. Nastop ii>hko takoj. Ponutilie na Vladimir BUkni, Rečica 00 Pakl. Slovenija. 322 cNvJaÜne vsake vrste, tudi zajčje, kupuje trgovina z usnjem D. ZdrevIÉ, Ljubl.ana, Sv. Florjana nI. 9. Stare kovine (baker, medenina, aluminij puje po najvišjih cenah v «saki cicožn železatnska tvrd" 15? Breznik & Fritsch. Ljubljana; Cankarjevo nabrežje št. I. &aZS!?¿3¿«2 JJiRO'í Trstie sa stropa izdelujem z uajm (lernimi stroji io U najboljšega roa terijala ter dobavljam » vsaki množini p« najnižji ceni. 3S I. jugoslovanska tvornica Bakula Jas. R. ?i:Gb. Ljubljana fJr.iicilia clica 32. Tele» 631. moini nakit! 0. Mm nasi. B. Sosi = I Ljabljana. Mestni tr^ štev. iS-