Posamezna številka 10 vinarjev.
štev. 232.
v Ljubljani, v lorek, 10. okMra m
Leto XLIV.
= Velja po pošti: s
Za oelo leto naprej . , K 2B-— la en meseo „ . . „ 2-2(1 za Nemčijo oeloletno . „ 29-— za ostalo inozemstvo . „ 35*—
V	Ljubljani na dom:
Za celo leto naprej . . K 24-— za en meseo „ > • „ 2*—
V	upravi prejeman mesečno „ 1-80
= Sobotna izdaja: =
za oelo leto......K 7-—
za Nemčijo oeloletno . „ 9-— za ostalo inozemstvo. „ 12'—
Inseiatl:
Enostolpna petitvrsta (72 mm široka in 3 mm visoka ali nje
prostor) za enkrat . . . . po 31 v za dva- in večkrat . .25,, pri večjih naročilih primeren popust po dogovorn.
Poslano:
Enostolpna pitltvrstapo 60 vin.
Izhaja vsak dan, tzv emšl nedeljo in praznike, ob 5. nrl pop.
Redna letna priloga vozni red
tka- Uredništvo je v Kopitarjevi olloi štev. 6/U1. Rokopisi se no vračajo; neirankirana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega teleiona štev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Dpravništvo je v Kopitarjevi nliol šl. 6. — Bacon poštne tirantlnloa avstrijske št. 24.797, ograke 26.511, bosn.-herc. št. 7563. — Upravnlškega telefona št. 188.
Slovenci v Ameriki.
Tisto »jugoslovansko« blodenje, v katero je Sakserjeva ameriška »Slovenska Liga« hotela zapeljati ameriške Slovence, tudi v Ameriki ni moglo pritegniti našega poštenega naroda nase. Odkritja »Slovenca« o »Slovenski ligi«, njenih plačenikih in njenih namenih so globoko vplivala v Ameriki. Uslužbenci entente so bili pozneje posebno raz-ki-inkani z vstopom Italije v svetovno vojsko, ker sc jc takrat posebno videlo, da se ententa briga v svetovni vojski le za svoj dobiček in da so ji »Slovenska liga« in skupnost slovenskih zemelj deveta briga.
V veliko zadoščenje je bilo to nam in vsem tistim ameriškim Slovencem, ki so že ocl začetka stali na stališču, da Slovenci s svojo zvestobo ne kupčuje-mo, da je stališče našega naroda edino le v okvirju habsburške monarhije. Sedaj prihaja iz Amerike poročilo, da se po celi Ameriki skupljajo podpisi za protest, da bi Italijani stalno zasedli slovenske kraje, katere imajo danes v svojih rokah. Podpisovanja se udeležujejo enako Slovenci kot Hrvatje in to v severni in južni Ameriki. V protestu, ki bo prodan tudi amerikanski vladi, sc energično protestira proti vsaki nakani, da bi si Italija pridržala tudi najmanjši del slovenskih zemlja.
Če kaj, kaže to, kako napačno je bilo stališče »Slovenske lige«, ki je pozdravljala s krvjo Franca Ferdinanda oškropljenc sovražnike Avstrije kot »osvoboditelje«. Mi hočemo ostati zvesti sinovi svojega starega očeta v katoliški Avstriji! Pohlep evropskih frama-zonskih življev po njej je naš narod takoj pravilno cenil in ga tudi na bojiščih tako poplačal kakor zaslužijo ropa r j i, ki si nadevajo krinko »osvoboditeljev«1.
Odmevi o vprašanju parlamenta.
Predsednik državne zbornice dr. Silvester je že odposlal vabila na zastopnike zborničnih strank k razgovoru dne 23. t. m. Istotako je vstopil v stik s posameznimi strankami glede njihovih želj, posebno glede oseb, ki naj se povabijo. Dnevni red razgovora bo vprašanje zborničnega zasedanja.
Češki katoliško-narodni poslanci Češke in Moravske so soglasno pritrdili predlogu predsednika kluba dr. Hrubana, naj se vpokličejo parlament in delegacije k zasedanju. Katoliško - narodno glasilo »Čeh« piše med drugim: »Danes je glavno, da sta češki narod in njegovo politično vodstvo v vprašanju državnega zbora in delegacij edina. To je prvi praktični uspeh še for-melno ne realizirane narodne koncentracije in upamo, da bo pri tem ostalo, tudi če ne bo uresničena želja ogrske opozicije.«
Tudi češki socijalni demokrati so imeli v soboto posvetovanje, kjer so zavzeli sledeče stališče: »Češka socijalno demokratična stranka vztraja samoobsebi umljivo na principijelni zahtevi parlamentarizma. Ta zahteva pa je mogoča le na resničnem parlamentarizmu, ki se opira na popolno svobodo govora in tiska, osebno imuniteto kakor tudi na vpliv na eksekutivo in druge javne zadeve. Stranka smatra za samoobsebi umevno, da v času, ko vodi država hoj proti sovražni premoči, parlament življenjske interese države upošteva in tudi o tem popolno jamstvo prevzame. Vsaka resna akcija, ki stremi za temi cilji, sme tačunati na našo pomoč. Ta utis pa nista vzbudila pri nas določena poizkusa, ki jih je započel ogrski državni zbor in sedanja akcija. Nasprotno sta obe akciji, ki kažeta mnogo znakov medsebojne notranje zveze, v svojih motivih in ciljih vse preveč nejasni, da bi bilo stranki mogoče zavzeti nasproti njim drugo stališče kot stališče opreznosti in rezerviranOsti.«
Diplomorčne listine o našem razmerju z Rumunijo v času pred vojsko.
C, in kr. zunanje ministrstvo objavlja zbirko diplomatičnih listin, tičočih se razmerja med Avstroogrsko in Rumunijo v času od 22. julija 1914 do 27. avgusta 1916. Zbirka obsega 111 listin. Konec zbirke se glasi:
Poročilo grofa Czernina z dne 19. junija 1916. se glasi med drugim; Kar je mogoče storiti, da se na gospoda Bratiana zadrževalno vpliva, se bo storilo. Diplomatično delo more nevarne korake Rumunije odgoditi in zakazniti, v zadnji instanci preprečiti jih pa ne more; s kanoni ustvarjena dejstva so mnogo močnejša nego di-plomatične zvijače, njim gre zadnja beseda in le-ta bodo odločala.
V poročilu z dne 25. junija pravi grof Czernin po avdienci pri kralju: Prepričan sem, da se Rumunija že intenzivno pogaja z entento in da bo postal tukajšnji položaj op nadaljnih ruskih zmagah zelo kritičen.
28. junija je izvedel grof Czernin, da so Bratianove zahteve v pogajanjih z entento bojda približnv naslednje: Ententa naj začne splošno ofenzivo, Rusija mora nadalje zmagovito prodirati, Rumuniji je zavarovati hrbet proti Bolgariji, Rumuniji se prizna Sedmograška, Banat in Bukovi-na, Rumunija napove vvjno samo Avstro-ogrski, ne pa Nemčiji, ententa dobavi Rumuniji municijo in artiljerijo. Grof Czernin pravi, da utegne pasti kritični stadij v Bratianovih namerah približno v drugo polovico avgusta, a to seveda le tedaj, ako bo vojaški položaj ugoden za izdajstvo. 30. junija ponavlja grof Czernin to svoje prerokovanje in sodi na podlagi ponovnega pogovora z Bratianom, da le-ta še nikoli od začetka vojske ni bil tako blizu tega, da zapusti nevtralnost, kakor sedaj. Bratianu naglaša, da se vojna nagiba h koncu in trdi, da je človeški material osrednjih držav izčrpan, nasprotno pa da so ententini in posebno ruski viri v tem oziru neizčrpni.
7. julija. Grof Czernin je izvedel, da so četverosporazumne velesile dale povedati rumunski vladi, da ako sedaj ne poseže vmes, se ob sklepanju miru ne bodo brigale za Rumunijo.
18. julija je javil baron Burian grofu Czerninu, da ima zanesljive podatke za to, da se Bratianu zopet dogovarja z ententi-nimi kabineti o pogojih, da Rumunija vstopi v vojno. Prav bi bilo morda, kralja zopet enkrat opozoriti, kako gorostasno bi bilo v moralnem oziru, ako bi na tak kričeč način prelomil dano besedo. Isti dan je izročil baron Burian poslaniku v Berlinu, princu Hohenlohe, pregled o položaju, da o njem zaupno pouči državnega kanclerja.
27. julija poroča grof Czernin, da je v svoji avdienci pri kralju govoril v naročenem smislu. Kralj je rekel, da ima iste nazore kakor njegov stric, toda manj avtoritete. Izrazil se je dalje, da hoče biti Bratianu ob eventuelni razdelitvi monarhije zraven, noče pa te delitve povzročiti. 29, poroča grof Czernin v drugič o pogovoru, ki ga je bil imel 26. z Bratianom in v katerem je poslanik rekel Bratianu, da ima vtis, da bo to njegov zadnji pogovor z njim, ker natančno ve, da se Bratianu op-gaja z entento in vzburja javno mnenje Rumunske, Bratianu je odgovoril, da trenot-no ne misli na vojno, le zraven hoče biti, ako je naš poraz tako ko tako neizbežen. Grof Czernin poroča, da stremi njegovo delovanje le za tem, da prepriča Bratiana, da se bodo vrgle v slučaju rumunskega ve-rolomstva nemške čete na Sedmograško, v hrbet pa pade Rumunom pol milijona Bolgarov,
5. avgusta je brzojavi! generalni konzul pl. Felner iz Galaca, cla je slišal, da se v danem slučaju sploh ne izda posebno mobilizacijsko povelje, ker .jc Rumunija dejansko že gotova.
Baron Burian jc 7. avgusta naznanil poslaniku princu Hohenlohe, da bodo Rusi morda z večjimi močmi udrli v Rumunijo in da bi se Rumunija morda temu z orožjem uprla le tedaj, ako bi Bratianu vedel, da bomo mi na rusko kršitev rumunskega
ozemlja odgovorili z enakim korakom. Baron Burian je mnenja, da bi bilo prav, ako bi poslanik Czernin poda). Bratianu ustno izjavo v tem smislu, toda le v sporazumu z nemško vlado. Nato poroča princ Hohenlohe, da bo dobil nemški poslanik v Bukareštu primerna navodila.
8. avgusta poroča grof Czernin, da mu je rekel Bratianu tekom daljšega pogovora, da bi mu mogli mi s teritorialno ponudbo v Bukovini zelo pomagati, da bi ohranil nevtralnost. Grof Czernin je ta predlog odločno odklonil, dobro vedoč, da dela s tem v smislu Burianovih intencij, kakor tudi v prepričanju, da bi Rumunija tako koncesijo pač sprejela, a nas kasneje, ako bi nas smatrala za poražene, vendarle napadla. Baron Burian je naslednji dan brzojavil grofu Czerninu, da odgovarja njegovemu stališču, da se vsak Bratianov izsiljevalni poizkus stvarno, odločno, a po obliki zelo prijateljsko odkloni. 10. je baron Burian sporočil poslaniku informacije, glasom katerih se pogaja Rumunija z Rusijo glede sklepa vojaške konvencije, s celokupno entento pa glede vstopa v vojno; kakor se zdi, se glede rumunskega predpogoja, da se začne ofenziva iz Soluna, še niso zedinili. Pri Bratianu ne smemo vzbuditi vtisa, kakor da smatramo njegovo odločitev že za padlo. 11 je slišal grof Czernin, da Bratianu z entento, s katero je nastopila napetost, ni dovršil dogovorov. 12. je sporočil, da se je kralj izrazil, da upa priti preko sedanje krize. Poročila o velikih vpoklicih prihajajo, vpoklica nce opremljajo večinoma ponoči, krdela dopolnjujejo natihoma na vojno stanje.
(Konec prihodnjič.)
Ilofl za Goriško.
Boj za našo Goriško traja clalje. Lahi ne poskušajo prodirati samo na Krasu, ampak so napravili zopet sunek proti sv. Katarini. Vendar je bila ta akcija le bolj demonstrativnega pomena. Vse operacije bojnih sil nadvojvode d' Aosta se koncentrirajo le na Krasu. Poleg francoskih daleč nosečih težkih topov in metalcev inin se uporablja zadnje dni zelo pogosto strašno orožje zračnega torpeda. Toda vkljub vsem hudim bojem ima vendar človek utis, cla se Italijani v sedanji bitki obotavljajo poseči v boj z glavno svojo močjo bodisi artiljerije, bodisi infanterije. Morda je krrvo temu nekoliko tucli deževno vreme. Opažati je tudi, cla je zadnje dni po dnevi bolj mirno, le ponoči se razvije hujši boj. Vendar je zunanji utis zadnjih bojev, katerega imajo očividci ta, da ti boji dosedaj še daleč ne dosežejo pc silovitosti sedme laške ofenzive.
Vsled slabega vremena ni bilo zadnje dni na Goriškem večjih letalskih akcij, ako izvzamemo drzen in uspešen polet naših junaških pomorskih letalcev v italijansko operacijsko ozemlje. Na tirolskem bojišču nobenih važnejših dogodkov, le tu pa tam posamezne praske.
Z ozirom na različne glasove po-vdarjamo, cla se ni položaj na goriškem bojišču od zadnje sedme soške ofenzive sem nič izpremenil. Kakor smo se informirali pri poučenih krogih, pesimizem, s katerim nekateri zasledujejo dogodke na Krasu, ni na mestu. Tudi nova evakuacija vasi na Krasu in Vipavski dolini se ni odredila.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 9. oktobra. Uradno:
Delovanje sovražne artiljerije in metalcev min na južnem delu primorske fronte traja dalje. Italijansko pehoto, ki je skušala napasti ca kraški planoti južno od Nove vasi ;n pri Gorici proti Sv, Katarini, sma z zapiralnim ognjem zavrnili.
V Fasanskih planinah je došlo v odseke Cardinal-Coldoso do večurnih srditih pobližnjih bojev. Napadajoči sovražnik, več bataljonov močan, jc bil odbit. Naše četet so obdržale vse v'šinske postojanke. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
X X
v
Dogodki na morju.
Dunaj, 9. oktobra. Uradno:
V	noči od 8. na 9. oktobra so naša pomorska letala z uspehom metala bombe na kolodvor in vojaške naprave v San Giorgio di Nogaro in Latisani, dalje na obrambne baterije v Porto Buso, na notranje pristanišče Gradeža in na baterijske postojanke ob spodnji Soči. Vsa letala so se kljub s'lovitemu obstreljevanju vrnila nepoškodovana.
Poveljstvo mornarice,
Italijansko hrepenenje po Trstu.
»II Messaggero« z 20, oktobra prinaša sledeči Barzilaijev manifest: »Rimljani, za Italijo preje ne bo miru niti odmora, dokler z zaželjenim Trstom ne dobi svobodo Jadranskega morja. Z to idejo je prepojena vlada in narod. Podkrepimo to našo željo z tem, da pripravimo zastavo, katero bomo na dan osvoboditve poklonili Trstu, tej »zvesti sestri Rima«, kakor jc je nazval naš slavni pesnik. To bo nagrada za neprestane borbe in žrtve, posvetitev »antičnega vogla« ki se je skozi stoletja držal in upiral vsem tujim vplivom.« Tako vročekrvni Lah. Avstrijsko orožje mu bo zagodlo drugačno pesem!
Vojvoda Aosta?
Lugano, 9. oktobra. Poročila ogrskih listov, da jc odstopil od poveljstva vojvoda Aosta, ker ni soglašal s Cadornom, italijansko časopisje zanikava.
Naši letalci na soški ironti.
(Z dovoljenjem vojnotiskovnega stana.)
Vojni poročevalci poročajo: Še v nobeni soški bitki ni bilo delovanje letalcev tako intenzivno, kakor sedaj, ko so pričeli Italijani z osmim napadom na naše postojanke. Noben dan ne mine brez letalskih skrajno drznih poletov, izvršenih sedaj od naših letalcev, drugič pa od laških. Med zadnjim bobnečim ognjem se je dvignil v zrak linijski ladijski poročnik Banfield, njegovo brodovje preleti dvakrat sovražne črte, jih preleti od Adrije do Opatjega-sela, v Giorgio razbijejo njegove bombe sovražno letalsko lopo, po cesti iz Tržiča v St. Canziano koraka train, municijske kolone se prikazujejo, šotor pri šotoru ob obeh straneh ceste naznanja številne laške rezerve. Letala vržejo bombe v taborišče, zmešnjava je brezmejna. Vsi obrambeni topovi lajajo, toda brez uspeha; nobeno letalo ni zadeto. In na onih mestih za katerimi padajo naše bombe — se bobneči ogenj — tako pripoveduje Banfield — nekoliko poleže. Zopet je vodil svoja letala za italijansko fronto, njegove bombe so govorile železniškim napravam. Govorile balonski lopi pri Jesi in v bližini Ancone. Balonska lopa je ostala porušena, italijanski zrakoplov št. 3 je ostal le še kot cunja, Najbrže nimajo Italijani sedaj sploh nobenega bojnega zrakoplova razreda Citta di Ferrara, h katerim je pripadal razdejani zrakoplov št. 3. Toda uspeh ni bil še zaključen. V eni prihodnjih noči so potopile Banfieldove bombe celo število motornih čolnov v beneškem pristanišču. Bili so to bojni čolni oboroženi s strojnimi puškami« Sedemnajst čolnov so potopili letalci predno so se vrnili domov.
Toda tudi Italijani se vadijo pogosto v napadalnih poletih. Oskrbeli so se z letali Newport, ki so okovana s črnimi oklepi, dvokrovniki z največjo brzino, kt spremljajo opazovalne lctalcc kot bojna brodovja. Zadnjič so napadli Dutovljc na Krasu, Cadorna jc zopet veclcl povedati o porušenih železniških napravah, uničil jc železniške vlake, razdejal skladišča, šestdeset bomb jc padlo, toda naprave trdno stojijo, skladišča tudi. Upam, da se ne motijo moje oči. Samo nek prazen sanitetni voz jc postal žrtev celega napada.
Častniške izgube Italijanov.
Iz c. in kr. vojnotiskovnega slana se poroča: Po zasebni statistiki imajo Italijani od izbruha vojne mrtvih: 11 generalov, 110 polkovnikov in podpolkovnikov, 173 majorjev, 927 stotnikov, 799 nadporočnikov in 2944 poročnikov.
V	času od 15. do 20. septembra so padli: polkovniki in podpolkovniki Gatti Giuseppe, Cermanio Evasio, Gallicc Giu-sto, Morino Domcnico, Stcnnio Achille,
Razzini Paride, Rango Raimondo; majorji Bignotti, Castellani Emilio, Ghisolfi Giu-seppe, Gaspardio Davide, Cinoechio Ra-miro in razven teh še 30 stotnikov, 40 nad-poročnlkov in 77 poročnikov.
Pogled na sedmo soško bitko.
(Odobreno od vojnotiskovnega stana.)
Vojni poročevalci poročajo:
Še nikdar se niso Italijani tako oprezno in korenito pripravili za bitko kot sedaj. Pet dni ee je artiljerijski ogenj vedno večal; najprej so obstreljevali kraje za fronto, potem so združili ogenj na naše postojanke same. Od Plavi do morja je zadivjala
strašna bitka.	. . .« a
Italijanski poveljnik vojvoda d Aosta je hotel svoje načrte zakriti, Boroevičeva armada naj ne ve, na katerem mestu so sklenili Lahi svoj prodiralni poizkus. Pred-poldne bobneči ogenj, popoldne pehotni napad od Vipavske doline do morja proti .vsem našim postojankam. Vzhodno od Dola prodrejo Italijani na posameznih mestih v naše jarke, ujamejo nekaj naših vojakov, zavzamejo posute jarke in pridobe tako na prostoru. Naš bobneči ogenj in pehotni protinapad jih vrže na posameznih mestih zopet ven, tako da je bilanca prvega dneva bitke: izguba nekaterih jarkov, italijanski predor ponesrečen. In zopet pehotni napadi od Vipave do morja. Italijanskemu levemu krilu se posreči priti naprej. Med strašnimi in krvavimi žrtvami se posreči Italijanom, da se ustalijo na mirenskem Gradu. Dež pada neprenehoma. Italijanske močno razredčene vrste se prerijejo do naših črt južno od Lokvice in vzhodno Opat-jega sela, tam, kjer je laški bobneči ogenj napravil iz naših strelnih jarkov samo eno glinasto-krvavo zmes. Toda še pred zahodom solnca krvavega dneva preidejo naše rezerve k protinapadu in zavzamejo v bajonetnem naskoku kraške jarke zopet nazaj.
Tretji dan ponove italijanske čete zopet na celi črti ob Lokvici pehotni napad, toda naše postojanke obdrži zopet pehotni polk št. 87. Na skalah komenske planote divja boj. Trikrat krvavijo pod napadi laških grenadirjev vojaki 39. polka, toda ne umaknejo se iz svojih skalnatih postojank. Četrti dan bitke pošiljajo Italijani zopet svoje čete, ki so strašno izmučene in izred-čene, proti južnemu odseku Krasa pri Novi vasi in na višinah 208 in 144. Polk 102 krvavi, toda ne zaman. Samo nekaj delov bojne črte obdrže Italijani, in sicer samo višino 209 severno od ceste Zamlje—Bo-neti in višino 144 južno od te ceste. Tudi nadaljne dni poizkušajo Italijani z novimi pehotnimi napadi, ki pa nimajo več one prožnosti in sile.
Kaj je bilanca sedme laške ofenzive? Po šesti soški bitki je zahtevala opustitev goriškega »Ključa«, da smo popustili tudi majhen del naše južne fronte. Preje se je raztegala bojna črta pri Tržiču in zahodno od dobrdobskega jezera, sedaj pa vodi vsled umaknitve našega severnega krila na vzhodnem robu Dola v skoraj ravni črti do morja. Italijani so sledili počasi našim četam tako, da so oddaljene naše in laške postojanke povprečno 800 korakov ena od druge, na nekaterih krajih celo od 60 do 80 korakov. Sedma soška bitka nam je v toliko koristila, da se je skrajšala naša fronta vsled zravnanja od 17 na 12 kilometrov. V tem prostoru so vrgli Italijani v boj celo tretjo armado, obstoječo iz 20 pehotnih brigad, 1 konjeniške divizije, 15 berzaljerskih bataljonov, skupaj velikanska množica 180.000 mož se je vrgla na ta kratki prostor, milijoni izstrelkov so se vsuli na naše vojake, da se izpolni že tako dolgo in težko pričakovani sen irredente: Trst, Toda mesto Trsta je imela laška tretja armada le velikanske izgube.
Laški ministrski predsednik Boselli v Milanu.
Lugano, 9, oktobra, (Kor. ur.) Italijanska vlada je poslala istočasno več ministrov v razne kraje Italije. Državni pod-tajniki so potovali v južni provinci Sicilijo in Sardinijo; visoki ministrski uradniki so se podali v več okrajev, kjer gine simpatično umevanje italijanske vojske, kar zelo vlado vznemirja, ker se boji posledic, tudi to, da so zaprli »demagoge« ni nič pomagalo.
Ministrski predsednik Bosselli se je odzval vabilu mladinskih pristašev vojske. Odbor, ki so ga vodila uredništva listov »Secolo«, »Popolo d' Italia« in »Corriere della sera«, je Bosselliju priredil velik sprejem, ki so se ga udeležili zastopniki državnih oblasti, a župana in mestnih svetovalcev pri sprejemu ni bilo; pripadajo kakor znano, socialistični stranki. Veliko najrazličnejših društev z zastavami in z godbo je spremljevalo Bossellija med klici proti Avstriji in Nemčiji prepevajoč Oberdank ovo in Garibaidijevo himno, ko sc je podal s kolodvora v svoj hotel.
Z balkona je nagovoril Boselli svoje spremljevalce: Občudovanja vredno milansko ljudstvo! Dovoli mi, da pozdravim v prvi vrsti zastave Tridenta, Trsta in Dalmacije, ki stoje tu pred menoj. Saj velja tudi pozdrav Milančanov danes na predvečer zmage celi domovini. Med pot-
jo ste prepevali Garibaidijevo himno. To pomembno petje bo kftialu himna popolne osvoboditve tiste zertilje, kjer živita it&lte janski jezik in preteklost.	. fc
Nekaj ur pozneje-Se govoril BoselH * odra Scala gledališča)* na odru so visele zastave Trsta, Tridenta, Reke in Dalmacije. Boselli je izvaja};
Zmagati hočemo!in zmagali bomo za Italijo in kulturo. Milant potrjuje danes, da veruje na brezmejno, slavno in popolno zmago, Vlada narodnega edinstva čuti, z vami in bo našo in vojsko naših zaveznikov vodila do popolne zmage. Narod in vlada ponavljata tisto bojno prisego, ki je svoj čas Friderika Rdečebradca, mojstra barbarstva, katerega šola se je modernizirala, pregnala iz Italije,
Naši vojaki nas morajo privesti v Trst in v Trident. Naši vojaki se nahajajo tudi v Valoni, kjer potrjujejo poklic Italije na Adriji, ki ne zatira nobene narodnosti, marveč uveljavlja le italijansko narodnost. Nahajajo se tudi v Solunu, kjer ne bijejo velikih kulturnih bitk le za balkanske narode, marveč za vse civilizirane narode; želimo jim, naj njih zmage koristijo naši rumunski sestri, ki se tako zanima za našo zgodovino in s katero prisrčno sočustvujemo in ki jo, nričakujoč njenih triumfov, pozdravljamo. Skupaj stojimo s Francozi, Angleži, Rusi, Srbi, Belgijci in s Portugalci, naši skupni uspehi pripravljajo, da bomo dosegli svoje skupne vzore.
Vlada ni pozabila, da mora tudi doma izpolnjevati dolžnosti. Naša mobilizacija industrije, ki obsega 900 večjih in 800 manjših delavnic s 425.000 delavci, med njimi 45.000 žensk, izdela ves vojni mate-rijal, ki ga potrebujemo sami in more celo našim zaveznikom pomagati. Vsak mesec izdela toliko topov, kot prej vsako leto in 110 krat toliko krogelj, kakor ko se je pričela vojska. Tudi avtomobilov in letal izdelamo več.
Boselli je končal s pozivom, naj se pomaga državnim financam in z nekaterimi frazami o zmagi narodnega načela in kulture.
Rumuni se umikajo na celi ćrii.
Pet tednov zasedenega mesta Braše-va, kojega osvojitev je tvorila največjo" moralično aktivno postojanko rumunskega vojnega vodstva, poražena druga rumunska armada ni hotela kar izlahka opustiti. Tako je še v nedeljo došlo v mestu samem do srditega odpora rumunskih čet, da bi pridobile čas za nastop drugih rumunskih sil od severovzhoda in bi na ta način obdržale Braševo. Cel dan so se tedaj v nedeljo vršili po starih cestah Braševa ljuti boji. Rumunske čete smo morali z najsil-nejšim pritiskom prepoditi iz posameznih mestnih delov.
Med tem se je pa 6 km severno od Braševa, pri Sv. Petru vnela bitka med rumunskimi silami, ki so prihitele na pomoč iz gornje doline Alute, in med našimi četami, ki so prodrle čez Foldvar ob AJuti, To bitko so zavezniške čete dobile in Rumuni so bili vrženi. S tem je bila usoda Braševa zagotovljena in je mesto trdno v rokah Falkenhaynovih čet. Tudi boji pri Torczvaru so se končali v našo korist, poražene rumunske čete se umikajo proti prelazu.
Na vzhodnem Sedmograškem so čete generalapl. Arza dalje prodrle iz prostora Szekely-Udvarhely proti gorovju Hargita. Rumuni so se na mnogih točkah v dolinah srdito upirali in podvzeli na posamnih točkah protinaoade. Ta odpor naj bi predvsem ustvaril možnost urejenega umikanja, ker so Rumuni na mnogih mestih ustanovili etapske postaje in nakopičili vojne potrebščine. V splošnem se tedaj ugotavlja vedno silnejši pritisk zavezniških armad proti rumunski drugi in severni armadi, kateremu se Rumuni zaman skušajo upirati. Dejstvo, da so Rumuni morali iz gornje doline Alute poslati čete na pomoč ogroženim oddelkom pri Braševu, dokazuje, da od v Fogaraški kotlini zbranih čet druge rumunske armade ni veliko ostalo,
Dalje smo na spodnji Donavi pri Svi-štovu, nasproti Žimnice, pridobili otok, ki je bil zaseden od Rumunov. Pod varstvom monitorskih baterij in- spremljane od c, in kr. pijonirjev so se nemške čete polastile otoka in ujele celo posadko 2 častnika in 250 mož — ter zaplenile 6 topov in ntuni-cijo.	£
XXX	*
и
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 9. oktobra. Uradno:
Zavezn!ške čete generala Falken-hayna so včeraj popazile sovražnika pri Torczvaru in v .srditih pouličnih J»ojih očistile Braševo (Kronstadt). Iz Haron-szoka prihitela sovražna ojačenja smp jugovzhodno od Foldvala ustavili in porazili. Rumuni povsod izpraznujejo b0|jjšče.
Nasproti armadi generala pl. Arza, ki prodira v gorovjih Hargitta in G6rgepy se sovražnik mestoma upira.
Ob Svištovu ob bolgarski Donavi so se nemški oddelki in avstrijski pionirji podpi-
rani po naši donavski ilotilji, polastili nekega od Rumunov zasedenega otoka, pri tem zaplenili 6, topov in ujeli 3 častnike in 155 mož. i* Namestnik načelnika generalnega
štal^L: pl. Hofer, fn\l.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 9. oktobra. Veliki glavni stan:
Prodiranje na vzhodnem Sedmo« graikem se nadaljuje. Rumuni so bili v bitki pil Braševu poraženi. Zaman so posegle od severa doila ojačenja v boj severovzhodno od Braševa. Tfirezvar smo vzeli. Sovražnik se nmlka s cele bojne črto.
Bojna skupina maršala
p L Mackensena,
Nemške čete, podpirane po avstro-ogrskih monitorjih, so se z nenadnim napadom polastile donavskega otoka severovzhodno od Svištova, ujele 2 častnika in 150 mož ter zaplenile 6 topov.
Prvi generalni kvartirni mojster: pl. Ludendorff.
BOLGARSKO URADNO POROČILO.
Sofija, 8. oktobra. Uradno:
Ob Donavi je mirno. V Dobrudži je bilo podnevi primeroma mirno. Po večkratnih brezuspešnih več dni trajajočih napadih s® je sovražnik umaknil v svojo prejšnjo postojanko. S posrečenim protinapadom, podvzetim severnovzhodno od vasi Bešavel, smo prepodili oddelke, ki so ostali pred sovražnimi črtami, in jim zadali velike izgube. Ob obali črnega morja je mirno.
Soiija, 9. oktobra, Uradno se poroča:
Ob Donavi smo zesedli z nenadnim, po donavskem brodovju podpiranem napadu otok Žimnico, ki leži na vzhodnem iztoku prekopa Beliena. Ujeli smo 2 častnika in 150 mož in zaplenili 6 topov.
V Dobrudži in ob obali črnega morja je mirno.
Rumunsko uradno poročilo.
6.	oktobra. Južno bojišče: V Dobrudži so napredovali napadi rusko rumunskih sil v središču in na levem krilu.
7.	oktobra. Severno in severnoza-hodno bojišče: Boji manjše važnosti so se bili v tesnem prelazu Caineni in v Iui dolini. Naše Čete so zopet podvzele ofenzivo.
Južno bojišče: Topovski boj ob Donavi. V Dobrudži so napredovale naše čete na desnem krilu in zasedle sovražne jarke. V središču smo odbili nočni napad sovražnika.
Rusko uradno poročilo.
6.	oktobra. Bojna črta v Dobrudži: Naša ofenziva napreduje; ujeli smo približno 300 mož.
7.	oktobra. Naša ofenziva traja dalje. Naše čete so zasedle Carabaco in Besaul kakor tudi vmesne višine. Vse sovražne protinapade smo odbili z velikimi izgubami zanj. Kakor izpovedujejo ujetniki, je ostal od enega bolgarskega polka le en slab bataljon.
Rumunski generalni štab umaknil čete iz južne Sedmograške.
Bern, 9. oktobra. (K. u.) »Tempsu« poroča njegov sotrudnik v Bukareštu: Da se zagotovi zasedba vzhodne Sedmograške in obvaruje narodno ozemlje, je sklenil rumunski generalni štab umakniti čete z južnega Sedmograškega in jih razdeliti na mejno gorovje med Braševem in Oršo-vo. General Basile-Zetton je organiziral nato obrambo štirih vrhov, ki vodijo s transsilvanskih planin na rumunsko ravan. Zaradi težav južno od Donave so morali prekiniti ofenzivo na Erdeljskem, se umikati proti meji in zopet popustiti drago plačane osvojitve.
Vojni položaj Rumunije.
Ženeva, 9. oktobra. Po zanesljivih poročilih iz Rumunije so tam v splošnem zelo pobiti, posebno ker Rusija po zadnjih neuspehih, katere v Petrogradu pripisujejo izključno krivdi rumunskega generalnega Štaba, pričenja izvajati brezobzirno nasilno gospodstvo. V Bukareštu so mnenja, da Rusija prav nič ne izpolnjuje danih obljub glede na pomoč, »ViitoruL označuje poraze v Dobrudži kot dogodke lokalnega pomena in izjavlja, da Rumunija od zunaj ne pričakuje nobene uspešne pomoči, vsled česar mora generalni štab svoja strategična premikanja omejiti.
, Iz Braševa.
Budimpešta, 9. oktobra. Braševski (Kronstadt) državni poslanec dr. Schmidt je izjavil, da Rumuni niso imeli časa, da bi bili v Braševu požigali ali uničevali. Od 41.000 prebivalcev jih je iz Braševa pobegnilo približno 21.000. Može med 17. in 55. letom $o odpravili v prvem tednu rumunskega j (vpada v notranjo Rumunijo.
Braševo, 9. oktobra. Rumunski voji so med begom pometali del topov v reko Aluto, Ogrski črnovojniki so že izvlekli iz vode tri baterije.
Rumuni zaplenjujejo nemško in bolgarsko lastnino.
London, 8. oktobra. (Kor. ur.) »Times« poročajo iz Bukarešta: Zaplenili so veliko žita, med njihi 50.000 ton koruze, določene Nemčiji, ki so jo razdelili med kmete.
Rumunski roparji.
Budimpešta, 9, oktobra. Rumuni so v. Oršovi oplenili stanovanja beguncev. Pravijo, da je bival nekaj mu v Oršovi general Avarescu.
V Dobrudži,
Haag, 9, oktobra. »Morningpost« poroča: Konstanca je oborožena s težkimi topovi z ruskih ladij, V Dobrudžv vozijo velike množine streliva in čete. .............
Rumunski 16 in 17 letni rekruti.
Budimpešta, 9. oktobra. »Dnevnik« poroča z rumunske meje; Rumunski vojni minister je odredil, naj vpoklicani 16 in 17 letni rekruti takoj prisežejo in takoj odrinejo k svojim četam. •
Novi ruski napodi zopel odhiti.
Kljub teškim porazom v prvih okto-berskih dnevih na bojni črti Pustomyty—* Zubline so Rusi v nedeljo obnovili svoje silovite napade proti nekaterim odsekom tega dela bojne črte. Močan, večurni sipa<-joči ogenj je vpeljal ogromne napade z množicami, ki so se na enem delu petkrat, na drugem pa štirikrat ponovili. Samo enkrat se je Rusom posrečilo, da so prišli do naših jarkov; vendar so bili v ročnem me-težu poraženi. Tudi tokrat so Rusi, kakor se je nepobitno ugotovilo po naših opazovalcih, streljali na lastne Čete, da bi jih spravili naprej. Po popolnoma verjetnih izjavah ruskih ujetnikov napram našim Častnikom vlada med ruskimi vojaki velika pobitost. Rusko moštvo je preutrujeno in trpi vsled težkoč preskrbovanja. zanimive so izpovedi ujetnikov nekega polka, ki se bojuje v Voliniji. Poveljnik tega polka je sklical podrejene častnike in jih pred moštvom ozmerjal, nekaterim pa celo dal zaušnice.
Sicer so Rusi na vzhodni bojni črti napadli samo ob Zloti Lipi, jugovzhodno od Brzezanov, in ob prelazu Pantyr, pa so bili vrženi nazaj. V Karpatih so nemške čete pri Ludovi iztrgale Rusom neko višino.
XXX
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 9. oktobra. Uradno,
Bojna skupina generala ko« njenice nadvojvoda Karla.
V	ozemlju Ludove so nemški bataljoni iztrgali Rusom neko višino. Na prelazu Pantyr smo odbiU sovražni napad.
Bojna črta maršala princa Leopolda Bavarskega.
Naše postojanke med Sviniuchl in Kisjelinom so bile zopet pozorišče močnih ruskih napadov, ki so se na obeh straneh Zaturcov 3 do 4krat zaporedoma ponovUi, pa se za sovražnika vnovič s popolnim, z najtežjimi izgubami spremljevanim neuspehom končali.
Namestnik načelnika generalnega štaba/ pl. Hofer, fml.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 9. oktobra. Veliki glavni stan:
Vojna skupina maršala princa Leopolda Bavarskega,
Proti delu pred kratkim napadene bojne črte zahodno od Lučka so Rusi včeraj ponovili svoje napade. Na eni točki so imeli uspeh in zopet največje izgube. Tudi tu krvav poraz naših sovražnikov.
Južno od Brzezanov smo odbUi ruske sunke.
Bojna črta generala konjenice nadvojvode Karla.
V	Karpatih smo z nenadnim napadom na Baba Ludovi potisnili naše postojanke naprej in branili pridobljeno ozemlje v ljutem pobližnjem boju.
Prvi generalni kvartirni mojster: pl. Ludendorff.
Rusko uradno poročilo,
7. oktobra. Zahodno bojišče. V smeri proti Zloczcvvu trajajo dalje ljudi boje pri krajih Pienicki, Hukaloure, (Mei-nowce). Sovražnik se trdovratno brani proti naši ofenzivi in je pričel s protinapadom. Tam smo ujeli 15 častnikov, 2 zdravnika in 52Ž mož. Južno od Brzezanov so se polastile naše čete dela sovražnih postojank in so odbile ponovne protinapade nemško-turških čet.
7. oktobra. Severnozahodno od Bub-nova, severnovzhodno od Sviniuhov, je poizkušal močan nemški oddelek, da nas prepodi iz nekega nemškega jarka, ki smo ga pridobili, a naš ogenj ga je odbil. Ob Cenievki in ob Zloti Lipi v okolici krajev Szybalin—Potutory—Mieczyszczow se nadaljujejo boji. Sovražnik poizkuša, da bi zopet pridobil izgubljeno ozemlje a štiri prulinaoaile smo odbili z velikimi izgubami zanj. Pri Zloti Lipi je bilo šest zračnih bojev; podporočnik Orlov in poročnik Jan-
čenko sta med njimi zasledujoč eno sovražno letalo metala uspeSno zažigalne bombe nanj in ga sestrelila; letalo jc padlo na tla zavito v črn dim.
Nova mostova čez Vislo.
Dne8. t. m. so blagoslovili v navzočnosti maršala nadvojvode Friderika dya nova. mostova čez Vislo. Most pri Demblinu je dolg 415 m, most pri Pula-vili je pa še enkrat daljši.
Rusko vojno posojilo odgodeno.
Frankobrod, 9. oktobra. Iz Petrograda se javlja: Finančno ministrstvo je naznanilo, da so odgodili rusko vojno posojilo treh tisoč milijonov.
Krepka nemška obramba ob Somi.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 9. oktobra. Veliki glavni stan:
Vojna skupina generalfeldmar-iala vojvode Alberta Virtem-berškega.
Blizu obrežja in južno od Yperna, ka kor tudi na bojni črti Artois vojne skupine prestolonaslednika Ruperta se je živahno streljalo in so delovale patrulje.
Silna bitka ob Sommi traja dalje. Skoro da so naši združeni sovražniki še povi-gali svoje napore, tem občutnejši je zanje težak, izgubepoln poraz, ki sta ga jim zadali junaška pehota in močna artiljerija armade generala pl. Belowa. Niti najmanj-gega dela jarka na 25 km široki bojni črti nismo izgubili. Posebno srdito in v kratkih presledkih so Angleži in Francozi ne ozirajoč se na svoje izredne izgube naskako-val med Gueudecourtom in Bouchavesne-som. Čete generalov pl. Bohna in pl. Gar-nlera so jih vsakokrat brez izjeme odbile. Pri Le Sarsu smo pri čiščenju nekega angleškega gnezda ujeli 90 mož in zaplenili 7 strojnih pušk.
Artiljerijski boj je bil tudi severno od Ancre in v posameznih odsekih južno od Somme, tako na obeh straneh Vermando-▼illerja, srditejši.
Bojna črta nemškega cesarjevi č a.
Obsežne nemške razstrelbe v Argonih to porušile francoske jarke v znatni širini. Vzhodno od Moze je obojestranski ogenj zopet vidno oživeL
•
Najskrajnejši napor vseh sil zahteva tudi od naših letalcev v poizvedovalni službi in pri zato potrebnih obrambnih poletih izredno delovanje. Težka naloga poizvedovalnih letalcev se more izvršiti le, če bojni letalci zadržujejo sovražnika v daljavi, Zračni boji, katerih je bilo toliko, kot doslej še nikdar, so bili za nas uspešni.
Mi smo izgubili septembra 20 letal v zračnem boju, eno letalo pogrešamo. Francoska in angleška izguba znaša v zračnem boju 97 letal, s tal je bilo sestreljenih 25, neprostovoljno jih je v naših črtah pristalo 7, skupno 129 letal. Razdeli se približno v enakih delih na naše in sovražno ozem-
Prvi generalni kvartirni mojster; pl. Ludendorff,
Francosko uradno poročilo.
7.	oktobra ob 11, ponoči: Naša pehota fe skupno z angleško armado izpadla severno od Somme iz bojne črte Morval-Bouchavesnes in je sijajno dosegla svoj napadalni smoter; z našo črto smo napredovali 1200 metrov severnovzhodno od Mor-vala in obsega zahodna slemena gorskega 4hrbta Sailly—Saillisel, celo cesto v Ba-paume na približno 200 metrov od vhoda v Sailly in se razteza na zahodnih in južno-zahodnih robovih gozda Saint - Pierre — Vaast v smeri na višino 130 južno od Bouchavesnes, Dozdaj smo našteli nad 400 ujetnikov, med njimi 10 častnikov in 15 strojnih pušk. Naše baterije so name rile osredotočeni ogenj na močna sovražna zbiranja severno od Sallisela. Južno od Somme in na desnem bregu Moze ljuti topovski boji. Z ostale bojne črte se nič ne poroča.
Belgijsko poročilo. Z bojišča se nič ne javlja.
8.	oktobra ob 3. popoldne; Deževna noč brez kakega važnega dogodka. Ob Somme so. Nemci le malo odgovarjali.
Letalna služba. Francoska letala so mnogokrat poletela, da so urejala streljanje; odkrila so veliko delujočih sovražnih baterij. Ob Somme so se zapletli v šest "bojev; obstreljevala so Moislains in gozd Vaux severno od Peronne.
8. oktobra ob 11. ponoči: Ob Somme od časa do časa obstreljevanje na obeh straneh. Po močni topovski pripravi so napadli Nemci naše nove postojanke zahodno od Sailly—Saillisel, a napadalne va-.love je zrušil naš zapiralni ogeni; naših jarkov zato niso mogli doseči.
Na Woevre so obstreljevali naši težki topovi sovražne transporte in tabore kakor tudi kolodvor Thiaucourt.
Belgijsko poročilo. Pri Dixmuidenu in pri Steenstraete je podnevii delovalo poljsko: in topništvo v jaikih. Južno od Nieu-porta so obstreljevale belgijske baterije neko nemško baterijo, ki je delovala vzhodno od mesta.
Angleško uradno poročilo.
7.	oktobra. Skupno s Francozi smo na našem desnem krilu napaali popoldne s ceste Albert—Bapaume do Loesboeufa; z našo črto med Gucudecourt in Loesboeuf smo,napredpvali 600 do lOOO jardov., Vzeli smo vaš Le Sars in smo napredovali vzhodno in zahodno od tam.
8.	oktobra popoldne. Sinoči je izvedel sovražnik protinapad na našo novo postojanko severno od Loesboeufa in je pridobil mali del izgubljenih jarkov. Na drugih mestih smo si zagotovili, kar smo pridobili. Le Sars je zdaj popolnoma v naših rokah. Nad 500 mož smo do zdaj ujeli. Severno in severnovzhodno od Courcelette smo z našo bojno črto znatno napredovali.
8. oktobra zvečer. Naša bojna črta se je nahajala južno od Ancre podnevi posebno pri Guedecourtu in Le Sarsu pod težkim ognjem. Napredovali smo s svojo bojno črto južnozahodno od Guedecourta. Sovražnik je zjutraj zopet napadel »Švab-sko utrdbo«, a uspel ni. Severno od pota iz Courcelette v Warlencourt divja resen boj. Pridobili smo nekaj prostora, V zadnjih dveh dneh se je povišalo število ujetnikov na 13 častnikov in 866 mož.
Kljub neugodnemu vremenu so naša letala dobro delovala; en naš stroj pogrešamo.
Račun o ofenzivi ob Somme.
Haag, 9. oktobra. Razni angleški listi delajo zdaj bilanco o ofenzivi pri Somme, Prvotno veselje in radost sta utihnili. List »Evening News« piše: Med silovitim bojem, ki je bil tako krvav, da mu ni zgleda, smo lahko zadovoljni s tem, kar smo dosegli. Osvojili smo nad 100 štirijaških kilometrov, zaplenili 92 lahkih in 29 težkih topov in nekaj sto strojnih pušk; izgubili smo pa 427.831 vojakov (skupno s 30,062 častniki), ki so mrtvi, ranjeni ali pa ujeti. Ta cena se nam zdi dovolj visoka. Upamo, da Nemci zdaj ne bodo več mogli za zdaj vzetimi postojankami zgraditi enakovrednih postojank. Če bomo morali za bodočih 100 štirijaških kilometrov zopet plačati tako visoko ceno, bi to globoko oslabilo angleško bojno moč.
Topovski boji ob Somme.
Kodanj, 9, oktobra. Iz Pariza javljajo, da so pričeli topovi ob Somme zopet delo-cati s strašno silo. Lepo vreme pospešuje njih nastop. V zadnjih 36 urah je dosegel topovski ogenj tak višek, da se gromenje topov v Parizu razločno čuje.
Oklopni francoski monitorji na Sommi.
Haag, 9. oktobra. »United Press« piše: Napad Francozov proti Mont St. Quentin je nova in značilna posebnost, ker je za istočasni napad na suhem in na vodi. Po Sommi vozijo oklopni monitorji, ki se vsak dan udeležujejo obstreljevanja in sodelujejo pri skupnih napadih.
Anglija tvornica streliva.
London, 8. oktobra. (Kor. ur.) Muni-cijsko ministrstvo je odredilo, da se mora prekiniti zasebno zidanje, ker potrebujejo delavce, da grade municijske tvornice in ker se zelo vprašuje po jeklu v vojne namene.
Boji v Macedoniji.
BOLGARSKO URADNO POROČILO.
Sofija, 8. oktobra, Uradno;
Po krvavem porazu, ki smo ga zadali 6. oktobra 12. sovražnim bataljonom na bojni črti vasi Gradenica in Kenali, je sovražnik zopet ponovil svoje napredovalne poizkuse. V tem odseku je bil včeraj topovski ogenj le slab. Sovražna pehota je zopet poizkušala prekoračiti Črno pri Sko-čivarju, a smo jo odbili z izdatnimi izgubami zanjo. V dolini Moglenica ljuto obstreljevanje cele črte. Na obeh straneh Vardarja in na vznožju Belašice Planine slab topovski ogenj. Ob Strumi se položaj ni izpremenil. Ljut naš topovski ogenj je razkropil več sovražnih pehotnih in konjeniških oddelkov, ki so nameravali poizvedovati; prisilil je tudi dva oklopna avtomobila, da sta se morala vrniti. Ob egejski obali je mirno.
Sofija, 9. oktobra. Uradno sc poroča:
Zahodno od železnice Lerin-Bitolj običajen topniški ogenj na obeh straneh. Vzhodno od te železniške proge je otvorilo sovražno topništvo ca naše postojanke od Kenali do Skočivarja orkanu podoben ogenj; v njegovem varstvu je prekoračilo nekaj sovražnih bataljonov ČrnO, a izvedli smo takoj protinapad. Boj še traja. V dolini Moglenica boj s topovi in z minami na obeh straneh. Vzhodno in zahodno od Vardarja in na vznožju Belašice Planine slabo delovanje topništva. Z našim ognjem smo razkropili več sovjažnih stotnij, ki so se utrdile pri vaseh Sokolovo in Radin. Na bojni črti ob Strumi boji med patruljami. Ob obali Egeiskega morja je mirno.
IX
"NEMŠKO URADNO POROČILO.
oГ Berlin, 9. oktobra. Uradno: ad Zahodno od žele^ice Bitolj — Flori-najjsmo odbili sovražne napade. Vzhodno od železnice se je sovražniku posrečilo, d« jse je ustalil na levem bregu Črne.
Prvi generalni ljvartirni mojster
-лз	pl. Ludendorff.
t
Srbsko uradho poročilo. '' 7. oktobra. Po fjutem boju so se po-lafstile naše čete ob 6, uri popoldne sovražnih postojank severno od Požara in prisilile Bolgare, da so morali hitro bežati, Boj se je tako nadaljeval, da smo se ustalili na Dobrem Polju, ki je zelo važna obmejna zapora, katero so smatrali Bolgari vsled njene naravne moči in utrdb za nepremagljivo. Precej sovražnikov smo ujeli, naš plen je velik. Na ostali bojni črti je močno delovalo naše topništvo; naši prednji oddelki so napredovali.
Francosko uradno poročilo z Balkana.
8. oktobra. Boji se nadaljujejo na črti ovinek Črne do Prespa jezera. Srbske čete so zasedle vrh Dobropolje. Francoske čete gospodarijo ozemlju od Kisova do gore Baba.
Lahi v Epiru.
Amsterdam, 9. oktobra. (Koresp. ur.) »Morning Post« javlja iz Aten 7, t. m.: Lahi zasedajo vedno več zemlje v Epiru. Veliki pas obali nasproti Krfu so že zasedli, V Janini nastanjeni V, grški armadni zbor se je pripravil na odhod, Po nekem drugem poročilu lista »Morning Post« iz Aten se je podal italijanski poslanik k načelniku zunanjega ministrstva, katerega je obvestil, da se z zasedbo mest na južnem Epiru izključno namerava zavarovati hrbet italijanski armadi pri Valoni in da ne nameravajo kršiti uradnih zagotovil atenski vladi glede na Epir,
Rusko umikanje iz južne Perzije.
Curih, 9. oktobra. Milanski »Corriere della sera« poroča: Strategično umikanje Rusov iz južne Perzije in iz Ispahana bo povzročilo, da bodo morali Rusi popustiti Teheran. Bodoča ruska obrambna črta leži šele 100 km severovzhodno od Teherana.
»Secolo« javlja, da je poslanikom sporazuma naročeno, naj se pripravijo na odhod iz Teherana,
X X X
Ta poročila potrjujejo, kar je pisal »Berliner Tageblatt« takrat, ko je bil osvojen Ispahan: »Nastop Bahtiarov na južnem krilu ruske bojne črte je zapečatil usodo ruske armade v Perziji. Znano je, da so Rusi sanjali o pohodu v Bagdad; ta senj se je zblinil; o napredovanju Rusov proti Bagdadu ne govore več niti ruski listi,
Т
Poslovni kabinet?
Ženeva, 9. oktobra, »Matin« poroča iz Aten: Kralj je sprejel Gunarisa in Rhal-lisa, Rhallis je izjavil po avdijenci dopisniku »Matina«, da bo nova vlada poslovni kabinet, Ententi sovražno časopisje napada entento in piše, da je Francija rabelj vseh malih narodov,
Ententa zasede Atene?
Nek atenski list poroča, da so zavezniki sklenili zasesti Atene.
Lambros ministrski predsednik?
Amsterdam, 9. oktobra. (K. u.) Reuter poroča iz Aten, da je profesor Lambros prevzel sestavo kabineta. (Lambros je profesor na atenskem vseučilišču.)
Venizelos na Mitilenah.
Ženeva, 9. oktobra. (K. u.) Francoski listi poročajo iz Aten, da so Venizelos, Konduriotis in Dangles došli na Mitilene, kjer jih je prebivalstvo navdušeno sprejelo. Neki konjeniški polk v Larisi se je priklopil gibanju narodne stranke v Solunu.
Na Mitilenah.
London, 9, oktobra. (K. u.) Reuter: »Morning Post « javlja dne 6. oktobra z Mitilen: Položaj prebivalstva postaja resen. Odkar so odpadli otočani od vlade v Atenah, niso pripeljali nobene moke več. Boje se, da bodo čez en teden brez kruha, РгеД pekarijami so vedno izgredi. Angleško brodovje dobavlja moko mestu in bolnišnici- Položaj je tim. resnejši, ker biva na otoku 70.000 grških beguncev iz Male Azije; -£0.000 med njimi.', jih je odvisnih od javne dobrodelnosti. Sodi se, da bodo 20 tisoč: beguncev, ki so. v vojaški starosti, mobilizirali in jih odvedli v Solun.
Plrancozi sami naročili napad na
ia	poslaništvo.
oGurih, 9. oktobri1.'4 V Atenah.so se vršili velike demonstracije proti spo-ra žilni u in za kraljafVprizorili so jih rez<¥visti. Povod teiil demonstracijam, ki se pričele zvečer in trajale celo noč, je dala objava izida sodne preiskave v zadevi napada na francosko po-
slaništvo, katerega je francoski poslanik pripisoval gunaristom in zahteval od vlade zadoščenja. Grški policiji se je posrečilo prijeti voditelja tega napada v osebi rezervnega desetnika Кан nelopula. Ta je priznal: Dan pred napadom me je nek uradnik francoskega poslaništva pozval, naj sc z množico tovarišev zberem pred poslaniškim poslopjem in naj streljamo. Meni in 20 tovarišem so obljubili 50 drahem, med tom ko nam je samokrese preskrbelo poslaništvo. Z 20 krečanskimi begunci sem izvedel naročeni .napad. Plačilo se nam je izplačalo v neki kavarni. Lastnik kavarno in on natakar sta bila priči tega dogodka.
Na morju.
Podmorski čolni osrednjih velesil po-topili 25 parnikov in ladij.
New York (Newport), 9. oktobra, (K. u.) Reuter: Iz svetilnika v Nantu-cketu se poroča, da je bilo 9 laclij po-i topljenih; trije podmorski čolni delujejo. Neki potnik s parnika »Stefano« pripoveduje, da jc ta parnik ustavil podmorski čoln »U 61«.
St. John (Neu Fundland), 9. oktobra. (K. u.) Reuter: Parnik »Stefano« (3449 ton) je bil potopljen blizu New Yorka. Na krovu je bilo 30 ameriških potnikov, med njimi 4 ženske.
London, 9. oktobra. (K. u.) ReuterJ »Lloyd« sodi, da je bil potopljen an< gleški parnik Jupiter (2124 ton).
Boston, 9. oktobra. (K. u.) Potop-« Ijen je bil angleški parnik Hing TownJ neki ameriški rušilec je rešil posadko; neki drugi rušilec je rešil posadko par* nika »Westpoint«.
New York, 9. oktobra. (K. u.) Listi javljajo: Ob obali Massachusettsa sta bila potopljena nizozemski parnik »Blommersdijk« in norveški parnik »Christian Knudson«. Posadki so rešili,
Berlin, 9. oktobra. (K. u.) Neki nem-< ški podmorski čoln je potopil od 5. oktobra v Kanalu 7 sovražnih trgovskih ladij s skupno vsebino 4131 ton; radi vožnje tihotapskega blaga 3 nevtralne parnike z 2357 tonami. Neki drugi podmorski čoln je potopil 4. oktobra ob angleški obali tri angleške ribiške ladje.
Potopljeni transportni parnik z 2000
vojaki.
Pariz, 9. oktobra. (Kor, ur.) »Agence Ha vas«: Neki podmorski čoln je potopil 4. t, m. transportni parnik »Gallia« (14.966 t.), ki je vozil približno 2000 francoskih in srbskih vojakov. Kolikor je do zdaj znanega, so rešili 1362 mož. Torpedo je provzročil eksplozijo v municijskem skladišču in uničil tudi brezžično brzojavno postajo, vsled česar je bila ladja odrezana od vsake zveze.
Usodna zmota »nevtralnega« parnika.
Kodanj, 9. oktobra. (Kor. ur.) Ko se je pojavil danski podmorski čoln >Dykkew ren« pri Taarbaeku izpod morja, je zavo. zil vanj neki norveški parnik in ga potopil. Tri mornarje podmorskega čolna so rešili*
Severna Amerika se zopet izmuzala.
Kodanj, 9, oktobra. »Daily News« poročajo iz Washingtona: Švedska vlada je uvedla pogajanja z ameriško vlado, da se pridruži skupnemu protestu nevtralcev proti angleški zapori na morju. Ameriška vlada je odgovorila, da se drži starega ameriškega izročila in ne sklene nobene zveze proti kaki velesili.
Dnevne novice.
'-j- Ob smrti namestnika deželnega glavarja v deželnem zboru, gospoda baronea Leopolda Liechtenberga so izrekli sožalje deželnemu odboru kranj< skemu ministrski predsednik groj Stiirgkh, deželni odbor Tirolski in deželni odbor Solnograški.
-r Dobernig načelnik nemškega »Na4 tionalverbanda«? Nekateri nemški listi poročajo, da bo v kratkem odstopil pred-, sednik nemškega »Nationalverbanda« po< slanec dr, Gross in da bo novi predsednik poslanec Dobernig.
— Padel je junaške smrti dne 19.
septembra 1916 pri Novi vasi na Dober-dobski planoti c. kr. štabni narednik Anton Močan, posestnik v KoČarijf pri Kostanjevici na Dolenjskem. Zapustil je ženo ter 5 malih otročičev- Boril se je za preljubo domovino v Srbiji, Galiciji in čez 7 mesecev na soškem bojišču. Bil je od začetka vojske na bojišču ter bil pri predstojnikih in moštvu zelo priljubljen. On je razumel, kako sc mora vojaka vzgojiti, ker je bil tudi sam vojak, krščanski mož in junak od nog do glave. Za njegovo hrabrost je bil odlikovan s srebrno hrabrostno svetinjo I. in II. reda in z bronasto hrabrostno svetinjo. Čast junaku! Sožalje žalostni družiniГ
-f Za nabiranje divjega kostanja, želoda in žira se obrača deželna vlada do vseh zemljiških in gozdnih posestnikov, prav tako vobče do prebivalcev dežele Kranjske z nujnim pozivom, naj nabirajo divji kostanj, želod in žir ali naj ga dovolijo nabirati ter' £n oddajati nabiralnicam, določenim za prevzemanje. Za 100 kg čiste teže zrelepa, zdrovega sadeža, brez primesi prsti ali listja, se bodo plačevale v gotovini ali proti potrdili1, ie-ic cene: Za divji kostanj 20 K, za želod 35 K, za žir 85 K. Prevzame sc vsaka, tudi najmanjša množina; vsakomur jc dano na prosto voljo, da vreče, potrebne za dopošiljačev, po najbližji c. kr. orožniški postaji brzojavno zahteva pri c. in kr. vojaškem oskrbovališču v Ljubljani. Nakup, oziroma prevzem tega gozdnega sadeža je na Kranjskem poverjen: 1. c. in kr. vojaškemu oskrbovališču v Ljubljani (Cesta na Kodcljcvo); 2. vsem c. in kr. vojaškim oddajališčem živil na Kranjskem; 3. c. kr. okrajnim glavarstvom dodeljenim kmetijskim častnikom. — C. kr. deželna vlada sc obrača na patrijotično mišljenje prebivalcev dežele Kranjske, ki sc je izkazalo že tolikokrat, da uvažuje ta resni poziv v resnem času ter se udeleži nabiranja.
—	Prodaja sladkorja. Izšel je ukaz c. kr. deželne vlade o določitvi najvišjih cen za potrošni sladkor v prometu na debelo in drobno. Več jutri.
—	Iz Tržiča. Umrl je 6. t. m. bivši šofer tovarnarja gosp. Gianzmanna Luka Jazbec. Nakopal si je bolezen malarijo v Albaniji. Prišedši domov na dopust je smrtno obolel. Imel je vojaški pogreb. — 8. t. m. je umrla gospa Frančiška R u e c h , soproga tukajšnjega trgovca in gostilničarja. Ž njo je legla v grob ena izmed onih žena, katere sv. pismo imenuje krepostne žene. Naj počiva blaga žena v miru! Rodbini najiskrenejše sožalje!
—	Padel je na italijanskem bojišču starešina hrv- kat. akad. društva »Do-magoj«, rez. poročnik Niko M i 1 e t i č.
—	Napadalec na pokojnega prestolonaslednika umrl. Pred par dnevi je umrl v vojaškem zaporu v Mollersdorfu eden izmed tovarišev atentatorja Principa na pokojnega prestolonaslednika in njegovo soprogo — Mitar K er o -v i ć, kateri je bil obsojen v dosmrtno ječo.
—	Umor v slovanski ameriški koloniji, Dne 13. avgusta izvršil se je v slovenski koloniji v Clevelandu umor. Iz nevidne strani je počil strel, na kar se je Lojze 2ele, ki je stal pred neko bolnišnico, mrtev zgrudil na tla.
LMnske novice.
lj Deželni šolski nadzornik v Lich-tenthurnovem zavodu. Preteklo nede-deljo je doletelo Lichenthurnov zavod nenadejano odlikovanje in veliko veselje. Prišel je deželni šolski nadzornik, visokočastiti gospod dr. Mihael Opeka in opravil ob 8. uri zjutraj šolsko sv. mašo. Ob tej priliki je imel prelep cerkveni govor, v katerem je navduševal učenke k pridnemu, vstrajnemu učenju, goreči molitvi in čednostnemu življenju. Učenke si bodo njegove besede dobro zapomnile. Tako je gospod deželni šolski nadzornik tudi tu zopet pokazal, kako zelo mu je pri srcu šolska mladina. Bog mu obilo plačaj njegovo požrtvovalnost in blagoslovi njegovo plemenito delo!
lj Zvonove v vojne namene so začeli danes pobirati iz stolpa mestne župne cerkve sv. Jakoba. Vzamejo štiri, in sicer velikega (3300 kg), druzega (2356 kg), tretjega (1657 kg) in šestega, malega (420 kg). Skupna teža 7733 kg. Zvonovi so bili vliti in v stolp obešeni leta 1897. Pri sv. Flori-janu vzamejo dva. Velikega (1089 kg) in malega (302 kg). Vlita sta bila leta 1847.
lj Umrli so v Ljubljani: Marjeta Štrus, mestna uboga, 92 let. — Oroslav Bernatovič, trgovec, 72 let. — Uršula Borštnik, služkinja, 32 let. — Dorica Petrič, hči železniškega poduradnika, 10 let. — Daniel Rozsa, pešec.
lj Razpored prodaje krompirja pri mestni aprovizaciji. Za tretji okraj se bo krompir oddajal v sredo in četrtek po sledečem razporedu. V sredo dne 11. oktobra t. 1. od 8. do 9. ure dopoldne št. 1 do 120; od 9. do 10. ure št. 121 do 240; od 10. do 11. ure št. 241 do 360; popoldne od 2. do 3. ure št. 361 clo
№ Mi\
480; od 3. do 4. yvc št. 481 do 600; od 4. do 5. ure št. 601.do 720. Y c^trtck dno 12. oktobra t. 1. 'dopoldne od 8. do 9-ure št. 721 do 840; od 9. do :i0. ure št. 841 do 960; od 10. do 11. ure št. 961 do 10S0; popoldne otl 2. do 3. ure št. 1081 do 1200; od 3. doli ure št, 1201 do 1320; od 4. do 5. ure ši11321 do 1440.
lj Dodatno naznan:'o trgovin za prodajo moke. Tekoči- teden bodo prodajali moko, in sicer: V VIL okraju na štev. 3101 do 3600 g. Mlakar, Spodnja Šiška št. |2-i in v VIN. okraju na št. 4001 do 4600. g. Šara-bon, Martinova cesta 14. V ostalem]ostanejo objavljene trgovine in njim odkazane številke neizpremeniene. Trgovci z moko sc naprošajo, da vpijejo te spremembe v svoje zaznamke trgovin, da bodo stranke o tem obveščene.
lj Oalasil se je iz ruskega ujetništva realec enoletnik Joško Petrič. Piše, da je bil 28. julija ujet. Naslov je zbrisan. Srčno pozdravlja vse prijatelje in znance.
FrlniorsKB novice.
Bivši goriški deželni poslanec umrl,
Y petek, dne 6. t. m. je umrl v Cerknem bivši deželni poslanec in župan v Cerknem Anton Kos m a č. Pokoj njegovi duši.
Več goriških beguncev, kateri so se nastanili v ljubljanskem mestu in okolici, so dobili delo v tukajšnji tobačni tvornici. Videti jc bilo več družin beguncev, ki so prišle iz Trnovega pri Gorici. Potovali so celo pot z vozovi, z vpreženimi voli in kravami do Ljubljane. Gredo naprej na Dolenjsko. Nekaj dobrih za delo sposobnih družin beguncev, posebno oni, kateri imajo svojo živino (vole), dobijo še nekaj stanovanj pri kmetih v Škofcljci in v tamkajšnji okolici.
Županstvo šempas pri Gorici sc je
preselilo v Ljubljano, Poljanska cesta 73 v pritličju.
Kuracijski urad Nabrežinski se nahaja sedaj na Ježici. Pisati je na naslov: Jožef Vodopivec, kurat, na Ježici pri Ljubljani.
Več različnih stanovanj za begunce je še dobiti. Pojasnila daje g. F. Batjel, Ljubljana, Cesta na Rožnik št. 29.
2400 vagonov krompirja jc obljubil »Lavoratore« Tržačanom. Še bolj razveseljivo pa je, da ga je obljubil prodajati po 20 vin kg. Rekel je, da ga je za enkrat že 80 vagonov na potu. 2400 vagonov krompirja bi prišlo v razmerju 100.000 prebivalcev na vsako glavo najmanj 200 kg.
Ljubljana
Glasovirje;
pianine,
Phonola, električne giasovirje, Orchesirione i. t. d.
5, KMETETZ
Kolodvorska ul. 26.
katera je porodila v tem mesccu, se sprejme v dobro hišo v Ljubljani, proti dobri plači. Samo pismeno ponudbe naj se pošiljajo na M. ft. L., Franca JCio;a ccsta št. IG, 1. nadstropje, vrata Š(. 4.	23ol
nove in stare ftFBUS^S vsako množino tvrdka JELAČIN & Ko. Ljubljana
ljubljnnska industrija probkovih zamaškov.
izurjena v Spccor, in manufakt. stroki, vešča obeh deželnih jezikov, Išče primernr.ua mesta, najraje kje na deželi. Vstopi lahko takoj ali po dogovoru. Naslov pove iz prijaznosti upravništvo pod št. 3325.
stara po 5 let, 15 pesti visoka, sigurna v porabi, sta naprodaj. Več se 2394 poizve: Ljubljana, Karlovška cesta 11.
i» ;
£8
2393
Trgovska in obrtniška zbornica za Kranjsko razpisuje za leto 1916:
n) osemnajst cesarja Frana Josipa ustanov (8 po 50 K in 10 po 20 K) za uboge onemogle obrtnike vojvodine Kranjske; b) štirinajst cesarja Frana Josipa ustanov (4 po 60 K in 10 po 20 K) za ubogo onemogle obrtnike vojvodine Kranjske; c) pet cesarice Elizabete ustanov po 40 K za uboge onemogle vdovo kranjskih obrtnikov, ter d) pet cesarja Frana Josipa Uatanov po 20 K za uboge onemogle vdove kranjskih obrtnikov in trgovcev.
Prošnje naj se pošiljajo trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani do 10. novembra 191G, Priloži naj se jim od občinskega in župnijskega urada potrjeno dokazilo, da je prosilec obrt ali irgoviuo samostojno izvrševal, da sedaj zaradi onemoglosti ne more več delati in da je ubog, oziroma, da je prositoljica onemogla uboga vdova bivšega samostojnega obrtnika ali trgovca.
si lahko naredi vsak sam brez vsakega truda, če naroči pri meni en zavitek	2229
„Morskega шаћи"
iz katerega se da narediti liter dobrega olja, ki se popolnoma nifc no razlikuje od navadnega olja. En zavitek stano K 1 —
Pošilja se najmanj G zav. po povzetju. Trgovci precejšen popust!
Razpošiljolnica Ivan Urek,
Ljubljana, Mestni trg 13
sta pod ugodnimi pogoji v sredini mesta v Krškem
V hišah se nahaja gostilna, kavarna in zaloga p va tor zasebna stanovanja, (jostilniski prostori so zelo pripravno razdeljeni; poleg hiš se nahaja velik, zaraščen, senčnat vrt, zidano kegljišče. V gospodarskem poslopju sc nahajajo hlevi za domačo m tujo živino, velika ledenica, skladišče in tri sobe za 1-1 IV'U rf-S0*n°3ti in po legi pa sta hiši tudi pripravni z iz vrše-vanjo mesarijo, peknrljo ali kateros:bodi Irgovir.e. Ker lastnik radinbolozni posestva no more nadzorovati, proda isto po zmerni ceni. Kupcem daje pojasnila iastmk Valentin Scagnettl, Ljubljana, Seionbur«jova ulica št. 6.
штШ^шШШ^Шш
KoH'cn Bevnatovlć naznanja v svojem, v imenu svoje hčerke EJze ter v imenu vseli ostalih sorodnikov pretužno vest, da jo njen iskrenoljubljcni soprog, oziroma oče, brat, stari oče, svak in stric, gospod
Oroslav Bernatovič
trgovec
due 9. oktobra 1.1. ob 5. uri popoldne, previden s tolažili sv. vere boguvdano preminul. Truplo nepozabnega pogojnika se bode v sredo dne 11. oktobra 191i> ob 4. uri popoldne v hiši žalosti. Mestni trg št. б, 6lovesuo hlngoslovilo in nato položilo na pokopališču pri Sv. Križu v lastili grobnici k večnemu počitku.
Sv. maša zadušnica se bode brala v četrtek dne 12. oktobra 191G ob 8. uri d' pokliio v stolni cerkvi sv. Nikolaja v Ljubljani. V Ljubljani, dne 10. oktobra 1916.
2398
Mestni pogrebni zavod v Ljubljani.
Tvrdka J. C. Mager naznanja tem potom tužno vest, da je njen večletni, zvesti sotrudnik gospod
lferbiE
računski podčastnik I. razr. nekega peh. polka
dne 29. septembra 1.1. na ruskem bojišču podlegel za-vratni bolezni.
Prerano za domovino umrlemu bomo vsakdar ohranili časten spomin.
Naš ljubljeni sin, oziroma brat in svak, gospod
Janko tferbič
CjTkSouo^ishe rač. podčastnik pri јгсв&сен diuiz. pooeljništou
je dne 29. septembra t. 1. podlegel bolezni, ki si jo je nakopal na severnem bojišču.
Počiva na pokopališču ruske cerkve v Karasinu. Sv. maše zadušnice se bodo brale v trnovski župni cerkvi v četrtek 12. oktobra ob 8. uri.
Priporočamo ga prijateljem in znancem v blag spomin.
V LJUBLJANI, dne 9. oktobra 1916. Anolonija Verbič,
Mi
mati.
Zol'ja šavnik roj. Verbič,	Dr. Kari ŠavnJk,
sestra.	c, kr, sckcijski svćtnik
svak.
Mesto posebnega obvestila.