glasilo ravenskih železarjev Leto XXXVIII Ravne na Koroškem, december 2001 št. 12 Naj bo novo leto bogato z mirom, srečo, zdravjem, uspehi, zadovoljstvom, iskrenostjo, dobro voljo in prijaznostjo! Spoštovane sodelavke, sodelavci, uspešno leto je za nami. Za vaš trud in delovne napore se vam v imenu uprave Slovenskih železarn iskreno zahvaljujem. Prepričan sem, da bomo tudi v naslednjem letu nadaljevali tako zavzeto. Poslovni sistem Slovenske železarne je na prelomnici. Veseli me, da tokrat ne gre za obstanek slovenskega jeklarstva, prav nasprotno, igrivost poslovnih idej in z izkušnjami podkovano delo sta odličen temelj za nadaljevanje uspešnosti delovanja in seveda tudi za zadovoljstvo vseh nas, zaposlenih v sistemu. Vsi poznate značilnosti predvidenih sprememb, ki so pred nami. O podrobnostih bomo v prihodnjem letu še govorili, o njih bomo večkrat in poglobljeno razpravljali. Je pa program sprememb nujen korak, ki bo zagotovil nadaljnji razvoj slovenskega jeklarstva. Naša vizija o razvoju bo tako dala oprijemljive rezultate. Učinkovito se preoblikujemo v globalno gledano majhne, a izjemno prilagodljive jeklarne kakor tudi v majhna in učinkovita predelovalna in storitvena podjetja, kjer z vrhunskim znanjem aktivno ustvarjamo nove želje in potrebe, oblikujemo nove izzive in stremimo navzgor, k boljšemu, uspešnejšemu, popolnemu. Globoko sem prepričan, da bomo skupaj z lastnikom našli partnerje, ki bodo zagotovili razvoj podjetij, odprli nove poslovne možnosti in predvsem zagotovili varnost delovnih mest. Skupaj bomo še dolgo iskali nove priložnosti, presegali načrtovano, iskali popolnost in proizvajali prihodnost. Z mnogimi od vas sem v preteklih tednih govoril. Zasledil sem tudi nekaj nelagodja glede pričakovanih posledic sprememb, ki so pred nami. Trdno sem prepričan, da je nelagodje lahko tudi vzpodbuda, da so drugačna mnenja dobrodošla, da pa ni pravih razlogov za nezaupljivost in nelagodje, še manj je prostora za očitke. Prav nasprotno. Pred nami je leto, ki bo prineslo spremembe, na katere smo pripravljeni. Vemo, kam nas vodijo, in vemo, kam sodimo - v sodobna podjetja, ki se dokazujejo z znanjem in izkušnjami, z izdelki truda in naporov, z rezultati volje, bistrosti in jasne vizije prihodnosti. Ovir prosto, osebnega zadovoljstva polno in zdravo novo leto vam želim! dr. Matic Tasič, predsednik uprave Slovenskih železarn, d. d. PRIVATIZACIJA SLOVENSKIH ŽELEZARN Cilj: krepitev konkurenčnosti slovenskega jeklarstva in čim višja kupnina Janez Trček, predsednik nadzornega sveta Slovenskih železarn (SŽ) in državni sekretar na Ministrstvu za gospodarstvo, ter Tibor Šimonka, član uprave SZ, odgovoren za privatizacijo SŽ, sta na novinarski konferenci 6. novembra v Ljubljani podrobno predstavila program prodaje štirinajstih družb v sistemu Slovenske Pod vladno taktirko Vlada Republike Slovenije je septembra 2001 sprejela Program prodaje odvisnih družb Slovenskih železarn, d d. Že konec avgusta je bila ustanovila Komisijo za nadzor privatizacije Slovenskih železarn, katere naloga je vodenje in nadzor nad izvajanjem programa Predsednik vladne komisije, ki deluje po Uredbi o postopkih prodaje in drugih oblikah razpolaganja z državnim premoženjem, je Iztok Kremser. Program predvideva prodajo aktivnih odvisnih družb, ki jih ni zajel program privatizacije iz leta 1998, ter štirih jedrnih družb (Acroni, Metal, Noži in STO). Privatizacija bo potekala skladno s programom prestrukturiranja jeklarstva, zakonom o privatizaciji SŽ in ustreznimi zakoni. Po predvidevanjih naj bi bile vse aktivnosti izpeljane do konca prvega polletja 2003. Sledila bo likvidacija holdinga SŽ. Temeljna cilja prodaje odvisnih družb sta: - krepitev učinkovitosti in konkurenčnosti slovenskega jeklarstva z izboljšanjem poslovanja in z ustrezno lastniško strukturo jeklarskih družb, - doseganje največje možne kupnine in s tem zmanjšanje javnega dolga države. Krepitev učinkovitosti in konkurenčnosti slovenskega jeklarstva in s tem tudi izboljšanje poslovanja bo omogočalo tudi ohranjanje delovnih mest. 14 družb na prodaj Program prodaje odvisnih družb SŽ obravnava prodajo 14 družb. Od jedrnih družb SŽ so to: - SŽ Acroni Jesenice, d. o. o. - SŽ Metal Ravne, d. o. o. - SŽ Noži Ravne, d.o. o. - SŽ STO - Stroji in tehnološka oprema Ravne, d. o. o. Nejedrne družbe so razvrščene v štiri skupine: - energetske družbe: Energetika Ravne, d. o. o., Energetika Jesenice, d. o. o., SŽ Energetika Štore, d. o. o. železarne. - invalidska podjetja: SUZ Jesenice, d. o. o., ZIP Ravne, d. o. o. - stanovanjska podjetja: Stanovanjsko podjetje Ravne, d. o. o., Meting - Železarna Jesenice, d. o. o., Železarna Štore — Prostand Štore, d. o. o. - ostale družbe: Elektrode Jesenice, d. o. o., Metahveld, sp. z. o. o., Poljska. Natančno določen postopek Kot je povedal Janez Trček, bo postopek prodaje najmanj 80-odstotnega deleža države v železarskih družbah potekal pri vseh podjetjih po naslednjem vrstnem redu: predlog izvajalcev posameznih delov skrbnega pregleda družbe, pooblaščenega ocenjevalca vrednosti družbe in finančnega svetovalca ter soglasje komisije, cenilno poročilo družbe, skrbni pregled družbe, priprava ponudbenega (informacijskega) memoranduma, evidentiranje potencialnih interesentov in stiki, priprava besedila predloga javne objave zbiranja ponudb in soglasje komisije, javna objava zbiranja ponudb, neposredna vabila potencialnim investitoijem, podpis pisma o zaupnosti, zaključek javne objave zbiranja ponudb, izbira ožjega kroga potencialnih investitorjev in soglasje komisije, pogajanja ter priprava osnutka pogodbe, izbor najboljšega ponudnika ter podpis pogodbe. Po besedah Tiboija Šimonka bo v okviru pripravljalnih del za vsako družbo pripravljen skrben pregled, ki obsega finančni, pravni in organizacijski vidik. Opravile ga bodo zunanje strokovne inštitucije. Tako se med finančnim pregledom preverijo tudi pogodbe s kupci in z dobavitelji, kreditni aranžmaji, ugotavljajo se morebitne dubioze iz preteklosti ipd. Pravni pregled obsega pretres statuta in drugih aktov, preveijanje zemljiškoknjižnega stanja premoženja itd. Organizacijski pregled naj bi kupcem omogočil vpogled v kontrolo poslovnih procesov. Izbira izvajalca opisanega skrbnega pregleda družbe je v rokah vladne komisije. Le-ta mora poskrbeti tudi za ocenitev premoženja družbe. Postopek prodaje se začne, ko so pripravljalna dela končana. Komisija takrat ugotovi, da so pogoji za javno objavo zbiranja ponudb za nakup podani, sledi oblikovanje besedila razpisa, ki se objavi vsaj v enem od dnevnikov v Sloveniji, če pa je realno, da bodo za nakup zainteresirani tudi tujci, se objavi tudi v tujini. Tibor Šimonka je pojasnil, da bo zbiranje ponudb potekalo v enofaznem ali dvofaznem postopku. V prvem primeru gre za dajanje zavezujočih ponudb, v drugem primeru pa se dopušča možnost, da interesenti v prvi fazi dajo neobvezujoče ponudbe. Med njimi se izberejo primerni potencialni kupci, ki se jim dovoli, da izvedejo skrbnejši pregled družbe. Potem podajo zavezujoče ponudbe. Takšen pristop se ponavadi uporablja za pridobitev strateškega investitorja oziroma kadar želi prodajalec skrbnejši pregled družbe onemogočiti tistim interesentom, ki niso primerni kot kupci in bi morebiti imeli drugačne cilje, kot je nakup družbe. (Doslej sta bila uporabljena oba postopka; v primeru prodaje Energetike Ravne in Energetike Štore je bila uporabljena metoda enofaznega postopka, medtem ko se Noži Ravne prodajajo po dvofaznem postopku.) Merila za tehtanje elementov ponudb bo za vsako družbo izdelala komisija. Kot pravi Šimonka, se izbor začne, če so ponudbe ustrezne, v nasprotnem primeru pa lahko komisija ponudnika ali ponudnike pozove, da ponudbe dopolnijo. Komisija odloči, s katerimi ponudniki se začnejo pogajanja, odloča pa tudi o izboru najugodnejšega ponudnika. Strokovne službe nato pripravijo osnovne elemente pogodbe. Komisija nato poda predlog pogodbe, ki ga preučita še Ministrstvo za gospodarstvo RS in Vlada RS. Brez soglasja vlade nobena pogodba ne bo veljavna. Kupnina ni najpomembnejša V začetku novembra so bili že objavljeni pozivi za javno zbiranje ponudb za nakup poslovnega deleža v družbah SŽ Noži Ravne, Energetika Ravne in Energetika Štore. (Rok za predložitev ponudb za zadnji dve družbi je potekel 5. 12. 2001, pravočasno je prispelo šest zavezujočih ponudb, po tri za vsako družbo. Interesenti za nakup do 80-odstotnega deleža družbe Noži imajo čas za oddajo ponudb do 17. 12. 2001.) Po mnenju Tiborja Šimonka bodo konec prvega kvartala 2002 doseženi pogoji tudi za objavo razpisa za prodajo Acronija in Metala, nekaj mesecev pozneje pa še za STO, kjer je potrebno izpeljati še statusne spremembe. Kot pravi, so se v preteklosti nekateri interesenti iz zahodnoevropskih držav že zanimali za železarske družbe, vendar to ne pomeni, da je njihov interes takšen še danes. Ne glede na to so vsem evidentiranim potencialnim kupcem poslali ponudbo, da se udeležijo razpisa. Na vprašanje, kaj se bo zgodilo, če za nakup poslovnih deležev ne bo zanimanja, pa Šimonka odgovarja, da bo potem pač nekaj časa še status quo, nato pa bo kasneje, z drugačnim pristopom, država skušala doseči isto. Ne želi namreč večno ostati lastnica, pa tudi projekt prestrukturiranja slovenskega jeklarstva je to fazo predvidel kot zaključni proces. Kaj pa iztržek od prodaje? »Kakršnekoli ocene o kupninah bi bile neprofesionalne in preuranjene v tem trenutku. Želimo pridobiti čim višje kupnine, seveda pa te niso edini cilj. Kupnina je sestavljena iz več elementov: kakšen bo razvoj z novim partnerjem, koliko delovnih mest bo ohranjenih, koliko poslovnih funkcij bo ohranjenih, kolikšen del proizvodnega programa se bo obdržal in razvijal.« Po pričakovanjih pa naj bi kupnina znašala vsaj devet milijard tolarjev, kolikor znašajo kratkoročni dolgovi SŽ. Na vprašanje, kako na prodajo vpliva recesija, pa Šimonka odgovarja, da nekateri poznavalci sodijo, da je tudi v takih pogojih primemo prodajati, saj so pogoji za kupca ugodnejši. Kupnina je resda nižja, je pa interes za nakup večji. Andreja Čibron-Kodrin RAVENSKE DRUŽBE V PROGRAMU PRODAJE Program prodaje obsega osnovne značilnosti posameznih odvisnih družb, njihov proizvodni program oziroma storitev, okvirna merila za izbor najugodnejšega ponudnika (cilji in merila za izbor najugodnejšega ponudnika niso navedeni po prioritetah) ter okvirne časovne roke za izvedbo posamezne prodaje. Povzetek je narejen za ravenske železarske družbe. SŽ Metal Ravne, d. o. o. Cilj privatizacije: zagotoviti rast podjetja in dolgoročno stabilnost, pridobiti nove tržne možnosti in utrditi položaje v že osvojenih tržnih nišah, doseči najvišjo možno kupnino za zmanjšanje zadolženosti holdinga kot celote, zagotoviti nova vlaganja v izboljšanje obstoječe in nove tehnologije. Okvirna merila za izbor najugodnejšega ponudnika: razširitev prodajnega trga, ohranitev proizvodnje, pripravljenost na dodatna vlaganja, kupnina, boniteta ponudnika, ohranitev večjega dela delovnih mest oz. povečevanje zaposlenosti. Okvirni terminski načrt: začetek postopka: do konca oktobra 2001; zaključek postopka: do konca januarja 2003. SŽ Noži Ravne, d. o. o. Cilj privatizacije: povečanje tržnega deleža na obstoječih trgih in pridobitev novih trgov, doseganje Z novinarske konference: Janez Trček, predsednik nadzornega sveta SŽ, in Tibor Šimonka, član uprave SŽ največje možne kupnine za zmanjšanje zadolženosti holdinga kot celote, nadaljevanje specializacije proizvodnega programa. Okvirna merila za izbor najugodnejšega ponudnika: razširitev prodajnega trga, ohranitev proizvodnje, pripravljenost na dodatna vlaganja, kupnina, boniteta ponudnika, ohranitev večjega dela delovnih mest oz. povečevanje zaposlenosti. Okvirni terminski načrt: začetek postopka: do konca septembra 2001; zaključek postopka: do konca aprila 2002. SŽ STO Ravne, d. o. o. Cilj privatizacije, ki bo zaradi velike različnosti programov potekala ločeno po programih: ohranitev in nadaljnji razvoj programov Opreme, Strojev, Namenske proizvodnje in Valjev, ohranitev pretežnega števila delovnih mest, doseganje najvišje možne kupnine za likvidacijo preostanka obveznosti družbe STO. Okvirna merila za izbor najugodnejšega ponudnika: razširitev prodajnega trga, ohranitev proizvodnje, pripravljenost za dodatna vlaganja, kupnina, boniteta ponudnika, ohranitev večjega dela delovnih mest oz. povečevanje zaposlenosti. Okvirni terminski načrt: Program Stroji - začetek postopka: do konca marca 2002; zaključek postopka: do konca januarja 2003. Program Valji - začetek postopka: do konca februarja 2002; zaključek postopka: do konca januarja 2003. Program Namenska proizvodnja - začetek postopka: do srede marca 2002; zaključek postopka: do konca januarja 2003. Hčerinska družba Oprema Ravne, d. o. o. - začetek postopka: do konca januarja 2002; zaključek postopka: do srede decembra 2002. Energetika Ravne, d. o. o. Cilj privatizacije: doseganje najvišje možne kupnine, dolgoročno zagotavljanje oskrbe železarskih podjetij z energenti in pripadajočimi storitvami, ohranitev pretežnega števila delovnih mest. Okvirna merila za izbor najugodnejšega ponudnika: razširitev prodajnega trga, ohranitev proizvodnje, pripravljenost na dodatna vlaganja, kupnina, boniteta ponudnika, ohranitev večjega dela delovnih mest oz. povečevanje zaposlenosti. Okvirni terminski načrt: začetek postopka: do začetka oktobra 2001; zaključek postopka: do začetka marca 2002. ZIP center Ravne, d. o. o. Cilj privatizacije: ohranitev pretežnega števila delovnih mest, razširitev prodajnega trga, pripravljenost na dodatna vlaganja. Okvirna merila za izbor najugodnejšega ponudnika: ohranitev največjega možnega števila delovnih mest, ohranitev proizvodnje, razširitev prodajnega trga, pripravljenost na dodatna vlaganja, kupnina. Okvirni terminski načrt: začetek postopka: do srede aprila 2001; zaključek postopka: do srede decembra 2002. Stanovanjsko podjetje Ravne, d. o. o. Cilj privatizacije: ohranitev pretežnega števila delovnih mest, ohranitev prodajnega trga, pripravljenost na dodatna vlaganja. Okvirna merila za izbor najugodnejšega ponudnika: ohranitev dejavnosti, pripravljenost na dodatna vlaganja, ohranitev največjega možnega števila delovnih mest, kupnina. Okvirni terminski načrt: začetek postopka: do začetka februarja 2001; zaključek postopka: do konca septembra 2002. (Privatizacija stanovanjskih podjetij naj bi po zadnjih podatkih potekala preko republiškega stanovanjskega sklada, op. A. Č.) KOMU RES KORISTI NASPROTOVANJE PROGRAMU PRIVATIZACIJE SLOVENSKIH ŽELEZARN? Novinarska konferenca Civilne iniciative vsekakor zahteva odgovor. Člani uprave Slovenskih železarn (SŽ) smo v spodnjem besedilu povzeli samo nekatera dejstva, ki sojih sklicatelji spregledali. Poudarjamo pa, da smo (skupaj z nadzornim svetom) program privatizacije podrobneje predstavili javnosti in da smo prepričani, da je program najboljši način za zagotovitev prihodnosti slovenske jeklarske industrije, tudi podjetij na ravenski lokaciji. Dodajmo naj, da ne nasprotujemo argumentirani razpravi o programu privatizacije. Pavšalnim ocenam in zakrivanju dejstev pa odločno nasprotujemo, saj to ne koristi lastniku, še manj pa zaposlenim in prebivalcem na Koroškem. Zbujanje dvoma je koristno samo, če ima realno osnovo. Začnimo z dejstvi glede sanacijskega programa. V družbah SŽ smo v letu 2000 uspešno zaključili sanacijski program, ki je pravzaprav trajal celo desetletje. Posledica programa je pozitivno poslovanje družb sistema SŽ, nenazadnje tudi največje - Acronija - ki je leta poslovala z velikimi izgubami. Ko je v aprilu 1998 vodenje sistema SŽ prevzela sedanja uprava, je prevzela vodenje sanacije koncema SŽ, ki je v poslovnem smislu posloval tako: proizvodne družbe SŽ so v letu 1997 poslovale s 6,1 milijarde SIT izgube v poslovnem delu in z 8,8 milijarde SIT celotne izgube. Za primeijavo, v letu 2000 so družbe sistema SŽ imele v poslovnem delu 2,48 milijarde Sil’ dobička in 824 milijona SIT čistega dobička. Hkrati je bila povečana dodana vednost na zaposlenega z 20.153 DEM v letu 1997 na 40.686 DEM na zaposlenega v letu 2000. Ti trendi pa se nadaljujejo, kljub hudi krizi v letu 2001. Spoštovane kolege iz Civilne iniciative si dovoljujemo povprašati za komentar, predvsem pa nas zanima njihova ocena sanacije in prestrukturiranja proizvodnje, ki je bila osnova za tak preskok. Poudarimo pa naj, da so to rezultati dela in vlaganj vseh zaposlenih v sistemu. Država je pri sanaciji Slovenskih železarn od leta 1991 vložila velika sredstva. Brez dvoma je to posledica zavedanja, da so lokalna področja izrazito ekonomsko in socialno vezana na uspešnost sanacije vseh podjetij v sistemu SŽ. Primerjanje vloženih sredstev z ocenami o višini skupne kupnine, ki jo bo lastnik dobil s prodajo 14 družb v sistemu, je tudi zato toliko bolj absurdna. Sedanja uprava se ne spušča v ocenjevanje in komentiranje državnih pomoči in predvsem delitve med lokacije od 1991 do 1997. Dovolimo pa si zahtevati komentar spoštovanih kolegov iz Civilne iniciative, predvsem tistih, ki so takrat soodločali. Pozivamo jih tudi, da komentirajo analizo v primerjavi z razdeljevanjem po aprilu 1998. Prepričani smo, da bi ta analiza marsikateri argument, ki je bil izrečen na novinarski konferenci, postavila v drugačno luč. Dodajmo tudi, da se zavedamo, da govorimo o obdobju, v katerem je bilo poslovanje družb soočeno z drugačnimi tržnimi pogoji kot danes. Tudi zato se tokrat ne spuščamo v oceno uspešnosti poslovanja in (poslovnih) odločitev pred letom 1991. Ker pa je Civilna iniciativa poudarjala sistem državnih pomoči v lokacijo Ravne, dodajmo, da smo od 1998 do danes prevzeli obveznosti Jekla Store, s katerim je bil zaradi priključitve in slabega poslovanja obremenjen Metal Ravne v višini 6,5 milijarde SIT. V skladu s sklepi nadzornega sveta in tudi osebne iniciative v upravi SŽ. Slednje je Metalu omogočilo pridobitev novega kredita v višini 2 milijardi SIT. Družba Stroji in tehnološka oprema (STO) Ravne je bila v tem obdobju dokapitalizirana v višini 1,135 milijarde SIT, dobila je tudi 365 milijonov SIT kreditov s poroštvom države, holding SŽ, d. d. (kije seveda v večinski lasti države) pa je dodatno prevzel za 660 milijonov SIT kreditov. Zakaj? Predvsem zaradi slabega poslovanja in že omenjenih naporov uprave (in seveda nadzornega sveta), da bi sistem sanirali tudi s ciljem zavarovanja delovnih mest. Dodajmo naj, da nobena druga družba v sistemu v omenjenem obdobju ni bila dokapitalizirana. Opozorimo naj tudi, da je vlada RS v marcu 2001 imenovala posebno komisijo, ki ima vse kompetence za vodenje in nadzor nad privatizacijo 14 družb v sistemu Slovenske železarne. Vlada je pripravila program, ki ima zelo natančno določene postopke, ki jim Uprava SŽ nudi samo tehnično pomoč, ostaja pa seveda odgovorna za vodenje in upravljanje poslovanja družb SŽ. Za zaključek le še dva poudarka. V času mandata sedanje uprave, tudi zaradi posebnega občutka do socialne problematike, nismo nobenega zaposlenega v SŽ postavili na cesto, niti nismo ugotavljali trajnih viškov. Od 13.600 zaposlenih v letu 1991 smo ohranili preko 8.000 delovnih mest, od tega v SŽ še 4.700. Brez državne pomoči seveda ne bi šlo. Prepričani pa smo, da se tudi s privatizacijo te številke bistveno ne bodo spreminjale; po najboljših močeh se trudimo, da bi s programom privatizacije in posledičnimi novimi vlaganji to število še povečali. Konkretno, trudimo se, da bi Energetika Ravne postala močna slovenska energetska družba, verjamemo, da bodo Noži z novim partnerjem podvojili svojo realizacijo in da bo Metal ohranil svojo celovito strateško usmeritev v proizvajalca jekel z večjo dodano vrednostjo. Argumentirano verjamemo, da bomo to dosegli in zagotovili dolgoročni razvoj tudi Mežiške doline. In še, žal ne moremo mimo dejstev, da je osebna prepletenost na Koroškem bolj izrazita. Poudarjamo, da zato ne želimo dajati prednosti tistim, ki si tega ne zaslužijo, naši cilji so vezani na realna dejstva, brez (p)osebnih obravnav. Tudi zato, ker skrbimo za prihodnost celotnega slovenskega jeklarstva in se pri tem oziramo predvsem na naše zmožnosti, znanje in napore vseh zaposlenih. Prepričani smo, da je to prava pot, tudi za razvoj Mežiške doline. Slovenske železarne, d. d. dr. Matic Tasič, predsednik uprave KDO IN ZAKAJ PRODAJA ŽELEZARSKO PREMOŽENJE? (Odprto pismo) Spoštovani veterani iz nekdanje Železarne Ravne! Ne vem, ali je ozadje Vašega ravnanja politična preračunljivost ali pa je nerazumljiva naivnost. O tem, kaj se bo zgodilo z železarnami, tudi s tem, kar je še ostalo od Železarne Ravne, se je odločalo na volitvah v državni zbor jeseni leta 1999. Tedaj se je veliko volilcev, večina tudi v Mežiški dolini, izreklo za podporo politični opciji, ki vidi zdravilo za dosedanje slabo upravljanje z javnimi financami v prodaji danes državne, včasih družbene lastnine. Če v Delu niste našli številk, vedite, da je zadolženost države v 10 letih zrastla za 3,8-krat, da je danes vsak državljan Slovenije dolžan okoli 6350 USD, vsak zaposleni, ki je neposredno, npr. kovač v Metalu, ali posredno vključen v izvoz, pa približno 6-krat več. Skratka, dolžan je za skoraj celega majhnega mercedesa. Za proračun za leto 2001 se bo vlada zadolžila za 233 milijard SIT (nad 20 % vsega proračuna), od česar bo porabljeno za plačilo anuitet in obresti 173 milijard SIT. Za leto 2002 se načrtuje zadolževanje 261,7 milijarde SIT, kar je nad 21 % proračuna in ustrezno večje bodo tudi anuitete in obresti. Zato se skuša javne finance nekoliko ozdraviti s prodajo državnega premoženja, drugega vira namreč ni. O, ja, je, zmanjšanje pokojnin in plač v javnem sektorju, vendar, kdo pa si upa poseči po edinem pravem in trajnem zdravilu, ko pa vrh politike trajno ustvarja neke vrste predvolilno, prednatovsko in pred EU vročico. Rast BDP namreč že nekaj let ne dohiteva rasti proračunskih izdatkov. Za vse, kar se dogaja z državnim premoženjem, npr. dejstvo, da vlada kljub zapadlim zakonskim rokom PID-om še ni dala premoženja za certifikate, za premalo premišljene in zaletave prodaje železarn, bank in mobilne telefonije, je isti vzrok. Seveda, pred ljudmi - volilci se prikriva z namišljenimi zahtevami EU. 1 udi prodajo Banke Koper je posredno odobrila vlada, če je ni celo zahtevala. Država je namreč 51-odstotni lastnik Luke Koper, ki je velik delničar te banke. Verjetno vladi tuj kupec ustreza zato, da bi ohranila možnost, da se lažje sama zadolži pri NLB, katere lastnica je. Včasih je, tako mislim, za ravnanje države tudi samovolja močnih ministrov, ki imajo posebno veljavo pri predsedniku vlade. Bil sem član NS SŽ, ko se je prodajala družba Jeklo Štore, in vem, daje NS prodajo za tako ceno izglasoval zato, ker je tedanji finančni minister zagrozil, da sicer ne bo prevzema obveznosti, kot sta ga določala zakon in pogodba (očitno njega zakon ni obvezoval), dokler Jeklo ne bo prodano. To je takoj izvedel najbolj resen kupec za Jeklo in se je bil zato še manj pripravljen pogajati o ceni. V takih pogojih je bila vsaka prodajna cena, tudi 3,6 milijona DEM, uspeh, čeprav bi s pametno prodajo lahko iztržili precej več. O tem sem pisal Delu, pa ni bilo podpore od nobenega veterana. Dovolite mi, da Vam v zvezi z Vašo pobudo zastavim nekaj vprašanj. Je med Vami tudi kdo, ki se je zelo zavzemal za investicijo v specialno jeklarno, v času, ko je Železarna Ravne bolj potrebovala marsikaj drugega? Ni med Vami nikogar, ki je pomagal zamešati štrene v času, ko je bil predsednik slovenske vlade D. Šinigoj in se je pripravljala sanacija, ki bi bila gotovo mnogo manj boleča kot sanacija po letu 1992? Je med Vami tudi kdo, kije Železarno pripeljal ali pomagal izbrati naslednike, ki so Železarno Ravne spravili v tako stanje, da je bilo podržavljenje edina rešitev? Vidim, da imate na široko odprta vrata v dnevne časnike in v javno ter v privatno TV. Kako, da se niste tako odmevno uprli pridružitvi Jekla Štore Metalu Ravne in javnost opozorili, da je projekt izvedljiv le, če država prevzame dolgove Jekla Štore, ker tega Metal ne sme storiti, ne da bi sam sebe ogrozil? Kako, da se niste javno uprli izvedbi take delne privatizacije znotraj in zunaj tovarniške ograje Železarne Ravne, da je jeklarna ostala brez odlagališča za žlindro in odpadke? To odlagališče je moral Metal pred kratkim odkupiti in kupil ga je lahko samo zato, ker ustvarja dobiček. Še bi lahko naštel kaj, o čemer Vašega glasa ni bilo slišati v preteklosti. Tudi tega glasa ni bilo slišati jeseni leta 1997, ko sva se z dr. Tasičem ob veliki pomoči E. Ravnikarja trudila in prepričala najprej podpredsednika M. Podobnika in ministra M. Dragonjo, nato pa sta ona dva prepričala tudi vlado, vsi skupaj pa stranke v DZ, da je bil sprejet nov program sanacije. Za ta program je vlada z zakonom namenila 63,5 % sredstev, ki so bila potrebna za pravo, evropsko sanacijo, in se pisno obvezala za dodatne ukrepe. Pismo o tem hranim in do danes ukrepi še niso bili uresničeni. Bil sem v središču dogajanja in ne spomnim se, da bi se kdo od veteranov javil, da se hoče pridružiti ekipi, ki je pripravljala sanacijski program konec leta 1997. Tudi se ni javil, da bo pomagal lobirati za sanacijo pri svoji stranki, posebno pri LDS. Več sredstev za sanacijo, ki ne bi šla za sanacijo bank, bi omogočilo izvedbo katere od nujnih investicij in sanacijski program bi postal tedaj res primerljiv z evropskimi. Resje, nekateri veliko, drugi manj, ste zaslužni za vse, kar je nastalo na Ravnah v nekem drugem času, Ta čas je vsaj v besedah cenil drugačne vrednote, npr. tudi znanje, kije potrebno, da iz jeklenih odpadkov in električne energije nastajajo proizvodi, ki jih lahko z dobičkom prodaš tudi v ZDA. Danes teh vrednot precejšen del političnega vrh ne ceni, ne cenijo jih tudi mnogi volilci, sicer ne bi volili tistih, ki so omogočili, da se je čisto zakonito izničil ali je bil odtujen precejšen del družbene lastnine. Ta ni bila tako majhna, kot se hoče danes dopovedati volilcem, prav gotovo pa zadostna, da pokrije certifikate in državi ostane tudi nekaj, kar je ljudem vzela z enako pravico, kot vrača danes drugim, ki jim je lastnino vzela druga država. Zahtevate odpoklic dr. Tasiča kot predsednika uprave SŽ in navajate majave razloge. Če ne veste, Vam naštejem nekaj argumentov, zaradi katerih Vaše ravnanje odklanjam. Uprava SŽ mora podjetje voditi tako, kot zahteva lastnik, to pa je država Slovenija, v njenem imenu pa vlada. In tu se dr. M. Tasič počuti kot riba na suhem, ker je s srcem v Mežiški dolini in v Železarni Ravne. Celo nadzorni svet SŽ je izključen iz odločanja o privatizaciji, o tem odloča posebna vladna delovna skupina. Ali morda zahtevate odpoklic dr. Tasiča tudi zato, ker je bil levji delež sredstev druge sanacije porabljen za razbremenitev Metala od obveznosti, ki jih je v Metalu sprejel nekdo drug, mogoče kdo, ki ste mu pomagali z veteransko avtoriteto, da je prišel v vodstvo Metala. Zahtevate odpoklic dr. Tasiča, ker je vsaj posredno zaslužen, da v Metalu uspešno obratuje nova kovaška stiskalnica, ki je že danes odprla veliko poslovnih priložnosti, družbi STO pa dala vrhunsko referenco. Zahtevate odpoklic dr. Tasiča, ker Metal posluje zadnji dve leti z resničnim dobičkom, in dokazuje s tem, da sanacijski program ni bil niti tako slab, čeprav so ga pripravili nepravi veterani. Metal je sedaj postal dragocen plen, zaradi česar bi njegova prodajna cena morala biti tudi primemo visoka. Kako ne, saj vendar posluje z dobičkom, nad 80 % proizvodnje pa izvozi na zahodne trge. In kar je enako pomembno, Metal je v času, ko dr. Tasič predseduje upravi SŽ, izčistil proizvodni program in je dejansko proizvajalec orodnih jekel vsaj evropskega formata, kar v Vaših časih nikdar ni bil. Skratka, zahtevate odpoklic dr. Tasiča, ker se trudi, koliko le more, da tisti, ki govorijo v imenu lastnika, ne bi napravili preveč škode zaradi nespametnega in prehitrega ravnanja. V prid mnenju, da ni pametno hiteti s prodajo Metala in še kake dmžbe, je mogoče navesti mnogo argumentov, med ostalim tudi to, da te družbe danes državi vračajo sanacijski denar skozi prispevke v zdravstveni in v pokojninski sistem in plačujejo, kar gre proračunu vlade, tudi iz dobička. Kaj pa se lahko zgodi, če je večinski lastnik tujec, ki ga poleg poslovnega dobička zanima še kaj drugega, očitno kaže Papirnica Vevče, ki ima večinskega lastnika: že več let nima problemov z likvidnostjo, vendar pa ima izgubo, ki jo odpisuje v breme kapitala in znižuje vrednost lastninskega deleža kapitalskega in pokojninskega sklada, ne da bi kdor koli, vključno z BS, ukrepal. Tudi sam se nisem strinjal z nekaterimi ukrepi dr. Tasiča in o tem tudi javno pisal v Delu. Nihče od veteranov se mi tedaj ni javno pridružil. Osebno sem se sanaciji pridružil, ker sem verjel in še verjamem železarjem, od talilca, valjarja in kovača do inženirja. Do pred nekaj dnevi sem verjel tudi vsem veteranom, sedaj nekaterim ne verjamem več. Podpiram predlog, podprl sem ga tudi, ko sem še bil član NS SŽ, da se za neizplačane plače prizna polna revalozirana vrednost v realni vrednosti delnic družb ali v kaki drugi obliki. Neizplačanih plač zaposleni niso dobili, zato jih lahko iztožijo na sodišču. Pri lastninskih certifikatih železarji delijo usodo tistega vsaj pol milijona državljanov, ki jim je dosedaj vlada dala papirje in obljube, ne pa tudi ustreznega deleža nekdaj družbene, danes državne lastnine, tudi bank in železarskih družb in javne telefonije. Da je to kršenje zakona, ki je bil v Državnem zboru sprejet na predlog vlade, pa nikogar ne zanima. Slovenija je namreč taka pravna država, da je nekaterim, tudi vladi, dovoljeno, da kršijo zakon, ljudi pa se hitro kaznuje zaradi napačnega parkiranja, ne da bi se poskrbelo zato, da bi lahko kje prav parkirali. Zahvaljujem se Vam, da ste za Vaše združenje uporabili poimenovanje Civilna iniciativa. Naj Vam osvežim spomin. Bil sem med petimi naivneži, ki smo ustanovili prvo Civilno iniciativo, ki je med drugim v letu 1993 na okrogli mizi v Državnem svetu opozorila, da je potrebno tudi pri sanaciji SŽ upoštevati uspešne evropske modele. Ne spominjam se, da bi na tisti okrogli mizi srečal kakega veterana, čeprav so bili povabljeni. Civilna iniciativa, ki sem ji pripadal, se lahko pohvali z marsičem, kar je bilo doseženo v času, ko je bila v SLS še pripravljenost in politična moč za reforme, npr. sanacija železarn; preprečitev prodaje Litostroja za smešno ceno; preprečitev, da bi se koncesionaiju za gradnjo elektrarn na spodnji Savi priznala cena, ki je dvakrat večja od gospodarske, in še kaj. Veseli me, da se daje sedaj vsaj nekaterim civilnim pobudam veliko prostora v medijih in spominjam se blata, ki so ga številni danes veljavni v politiki in drugod preko medijev zlili na prvo Civilno iniciativo. Preberite si ob priložnosti to besedno sramoto na strani 110 knjige "Prodana Slovenija" avtorja A. Aplenca. V Državnem svetu podprem vsako državljansko pobudo, ker bolj verjamem v neposredno kot v predstavniško demokracijo, ker vrh slovenske politike še ni razumel, daje majhna država lahko demokratična in trdna le, če so volilci dovolj obveščeni o vseh javnih zadevah, tudi o zadolževanju proračuna, sicer odločajo, kot hočejo tisti, ki jim informacije posredujejo, npr. časniki in RTV. Vaši pobudi se ne morem pridružiti, ker zanjo nimate argumentov, razen ne vem čigavega političnega interesa. Vaše ravnanje, če so ga mediji prav predstavili javnosti, razumem kot namero, da se nekomu zaradi politične zamere, v očeh javnosti, še posebej železarjev, zanika vsako, tudi najmanjšo in posredno zaslugo za to, da je Metal danes uspešno podjetje. Zato ga krivite za zadeve, ki se dogajajo, ker so tako odločili drugi v imenu lastnika, ki so mu mnogi volilci na volitvah dali pooblastilo, da odloča. prof. dr. Franc Vodopivec, član skupščine Metala Ravne Z BRUSILNIMI STROJI DO VEČJE PROIZVODNJE V družbi Noži so pripravili projekt širitve proizvodno-prodajnega programa. V proizvodni hali nekdanje Orodjarne tako zdaj že obratujejo trije brusilni stroji (od osmih načrtovanih). V vodstvu podjetja ugotavljajo, daje bil to - upoštevajoč demontažo in ponovno montažo ter prevoz -zahteven projekt, brusilne stroje, ki so sicer že bili krajši čas rabljeni, a so lepo ohranjeni, pa kot zelo dobro naložbo. A. Č. NOVA PODOBA RECEPCIJE Odkar je bila leta 1974 zgrajena upravna zgradba železarskih družb, je recepcija ohranila nespremenjeno podobo, ki pa je sčasoma vse bolj bledela. Ker pa je ta prostor prvi stik poslovnih partnerjev z železarskimi podjetji, nikakor ni nepomembno, kako je urejen. Prenovo je recepcija doživela letošnjega septembra. Pult in cvetlična korita je izdelalo podjetje Avenida iz Dravograda. Receptorka Eldina Čarf pravi, daje delo v novi recepciji prijetnejše kot prej, spremembo pa so opazili in Namesto zelene tekstilne obloge belo steno zdaj krasita sliki pohvalili tudi poslovni gostje. Vladimirja Potočnika in Marjete Godler, nastali v slikarskih A. Č. kolonijah leta 1974 oziroma 1985. V nekdanji Orodjarni bo kmalu obratovalo osem takšnih brusilnih strojev. OSKRBA Z ENERGIJO V OKTOBRU 2001 Groba analiza proizvodnje in distribucije energentov za oktober kaže (glede na obseg v septembru) zmanjšanje njihovega količinskega obsega. Izjeme, torej povečan obseg proizvodnje in distribucije, se kažejo le pri energentih, kot so zemeljski plin, centralno ogrevanje in sanitarna topla voda. Za te energente je v tem letnem času tudi pričakovana in temu ustrezno planirana višja proizvodnja in distribucija. V oktobru je bila distribucija električne energije 11.232 MWh in je za 12,6 % nižja kot septembra. V primerjavi z distribucijo v oktobru 2000 (12.386 MWh) je bila v letošnjem oktobru nižja za 9,3 %. Distribucija zemeljskega plina je bila v oktobru (3.128.023 ms3) za 23,4 % nižja od planirane količine. Količinska primerjava distribucije glede na oktober lanskega leta (4.554.745 ms3) pa kaže na 31,3 % nižjo distribucijo v letošnjem oktobru. V obdobju desetih mesecev letošnjega leta je obseg distribucije zemeljskega plina 1,8 % višji od planiranega obsega za to obdobje in je dosegel 80,7 % napovedane količine za leto 2001. Proizvodnja in distribucija toplotne energije za ogrevanje je bila v oktobru 3.418 MWh. V primerjavi s proizvodnjo in distribucijo v lanskem oktobru je bila letošnji oktober za 37,3 % nižja. Glede na ugodne vremenske razmere v oktobru je obseg proizvodnje in distribucije tega energenta v pričakovanih mejah in je imel tudi največji vpliv na nižjo distribucijo zemeljskega plina v tem mesecu. Proizvodnja pare (842 t) se je v primerjavi s prejšnjim mesecem (1.002 t) zmanjšala za slabih 16 %. Proizvodnja sanitarne tople vode je znašala v oktobru 4.405 m3 in je bila po količinskem obsegu višja za 2,8 % kol v septembru (4.284 m3), glede na oktober lani pa je nižja za 0,5 %. Distribucija hladilne vode v tem mesecu (324.896 m ) je v primerjavi z avgustom (357.784 m3) nižja za 9,2 %, glede na oktober lani pa je bila distribucija tega energenta v tem mesecu nižja za 24,3 %. Distribucija pitne vode je bila v oktobra (59.855 nv!) višja za slab 1 % v primerjavi s prejšnjim mesecem (59.809 ni3), glede na distribucijo v oktobra lani pa je bila nižja za slabih 7 %. Proizvodnja in distribucija komprimiranega zraka je oktobra znašala 5.139.612 mN3. Glede na prejšnji mesec, ko je bila le-ta najvišja v letošnjem letu, je nižja za 7,3 %. Primerjava proizvodnje in distribucije tega energenta z oktobrom 2000 pa kaže na zmanjšanje v tem mesecu za 8,8 %. Distribucija kisika je bila oktobra v količinskem obsegu (235.711 kg) v primerjavi s prejšnjim mesecem nižja za 12,4 %, prav tako pa je bila nižja tudi distribucija dušika (31.725 kg) za 13,8 % in argona (15.510 kg) za 7,7 %. Tehnični vodja v Energetiki Ravne: Anton Vučko INTERVENCIJE PGE GASILSKEGA ZAVODA RAVNE V NOVEMBRU 2. 11. 2001 je ob 6.50 pri delovnem procesu v družbi SŽ Noži Ravne ogenj zajel odpraševalno napravo. Požar so pogasili delavci sami z ročnimi gasilnimi aparati, poklicni gasilci so pregledali in napolnili izpraznjene gasilne aparate. 10. 11. 2001 so ob 20.35 z avtolestvijo iz žerjava reševali obolelega delavca iz Metala. 12. 11. 2001 so ob 9.19 sanirali cestišče po izlitju hidravličnega olja pri Livarni. Za družbe so bili opravljeni štirje prevozi, trije zaradi poškodb pri delu in eden zaradi obolelega delavca. Drugod so poklicni gasilci posredovali: 25. 11. 2001 so na klic centra za obveščanje odšli na intervencijo v Črno na Koroškem, vendar je bila pomoč med potjo zavrnjena. Direktor: Roman Lupuh, dipl. org.-men. FRANC FALE-osemdesetletnik v Franc Fale, direktor Železarne Ravne v letih 1970-1979, je 10. novembra praznoval 80. rojstni dan. Na srečanju slavljenca z najtesnejšimi sodelavci in prijatelji, ki je bilo 15. novembra v Gostišču Delalut, je glavni direktor Metala Peter Prikeržnik v nagovoru dejal, da upa, da sedanji vodilni kadri nadaljujejo pot, ki jo je začrtal Franc Fale. Jubilant je v zahvali med drugim rekel, da ima ravenska železarna vse možnosti, da uspešno prebrodi težave in postane tako uspešna kot nekdaj. Kot je v kratkem pogovoru za Fužinar Franc Fale strnil oceno obdobja svojega direktorovanja, je bil to čas velikega vzpona Železarne Ravne - tako glede razvoja tovarne kot dejavnosti zunaj nje. "Za delavce smo skrbeli tudi z gradnjo stanovanj. V desetih letih smo zgradili več kot 500 družbenih stanovanj in s krediti pomagali rešiti stanovanjski problem več kot 500 zaposlenim. Takrat sta zrasli naselji Javornik in Kotlje, nastalo je še nekaj manjših sosesk. V železarni smo zgradili nove obrate: Nože, Armature Muta, Kemijski laboratorij, modernizirali smo Valjarno, kupili GFM stroj itd. Skratka, to je bilo obdobje rasti in napredka, zasluge za to pa v pripadajo vsem zaposlenim. Železarna Ravne je bila med prvimi v takratni Jugoslaviji, spoštovana pa je bila tudi drugje po Evropi in v svetu." Čestitkam ob visokem jubileju se v svojem in v imenu bralcev pridružuje tudi uredništvo. A. Č. Franc Fale - med drugim tudi pobudnik slikarskih kolonij - se je razveselil darila iz rok Petra Prikeržnika, direktorja Metala Ravne. KULTURNA KRONIKA ZA NOVEMBER • Gledališka skupina Prevalje-Mežica (letos praznuje 30-letnico delovanja) je 10. novembra v Družbenem domu Prevalje odigrala predstavo Vinka Modemdorferja Štirje letni časi. • V okviru Sušnikovih dnevov so se med 16. in 18. novembrom na Prevaljah zvrstili naslednji dogodki: koncert Slovenske filharmonije z dirigentom Markom Letonjo, koncert mladinskih pevskih zborov zamejskih Slovencev in baletni večer Društva baletnih umetnikov Slovenije ter Opere in baleta SNG Ljubljana. • Club Teater Črna je 23. novembra ponudil gledališko predstavo Kaj pa zdaj? v izvedbi Branka Duriča-Dura. • 20-letnico delovanja je folklorna skupina KUG Gozdar proslavila z jubilejnim nastopom 24. novembra v Kulturnem domu Črna. • V Likovnem salonu na ravenskem gradu je Koroški muzej 28. novembra odprl razstavo slik na cinku in aluminiju. Njihov avtorje Herman Falke. • 29. novembra se je pod naslovom Trijančilo mu je redko, zvonilo večkrat odvijalo praznovanje 50-letnice Koroškega fužinarja, glasila ravenskih železarjev oziroma Mežiške doline. Na okrogli mizi so življenjsko zgodbo glasila predstavili trije od njegovih štirih urednikov: Marjan Kolar, Jože Šater in Andreja Čibron-Kodrin. Na slovesnosti v Likovnem salonu so najzvestejšim sodelavcem podelili priznanja, podpornikom pa zahvale. Slavnostni govornik dr. Matic Tasič, predsednik uprave Slovenskih železarn, je glasilo ocenil kot pomembno in potrebno ter mu obljubil podporo. V kulturnem programu so sodelovali recitatorji z Gimnazije Ravne in kantavtor Milan Kamnik. V Koroški osrednji knjižnici so odprli razstavo o Koroškem fužinarju, ki bo na ogled do konca decembra. Ob jubileju je izšla letošnja druga številka Koroškega fužinarja, v kateri so objavljeni tudi spomini urednikov. Prvič doslej ima Koroški fužinar tudi barvne fotografije. • Koroški muzej Ravne na Koroškem in Javni sklad RS za kulturne dejavnosti (01 Ravne na Koroškem) sta 3. decembra v Likovnem salonu predstavila prevod doktorske disertacije Alojzija Kuharja Pokristjanjevanje Slovencev in nemško-slovanska etnična meja v vzhodnih Alpah (New York, Washington, 1959). V kulturnem programu je sodeloval ŽPZ Karantanija Prevalje. A.Č. HOROSKOP JASNOVIDCA RINALDA ZA DECEMBER ; • h N: Skušali boste razmišljati o vsem, kar vas ne zadeva. V partnerstvu bo konec popuščanja, v ospredje bodo prihajale resnične želje. Delovno razpoloženje in finančno stanje - ugodno. BIK: Veliko pozornosti boste namenili partnerskim in prijateljskim odnosom. Delovno okolje vas bo sem in tja dušilo. Pazite se razsipnosti, finančno stanje ne bo rožnato. DVOJČKA:Nikar ne vztrajajte pri starih vzorcih. Privoščite si miselno razgibanost. V partnerstvu bodo napetosti popustile. Delo se vam bo zdelo zanimivo. Finančni načrt bo dober, a ni nujno, da tudi izvedljiv. RAK: Zdaj je čas za drugačne akcije in razmišljanje. Začeli boste z novim načinom partnerskega delovanja. Na delovnem področju boste dokaj uspešni, bodite hitri in iznajdljivi. Denarja bo tokrat dovolj. LEV: Potrebo po uveljavljanju bo tokrat zamenjal notranji proces preoblikovanja. Stanje bo naporno, vendar uspešno. Samski levi imate možnost za zvezo. Delovno področje bo dokaj ugodno vplivalo na vas. Finance bodo okrnjene. DEVICA: Počutje bo še vedno ugodno. Vrgli se boste v delo in pri tem neizmerno uživali. Partnerstvu boste dodali trdnejše temelje, navezali boste nove stike. Delo bo zelo intenzivno. TEHTNICA:Še vedno ste v svojem elementu, kar pomeni, da se boste še naprej dobro počutili. Poglabljali se boste v čustva in partnerja. Delo boste postavili na stranski tir. Z večjimi izdatki pa bi bilo smiselno še počakati. ŠKORPIJON:Intenzivnost in globina bosta tudi tokrat vaši spremljevalki, zato se ne boste počutili slabo. Pripravljeni boste pomagati tudi drugim. Partnerstvo se bo poglobilo. V delovnem okolju se boste lahko dokazali. STRELEC: Postavite se že na realna tla. Ne bodite preveč ihtavi, saj boste kljub vsemu dosegli svoje cilje. Ozrite se naokrog, poglejte tudi vase. Na delovnem mestu bodo od vas pričakovali več vneme. Večjih finančnih težav ne boste občutili. KOZOROG: V tem mesecu bodo težave z okolico. V svoji koži se ne boste počutili najbolje. Partnerski odnosi bodo na preizkušnji. Delovna vnema bo zelo močna. Denarja ne bo niti preveč niti premalo. VODNAR: Prednost boste dajali svojemu družbenemu položaju. Partnerstvo bo na zavidljivi ravni. Prave sproščenosti na delovnem mestu ne boste dosegli, preobremenjeni boste. Finance vam bodo delale težave. RIBLPrihaja obdobje novih čustvenih razmerij. Predali se boste ljubezni. Na delovnem mestu se boste odlično počutili, možnosti za dodaten zaslužek bo veliko. Denar bo dotekal v časovnih presledkih. ŠPORT šport ŠPORT NOGOMET Jesenski del prvenstva v 1. ligi so nogometaši Korotana končali naj slabše v dosedanjih osmih sezonah, odkar nastopajo v družbi najboljših slovenskih klubov. Predzadnje mesto na lestvici je vodstvu kluba in trenerju Borutu Jarcu navrglo dodatne skrbi v času zimskega premora. Rešiti bo treba predvsem kadrovske in finančne probleme, ki so v največji meri botrovali slabim rezultatom. Dravograjčani so svojo drugoligaško jesensko sezono, po izpadu iz društva najboljših, sklenili z osvojitvijo 1. mesta z rekordnim številom 39 osvojenih točk. Moštvo trenerja Tonija Tomažiča je ob dvanajstih zmagah in treh neodločenih izidih ostalo edino neporaženo in napovedalo vrnitev v 1. ligo. V imenitnem slogu, s kar petimi zaporednimi zmagami, so jesenski del prvenstva končali tudi nogometaši Fužinarja v Medobčinski ligi Maribor. Ravenčani so trenutno na lestvici drugi in zaostajajo štiri točke za vodilno ekipo Kovinarja iz Maribora. Nogometaši Pece iz Črne so po prvem delu četrti, ekipa Akumulatorja pa je šesta. ODBOJKA Igralcem Fužinarja GOK IGEM ni uspelo tretjič osvojiti naslova pokalnega prvaka Slovenije. Na zaključnem turnirju, ki je bil 1. in 2. decembra v Novi Gorici, so varovanci trenerja Umauta v polfinalni tekmi premagali Merkur Bled s 3 : 2, v finalu pa izgubili proti Salonitu Anhovo, prav tako po petih nizih. Sicer pa so Ravenčani odlično pričeli letošnje državno prvenstvo, saj so bili po šestih odigranih tekmah še brez poraza in vodili na lestvici pred Salonitom in Kamničani. V prvi polovici tega meseca so že odigrali tekmi v Kamniku in doma proti Pomurju, 22. decembra bodo nastopili še na Bledu in prvi del prvenstva bo sklenjen. KEGLJANJE Končan je prvi del prvenstva v slovenskih ligah. V 1. A ligi so kegljači Elektrarne Dravograd uvrščeni na sedmo, kegljačice Gradnje IGEM iz Slovenj Gradca pa na 5. mesto. V 1. B ligi sta prevaljski ekipi Korotana uvrščeni: moška na 9. mesto in ženska na 7. mesto. V 2. ligi so kegljači Slovenj Gradca po prvem delu tekmovanja četrti, moška in ženska ekipa Fužinarja sta uvrščeni na zadnje, 10. mesto. NAMIZNI TENIS Igralke Fužinarja Interdiskonta so jesenski del prvenstva enotne 2. lige sklenile na 5. mestu, igralci ravenskega kluba pa so prvenstvo v 3. ligi končali kot šesti. Oboji so se v novembru udeležili še nekaterih tekmovanj. Nekaj jih omenimo: Na mednarodnem prvenstvu Varaždina (11. novembra) so mlajše kadetinje ravenskega kluba dosegle ekipno zmago. V igri posamezno je bila Ivana Zera druga, Manca Fajmut 3. do 4., Polona Župane seje uvrstila med 16 najboljših. Pri mlajših kadetih se je ekipa Fužinarja uvrstila od 5. do 8. mesta. Zala Šetina je dosegla uvrstitev med 16 najboljših mladink na spominskem turnirju Antuna Stipančiča v Zagrebu. Kadetinje Fužinarja so zmagovalke kvalifikacijskega turnirja za uvrstitev na prvenstvo Slovenije, ki je bil na Ravnah. Na državno prvenstvo so se uvrstili še kadeti Radelj in kadetinje Mute. Na 2. odprtem turnirju za mladince in mladinke v Ljubljani (25. novembra) sta se igralca ravenskega kluba Mitja Lukner in Jure Dretnik uvrstila od 9. do 16. mesta. Zala Šetina je osvojila odlično 3. do 4. mesto. PLAVANJE Na mitingu v Grazu, kjer je nastopilo okoli 500 plavalcev in plavalk iz šestih držav, so lepe uvrstitve dosegli tudi mladi tekmovalci Fužinarja. Tako so se v svojih kategorijah med najboljše štiri uvrstili: Suzana Tahiri in Petra Juvan med kadetinjami, Janja Merkač in Vita Sonjak med deklicami, Damir Dugonjič (3 zmage), Iztok Martinčič in Matic Podojsteršek med dečki ter David Kačič in Martin Paradiž med mlajšimi dečki. Lovro Šuler in Iztok Martinčič sta osvojila drugi mesti med kadeti na Miklavževem mitingu v Ljubljani. Med okoli 450 plavalci iz sedmih držav se je s 4. mestom odlikovala še štafeta mlajših dečkov Fužinarja v disciplini 4 x 50 m prosto. ■■■■■■■ Otroci že težko čakajo, da sneg pobeli smučišča -mnogi se bodo vključili v smučarske tečaje; kot ti pred leti na Rimskem vrelcu. ATLETIKA Na Ravnah so novembra v organizaciji domačega kluba imenitno izpeljali prvenstvo Slovenije v krosu za članske in starejše mladinske kategorije. Naslova državnih prvakov sta si v članski konkurenci pritekla Romeo Živko iz AK Kladivar Celje in Sonja Roman iz AK Pomurje. Absolutna zmaga je pripadla Marku "Kako visoko je že naš prijatelj!" Gorencu iz Novega mesta, ki je slavil zmago tudi med mlajšimi člani. Od atletov KAK Ravne si je bil Pavel Pori pritekel 6. mesto med člani, Peter Harnold je bil 13. Med starejšimi mladinci so ekipni državni prvaki postali atleti ravenskega kluba, med posamezniki pa so se uvrstili: na 7. mesto Rok Šnajder, na 9. Primož Miheu in na 12. Andraž Nabernik. Ekipna zmaga v krosu je pripadla atletom ŽAK Mass iz Ljubljane ter atletinjam AD Maribor 98. ŠAH Izjemen podvig je uspel šahistom Fužinarja, ki so v prvenstvu II. slovenske lige - vzhod osvojili 3. mesto in se poleg prvouvrščenih šahistov Palome in drugouvrščene ekipe Radenske uvrstili v 10-člansko 1. slovensko ligo - vzhod. V ravenski ekipi so igrali: Vrečič, Špalir, Turičnik, Pšeničnik, Koletnik, Kert in Komarica. Ivo Mlakar ALPINISTIČNE NOVICE • Od 31. 10. 2001 do 3. 11. 2001 sva bila Ožbej Povsod in Igor Plešivčnik v Paklenici na Hrvaškem. Splezala sva naslednje dolge: KUKUŠNA, 4-, 150 m, 1 h; RAMPA - KAMIN, 3+, 150 m, 1 h (31. 10.); CENTRALNI KAMIN, 4+, 300 m, 2-3 h (1. 11.); NOSOROG, 5-, 150 m, 1,5 h (3. 11.) in kratke smeri: WEINER WURSTCHEN, 5a, 13 m; FUR NANE, 4a, 20 m; FIGA, 4a, 20 m; MANNER ODER MEMME, 5a, 25 m; NEMAM NIŠTA, SOCIALNI PROBLEM, 6a, 33 m; ??? sosednja, ki je še ni niti v najnovejšem vodniku, 5c, 33 m (vse 2. 11.). • Katja Planinc (SAMSARA, SPORT-AKTIV JUDENBURG, BIROCOM) je v treh plezalnih dneh v plezališčih italijanskega Arca preplezala na pogled 24 smeri, težavnosti od 6a pa do 7a, dolžin od 20 do 30 metrov. Izbor težjih preplezanih smeri: plezališče LA GOLA: GAMA Dl LEGNO, 6c, 21 m; plezališče SYSIPHOS: CORNETTO, 6b+/7a, 23 m, MAGNUM, 7a, 23 m, COPPA DEL NONO, 7a, 23 m; plezališče MASONE: SABATO TURISTICO, 6c, 24 m, ICTUS, 6c+, 25 m, DEASY, 6c, 25 m. Igor Plešivčnik NAGRADNA KRIŽANKA ŠT. 74 Nagradna križanka št. 73 - rešitev vodoravno: ANTIPIRETIK, NAVRATILOVA, ALAIN, GILAN, DIRA, LESNA, IK, NOTE, TAL, RAA, MARKO, KLOR, AJAS, ALVARADO, KK, KLANI, VSOTA, 'I'AR, KEI, RIL, INEMANN, AVA, VOLK, NA, LAR. Žreb je določil, da knjige Pripoved rimskih nagrobnikov iz Dobje vasi prejmejo Aleksander Vališer, Javornik 59, Ravne na Koroškem, Ermin Žmavcer in Silva Valentan, oba Transkor Ravne, d. o. o. Nagradna križanka št. 74: Rešitev križanke in svoje podatke pošljite (po interni pošti) do vključno 21. 12. 2001 na naslov: FUŽINAR RAVNE, d. o. o., Uredništvo Informativnega fužinarja, Koroška cesta 14, Ravne na Koroškem. Zaradi znižane naklade glasila sprejemamo tudi rešitve fotokopirane križanke. Rešitev križanke in imena nagrajencev bomo objavili v prihodnji številki. Med reševalce tokratne križanke bo žreb razdelil tri knjižne nagrade. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega očeta Franca Obretana se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in sosedom, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje in sveče, nam pa ustno ali pisno izrekli sožalje. Hvala ge. Danici Praper Djordjevič, podjetju A.L.P. Peca, posebej gdč. Metki Gregor, g. župniku, godbi in pogrebnemu podjetju Log. Hvala tudi podjetju STO - komerciali NP in podjetju Noži Ravne za izkazano pozornost v bolečih trenutkih. Hčerki z družinama Izdaja: Fužinar Ravne, d. o. o., Koroška cesta 14, Ravne na Koroškem. Uredništvo: glavna in odgovorna urednica mag. Andreja Čibron-Kodrin, tehnična urednica Jelka Jamšek. Lektoriranje: Miran Kodrin, prot. Objavljene fotografije je prispevalo uredništvo, če ni navedeno drugače. TeL: (02>82-21-131, urednica 6305, tajništvo 6753. Faks: (02>82-23-013. Elektronski naslov: Andreja.Cibron@sz-metal.si Tisk: ZIP center, d. o. o., Koroška cesta 14, Ravne na Koroškem. Glasilo je obdavčeno z 8-odstotnim DDV. Objavljenih prispevkov ni dovoljeno kakorkoli ponatisniti brez pisnega dovoljenja uredništva. KADROVSKA [ GIBANJA | V OKTOBRU Konec oktobra je v ravenskem delu koncerna Slovenske železarne delalo 2.464 zaposlenih. V zasebnih podjetjih, ki so nastala iz Železarne Ravne in so vključena v to rubriko, je bilo 31. 10. 2001 zaposlenih 547 ljudi. DRUŽBA ŠTEVILO ZAPOSLENIH METAL 1.077 STO 725 NOŽI 199 OPREMA 161 ENERGETIKA 99 UDC KOROŠKE 113 STAN. PODJETJE 16 ZIP CENTER 74 STYRIA VZMETI 135 TRANSKOR 47 T. K. RAVNE 7 VOGARD 72 ŠERPA 125 GASILSKI ZAVOD 16 EUREST 47 LITOSTROJ ULITKI (OE TEŽKA LIVARNA) 98 FLUKTUACIJA Sklenitve delovnega razmerja Oktobra so v železarskih družbah zabeležili 7 sklenitev delovnega razmerja: v Nožih so zaposlili 2 pripravnika in 3 iskalce dela za določen čas, iz Slovenske vojske pa se je na delovno mesto vrnil 1 delavec. Tudi sodelavec Opreme Ravne je oktobra odslužil kadrovski rok pri vojakih. Od drugih družb na območju železarne so zaposlovali v Šerpi (na delo so za nedoločen čas sprejeli enega interesenta) in v družbi Litostroj Ulitki oz. EO Težka livarna (za določen čas so zaposlili 6 delavcev). Prekinitve delovnega razmerja Oktobra je bilo v železarskih družbah prekinjenih 16 delovnih razmerij. V Metalu seje upokojilo 14 zaposlenih (12 z dokupom let, 1 starostno in 1 invalidsko), iz STO in Opreme pa je odšel po 1 delavec sporazumno. Od drugih družb je do sprememb prišlo v podjetju Vogard (poročajo o upokojitvi enega zaposlenega), v družbi Litostroj Ulitki oz. EO Težka livarna (en delavec je delovno razmerje prekinil sporazumno) ter v podjetju Styria Vzmeti (1 delavec seje upokojil, 2 pa sta odšla v Slovensko vojsko). Po podatkih IC Smeri, d. o. o. in kadrovskih oddelkov podjetij povzela A. Č. študijska knjižnica C* O K) O yv j> id m