Ravno
Glasslo občine Kidričevo, letnik XVII, 2. številka, JUNIJ 2015
I^N^S^rednjo prireditev
Vabimo Vas na osrednjo prireditev
ob 18. občinskem prazniku Občine Kidričevo v nedeljo, 21. junija 2015, ob 15, uri v dvorano Restavracije Pan v Kidričevo.
Po končani osrednji prireditvi vas vabimo v prireditveni šotor v Park mladosti na srečanje občanov. Za zabavo bo skrbela Tanja Žagar in ansambel Razpon.
Anton Leskovar, župan občine Kidričevo
Prireditve ob občinskem prazniku
Datum in ura prireditve	Kraj prireditve	Vrsta prireditve	Organizator	Kontakt
12. 6. 2015 ob 10. uri	Dom upokojencev Lovrenc	Tekmovanje v vrtnem (ruskem) kegljanju	Društvo upokojencev Lovrenc na Dr. polju	Štefan Vrbnjak, 031 600 161
13.6.2015 ob 13. uri	Športni park Šikole	Otroški piknik z napihljivimi igrali	Športno društvo Šikole	Bogdan Babšek, 040 315 315
14.6.2015 ob 8. uri	Športna dvorana Kidričevo	2. Mednarodni sejem zbiralcev starin K.u.K. Sternthal militaria	Zgodovinsko društvo Kidričevo	Radovan Pulko, 031 872 183
14. 6. 2015 ob 10. uri	Športna dvorana Kidričevo	Razstava likovnih del	DPD Svoboda Kidričevo	Aleksandra Vidovič, 031 528 237
14.6.2015 ob 10. uri	Športna dvorana Cirkovce	Namiznoteniški turnir	Namiznoteniški klub Cirkovce	Metod Skamlič, 041 478 775
14.6.2015 ob 10. uri	Strelišče Lovske družine Borisa Kidriča Kidričevo	Streljanje na glinaste golobe	LD Boris Kidrič	Franc Turnšek, 040 729 412
14.6.2015 ob 10. uri	Parkirišče pri Osnovni šoli Cirkovce	2. srečanje starodobnih traktorjev in blagoslov traktorjev	Strojni krožek Dravsko polje -sekcija Oldtimerjev	Stanko Krničar, 041 764 435 Milan Unuk, 040 328 426
14.6.2015 ob 14. uri	Pongrce	10. kmečke igre	Društvo podeželskih žena in deklet	Marija Metličar, 041 363 832
14. 6. 2015 ob 18. uri	Dvorana Restavracije Pan Kidričevo	Pomladanski koncert Pihalnega orkestra Talum Kidričevo	Društvo Pihalni orkester Talum Kidričevo	Gregor Sagadin, 041 311 345
19.6.2015 ob 20. uri	Športni park Lovrenc na Dravskem polju	Nočni turnir v malem nogometu	Športno Društvo Mladinec Lovrenc na Dr. polju	Anton Drevenšek, 051 605 792
20.6.2015 ob 8. uri	Vadbišče PG D Jablane	Občinsko gasilsko tekmovanje	Gasilska zveza Kidričevo	Franc Frangež, 041890 875
21. 6. 2015 ob 15. uri	Dvorana Restavracije Pan Kidričevo	Osrednja proslava ob občinskem prazniku	Občina Kidričevo	
21.6.2015 ob 15. uri	Prireditveni šotor v Parku mladosti v Kidričevem	Srečanje občanov in zabava s Tanjo Žagar in ansamblom Razpon	Športno društvo Apače	
Izdajatelj glasila: Občina Kidričevo,
Ulica Borisa Kraigherja 25, 2325 Kidričevo.
Odgovorna urednica: Mojca Trafela
Uredniški odbor: Trna Mlakar, Smilja Rajher,
Jožef Murko, Slavko Pulko, Eva Žunkovič, Anja Rajher
Lektoriranje: Vesna Voglar Pulko
Tisk: Ekart design d.o.o.. Naklada: 2400 izvodov.
Spletna stran: www.kidricevo.si. Glasilo je brezplačno in
ga prejme vsako gospodinjstvo v občini Kidričevo.
Glasilo je vpisano v razvid medijev pri Ministrstvu za
kulturo RS, pod zaporedno številko 1401.
Obvestilo: pridržujemo si pravico do izbora člankov in fotografij po lastni presoji, skladno z razpoložljivostjo prostora za objavo, ter do preoblikovanja besedil v vsebinsko in oblikovno primerne članke. Za vsebino in točnost podatkov odgovarja avtor prispevka. Nekateri prispevki niso lektorirani s strani lektorice glasila. Reklame niso lektorirane.
ffiïME
ODKUPUJEMO:
ODPADNO ŽELEZO ALUMINIJ, BAKER
© 02/78 80 182
SLOVENJA VAS • INDUSTRIJSKA CONA
© WWW.MELTAL.SI
2
Uvodnik
Spoštovane občanke in spoštovani občani občine Kidričevo!
Dohitel nas je mesec junij in z njim velike priprave na naš občinski praznik, ki ga obeležimo s številnimi dogodki po vseh krajih občine ves mesec.
Verjamem, da se vas veliko tega še posebej zaveda, saj ste vključeni v prirejanje najrazličnejših dogodkov. Kot podžupanja sem izredno vesela, da lahko širši okolici s ponosom povem, da se v naši občini zmeraj nekaj dogaja in da imamo ideje in zamisli, ki jih lahko pokažemo. Zahvala za organizacijo najrazličnejših dogodkov pa gre vam, dragi člani društev. Ko sem se letos udeleževala občnih zborov društev, sta minila dva polna meseca, v katerih sem bila ob petkih in sobotah na vaših občnih zborih. Bili smo na terenu - če se lahko tako izrazim - vsi trije. Tako župan, podžupan in moja malenkost. Ob tem želim resnično poudariti, da v naši občini deluje ogromno najrazličnejših društev in s tem dajejo možnost vsem občanom in občankam, da izbirajo med njimi in si poiščejo hobi, ki si ga najbolj želijo. Da se vrnem nazaj na mesec junij, kjer se bodo v prihodnjih dneh zvrstile prireditve in razna tekmovanja. Mislim, da se najdeta vsaj dve prireditvi ali dve tekmovanji za vsakega občana ali občanko naše občine, ki bi vas zanimala, da si ju ogledate ali poskusite tekmovati. Ne postavljajte si neprijetnih zidov, da ne zmorete, saj kot pravi že stari rek: Važno je sodelovati, ne zmagati! Osebno sem
V soboto, 16. maja 2015, je v sklopu OHS (Odprte hiše Slovenije) festivala 2015 potekal ogled dvorca Sternthal. V sklopu ogleda nam je arhitektka Mojca Gregor-ski iz podjetja MODULAR arhitekti d.o.o. predstavila projekt prenove dvorca Sternthal. Z obnovo dvorca smo v Kidričevem iz prej dotrajanega objekta, v katerem so bila zasebna stanovanja, dobili moderno kulturno upravno stavbo, kjer so zdaj občinska uprava, upravna enota in poročna dvorana. Gospa Gregorski nam je predstavila arhitekturne in izvedbene značilnosti prenove tega spomeniško zaščitenega objekta.
Skupaj s predstavnikom občinske uprave g. Igorjem Premužičem smo si ogledali vse prostore dvorca in ob tem poslušali zani-mive arhitektkine predstavitve prenove praktično vsakega posameznega prostora v dvorcu posebej, kot tudi predstavitve najdb, odkritih med gradnjo:
mnenja, da so druženje, sprostitev, klepet in dobra volja tisti pravi spomini, ki nas spremljajo še dolgo v življenju. Zaključek mesečnih prireditev v počastitev občinskega praznika pa se bo, kot že nekaj let do sedaj, zaključil z osrednjo prireditvijo v centru Kidričevega. Najprej bo osrednja proslava v Restavraciji Pan in z njo podelitev občinskih priznanj, kasneje pa se bomo preselili v Park mladosti pod velik šotor, kjer nas bodo zabavali vrhunska slovenska glasbena pevka in mladi fantje iz kraja naše občine. Organizacijo letošnjega dogajanja pod šotorom organizirajo predstavniki Športnega društva Apače.
Ob tem bi vas vse občane in občanke vljudno povabila, da pridete na dogodke/tekmovanja, ki se bodo zvrstila po različnih prizoriščih naše občine Kidričevo. Največje plačilo, ki ga lahko organizator »iztrži« od dogodka, je vaša prisotnost na njem. Čim več nas je, bolj je poplačan trud organizatorjev in verjamem, da si štejejo vašo prisotnost v čast. Vljudno vabljeni tudi na osrednjo prireditev, ki se bo odvijala v nedeljo, 21. 6. 2015, od 15. ure naprej. Tam se bomo sprostili, poveselili, dobro najedli in kaj hladnega popili.

Z zaključkom občinskega praznika pa večina šolarjev že pogleduje po svojih počitnicah. Res je. Poletni čas je pred vrati in verjamem, da se ga že vsi veselite. To je čas, ko se lahko posvetite svoji družini in sebi. Skozi poletne dni si naberi-te novih moči in vedrih misli, da lahko s polno paro ponovno nadaljujete skok v bolj turobne jesenske dni. Želim vam čim bolj dolge in brezskrbne počitnice. Še enkrat želim vsem iskrene čestitke ob prihajajočem prazniku občine Kidričevo in se vidimo na dogodkih. Se že veselim druženja z vami.
Vaša podžupanja Anja Rajher
Odprte hise Sloxenile.,- imenom^dwijoaSiexiitkal


Foto: http://www.odprtehiseslovenije.org/
poslikav, vodnjaka, obokane kleti... Ogleda, kije bil del strokovnih vodenj po slovenski arhitekturi za organizirane skupine in posameznike, se je poleg drugih udeležilo tudi nekaj drugih slovenskih arhitektov in gradbenikov.
Bogdan Potočnik
Ravno polje. MAREC 2015
3
Osebno dopolnilno delo 2015
S 1. 1. 2015 smo lahko zasledili veliko novosti no področju gospodarstva, zato vam v nadaljevanju predstavljam nekaj pomembnih novosti, ki so se zgodile z osebnim dopolnilnim delom (v nadaljevanju: ODD).
S sprejemom novega Zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno (ZPDZC-1) in Pravilnika o osebnem dopolnilnem delu (v nadaljevanju: Pravilnik) je prišlo do sprememb na OOD. Določbe prejšnje zakonodaje veljajo le za posameznike, ki imajo na dan 1. 1. 2015 že priglašeno ODD po določbah prejšnje zakonodaje. Te osebe morajo ponovno priglasiti opravljanje ODD po novem sistemu najpozneje do 30. 6. 2015, če želijo še naprej opravljati ODD. Do ponovne priglasitve lahko navedene osebe ODD opravljajo pod pogoji in na način, veljaven na dan 31. decembra 2014. Te osebe do priglasitve ODD po novem sistemu še naprej opravljajo dela po starem seznamu del. Za legalno opravljanje teh del pa v tem času ni potrebna vrednotnica oziroma plačilo prispevkov. V prehodnem obdobju, torej do 30.6.2015 oz. do ponovne priglasitve, veljajo zanje enaka pravila kot pred 1. 1. 2015 (podatki so vzeti iz spletnega mesta Računovodja, com, vendar so dostopni samo naročnikom). Na kratko značilnosti po novem ODD:
•	ODD lahko pod pogoji (ZPDZC-1 in Pravilnik) opravlja katerikoli posameznik ne glede na status: zaposlen, upokojenec (na pokojnino ne vpliva), brezposelna oseba (dohodkovna omejitev za prejemnike denarnega nadomestila je praviloma 200 evrov neto), študent.
•	Pogoj za izvajanje ODD je priglasitev in pridobljena vrednotnica, ki se glasi na ime izvajalca ODD. Pogodba med izvajalcem in naročnikom ni potrebna.
•	V Pravilniku so navedene vrste del, ki štejejo za ODD. Delijo se na dve skupini: pomoč v gospodinjstvu in njim podobna dela (skupina A) ter izdelava in prodaja izdelkov umetnostne obrti in nekaterih drugih vrst izdelkov, nabiranje in prodaja gozdnih sadežev ... (skupina B).
•	Dela, ki sodijo v skupino A, lahko izvajajo samo za fizične osebe in samo fizične osebe lahko naročijo vrednotnico. Za izvajanje del iz skupine B mora vrednotnico pridobiti izvajalec sam, kupec pa je lahko kdorkoli, torej tudi pravna oseba, fizična oseba z dejavnostjo...
•	Pri opravljanju tega dela posameznika omejuje višina dohodka - prihodek iz naslova ODD v posameznem polletju koledarskega leta v seštevku ne sme presegati treh povprečnih mesečnih neto plač v RS v preteklem koledarskem letu.
•	ODD priglasimo pri AJPES. Priglasitev poteka preko spletnega portala AJPES. To
lahko storimo na dva načina: samostojno (prek spletnega portala AJPES - obvestilo o priglasitvi dobimo na elektronski naslov) ali osebno (pri upravni enoti - obvestilo o priglasitvi natisne UE).
•	Pomembno je, da posameznik z opravljanjem dela ne začne pred priglasitvijo. Priglasitev za posamezno vrsto dela je možna 7 dni vnaprej .
•	Seznam posameznikov, ki so ODD priglasili, je objavljen na spletni strani AJPES. Namenjen je naročnikom del.
•	Izbris s seznama je lahko izveden prostovoljno ali po uradni dolžnosti. Kadarkoli se lahko prostovoljno odločimo za prenehanje opravljanja ODD. Postopek je enak kot pri priglasitvi.
•	Za pridobitev vrednotnice (plača se na upravni enoti) moramo vložiti zahtevek.
Zahtevek za pridobitev vrednotnice se šteje za obračun prispevkov za socialno varnost:
-	2 evra za obvezno zdravstveno zavarovanje (ZZ) in
-	7 evrov za poškodbe pri delu in poklicne bolezni (PIZ).
•	Višine prispevkov so določene v pavšalnih zneskih in bodo enkrat letno, najpozneje do 1. aprila, usklajene z gibanjem povprečne plače.
•	Oblika računa ni predpisana, so pa predpisani podatki, kijih mora račun vsebovati. Izvajalcem ODD ni potrebno uporabljati knjige vezanih računov.
V kolikor bi želeli celotno gradivo, ki pojasnjuje področje ODD, mi pišite na anja.sr@gmail.com in vam ga pošljem. Anja Rajher, mag. posl. in ekon. ved, Odbor za gospodarstvo
Dela iz skupine A	Dela iz skupine B
Vrednotnico (potrebno jo je pridobiti pred pričetkom opravljanja ODD in velja 1 mesec) pridobi in plača (kupi) naročnik ODD, ki ne sme biti pravna oseba, tuji pravni subjekt ali samozaposlena oseba.	Vrednotnico pridobi in plača (kupi) izvajalec ODD, naročnik je lahko kdorkoli.
Občasna pomoč v gospodinjstvu, pomoč pri čiščenju stanovanja ali stanovanjske stavbe, vzdrževanje pripadajočih zunanjih površin.	Izdeluje in prodaja izdelke domače in umetnostne obrti v skladu z zakonom, ki ureja obrtno dejavnost in ki niso namenjeni zaužitju.
Občasna pomoč pri kmetijskih delih.	Izdeluje izdelke, ki niso namenjeni zaužitju in ki jih je možno izdelovati na domu pretežno ročno ali po pretežko tradicionalnih postopkih, jih popravlja in prodaja.
Občasno varstvo otrok, pomoč starejšim, bolnim ali invalidom na domu, spremstvo oseb, ki potrebujejo nego.	Nabira in prodaja gozdne sadeže in zelišča v njihovi osnovni obliki.
Občasne inštrukcije kot pomoč pri izpolnjevanju šolskih ali študijskih obveznosti.	Melje žito, žge apno ali oglje na tradicionalen način in prodaja.
Občasno prevajanje ali lektoriranje.	
Občasno izvajanje umetniških oziroma drugih kulturnih vsebin ob zasebnih dogodkih.	
Občasna pomoč pri oskrbi hišnih živali na domu lastnika živali.	
Poziv k zbiranju pobud za pripravo sprememb in dopolnitev Občinskega prostorskega načrta Občine Kidričevo
Občina Kidričevo je v letu 2013 sprejela Občinski prostorski načrt Občine Kidričevo (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 38/13,53/13-tehnični popravek). Občina Kidričevo vabi vse zainteresirane, da si pogledajo občinski prostorski načrt, ki je dostopen na sedežu Občine Kidričevo, na Skupni občinski upravi občin v Spodnjem Podravju, Mestni trg 1, Ptuj, in na spletni strani PISO (www. geoprostor.net). Vse zainteresirane, ki želijo podati pobudo za spremembo Občinskega prostorskega načrta Občine Kidričevo, Občina poziva, da to storijo v času do 30.7.2015. Pobudo se poda na obrazcu "Pobuda za pripravo občinskega prostorskega načrta", ki je dostopen v sprejemni pisarni Občine Kidričevo oziroma Skupne občinske uprave (Mestni trg 1, Ptuj) in na spletni strani Skupne občinske uprave občin v Spodnjem Podravju (www.sou-info.si). Ustrezno izpolnjene obrazce posredujte na naslov Občina Kidričevo, Ulica Borisa Kraigherja 25, 2325 Kidričevo, ali Skupna občinska uprava občin v Spodnjem Podravju, Mestni trg 1, 2250 Ptuj, ali pa preko e-pošte na naslov obcina@kidricevo.si oziroma sou@ptuj.si.	Damjan Napast,
direktor Občinske uprave Občine Kidričevo
4
Zadeve lokalnega pomena med nalogami krajevnih odborov
Zraven občinskega sveta in ostalih delovnih in posvetovalnih teles za razvoj in dobrobit občine s svojimi predlogi in aktivnostmi skrbijo tudi krajevni odbori. V zadnjih nekaj mesecih je bilo izmed 13 krajevnih odborov potrjenih 12, eden
zaradi nesklepčnosti zbora vaščanov še ni bil izbran. Krajevni odbori med drugim dajejo mnenja o zadevah lokalnega pomena ter podajajo predloge in sodelujejo pri pripravi razvojnih programov občine na področju javne infrastrukture na svo-
jem območju. Prav tako lahko s svojimi predlogi vplivajo na ureditev in olepšanje kraja ter sodelujejo pri organizaciji kulturnih, športnih in drugih prireditev. Za mandatno obdobje 2014-2018 so bili izvoljeni naslednji člani krajevnih odborov:
•	Krajevni odbor Mihovce-Dragonja vas:
-	Anton Sagadin, Mihovce 29, predsednik
-	Srečko Godec, Dragonja vas 21, namestnik predsednika
-	Vincenc Klasinc, Mihovce 32, član
•	Krajevni odbor Kidričevo:
-	Suzana Koderman, Ul. Borisa Kraigherja 2, predsednica
-	Vito Mlinaric, Ul. Borisa Kraigherja 8, namestnik predsednice
-	Vida Komljenovič, Ul. Borisa Kraigherja 13, članica
-	Sašo Kornet, Kajuhova ulica 9, član
-	Milena Lubaj, Kajuhova ulica 3, članica
•	Krajevni odbor Jablane:
-	Janez Čelofiga, Spodnje Jablane 41, predsednik
-	Stanislav Dobnik, Zgornje Jablane 22, namestnik predsednika
-	Anton Dolenc, Zgornje Jablane 37, član
•	Krajevni odbor Strnišče:
-	Leon Karlovčec, Strnišče 17/c, predsednik
-	Nevenka Ivančič, Strnišče 23/a, namestnica predsednika
-	Krste Grubač, Strnišče 17/b, član
•	Krajevni odbor Cirkovce:
-	Andrej Napast, Cirkovce 12, predsednik -Tina Urih, Cirkovce 68/d, namestnica predsednika
-	Dominik Turk, Cirkovce 21/a, član
•	Krajevni odbor Kungota pri Ptuju:
-	Štefan Zupanič, Kungota pri Ptuju 94, predsednik
-	Bojan Močnik, Kungota pri Ptuju 31, namestnik predsednika
-	Martin Kiseljak, Kungota pri Ptuju 86, član
•	Krajevni odbor Njiverce:
-	Matej Novak, Njiverce vas 14, predsednik
-	Ivica Cizerl, Cesta na Hajdino 22/a, namestnica predsednika
-	Silvester Skok, Njiverce vas 37, član
-	Ignac Milošič, Ob gozdu 7, član
-	IMevenka Majar, Njiverce vas 2, članica
•	Krajevni odbor Stražgonjca-Gaj:
-	Jožef Čelan, Sp. Gaj pri Pragerskem 43, predsednik
-	Frančišek Hergan, Stražgonjca 19, namestnik predsednika
-	Jožef Goričan, Stražgonjca 36, član
•	Krajevni odbor Apače:
-	David Širovnik, Apače 114, predsednik
-	Renata Jeza, Apače 53, namestnica
predsednika
-	Jože Vidovič, Apače 300, član
-	Boštjan Žunkovič, Apače 190, član
-	Mitja Jurovič, Apače 248, član
•	Krajevni odbor Starošince:
-	Rosmarie Žitnik, Starošince 40/a, predsednica
-	Zvonko Mesaric, Starošince 36, namestnik predsednice
-	Anton Valentan, Starošince 13/a, član
•	Krajevni odbor Lovrenc na Dr. polju:
-	Slavko Pulko, Lovrenc na Dr. polju 50, predsednik
-	Valerija Medved, Pleterje 21,
namestnica predsednika
-	Janez Zafošnik, Lovrenc na Dr. polju 121/b, član
-	Andrej Peršuh, Pleterje 40, član
-	Anton Planinšek, Župečja vas 2, član
•	Krajevni odbor Pongrce:
-	Dragica Vek, Pongrce 35
-	Marjan Krajnc, Pongrce 32/a
-	Franc Horvat, Pongrce 13
•	Krajevni odbor Šikole
Zbor vaščanov je bil sklican dvakrat, vendar zaradi nesklepčnosti člani še niso bili izbrani.	MT
Najava spodbud za mikro, mala in srednja podjetja (MSP)
C
Mariborska razvojna agencija p.o. in Regionalna razvojna agencija Koroška d.o.o. obveščata, da bosta v sodelovanju s Slovenskim regionalno razvojnim skladom, Ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo in sodelujočimi bankami objavili razpis ugodnih dolgoročnih bančnih kreditov z garancijo regijskih garancijskih shem za Podravje in Koroško (RGS). Razpisa bosta objavljena ločeno za vsako regijo. Cilji RGS so pospeševanje razvoja malega in srednjega gospodarstva in pridobitne dejavnosti podjetnikov, povečevanje investicijske aktivnosti v regijah, zmanjševanje stopnje brezposelnosti, vzpostavljanje možnosti za prestrukturiranje regijskega gospodarstva, olajšanje dostopa mikro, malim in srednje velikim podjetjem do kreditov z zmanjšanjem bančnih zahtev za zavarovanje kreditov idr., in sicer na območju podravske in koroške regije. Navedeni regijski garancijski shemi sta v postopkih vzpostavitve. Za kredite, ki bodo namenjeni za manjše začetne naložbe, bodo lahko kandidirala MSP podjetja iz podravske in koroške regije. Najnižji znesek kredita bo znašal 8.000 evrov, najvišji pa 150.000 evrov, najdaljša ročnost bo 8 let. Garancija RGS bo služila kot jamstvo 50 % bančnega kredita. V podravski regiji bo na voljo 1.200.000 evrov sredstev, v koroški regiji pa 1.000.000 evrov. Predviden mul-tiplikator (višina odobrenih kreditov bank glede na sredstva RGS) znaša 3. Višina obrestne mere bo odvisna od ponudbe sodelujočih bank, vendar v nobenem primeru ne bo presegala 75 % povprečne obrestne mere poslovnih bank na območju Slovenije za kredite primerljive ročnosti
v zadnjem trimesečju. Hkrati z zgornjim razpisom bosta regijski razvojni agenciji objavili tudi razpis za dodelitev nepovratnih sredstev za MSP podjetja s problemskega območja Maribora s širšo okolico, ki ga predstavljajo Mestna občina Maribor, občine Kungota, Hoče-Slivnica, Pesnica, Podvelka, Radlje ob Dravi, Ribnica na Pohorju, Ruše in Selnica ob Dravi. Nepovratna sredstva bo mogoče pridobiti izključno v kombinaciji s kreditom na podlagi zgornjih garancijskih shem. Posamezno podjetje bo lahko kandidiralo za največ 50.000 evrov nepovratnih sredstev, ki bodo namenjena za sofinanciranje manjših začetnih naložb. Skupaj bo na voljo 607.142 evrov nepovratnih sredstev. MSP podjetja s problemskega območja Maribora s širšo okolico bodo lahko torej na podlagi zgornjih razpisov kandidirala za največ 200.000 evrov sofinanciranja manjših začetnih naložb (150.000 evrov ugodnega kredita na podlagi garancijskih shem in 50.000 evrov nepovratnih sredstev), podjetja iz podravske oz. koroške regije, ki pa niso s problemskega območja, pa za 150.000 evrov ugodnega kredita na podlagi garancijskih shem. Podjetja s problemskega območja, ki bodo kandidirala za nepovratna sredstva in garancijo, bodo morala v primeru odobrenega sofinanciranja prijavljeno začetno investicijo zaključiti do 31. 10. 2015. Razpis bo objavljen v Uradnem listu RS ter na spletnih straneh MRA in RRA Koroška.
Mag. Božidar Pučnik, dir. MRA p.o.
Karmen Sonja k, dir. RRA Koroška d.o.o.
Ravno polje, JUNIJ 2015
5
=
vodna površina
vlečnice za smučanje na vodi
zatravljeno plato za oder zatravljeno naravna sedišča na brežini
servisni plato asf.pot
asf. parkirišča gozd
regionalna cesta gozd
"D 73 m 7J m
N >
>

gozd
m. pot zatravljeno plitvina prodni nasipi
vodna površina
prodni nasipi plitvina
stena za breguljke zatravitev m.pot
gozd
regionalna cesta gozd
M W M
in o
M
R
Ji
obstoječa brežina m. pot obstoječa brežina
PREGLEDNA SHEMA
Občinski svet Občine Kidričevo je potrdil OPPN za urejanje gramoznice Pleterje. Načrtovane so ureditve obvodnih in vodnih površin za rekreacijo in turizem, z ureditvijo ustrezne infrastrukture ter krajinske ureditve za sanacijo naravnega okolja.
MT

mm—mm
S
■o > § g.
_	m o
0	•=» c
1	#! t o «j	A « >
¿m o	o o
a C E	a i: a
oo-:	.a nj	rf^c:
tj > c	o.*	EN t
cn
min? vodostaj ______________
^p.fp,_ 1»_
• ■ • ■ fc
meja območja obdelave OPPN
■lili m m m m r
J " " " " J UE 2 - območje naravnih ureditev
UE 1 - območje med regionalno cesto in vodno površin
UE 3 - območje za vodne športe in rekreacijo
w dfemm Asm
Spoštovane občanke, spoštovani občani občine Kidričevo, minila sta dva meseca od mojega zadnjega pisanja o dogajanju v Državnem zboru in tudi med tem časom ni bilo nič manj pestro, zato se bom v nadaljevanju posvetila aktualnemu dogajanju.
Če izhajamo iz zadnjih objav statističnih podatkov in napovedi, le-te kažejo na izboljšanje stanja v Sloveniji. Meni ti podatki še niso vlili optimizma, saj smo še vedno daleč za časom pred krizo. Še vedno je skoraj enkrat več brezposelnih, kot jih je bilo v letu 2008. O proračunskem presežku lahko govorimo zgolj zadnji mesec, pred tem smo v prvih treh mesecih dosegli že skoraj 50 % dovoljenega planiranega primanjkljaja za vse leto. Gospodarska rast v preteklem letu je posledica povečanega izvoza in javnih infrastrukturnih projektov, medtem ko večjega vlaganja v opremo pri podjetjih in večje domače potrošnje državljank in državljanov ni. Rešuje nas zlasti izboljšanje stanja v naših glavnih trgovinskih partnericah, kar ugodno vpliva na izvoz in posledično dviguje našo gospodarsko rast. Tudi iz priporočil, ki smo jih nedavno prejeli iz Bruslja, je več kot očitno, da moramo v državi še veliko narediti. O izboljšanju stanja bomo lahko govorili šele takrat, ko bomo ustvarili nekaj deset tisoč novih delovnih mest v zasebnem sektorju.
Ker je dobro sodelovanje med evropskimi poslanci, poslanci Državnega zbora in državljani izjemno pomembno, sem v naše konce v mesecu marcu povabila evropsko poslanko Romano Tome. Njen obisk se je pričel prav v občini Kidričevo, in sicer z delovnim kosilom z vodstvom podjetja Talum in Boxmark ter županom občine Kidričevo. Izpostavljene so bile težave in ovire, s katerimi se srečujejo ob svojem delu, in podani številni pogledi, kako izboljšati situacijo v regiji in državi.
Delovni obisk se je nadaljeval skozi občini Cirkulane in Videm, kjer je bil ob koncu dneva tudi pogovorni večer z naslovom »Gospodarstvo na relaciji EU, Slovenije in občine«.
V	mesecu aprilu je bila s strani poslanske skupine SDS predlagana sprememba Zakona o socialno varstvenih prejemkih, ki je za številne državljane uvedel zelo krut institut, in sicer vpis odtujitve in obremenitve nepremičnine za prejemnike denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka. Ta zakon je povzročil predvsem to, da seje število prejemnikov varstvenega dodatka drastično znižalo, saj si vpisa države ali občine na njihovo nepremičnino številni niso dopustili, pa četudi so se s tem pahnili v še večjo revščino. Žal sprememba zakona, ki bi ukinil obremenitev nepremičnine, ni bila sprejeta. Kot tudi ni bila sprejeta predlagana sprememba, da bi podobno, kot to velja za gospodarske družbe in s.p.-je, bila letna poročila odvetnikov in notarjev, ki svojo dejavnost opravljajo kot samostojen poklic, javna.
Na redni seji v mesecu aprilu smo ponovno govorili o zadnji sanaciji bančnega sistema, ki nas je stala skoraj 5 milijard €. Zakaj? Ker so se številni krediti podeljevali po prijateljskih vezeh, neustrezno zavarovani, ker uprave in nadzorni sveti bank niso ravnali odgovorno in ker regulator našega bančnega sistema, to je Banka Slovenije, svoje naloge ni opravila, kot bi morala. Na pobudo poslanske skupine SDS je bila v mesecu aprilu potrjena ustanovitev parlamentarne preiskave, s pomočjo katere se bo ugotavljalo sporno kreditiranje vse od leta 1997 naprej. Ministrstvo za zdravje v zadnjih tednih predstavlja spremembo Pravilnika o službi nujne medicinske pomoči, ki je zelo razburila strokovno in laično javnost. Gre za popolno reorganizacijo na tem področju, ki marsikje pomeni ukinjanje sedanje, dobro delujoče mreže nujne medicinske pomoči. Prav je, da ob tem izpostavim zadovoljstvo, da smo uspeli prepričati Ministrstvo za zdravje, da bo do izgradnje urgentnega centra na Ptuju, vsaj po obljubah ministrice, kljub manjšim vmesnim zapletom tudi prišlo.
V	mesecu aprilu je bila na pobudo poslanske skupine SDS v Državnem zboru na skupni seji Odbora za kmetijstvo in Odbora za gospodarstvo obravnavana točka »Problematika območja Haloz«. Za obravnavo te točke sem se odločila, ker me kmetovalci tega območja pogosto opozarjajo na neustrezne ukrepe v ok-
viru novega Programa razvoja podeželja, ker se Haloze marsikje vse bolj zaraščajo in ker je ob tem času priprava programov črpanja evropskih sredstev iz nove finančne perspektive še v polnem teku ter obstaja možnost preusmeritve nekaj sredstev tudi v naš konec. Kazalniki razvitosti haloških občin se gibljejo med 76 in 88 % glede na slovensko povprečje in tako spadajo med najmanj razvita območja v Sloveniji. Na tem območju je zaskrbljujoča tudi demografska slika, ki kaže zlasti manko mlajše generacije. Prav tako se številne kmetije soočajo z dejstvom, da nimajo naslednika. Posledice pa so vse bolj vidne v zaraščanju obdelovalnih površin. Pomembno je, da postane celo območje haloških občin za mlajše generacije zanimivo, kar pa je odvisno predvsem od delovnih mest, ki so na voljo v bližini. Da na območju Haloz obstaja izjemen razvojni potencial, kaže dejstvo, da je bil na omenjenem odboru soglasno sprejet sklep, ki nalaga Vladi, da do konca julija 2015 pripravi konkretne ukrepe za celostni razvoj območja Haloz. Z redne seje v mesecu maju bi želela posebej izpostaviti prvo obravnavo Zakona o davčnem potrjevanju računov, ki bo uvedel davčne blagajne. Sama se zavzemam za pravičen sistem plačila davka in obsojam sivo ekonomijo in delo na črno, vendar pa menim, da s predlagano uvedbo davčnih blagajn ne bomo zajezili ključnega — ne bomo zajezili sive ekonomije. S predlaganim ukrepom ne bomo dobili tistih, ki računov ne izdajajo, in ti predstavljajo problem, saj ne plačujejo davkov in so resnično nelojalna konkurenca vsem, ki pošteno opravljajo svojo dejavnost. Bodo pa s tem ukrepom prizadeti zlasti številni mali podjetniki, za katere bo uvedba davčnih blagajn predstavljala dodatno finančno breme. Spoštovani, želim vam, da prihajajoče tople, že skoraj poletne dni, preživite kar se da lepo.
Suzana Lep Šimenko, poslanka DZ
8

Spoštovane občanke in občani! Socialni demokrati smo za naprej! Vodstvo SD s predsednikom in ministrom mag. De-janom Židanom na čelu, z ostalimi strankinimi ministri in poslanci je 13. aprila obiskalo Ptuj in njegovo širšo okolico. Med drugim so obiskali vodstvo Mestne občine Ptuj ter zavode, društva in podjetja v regiji, sodelovali na javnem omizju o socialnem podjetništvu, ob zaključku delovnega obiska pa je na Ptuju potekalo še srečanje s člani stranke. Kot je povedal predsednik SD Dejan Židan, obisk sodi med redne aktivnosti v regijah, v okviru katerih se seznanijo z informacijami in konkretnimi težavami iz okolja, ob tem pa jim tudi sami posredujejo informacije, ki so koristne za lokalno skupnost. Med drugim so si tudi neposredno na terenu ogledali strelišče v Apačah. Med velikimi težavami kmetov na območju Ptujsko-Dravskega polja je tudi dejstvo, da živijo na vodovarstvenem območju, kar omejuje njihove aktivnosti in zaradi česar so februarja pripravili tudi protestni shod. Predsednik SD in kmetijski minister Židan je spomnil, da so se nedavno srečali tudi s kmeti iz te regije, kjer so ti izrazili pobudo za uvedbo avstrijskega sistema. "Gre sicer za področje, ki ga pokriva ministrstvo za okolje in prostor, vendar upam, da se bomo dogovorili za to smer, ki sicer prav tako ima nekaj plusov in minusov/' je dejal Židan in dodal, da bodo nekatere težave reševali tudi individualno. Stranka SD je na svoji spletni strani predstavila 6 ključnih programskih prioritet:
1.	(možnost za) Nov začetek Dolgotrajna kriza je močno prizadela celotno skupnost: izguba delovnih mest, brezposelnost, nizki prihodki in dolgovi. Naša ministrica za delo Anja Kopač Mrak aktivno dela na ureditvi odpisa dolgov najrevnejšim, ureditvi deložacij neplačnikov ter popravkih Zakona o izvršbi in zavarovanju, s katerim se bo poslovnim bankam preprečilo večkratno zaračunavanje vpogleda stanja na trans-akcijskem računu v primeru izvršb.
2.	Dogovor za naprej
Svet se je spremenil v temeljih, zakonske ureditve temeljnih družbenih razmerij pa se temu niso prilagodile. Zato imamo danes nepošten trg dela, neprijazno davčno zakonodajo in nekonkurenčno poslovno okolje. Zato moramo vzpostaviti pogoje, da bo v prihodnosti zaželeno biti slovenski državljan in delati v Sloveniji, da se bo izplačalo imeti podjetje registrirano v Sloveniji, biti davčni rezident Slovenije in imeti premoženje v Sloveniji.
Ključne programske prioritete
Zato hočemo, da se v Sloveniji brez tabujev pogovorimo in dogovorimo o novi temeljni zakonodaji, ki ureja temeljna družbena razmerja: odnose med delavci in delodajalci, okvire za preprosto poslovanje, trdna in prilagodljiva socialna zavarovanja ter poštene in pravične davčne obveznosti.
3.	Nov poslovni ekosistem Ustvarjanja novega poslovnega ekosis-tema se moramo lotiti zdaj: z odpravo birokratskih ovir, poenostavitvijo poslovanja, odprtostjo za nove rešitve ... Mnoge rešitve so preproste in v kratkem začenjamo s konkretnimi predlogi za izboljšave, ki jih pripravlja naš strokovni svet za gospodarstvo. Naša ambicija bo: Slovenija naj bo med najboljšimi državami sveta za poslovanje, zaposlovanje in ustvarjanje dobička.
4.	Vrhunske javne storitve
Še naprej si bomo prizadevali za javno šolstvo in njegovo vrhunsko kakovost. Pripravljamo svoje rešitve za zdravstveno reformo, ki bo zagotovila, da bo vsakdo lahko deležen vrhunske zdravstvene oskrbe za sprejemljivo ceno.
5.	Globalni mir in spoštovanje človekovih pravic kot predpogoj za vse Zavzemali se bomo za aktivno slovensko zunanjo politiko, ki bo prevzemala odgovornost za svetovni mir in brezkompromisno promovirala spoštovanje človekovih pravic.
6.	Male napredne stvari Odprli se bomo za novosti; za drobne male stvari, ki bodo morda postale naslednja velika zgodba. Družba brez inovacij je obsojena na stagniranje; politika brez poguma, da se sooči z novostmi, lahko samo nazaduje. Prva taka ideja je LEGALIZACIJA KONOPUE. Legalizacija pa
pomeni tudi regulacijo, da se celovito uredi področje uporabe, pridelave, predelave in trgovine s konopljo in izdelki iz nje. V ta namen smo se lotili:
-	platforme LegaliZAtor, kjer bomo spremljali potek priprave zakona in dali javnosti možnost soodločanja; predvsem jim bo jasno, kako daleč smo že s predlogom in kje je še možnost soodločanja;
-	sodelovanja v seriji dogodkov s civilno družbo in javnostjo;
-oblikovanja skupnosti, ki jo zanima predvsem kakovost pisanja zakonodaje, da bi jo lahko približali ljudem. Državni zbor je potrdil novo ministrico za obrambo Vlade Republike Slovenije iz vrst SD, Andrejo Katič. Verjamemo, da bo nova ministrica Andreja Katič s svojimi referencami in predstavitvijo pokazala, da ima izdelano vizijo za vodenje obrambnega resorja. Kot je med predstavitvijo mnenja Poslanske skupine SD povedal namestnik vodje Matjaž Nemec, "gre za osebo, ki zna, zmore in želi ter je sposobna reševati zahtevne naloge, ki jo čakajo."
POLETNE AKTIVNOSTI STRANKE:
-	SREČANJE V MOSTECU LJUBLJANA -6. 6. 2015 od 12.30
-	FESTIVAL SOCIALNE DEMOKRACIJE
-	POLETNA ŠOLA SD od 18.-21. junija v Velenju: dogodek bo namenjen izobraževanju in raznovrstnim tematskim razpravam.
Vljudno vabljeni na prenovljeno spletno stran (http://www.socialnidemokrati.si/) in na Facebook stran Občinske organizacije SD Kidričevo: https://www.facebook. com/pages/Socialni-demokrati-Kidri%C4 %8Devo/639687806144891?fref=ts.
Občinska organizacija S D Kidričevo
Foto: Martin Ozmec
Ravno polje. MAREC 2015
9
CISTO
Obvestilo uporabnikom storitev ravnanja z odpadki pri podjetju Čisto mesto Ptuj
Način obračuna storitve obvezne gospodarske
javne službe ravnanja z odpadki
V skladu z Uredbo o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (v nadaljevanju »Uredba«) (UL RS št.: 87/2012) je izvajalec obvezne gospodarske javne službe na območju vaše občine, podjetje Čisto mesto Ptuj, pripravil Elaborat o oblikovanju cen, kot ga predvideva Uredba. Občina pa je, v skladu s predpisanimi roki, si. 4. 2014 potrdila Elaborat o oblikovanju cen.
Izvajalci gospodarskih javnih služb smo bili zavezani, da najkasneje s 1. aprilom 2014 pričnemo storitve obračunavati, kot to predvideva Uredba. Pred 1. aprilom 2014 je bil način obračuna storitev ravnanja z odpadki odvisen od števila oseb v gospodinjstvu - t.i. »tarifni sistem«. Uredba pa je nato zahtevala, da se obračun storitev oblikuje na kg opravljene storitve za javno službo ravnanja s komunalnimi odpadki ter se uporabnikom zaračuna glede na prostornino zabojnika in pogostost odvoza. Vsled navedenega je tudi podjetje Čisto mesto Ptuj s 1. aprilom 2014 pričelo storitve obračunavati na zgoraj predpisani način. To za uporabnika pomeni, da je mesečni znesek na položnici odvisen od zbranih količin odpadkov na območju vseh občin Spodnjega Podravja in hkrati temelji na seštevku obračunskih volumnov celotnega območja. Kot izvajalec gospodarske javne službe ravnanja z odpadki namreč preračun storitev glede na zbrane količine pripravljamo sproti - mesečno, kar seveda pomeni, da si mesečni zneski na položnicah niso enaki, medtem ko v Elaboratu potrjena cena EUR/kg ostaja nespremenjena. V skladu s potrjeno ceno EUR/kg in na podlagi zbranih količin odpadkov ter seštevka obračunskih volumnov se mesečno opravi preračun storitev iz enote EUR/kg v enoto EUR/liter ter pomnoži z obračunskim volumnom vsakega posameznega gospodinjstva. Mesečno preračun cene objavimo na naši spletni strani: http://www. cistomesto.si/ceniki-in-elaborati. Predvsem je pomembno, da uporabniki razumete način obračuna, ki prinaša mesečna nihanja, kar pa nikakor ne pomeni, da kot izvajalec sami spreminjamo cene. V lažje razumevanje spodaj objavljamo tabelo nihanja cen ravnanja s komunalnimi odpadki v obdobju med 1.4. 2014 in 1.4. 2015. Hvala, ker skupaj z nami skrbite za življenja vredno okolje!
Čisto mesto Ptuj, d. o.o.
Ravnanje s komunalnimi odpadki - mesečni zneski na položnicah April 2014-Marec 2015
Velikost posode		apr.14	maj .14	jun.14	jul.14	avg.14	sep.14
801		6.13	6,26	6,93	7.17	7,02	6,95
1201		9,19	9,40	10,39	10,75	10,51	10,41
2401		18.39	18,80	20,77	21,48	21,03	20,84
Velikost posode		okt.14	nov.14	dec.14	jan.15	feb.lS	mar.15
801		7,06	6,45	6,35	5,22	4,62	6,66
1201		10,58	9,65	9,53	7,84	6,93	9,98
2401		21,14	19,29	19,05	15,69	13,85	19,92
Velikost posode		Povprečna cena April 14- Marec 15					
801		6,40					
1201		9,60					
2401		19,19					
Odvoz bioloških odpadkov - mesečni zneski na položnicah April 2014 - Marec 2015
Velikost posode		apr.14	maj .14	jun.14	jul.14	avg.14	sep.14
1201		3,58	3,58	3,40	4,27	4,49	4.08
2401		7,16	7,16	6,79	8,55	8,97	8,15
Velikost posode		okt.14	nov.14	dec.14	jan.lS	feb.15	mar.15
1201		3,67	2,70	1,76	1,47	1,44	2,51
2401		7.34	5,40	3,53	2,94	2,86	5,01
Velikost posode		Povprečna cena April 14- Marec 15		*vse cene so v EUR z DDV			
1201		3,08					
2401		6,15					
¿J>
Sosednji prijatelji skupina mladih i* občine Kidričevo
Letošnje poletje se bomo družili
pod geslom »Naše Kidričevo«
Skupina mladih - Sosednji prijatelji Kidričevo - v pričakovanju počitnic tudi letos ne bomo pozabili na otroke in mlade ter medgeneracijsko druženje med poletnimi počitnicami.
V avgustu namreč tudi letošnje leto pripravljamo Poletne dejavne dni za otroke, mlade in starše, ki bodo tretje leto zapored. Letošnja tema bo »Naše Kidričevo«. S tem želimo popestriti počitniške dni in vas privabiti na sonce. Ideja z Občine, da bi ponovno oživili mini golf ob kopališču v Kidričevem, je v nas zbudila zagon, da k temu povabimo tudi vse občane in da skupaj vlijemo novo življenje že pozabljenemu igrišču. Naselje res ni veliko in tudi ni veliko denarja za projekte, o katerih poslušamo že vrsto
let. Vendar pa ne smemo pozabiti na to, kar že imamo in izgublja svoj pomen pred našimi očmi. Zato ga želimo prav med dejavnimi dnevi urediti in s tem ponovno privabiti ljubitelje mini golfa in mnoge mlade nadobudneže, ki bi se želeli s tem ukvarjati. Zraven igranja omenjenega športa bi bilo seveda igrišče tudi odličen ambient za druženje v naravi. V okviru dejavnih dni pa bomo tudi letos poskrbeli za športne in kreativne dejavnosti, ko pa sonce zaide, pa bomo, kot lani, povabili občane na večer drame,
smeha, risank ... ter si skupaj ogledali izbor filmov v kinu pod zvezdami. Za zaključek poletnih dejavnih dni pa tudi letošnje leto že tradicionalni 5. Počitniški izlet v terme Čatež. Program dejavnih dni bo objavljen v prihodnji številki Ravnega polja.
Potrik Komljenovič, Sosednji prijatelji Kidričevo
10
TEDEN LJUBITELJSKE KULTURE, 15.-24. maj 2015 Pred dvorcem Sternthal se je zbralo veliko izvirnih kulturnih
ustvarjalcev iz občine Kidričevo
V nedeljo, 17. 5. 2015, je pred dvorcem Sternthol potekala prireditev ob tednu ljubiteljske kulture. Na kulturni prireditvi se je zbralo veliko mladih, nadobudnih, pa tudi tistih starejših umetnikov, ljubiteljev in ustvarjalcev iz občine Kidričevo.
Dogodek je povezovala Petra Hadler. Slovenija se je letos tako že drugič pridružila evropskim državam, ki se vsako leto poklonijo ljubiteljskim kulturnim ustvarjalcem ter opozorijo na pomen, kakovost in množičnost ljubiteljske kulture v sodobni družbi. Kulturno Iju-biteljstvo je področje, ki omogoča sodelovanje vsem družbenim skupinam in posameznikom ne glede na starost, geografsko, etnično ali katerokoli drugo pripadnost. Ljubiteljska kultura v Sloveniji je množična, raznolika in kakovostna. Svojo bogato tradicijo črpa iz sredine 19. stoletja (tabori in čitalnice), ko je bila organizirana ljubiteljska kultura nosilka celotne slovenske kulture. Vseslovenski teden ljubiteljske kulture zaznamujejo kulturni dogodki, ki jih po vsej Sloveniji in v zamejstvu v sodelovanju z Zvezo kulturnih društev Slovenije in prek območnih izpostav Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti (JSKD) pripravljajo skupaj s številnimi kulturnimi društvi in njihovimi zvezami, kulturnimi zavodi, lokalnimi skupnostmi, šolami, vrtci, knjižnicami, muzeji ... Premiero je vseslovenski teden ljubiteljske kulture doživel 15. 5. v Novi Gorici, nadaljuje pa se z večjimi regijskimi dogodki, ki se povezujejo z več kot 1.000
lokalnimi dogodki po vsej Sloveniji. Prireditev v Kidričevem so otvorili Fantje treh vasi s simpatično ljudsko popevko, Vesele polanke iz Cirkovc pa so pripravile živahen glasbeni vložek z inštrumenti. Podžupanja občine Kidričevo, Anja Rajher, je v uvodnem nagovoru pozdravila vse obiskovalce in se vsem ustvarjalcem zahvalila za sodelovanje. Mladi pevci pevskega zbora OŠ Kidričevo in podružnice Lovrenc so se ob glasbeni spremljavi mentorice Liljane Krošelj predstavili z nežnim venčkom slovenskih ljudskih in čudovito slovensko klasiko - Srečo
na vrvici. Kulturni program so obogatili tudi otroci folklorne skupine OŠ Cirkovce, ljudske pevke KKD Zvezdni dol, Folklorna skupina Vinko Korže iz Cirkovc in mlade recitatorke DPD Svoboda Kidričevo. Ob koncu prireditve se je povezovalka Petra Hadler zahvalila vsem nastopajočim za sodelovanje in vsem, ki so kakorkoli pripomogli k izvedbi prireditve. Sončno nedeljo je obogatila tudi strokovno vodena zgodovinska pot po občini Kidričevo, ki jo je vodil predstavnik Zgodovinskega društva Kidričevo, Vladko Meglic.
Eva Žunkovič
Območno srečanje folklornih skupin pod nazivom „POD LIPO" je potekalo v soboto, 9. maja 2015, v Majšperku. Srečanja se je udeležilo 11 mladinskih in odraslih folklornih skupin, ki delujejo na območju območne izpostave Ptuj. Srečanje je spremljal Mirko Ramovš. Iz Prosvetnega društva Cirkovce smo se revije udeležili članska Folklorna skupina Vinko Korže s spletom »Prinesel sem ti pušel« in veteranska skupina »Novi plesalec«. Po oceni Mirka Ramovša sta obe skupini dosegli regijsko raven, na kar smo v društvu ponosni, saj se je članski skupini v začetku leta pridružilo veliko novih plesalcev in za večino nastopajočih je bil to prvi revijalni nastop.	Tina Urih
Foto: Spletna stran JSKD, Boris B. Voglar
Foklorna revija v Majšperku
Ravno polje. MAREC 2015
11
Medgeneracijski dan solidarnosti v Starošincah
V sredo, 29. oprila, na evropski dan medgeneracijske solidarnosti in sodelovanjai, je v Konjeniškem parku Starošince potekalo druženje med mlajšimi in starejšimi.
Metka Demšar Goljevšček, ki skupaj z možem Alexandrom vodi Zavod Nazaj na konja, nam je v pogovoru povedala, da so na ta dan v okviru praznovanj ob 10-let-nici njihove organizacije povabili otroke iz Vrtca Cirkovce, starejše iz doma upokojencev Kidričevo ter učence OŠ Cirkovce in OŠ Kidričevo, ki so se udeležili programa za prostovoljce. Pomagali so nam izvesti dogodek.
Prisotni smo bili tudi udeleženci programa SVET KONJ SKOZI DIGITALNE MEDIJE v okviru projekta Popestrimo šolo, ki smo dogodek fotografsko dokumentirali. Več o tem, kaj se je ta dan dogajalo, so nam povedali prostovoljci iz OŠ Cirkovce, ki so bili ta dan prisotni. Povedali so nam, da so se pred prihodom gostov zjutraj zbrali in pripravili program za druženje. Najprej so skupaj s sodelavci Parka sprejeli starostnike. Alexander in Metka sta predstavila sebe in zgodovino Parka. Nato so obiskovalce popeljali po hlevu, potem pa skupaj pospremili konje na pašo. Nekaj časa so skupaj opazovali čredo med pašo in ob tem klepetali o odnosih med ljudmi. Lastnica Metka je pripovedovala tudi o njihovem odnosu do starejših konj, kakšno vlogo imajo v čredi. Povedala nam je, da imajo veliko ostarelih konj, saj jih ne oddajajo, ampak skrbijo za njih do zadnjega trenutka, saj se čutijo zanje odgovorni. Ob teh pripovedih so se nam večkrat porodile misli o naših babicah in dedkih, so nam povedali učenci, ki so bili prisotni na ta dan. Nato je bil na vrsti bolj športni del dogodka, saj so šli jahat. Veseli so bili, saj so se opogumili tudi nekateri starejši. Medtem pa so se nam pridružili še otroci iz Vrtca Cirkovce. Voditeljica Metka je zaigrala na kitaro in skupaj so v krogu zaplesale vse generacije občine Kidričevo. Po pesmi Mi se imamo radi je vsak udeleženec povedal, kaj in koga ima rad. Največkrat so se ponavljali odgovori: mamo, atija, starše, vnuke, konje ali imena kakšnih drugih bližnjih. Otroci so se nato odpravili na ogled hleva, poslušali zgodbice o življenju konj, spoznavali so hlevska opravila, božali konje in jih vodili na povodcih, vsak otrok pa seje lahko povzpel tudi na konja in ob vodstvu učiteljic jahanja pogumno odjahal krog po sprehajalni stezi v parku. Če sklepamo
po odgovorih, kaj imajo udeleženci radi, KONJ SKOZI DIGITALNE MEDIJE v okviru lahko zaključimo, da je namen dogodka projekta Popestrimo šolo Osnovne šole uspel. Družili smo se in se učili drug od cirkovce: Monika Gerečnik, Aleks Koser, drugega ter skupaj preživeli lep dan. Karmen Kušar, Iva Šmigoc, Miha Dolenc, Tekst so pripravili člani programa SVET David Suhar, Kenan Vrtagič.
Fotografije: David Suhar, Vanesa Če I on, Karmen Kušar
18. tradicionalno žegnanje konj v Zupečji vasi
Letos je po svoj blagoslov in srečo prišlo kar 52 konj.
Konji so včasih imeli pomembno vlogo v transportu, kot jahalne živali ali za vleko poštnih kočij, vozov in drugih prevoznih sredstev. Uporabljali so jih za oranje, v bojih in v prehrani. Danes uporabljamo konje predvsem pri športu in rekreaciji, pomembno vlogo pa imajo tudi v medicini, saj se uporabljajo v terapevtske namene. Običaj žegnanja konjev ima zanimivo ozadje. Sveti Jurij, zaveznik konjev, je krščanski svetnik, ki goduje 23. 4. in simbolizira vrnitev pomladi, vstajenje in napredek. Jurjevo pa ponazarja prihod konjev na pašo in predstavlja blagoslov - varuje konje pred poškodbami, boleznimi in nesrečo. S tem namenom krajani Župečje vasi vsako leto organizirajo žegnanje, da zavarujejo svoje kopitarje pred morebitnimi nevšečnostmi. Zbrane na dogodku je pred cerkvijo v Župečji vasi pozdravil župan občine Kidričevo Anton Leskovar: „Čestitam Župečanom za 18. rojstni dan. To je prireditev, ki seje močno zasidrala v občini Kidričevo. Župečanom želim iskrene čestitke za organizacijo in obilo uspeha še naprej." Letos so po svoj blagoslov in srečo prišli številni konjerej-ci s kar 52 konji različnih pasem, barv in velikosti: 17 dvojnih vpreg, 3 enojne
V	Župečji vasi je v nedeljo, 26. 4. 2015, potekalo že 18. tradicionalno žegnanje konj. Prireditev so organizirali krajani Župečje vasi skupaj v sodelovanju s Turističnim društvom Kidričevo.
V	Župečji vasi je v nedeljo, 26. 4. 2015, potekalo že 18. tradicionalno žegnanje konj. Prireditev so organizirali krajani Župečje vasi skupaj v sodelovanju s Turističnim društvom Kidričevo.
vprege in 15 jahačev. Žegnanja pa so se udeležili tudi člani Sekcije Oldtimer-jev traktorjev Strojnega krožka Dravsko polje, ki so na ogled postavili svoje veterane. Župečani so se tudi letos potrudili in pripravili odlično pogostitev. V kotlu kuhane domače klobase, žlahtna kapljica in sladke dobrote marljivih gospodinj so teknile vsem obiskovalcem. Pester kulturni program so obogatili Kulturno društvo Lovrenc, Ansambel Razpon, Folklorno društvo Cirkovce in drugi. Župnik je opravil blagoslov, konjem zaželel srečo,
konjarjem varno jahanje, vsak konj pa je dobil še kos kruha in malo soli, konjarji pa spominek. Tudi letos so se najspretnejši konjarji pomerili v tekmovanju metanja podkve v obroč. Tekmovanje je potekalo ločeno, posebej za jahače in kočije. V kategoriji jahačev je največ podkev uspelo poslati v obroč Mitju Medvedu. Organizatorji so se vsem udeležencem, konjerej-cem in sponzorjem zahvalili za pomoč pri izvedbi prireditve, obiskovalcem in vsem prisotnim pa so enako kot konjem zaželeli blagoslov in srečo.	Eva Žunkovič
Tradicionalna velikonočna prireditev
1—w «V 1 • V V	• • V 1
Zajček išče jajček
	
	
m	
bi i mm	iMfcl tft
• V	|f
- j kR '	-1m ' - - : - ,/
«Sji^	- - •	- v>r" *
^ - • . ^ " - - -	M ' t
Po predstavi čarodeja Tonija so otroci iskali -čokoladna jajčka, ki so bila skrita v okolici dvorca Sternthal v Kidričevem.
-	• . * "v r ' ,3*: -
Na velikonočno soboto dopoldne, 4. aprila 2015, je Občina Kidričevo skupaj z Zvezo kulturnih društev otroke povabila na tradicionalno iskanje pisank. Letos je otroke in starše najprej razveselil čarodej Toni, ki je s pomočjo malih pomočnikov v avli dvorca skušal pričarati zajčka, ki naj bi prinesel čarobni pirh. Predstava je bila zabavna in njegovim »nerodnostim« so se otroci in starši od srca nasmejali. Čarodej je namesto zajčka pričaral druge živali, potem zajčka na robčku namesto pravega zajčka ... Čeprav so otroci pomagali, kolikor so lahko, čaranje ni bilo uspešno. Zajček pa je medtem v okolici dvorca, v travi in pod drevesi, skril barvne čokoladne pirhe, ki so jih otroci po predstavi vneto iskali in se z njimi sladkali.
Nataša F ras Haslinger
Ravno polje. MAREC 2015
13
Dan za spremembe 2015 Mini sejem v Cirkovcah dobro uspel
Vseslovenskemu Dnevu za spremembe, ki je potekal 28. 3. 2015 in je bil že šesti zapovrstjo, sta se letos pridružila OŠ Cirkovce in Šolski sklad OŠ in vrtca Cirkovce. Prireditev v Cirkovcah je bila ena od 84, ki so pod tem imenom potekale po Sloveniji.
so povedali, kako se pripravljajo na svoje bodoče poslanstvo. Prireditev je spretno vodil Tomaž Dietinger, ki je dinamično preskakoval iz vloge napovedovalca v vlogo voditelja intervjujev in nazaj. Mini sejem rabljenih predmetov Otroci so teden pred prireditvijo v OŠ Cirkovce zbirali rabljene še uporabne male hišne predmete, ki jih ne potrebujejo več. Na dan prireditve so stvari donirali tudi nekateri občani. Nabralo se je veliko plišastih in drugih igrač, zgoščenk, nakita, malih gospodinjskih predmetov, torbic, oblek in podobno. Te predmete smo na petih stojnicah za prostovoljni prispevek ponujali občanom na osrednji prireditvi v soboto in v nedeljo dopoldne. S prostovoljnimi prispevki smo zbrali 671 evrov. Izkupiček od sejma in prodaje papirja je namenjen šolskemu skladu OŠ in vrtca Cirkovce, ki (so)financira pomoč otrokom iz socialno šibkih družin, obisk šole v naravi, šolske ekskurzije, obisk šolskih tekmovanj in nakup potrebne opreme v šoli in vrtcu, za katere ni moč dobiti dovolj sredstev iz rednih virov financiranja. Prireditev smo uspešno izpeljali s pomočjo sponzorjev: Občine Kidričevo (izposoja stojnic), podjetja Revital (cvetje) in Tiskarne Ekart (tiskanje reklamnih plakatov), Konjeniškega kluba v Starošincah (nagrada za zmagovalna razreda pri zbiranju papirja). Za ozvočenje je poskrbel Miran Urih, za pecivo Društvo podeželskih žena in deklet. Zahvala gre Tomažu za odlično vodenje prireditve, učencem in učiteljem OŠ Cirkovce in otrokom vrtca, ki so pripravili lep zabavni program, in vsem ostalim nastopajočim. Posebej pa se moramo zahvaliti prostovoljcem, ki so pomagali pripraviti prireditev, in vsem, ki se nenehno trudijo, da je življenje v naši občini lepše in lažje. Vsi vi ste naši junaki!
Natašo Fras Haslinger, Šolski sklad OŠ in vrtca Cirkovce Foto: Saša Urih
tekmovanju za pesem Evrovizije leta 2012 v Bakuju, in novejšo »Na kožo pisana«. Pri prvi je na oder povabila tudi prostovoljce. Odzvalo se je nekaj pogumnih osnovnošolk, ki so Evo odlično spremljale. Eva je nato podelila še nagrade zmagovalnim razredom za zbiranje starega papirja. Kot smo že poročali, je bilo zbranih skupaj skoraj sedem ton, izkupiček od prodaje je znašal 529 evrov. Nagrado sta prejela šesti razred OŠ Cirkovce za največ zbranega papirja na učenca in prvi razred za največ zbranega papirja na razred (več kot 1300 kg). Nagrada je program V svetu konj v Konjeniškem parku v Starošincah. Po nastopu je Eva delila avto-grame in se fotografirala s svojimi oboževalci. Skozi intervjuje smo predstavili zgodbe naših prostovoljcev. Pavla Veler, ki je prostovoljka že 50 let, od tega 33 let vodi KORK Cirkovce, je podrobneje predstavila aktivnosti Rdečega križa in Ustanovo v objemu skupnosti Kidričevo. Na vprašanje moderatorja Tomaža Dietingerja, kje naši sovaščani potrebujejo največ pomoči, je povedala, da veliko pomeni že obisk npr. pri starejših in osamljenih, saj lahko tako marsikomu polepšamo dan. Martin Golenko, ki je daroval kri že 122-krat, njegova družina pa skupaj 306-krat, je spregovoril o pomenu darovanja krvi za reševanje človeških življenj. Sergeja Krajnc je predstavila delo z odraslimi osebami s posebnimi potrebami, ki ga opravlja že več kot 4 leta v zavodu dr. Marijana Borštnarja v Dornavi. O skrbi za zavržene živali je govorila ga. Kristina Pšajd, predsednica Društva proti mučenju živali Ptuj, ki pokriva tudi občino Kidričevo. Predstavili smo dobrodelnost podjetja Tiskarna Ekart, ki je brezplačno natisnilo plakate za šolski sklad, podpira našo župnijo v okviru svoje osnovne dejavnosti, kakor tudi številne dobrodelne akcije, npr. Štajersko budilko, društvo Sonček ipd. Franc Pišek velja za zgledni primer nesebične medsosedske pomoči. Pri prostovoljcih ne moremo tudi mimo gasilcev. Predstavili so se mladi gasilci, ki
V znak osveščanja proti pretiranemu potrošništvu smo pripravili mini sejem rabljenih malih hišnih predmetov, knjig in igrač. V spremljevalnem programu smo javnosti predstavili prostovoljce iz našega okolja, ki so nam lahko v navdih pri obujanju in poudarjanju vse bolj pozabljenih vrednot, kot so prostovoljstvo, solidarnost, medsosedska pomoč in druge. Med
»Našimi junaki«, kot smo poimenovali tudi našo prireditev, so bili tudi znana pevka Eva Boto in drugi nastopajoči. Vreme je bilo lepo, sončno, kot naročeno za to priliko, pa čeprav je še dan prej kazalo slabo. Okoli 9.30 se je nov prireditveni prostor med gostilno Korže in cerkvijo pričel počasi polniti. Obiskovalci so si z zanimanjem ogledovali rabljene predmete na stojnicah in spremljevalni program.
Zabavni program in naši junaki
Program so glasbeno otvorile Vesele polanke z dvema polkama, sledili so nastopajoči iz osnovne šole in vrtca Cirkovce. Zapele so nam Tosja Pišek, Nika Belaj in Nuša Korez, na diatonični harmoniki se je predstavil Denis Gajšt in s flavto Lara Perkovič. Otroci iz vrtca so zapeli nekaj otroških pesmic, eno v nemškem jeziku. O tem, kdo so junaki, in o pomenu prostovoljstva sta v spisih razmišljali Maša Medved in Nuša Bračko. Častna gostja, ki je na prireditvi nastopila brez honorarja, je bila pevka Eva Boto. Z mogočnim glasom je napolnila trg in navdušila občinstvo tudi s svojo preprostostjo. Zapela je znano pesem »Verjamem«, s katero je zastopala slovenske barve na
14
Načrti Zgodovinskega društva Kidričevo
ob prazniku občine Kidričevo
Zgodovinsko društvo Kidričevo je bilo ustanovljeno pred dobrima dvema letoma. V tem času smo člani društva delovali predvsem v smeri razvoja turizma in turistične promocije občine Kidričevo, varovanja in ohranjanja kulturne dediščine, raziskovanja preteklosti krajev občine Kidričevo ter izobraževanja zainteresirane javnosti.
Tako smo v dveh letih postavili na ogled kar pet priložnostnih razstav. Zadnja, posvečena 100. obletnici avstro-ogrskega taborišča Stemthal, je bila deležna še posebne medijske pozornosti in je v krajši reportaži o njej poročal tudi Dnevnik televizije Slovenije. Prav tako je bila vsaka izmed naših razstav deležna obiskov iz tujine. Na naši januarski razstavi pa se je snemal tudi kader dokumentarne oddaje »Človek sveta« moskovske TV-ekipe. Člani društva smo prispevali k postavitvi turistično-zgodovinske poti »Po poti zgodovine«, za katero je v preteklem letu preko projektov EU pridobila sredstva Občina Kidričevo. Naši člani so bili v projekt turistične poti vključeni kot avtorji, oblikovalci informativnih tabel, prispevali so izvirne fotografije, oblikovali računalniške animacije itd. Turistično pot prostovoljno promoviramo in tako smo v manj kot letu dni po njej popeljali najmanj 340 domačih in tujih obiskovalcev. Od januarja letos izvajamo tudi dokaj dobro obiskana mesečna predavanja s področja zgodovine. Člani društva smo zelo aktivni pri povezovanju z različnimi društvi, organizacijami, ustanovami in tujimi predstavništvi, ki so zainteresirana za prezentacijo in ohranjanje kulturne dediščine. Vzpostavljamo tudi arhiv dokumentov in slikovnega materiala, povezanega s preteklostjo naših krajev, ter zgodovinsko knjižnico, ki bo po pridobitvi primernih prostorov na razpolago širši javnosti. Že sedaj naš material koristijo učenci Osnovne šole Kidričevo, ki so ob naši strokovni pomoči na letošnjem 29. festivalu Turizmu pomaga lastna glava
prejeli srebrno priznanje. V okviru prireditev ob občinskem prazniku bo Zgodovinsko društvo Kidričevo organiziralo 2. Mednarodni sejem in druženje zbiralcev starin »K. u. K. Sternthal militaria«. Sejem bo potekal 14. junija 2015 v Športni dvorani Kidričevo od 8. do 15. ure. Na prireditvi bodo sodelovali razstavljavci iz Hrvaške, Avstrije, Italije in Slovenije. Predstavila se bodo tudi številna domača društva. Ob sejmu si bo moč ogledati tudi nekaj priložnostnih razstav. DPD Svoboda bo pripravila razstavo slikarskih del. Na ogled bo tudi razstava mineralov in fosilov Slovenskih goric iz zbirke Muzeja Pangea iz Dragonje vasi. Ptujski arheologi bodo predstavili keltske artefakte, ki so jih našli ob gradnji plinovoda v Pleterjah. Ogledati si bo mogoče 2,5 metra visoko maketo reprezentančnega portala rez-
ervne avstro-ogrske vojaške bolnišnice Kutna Hora, ki je v Sternthalu delovala med 1. svetovno vojno. Skupaj z ustreznim programom nam jo bodo predstavili učenci Osnovne šole Kidričevo. V dvorcu Sternthal bo predvidoma cel junij na ogled razstava o razvoju športa v Kidričevem in Nogometnem klubu Aluminij. Ob koncu junija vabimo tudi na že utečena mesečna predavanja iz zgodovine naših krajev. Tudi tokratno bo potekalo v knjižnici Osnovne šole Kidričevo. Vabimo vas, da vse naše aktivnosti in dogodke sproti spremljate na Facebook profilu »Zgodovinsko društvo Kidričevo«. Veseli bomo tudi vaših vprašanj in predlogov, ki jih lahko pošljete na naš e-naslov: zgodovinsko@gmail.com.
Mag. Radovan Pulko, prof., predsednik Zgodovinskega društva Kidričevo
9. 5. 2015 smo predali ruskemu veleposlaniku, nj. eksc. dr. Dokuju Zavgajevu, vabilo Občine Kidričevo za 3. Mednarodni turnir v košarki na vozičkih, ki je letos posvečen 70. obletnici zmage v 2. svetovni vojni.
Družabne ur'ce članov Kulturnega
društva Lovrenc
KD Lovrenc pričenja z novo obliko druženja - igranjem družabnih namiznih iger. V kolikor niste naš član, lahko to postanete. V okviru Družabnih ur'c bomo igrali človek, ne jezi se, šah, štiri v vrsto, različne igre s kartami (enka, remi, šnops, tarok)... Tisti, ki jih še ne poznate, boste spoznavali nove igre, kot so activity, scrabble, jenga ... Če se navdušujete nad tovrstnimi igrami, vabljeni, da se pridružite istomislečim. Igrali bomo seveda samo za sprostitev in druženje, ne pa za denar. Na kulturen način bomo sprejemali zmage in poraze :-). Prvo družabno srečanje bo v četrtek, 2. julija 2015, ob 18. uri v klubskem prostoru nad dvorano v Lovrencu. Naslednja srečanja so
planirana vsak prvi četrtek v mesecu ob 18. uri. Seveda pa je termin, uro ter pogostost srečanj možno še prilagoditi. Nekaj iger bo na voljo, naprošam pa, da jih prinesete tudi s sabo.
Sonja Pišek,
predsednica KD Lovrenc na Dr. polju
Ravno polje, JUNIJ 2015
15
Dobrote slovenskih kmetij Nagrajeno ohranjanje tradicije
V času med 21. in 24. majem 2015 razstava Dobrote slovenskih kmetij. Mestne občine Ptuj. Razstavo so spremljale številne dopolnilne aktivnosti, med njimi tudi okrogla miza na temo »Dopolnilne dejavnosti na kmetiji - priložnost ali ovire?«, strokovni posvet na temo »Mreženje na podeželju«,
je v prostorih minoritskega samostana na Ptuju potekala 26. državna Dogodek je potekal pod okriljem Kmetijsko gozdarskega zavoda Ptuj in
jemniki priznanj so tudi kmetija Žitnik iz Starošinc, Marija Metličar iz Zgornjih Jablan, Peter Čelofiga iz Spodnjih Jablan, kmetija Bauman iz Dragonje vasi, Franc Goričan iz Cirkovc, kmetija Anton Lam-berger iz Mihove in kmetija Planinšek iz Pleterij. Vsem nagrajencem iskreno čestitamo ter jim želimo še veliko kakovostnih in izvirnih izdelkov, s katerimi bodo tudi v bodočih letih konkurenčni na tej prireditvi in podobnih dogodkih. Čestitkam se pridružuje tudi župan Anton Leskovar in Občinska uprava občine Kidričevo.	MT
Foto: Rado Škrjarrec
delavnice domače obrti... V okviru dogajanja »Dobrot slovenskih kmetij« vse od leta 1990 nagrajujejo sadove in trud ter znanje tistih, ki se uspešno ukvarjajo s kmetijstvom in negujejo tradicijo naših prednikov. Nagrajeni mlečni, krušni in mesni izdelki, suho sadje, kis, olje, sokovi, marmelada, žganja, vina, kompoti in konzervirana zelenjava so najboljša motivacija in usmeritev, kako izdelke narediti še boljše. Med nagrajenci tudi letos najdemo posameznike in kmetije iz občine Kidričevo. Med dobitniki, ki so tri leta zapored prejeli zlato priznanje, je kmetija Babič iz Župečje vasi. Med pre-
Simbioza
Uporabna znanja v prijetni družbi
V letošnjem šolskem letu smo ponovno pridobili naziv Simbioza šola.
Da upravičimo naziv, smo zavezani k dvema izvedbama računalniškega tečaja za starejše občane v trajanju 10 ur. Prvo izvedbo smo realizirali od 13. do 17. 10. 2014 in je vključevala 14 udeležencev tečaja kakor tudi 15 prostovoljcev. Drugi del računalniškega opismenjevanja je potekal od 16. do 20. 3. 2015 in se ga je udeležilo 9 ukaželjnih slušateljev, ki so ob strokovnem vodenju ge. Nataše Brodnjak ter s pomočjo učiteljev prostovoljcev in učencev usvajali računalniške vsebine kot za šalo. Učiti se novih spretnosti in znanj, pomeni pridobivati nove izkušnje in z njimi nadgrajevati svoje znanje. Učenje je učinkovito le takrat, ko se združita notranja motivacija in ugodno, prijetno okolje, v katerem učenje poteka. Vse to nam uspeva združevati v naših delavnicah in v sproščenem ustvarjalnem okolju razvijamo svoje spretnosti in znanja. Veselo je pri nas! Na zadnji delavnici smo prazno-
vali rojstni dan ter navijali za našega Petra Prevca v smučarskih poletih. V odmorih si zmeraj privoščimo kavico in slastna vroča čokolada za naše mlade prostovoljce ne sme izostati. Vedno znova ugotavljamo, da nam teh 10 ur prehitro mine, in obljubimo si, da se ponovno srečamo.
Nekateri ohranjajo stike preko družbenih omrežij in izmenjajo kakšno uporabno izkušnjo. Zato bomo tudi v naslednjem šolskem letu nadaljevali s projektom, ker je to naš projekt, ker se počutimo dobro in smo uspešni. »Pustimo dobremu, naj traja!«	Ankica Pikula
16
Leto 2015 v znamenju 40-letnice delovanja Tamburaškega orkestra Cirkovce
Tamburaški orkester Cirkovce praznuje 40 let delovanja. Letno izvedemo veliko nastopov, saj želimo tamburaško glasbo približati vsem generacijam. V prispevku predstavljamo svoje delovanje v prvih petih mesecih leta 2015. Upamo, da bo tako uspešno tudi naprej.
Shakespeare je zapisal: »Iz glasbe prihaja čar, ob katerem se morajo upokojiti vse skrbi in vse bolečine srca.« Člani tamburaškega orkestra Cirkovce ob igranju tamburic neizmerno uživamo, se sprostimo in resnično pozabimo na vse skrbi. V letu 2015 z glasbo ponovno razveseljujemo svoje poslušalce. Udeležili smo se občinske proslave za Prešernov dan, kjer smo prejeli plaketo Zveze kulturnih društev občine Kidričevo ob 40-letnici delovanja. Bili smo zelo veseli tega priznanja, saj nam je dalo spodbude za nadaljnje delo. 27. februarja smo sodelovali na snemanju Polke in majolke v Lovrencu na Dr. polju. Vzdušje je bilo enkratno, prav tako smo lahko videli, kako se v resnici pripravljajo oddaje. V pričakovanju medobmočne revije na Ptuju, ki je bila 28. 2., smo pridno vadili v prostorih Prosvetnega društva Cirkovce. Letos smo si izbrali temo Slovenska glasba skozi stoletje. Odigrali smo naslednje tri skladbe: Adijo pa zdrava ostani (ljudska), Slovenija, od kod lepote tvoje (narodna) in Zemlja pleše (popevka). Prejeli smo srebrno priznanje. Po končani reviji smo bili zelo zadovoljni, saj smo navdušili občinstvo, ki nam je namenilo velik aplavz. Po krajšem zatišju v mesecu marcu smo se odzvali povabilu tamburašev iz Miklavža. Udeležili smo se srečanja Glas tamburice, ki je potekalo 12. 4. v dvorani OŠ Miklavž (slika 1). Zaigrali smo 3 skladbe, popestrili popoldne obiskovalcem in poželi velik aplavz. Posebna zahvala gre našemu dirigentu, gospodu Dragu Kleinu, ki nas pripravi, da nastopi zmeraj zvenijo popolno. Vsako leto pa izvedemo tudi samostojni koncert v Mestnem parku Maribor (slika 2). Nedeljsko dopoldne v mesecu maju smo tako odlično izpeljali. Zbralo se je veliko poslušalcev tamburaške glasbe, ki nam dajejo še dodatno voljo in moč za dobro igranje. Nekateri izmed njih nas spremljajo že skoraj 40 let.
Meseca maja pa se nastopi kar vrstijo. Sodelovali smo na dobrodelni prireditvi za otroke s posebnimi potrebami OŠ dr. Ljudevita Pivka v dvorani OŠ Ljudski vrt na Ptuju. Pokazali smo se v dobri luči in bili zelo zadovoljni z odzivi ljudi, predvsem otrok, ki so neverjetno uživali ob zvokih tambure. V okviru binkoštne nedelje, ki je bila 24. 5., smo sodelovali
tudi pri predstavitvi sekcije Prosvetnega društva Cirkovce. Dogajanje smo popestrili z glasbenim programom. Orkester pa se pripravlja tudi za nastop v tujini, ki je predviden v drugi polovici leta. Kot smo omenili že v začetku, je letošnje leto v znamenju praznovanja 40 let delovanja tamburaškega orkestra Cirkovce. Že sedaj vas vabimo na osrednjo prireditev, ki bo potekala 6. 12. 2015 popoldne v športni dvorani Cirkovce. Obljubimo, da vas bomo navdušili z igranjem in celotnim programom, tako kot
smo to storili že večkrat doslej. Koncert bo izveden pod taktirko gospoda Draga Kleina, ki je zaslužen za to, da smo še vedno eden izmed kakovostnejših orkestrov v Sloveniji.
Vsi zainteresirani za igranje tambure nam pišite na e-naslov: tamburasi.cirkovce@ gmail.com ali pošljite povpraševanje na info@tamburasi.eu.
Veseli bomo vsakega novega člana. Naj živi glasba in tamburaški orkester še nadaljnjih 40 let.	Doroteja Terbovšek
TMS1v (OMkomMii aae&i
Na vrtu Kulturne hiše tete Malčke smo v
počastitev dneva Evrope in ob 70. obletnici konca 2. svetovne vojne zasadili potomko stare trte z Lenta. Cepič potomke najstarejše trte na svetu je v znak prijateljstva poklonil princ Gašper I našemu cirkovškemu princu Majerju. Da bo trta lepo rastla in bogato rodila, so zbrani določili varuha trte, soseda Ko-
rezovega Danka. Po zasaditvi je zbrana družba klepetala in se veselila, dokler ni padel mrak. Kulturna Hiša Tete Malčke
Ravno polje, JUNIJ 2015
17
Florjanova nedelja
3. maja smo se gasilci Gasilske zveze Kidričevo zbrali pri tradicionalni »Florjanovi« maši, ki je bila letos v cerkvi sv. Družine v Kidričevem. Zbralo se nas je 108, kar je glede na članstvo v GZ Kidričevo lepo število. Sv. Florjana kot zavetnika gasilcev (goduje 4. maja) praznujemo gasilci prvo nedeljo v maju. Ker imamo v Gasilski zvezi Kidričevo tri fare, se slovesnost praznovanja dogaja vsako leto v drugi fari. Po končani sv. maši so nas gasilci Prostovoljnega gasilskega društva Talum pogostili, za kar se jim prisrčno zahvaljujem. Čeprav smo bili glede vremena malo skeptični, pa nam je tudi to služilo, saj je bilo kar prijetno toplo. S tem smo zaključili s praznovanjem Sv. Florjana v letu 2015, nadaljujemo pa ga naslednje leto v Cirkovcah.
Jože Kancler, poveljnik GZ Kidričevo
Delavni kot zmeraj
Gasilci Prostovoljnega gasilskega društva Mihovce-Dragonja vas smo tudi letos delavni, pridni, marljivi kot vedno do zdaj in kot se za gasilce spodobi.
Leto 2015 smo začeli z 90. rednim občnim zborom. Kot se za praznovanja in obletnice spodobi, je letošnje sladko presenečenje na občnem zboru bila torta. Da je občni zbor trajal vse do jutranjih ur, je poskrbel ansambel Rober. V mesecu februarju smo se z dvema ekipama mladincev udeležili občinskega kviza mladine, ki je potekal v Majšperku. Eni ekipi si je uspelo priboriti stopničke. Ker se je tradicija ohranila in ker gasilci vemo, da je to lep dogodek,
ko se zberejo vaščani obeh vasi, smo tudi letos organizirali postavitev majskega drevesa. Mlaj smo postavili na že tradicionalnem mestu 29. 4., na predvečer 1. maja pa smo pri mihovskem mostu zakurili kres, ki je v zadnjih letih že tudi postal tradicija.
3. 5. je v cerkvi v Kidričevem potekla Florjanova maša za vse gasilce iz GZ Kidričevo. Udeležili smo se je v precejšnjem številu. Omenil sem že, da smo imeli 90. občni zbor. Iz tega je razbrati, da letos gasilci PGD Mihovce-Dragonja vas praznujemo 90. obletnico delovanja. Zato v zadnjih mesecih potekajo priprave na slavnostni dogodek. Prebelili smo fasado, napušče, orodišče in postorili veliko majhnih stvari, ki skoraj niso vidne. Da bo gasilski praznik zares pravi, vas vabimo, da nas obiščete 12. 7. v Mihovcah, kjer bo potekal 18.
dan gasilcev Gasilske zveze Kidričevo in
praznovanje 90-letnice.
Delamo pa tudi na tekmovalnem
področju, kajti s štirimi ekipami se že z
vnemo pripravljamo na občinsko gasilsko
tekmovanje. Torej delavni in zagnani kot
zmeraj.
Z gasilskim pozdravom NA POMOČ.
Uroš Klajnšek
PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO MIHOVCE-DRAGONJA VAS Dragonja vas 17 2326 Cirkovce
pgd.mihovce.dragonjavas@gmail.com
18
Zaključek izobraževanja za naziv Gasilec 2015
V sredini januarja smo v GZ Kidričevo začeli z izobraževanjem gasilcev za »Nadaljevalni tečaj za gasilca«.
Tečaj smo izvajali v prostorih PDD Lovrenc na Dravskem polju, kjer imamo ustrezno učilnico ter poligon za izvajanje praktičnih vaj. Na tečaj so preko aplikacije Vulkan PGD (prostovoljna gasilska društva) prijavili 64 gasilcev pripravnikov. Tečaj traja 99 šolskih ur in se izvaja po navodilih GZS, izvajali pa smo ga predvsem ob vikendih. Tečaj smo zaključili v drugi polovici aprila, uspešno pa ga je zaključilo 36 kandidatov. Ostali se niso udeleževali tečaja oz. niso dosegli 60 % udeležbe, zato tečaja niso mogli zaključiti. Po uspešno opravljenem tečaju postanejo kandidati gasilci operativci in se, ko opravijo še zdravniški pregled, lahko udeležujejo operativnih akcij, ki jih izvajamo gasilci. S tem smo pridobili gasilski podmladek, ki ga v gasilskih vrstah vsekakor zelo potrebujemo. Gasilci moramo sami poskrbeti, da se
LM
unuiuuivi KJLITVI !S°°
LOVRENC NA DR POLJU 198G
nam vrste pomlajujejo, saj je v današnjem času težko nekoga prepričevati, da bi delal prostovoljno in se ob tem moral marsičemu odreči. Kapo dol pred takimi.
Jože Kancler, poveljnik GZ Kidričevo
Ustanova v objemu skupnosti Kidričevo pričela s programi Starejši občani o preteklosti Kidričevega
Dne 11. 4. 2015 je v prostorih dvorca Sternthal, Multicenter Kidričevo, potekalo predavanje o dogajanju v času prve svetovne vojne in po njej v krajih, ki obsegajo današnjo občino Kidričevo.
Predavanje je pripravilo Zgodovinsko društvo Kidričevo. Več kot 40 starejših občanov, ki so bili na to prireditev osebno vabljeni, je po predavanju obujalo spomine iz svoje mladosti, družili so se in peli ter sprehodili "Po poti zgodovine" - po turistično-zgodovinski poti po Kidričevem. Prisotne na predavanju je pozdravil predsednik Ustanove Marko Drobnič, kije povedal, da si želi, da bi se čim več ljudi vključilo v njihove programe in da bi tudi povedali, kakšne programe si želijo. To jim bodo skušali potem ponuditi. Koordinatorka programov Metka Demšar Goljevšček je povedala, da je cilj ustanove, da bi se vsak občan v naši skupnosti dobro počutil, se čutil zaželenega in manj osamljenega, da bi se medsebojno družili in povezovali. Prisotne sta pozdravili tudi neutrudni dolgoletna članica Rdečega križa Cirkovce Pavla Veler in Malčka Kokol iz Društva upokojencev Kidričevo, ki sta skupaj z društvom Invalid večino gostov na prireditev tudi osebno povabili. Predsednik Zgodovinskega društva Kidričevo Radovan Pulko je s pomočjo slikovnega materiala -fotografij in skic - prisotne na predavanju popeljal skozi čas prve svetovne vojne in po njem. V okviru obsežnega predavanja smo izvedeli, kaj vse se je v tem času dogajalo v krajih v okviru naše občine. Omenil je različna obdobja; od taborišča za ruske ujetnike, rezervnih vojaških bolnišnic in prizadevanj gospoda Čučka za industrializacijo teh krajev. Ker je bilo to že večkrat omenjeno, izpuščamo podrobnosti. Udeleženci so z zanimanjem poslušali predavanje, bilo jim je všeč, rekli so, da bodo še prišli. Nekaterim so s prevozi pomagali gasilci, drugim bližnji sorodniki ali so prišli peš. V prostorih starega gradu so se srečali stari prijatelji in prijateljice, ki se že dolgo niso videli, pa tudi znanci, nekdanji sošolci in podobno. Ivanka in Peter sta se spoznala, ko je prišel Peter iz Slavonije v Sternthal. To je bilo leta 1951. Peter je stanoval v zgradbi, kjer je danes občina, in se zaposlil na Krajevni
skupnosti. Ivanka se še dobro spominja, kako so leta 1946 pričeli graditi tovarno Talum, saj so takrat tam stanovali z družino, dobro pa se spomni tudi smrti Borisa Kidriča 10. 4.1953. Njen oče je po prvi svetovni vojni delal v pekarni v bližini dvorca Sternthal. Marija iz Stražgonjce je povedala, da se bolj spominja druge svetovne vojne kot prve. Oče in stric sta bila vojaka v vojni. Soseda, ki se je takrat pisala Klajnšek, je pristavila, da so se v vojni godile zelo slabe stvari, da je bilo kruto. Po predavanju in druženju so se nekateri odpravili na zgodovinsko pohodno pot, drugi pa so ostali v gradu, kjer so si lahko ogledali mini razstavo predmetov v lasti Zgodovinskega društva. Udeleženci srečanja so ob čaju in pecivu obujali spomine na stare čase ter na pobudo Pavle zapeli nekaj znanih slovenskih narodnih pesmi. Od septembra 2015 dalje bo v okviru Ustanove potekalo še več programov: Bralne urice, Usposabljanje za aktivno življenje. Delavnice ustvarjalnosti, Računalniško opismenjevanje v OŠ Cirkovce, Cikel zdravstveno-preventivnih programov, Izlet v svet konj ipd. Vabljeni k prijavam!
Nataša Fras Haslinger
GASILCI <"112
GASILCI <-112
Ravno polje. MAREC 2015
19
v
Živel 1. majl
Postavitev majskega drevesa v Cirkovcah
Prvomajska prireditev v Njivercah
Člani Športnega društva Njiverce smo 30. 4. 2015 pripravili že tradicionalno prireditev ob 1. maju, prazniku dela. Vaščani smo se na igrišču dobili ob 16. uri in moški so kar hitro začeli s postavitvijo majskega drevesa, ženske in otroci pa so jih z veseljem opazovali ter spodbujali. Proti večeru smo izvedli igre za otroke. Najrazličnejše spretnostne igre so se končale z iskanjem skritega zaklada - majhnih žogic. Ker so bili udeleženi otroci zelo spretni, so jih hitro poiskali in se nato okrepčali s hrenovko, sokom in bonboni, kar že tradicionalno pripravimo zanje. Ob 19. uri so nas začeli zabavati člani ansambla Razpon. Ob zvokih žive glasbe so marsikoga »zasrbele pete« in že se je veselo plesalo pod šotorom. Zadišalo je tudi po okusni hrani, za kar gre še posebna zahvala Restavraciji Pan in Okrepčevalnici Atila, ki sta nam priskrbeli bograč in gibanice. V večernih urah je pod šotorom začela krožiti tudi njiverska košarica presenečenja in udeleženci so se z ugotavljanjem teže z veseljem borili, da bi postali lastniki košarice. Za darovano glavno nagrado v košarici, masažni aparat, bi se še posebej zahvalili gospodu Marku Majcnu s.p. iz Njiverc. Ker so kar trije ugotovili težo košare, so se med seboj morali spopasti še v ugotavljanju teže kulinaričnih dobrot. Dobitnik košarice je bil na koncu gospod Marjan Zupanič, drugo mesto je zasedel gospod Stanko Novak, tretje pa gospod Tadej Svenšek. Radi bi se zahvalili vsem članom, ki ste pomagali pri pripravi prireditve, in še ostalim sponzorjem: Talumu Kidričevo, Trgovini Jager Kidričevo, Občini Kidričevo, Cvetličarni Flora Kidričevo, Liniji krem avokado bl2, Polikristalu silicij d.o.o. Njiverce, Feti kebabu Kidričevo, Čebelarstvu Vidovič Apače, Trgovini Aubelj Njiverce, Pekarni Blanka Cirkulane, Mesarstvu Turnšek Hajdina.
Kolektiv Športnega društva Njiverce Foto: Urška Glažar
Cirkovčani smo majsko drevo postavili točno na praznik, v petek, 1. maja. Zbirati smo se pričeli v zgodnjem popoldnevu v središču vasi.
Na trgu so ženske iz smrečja pletle »krancle« in jih krasile z živo pisanimi ciri. Počasi so se na trgu pridružili tudi ostali sokraja-ni in ob 15. uri je sledila HOOORUKK vstaja - postavitev maj-pana. Sledila je pogostitev, za kar se zahvaljujemo cirkovškima gostincema Barbari iz Bara Korže in gospodu Radoliču iz Bara 03. Ker imamo v Cirkovcah prav poseben patent za postavitev, smo letos uporabili traktorje, vendar ker je bila vaja tekoče opravljena, naslednje leto napademo z žvapli in "rajkl-ketnami". Živel 1. maj!
Za KO Cirkovce Tina Urih
Strokovna ekskurzija nadarjenih učencev OŠ Kidričevo in OŠ Cirkovce
V četrtek, 7. 5. 2015, smo se ob 20.30 zbrali pred šolo. Odpeljali smo se v Cirkovce, kjer smo pobrali učence tamkajšnje šole. Nato smo zavili na avtocesto in se vso noč, okrog 10 ur, vozili skozi Avstrijo v Nemčijo. Vmes smo imeli nekaj kratkih postankov in ob 7. uri smo prispeli v mesto Ravensburg. Ogledali smo si mesto in se podali v zabaviščni park Spieleland Ravensburg, kjer smo preživeli zelo zabavnih pet ur. Tam smo imeli tudi kosilo, nekateri pa smo si naredili tudi svojo lastno čokolado. Nekoliko utrujeni smo se odpravili do hostla, kjer smo se namestili v sobe in odšli na večerjo. Po večerji smo se peš odpravili do Boden-skega jezera, kjer smo v mestu Friderichschafen ob Bodenskem jezeru imeli tudi nekaj prostega časa. Po vrnitvi v hostel smo trdno zaspali. Zjutraj smo se zbudili ob sedmih, spakirali kovčke, pospravili sobe in odšli na zajtrk. Po zajtrku smo zapustili hostel in se odpeljali v Švico, kjer smo si najprej ogledali festival znanosti. Tam smo imeli dve uri časa, da smo si sami ogledali festival in videli veliko zanimivega. Ker je bil čas za kosilo, smo se odpravili v mesto, kjer smo se najprej pošteno najedli v McDonald'su, nato pa prosti čas izkoristili za nakupovanje in ogled mesta. Ogledali smo si tudi grad in Renske slapove, nato pa se počasi odpravili nazaj proti Sloveniji, kamor smo se vrnili v nedeljo zgodaj zjutraj.
Lea Lobenwein in Tjaša Čuš, 8, b
20
1. likovne ustvarjalnice likovne sekcije KD Lovrenc
V Ionskem koledarskem letu je z delovanjem pričela likovna sekcija v sklopu Kulturnega društva Lovrenc. Zanjo sem dala pobudo, saj sem sklepala, da so med nami takšni, ki bi želeli likovno ustvarjati.
V društvu si prizadevamo razširiti kulturno udejstvovanje, dobiti nova znanja, veščine ter se družiti še na tem področju. Z uvodno uro likovnih ustvarjalnic smo pričeli oktobra 2014. Namenjene so bile predvsem odraslim, udeležilo se jih je 15 članov. Določeni niso risali, odkar so zapustili šolske klopi, spet drugi pa na različne načine negujejo svojo ustvarjalnost. Namen tečaja je bil, da se ga lahko udeleži vsak ne glede na znanje ali »likovno nadarjenost«. V sklopu šestih srečanj po dve šolski uri smo spoznavali osnove risanja. Risbo sem izbrala, ker je osnova likovnemu ustvarjanju, je izhodišče za slikanje, grafiko, kiparstvo, arhitekturo ..., izraža pa se s črto. Poudarek je bil na ustvarjanju, obenem pa sem podala kratko teoretično vsebino, spoznali smo nekaj avtorjev in njihovih del. Ustvarjali smo različne motive, tihožitja, stol v prostoru, fantazijsko risbo, v katero smo vključili tudi kolaž, risali smo po reprodukciji, t.j. po izbranem delu likovnih mojstrov. Preizkusili smo različna risala in risali na različne podlage. Vsakemu sem skušala
ustrezno individualno svetovati, kako risbo še izboljšati. Znanja so se nadgrajevala, načeloma tudi težavnost nalog. Kot mentorici mi je bilo v zadoščenje videti zadovoljne obraze ob ustvarjanju. Seveda pa me je veselil tudi napredek posameznikov, ki je bil dobro viden, ko sem izbirala dela za razstavo. Risbe zadnjih srečanj bi namreč lahko razstavili vse, a je bil namen, da se naredi pregledna razstava. Risbe so bile na ogled postavljene ob božični prireditvi na hodniku
pred dvorano v Lovrencu, možno pa si jih je bilo ogledati še v januarju 2015. Glede na pozitivne odzive udeležencev načrtujemo v letošnjem jesenskem času nadaljnja srečanja. Povabilo velja za vse, ki bi se nam želeli pridružiti. Za dodatne informacije in prijave sem na voljo na elektronskem naslovu piseksonja@gmail.com.
Sonja Pišek,
likovna sekcija KD Lovrenc na Dr. polju
Revijalni nastop Vokalne skupine Utrinek
Pod okriljem Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti se je na zadnji aprilski petek odvijala Večerna pesem, 41. območna revija odraslih pevskih zborov in majhnih pevskih skupin, kise je je udeležila tudi Vokalna skupina Utrinek iz Cirkovc.
Skupaj enajst zborov je v amfiteatru gimnazije Ptuj dobri dve uri ogrevalo številčno skromno, vendar zahtevno občinstvo. Repertoarno je bila revija izjemno raznolika: slišali smo skladbe v slovenščini, hrvaščini, angleščini, francoščini, latinščini in madžarščini; razpoloženjsko vse od vznesenih do potrtih, od zafrkljivih do družbenoangažiranih, od nesrečnoljubezenskih do napitniških, od kramparskih do religioznih. Komorni zbor Glassis je tako med drugim zapel čudovito Lux Arumque (lat. Luč in zlato), ki jo je na besedilo o angelih, ki pojejo novorojenčku, zložil leta 1970 rojen in z grammyem nagrajen ameriški skladatelj Eric Whiteacre. Mravljinčenje zagotovljeno. Skladba je pogosto izvajana pri bogoslužju v božičnem času, isto temo pa imata tudi poznorenesančni psalmodični božični spev iz 16. stoletja O magnum mysterium (lat. Vélika skrivnost) španskega skladatelja Tomasa Luisa de Victoria (v izvedbi Komornega zbora KOR) ter božični oratorij iz romantike Tollite hostias ( lat. Dar svoj vzemite si) francoskega skladatelja, dirigenta, orglavca in pianista Charles-Camille-a Saint-Saëns-a (v izvedbi mešanega cerkvenega pevskega zbora sv. Marko). Večkrat prepeta je bila tudi ljubezen - kot koprneča osebna izpoved o neuslišanem ženskem hrepenenju v slovenski ljudski Če ti ne boš moj (izvedba Komorni zbor Glassis) pa kot zasanjano občudovanje krasotice po telesu in duši v pesmi srednjeveškega francoskega grofa Charles-a de Orléans-a Dieu! Qu'il la fait bon regarder (fr. Bog! Kako je prelestna), ki jo je 400 let kasneje uglasbil francoski velikan impresionizma Claude Debussy (v izvedbi Komornega zbora KOR).
Bolj lahkotno uglasbitev te večne človeške teme smo slišali še v zgodbi o zapeljevanju ob kosminkah in rdečem vinu v priredbi Čoličevega šlagerčka Jedna zima sa Kristinom (hrv. Neka zima s Kristino; izvedla Vokalna skupina Melos), moški pevski zbor KD Grajena pa je nostalgično pritegnil v Da te mogu pismom zvati (hrv. Ko bi te lahko priklical s pismom), ki je sicer uspešnica Klape Maslina. Očitno pri nas niti na kulturnih prireditvah ne gre brez popevčic z območij nekdanje Jugoslavije. Kdo ve, morda pa zavoljo medkulturnega dialoga naši južni sosedje na svojih pevskih revijah vračajo uslugo in domačemu občinstvu postrežejo s kakšnim ranjenim in bolnim volkom samotarjem Vilija Resnika? Vokalna skupina Utrinek se je pod vodstvom Petra Gojkoška najprej predstavila s prostosrčno in lahkotno Oj, kukovca, ki je ena izmed 700 slovenskih ljudskih pesmi, ki jih je na začetku 20. stoletja zbral Janez Kokošar. Skladbo je harmo-niziral Emil Adamič. Nato je zbor zapel madrigal April is in my mistress' face (ang. april je na obrazu moje ljube) angleškega renesančnega skladatelja Thomasa Morleya, otožno in trezno pripoved o koncu neke ljubezni. Zaključili smo v neizprosnem ritmu s posmehljivo Veseli svatje Blaža Arniča, v kateri se svatje veselijo predvsem tega, da so se končno odkrižali očitno ne preveč priljubljene hčerke, konec skladbe pa z ušesa parajočim vija vaja vija vaj daje vedeti, da je nevesti odklenkalo tudi v novi družini. Izštevanka za odrasle? V vsakem primeru upajmo, da zgodba ni resnična.
Barbara Zafošnik, 2. alt
Ravno polje, JUNIJ 2015
21
Pika poka
Otroško folklorna skupina vrtca Cirkovce, ki letos šteje 28 članov, se je udeležila državne folklorne revije Pika poka v Rogaški Slatini.
Po kosilu smo se z avtobusom odpeljali v smeri proti Rogaški Slatini. Dan je bil lep, ne prevroč, ravno prav za vožnjo z avtobusom. Med potjo smo opazili kar nekaj zanimivosti, se pogovarjali, nekateri so tudi počivali. Ob prihodu so bili otroci dobro razpoloženi, pripravljeni, da si z mentorico Moniko Šešo ogledajo oder, na katerem bodo nastopili. Sledilo je oblačenje novih folklornih oblek, ki nam jih je sešila naša sodelavka Darinka Kramer, za kar se
ji resnično zelo zahvaljujemo. Prišel je čas nastopa. Ob zvokih harmonike, na katero igra sodelavec Ivan Kojc, so otroci zaplesali splet, ki so se ga pridno učili vse leto. Po malici smo se rahlo utrujeni vrnili proti domu. Tako, revija je za nami, že to nedeljo pa nas čaka nastop ob tednu ljubiteljske kulture. Verjamemo, da ne zadnji, saj radi nastopamo in predstavimo prisotnim, kaj vse znamo in zmoremo.
Mateja Lampret
Slovenska vojska pri nas
V petek, 17. 4. 2015, so nas obiskali predstavniki Slovenske vojske. Pripeljali so se z vojaškimi vozili, oblečeni v vojaška oblačila, pripravljeni, da nam predstavijo svoj poklic. Z veliko vnemo in navdušenjem so si »vojake« prvi ogledali otroci iz vrtca. Pogumno so sedli v veliko vojaško vozilo in spraševali o stvareh, ki so zanje bile povsem nove. Najbolj pa so bili presenečeni, ko so jim vojaki narisali črte na obraze, da so se za trenutek vsaj malo »spremenili« v vojake. Otroci so tako na zabaven način spoznali slovenskega vojaka in delo, ki ga opravlja.
Mateja Lampret
Pri pouku slovenščine
Mesec april smo osmošolci preživeli pri pouku slovenščine zelo aktivno. Poleg nove učne snovi smo obeležili kar dva pomembna dneva, in sicer 2. in 23. april.
2. aprila je mednarodni dan knjig za otroke. Spomnili smo se svojih najljubših pravljic in jih pripovedovali učencem prve tria-de in skupini iz vrtca. Naša naloga je bila, da v pravljico vnesemo napake in poslušalci jih morajo popraviti. Verjemite, odlično so poslušali in vse popravili.
23. april je dan knjige. Za ta dan smo se pripravljali dlje časa, saj smo želeli, da si ga vsi zapomnimo. Odločili smo se, da organiziramo fotografiranje s knjižnim junakom. Najboljši risarji smo napravili kuliso iz pravljice o Rdeči kapici. Narisali smo gozd, Rdečo kapico in volka, nato pa jima izrezali obraza. Pri tem pa nam je pomagala učiteljica Tatjana. Na dan dogodka so se učenci prihajali fotografirat, njihovim staršem pa smo fotografijo poslali po elektronski pošti. Kulisa še vedno stoji v šolski avli, oglejte si jo in se fotografirajte.
Učenci 8. razreda in učiteljica Petra Žunko
22
Zavedanje, da je naš planet živo bitje, del katerega smo tudi mi, nas vodi v dejanja, s katerimi bomo Zemlji izkazali hvaležnost in se ji zahvalili za njeno gostoljubje. Tako smo tudi v vrtcu Cirkovce ta dan obeležili s čistilno akcijo. Čeprav smo še majhni, smo s tem, da smo očistili okolico vrtca in šole, prispevali k ohranjanju narave in varovanju okolja.
Preden smo se odpravili na delo, smo si nadeli zaščitne rokavice. Bile so nam za nekaj številk prevelike, vendar otrok to ni
v
Čistilna akcija 22. april - SVETOVNI DAN ZEMLJE
motilo. Bilo jim je zelo všeč in zanimivo. S seboj smo vzeli tudi veliko vrečo, kamor so otroci odlagali smeti. Vzgojiteljice smo si glede na starost otrok razdelile lokacijo in smer čiščenja. Otroci mlajših skupin so pobirali smeti v bližnji okolici vrtca in šole, otroci iz starejših skupin pa so se odpravili do železniške postaje ter do centra Cirkovc.
Otroci so bili zelo dobri opazovalci in so opazili smeti, ki so bile skrite tudi našim očem in jih odrasli velikokrat ne opazimo. Ob zaključku akcije so bile naše vreče polne smeti, ki smo jih odložili v zabojnike. Otroci so bili zelo veseli ob pogledu na očiščeno naravo.
Andreja Šproh, pom. vzgojiteljice
Srečanje z upokojenci
25. marca 2015 je dan v vrtcu potekal malo drugače. V okviru projekta SKK in Zdrav vrtec smo organizirali druženje naših najmlajših s starejšimi občani Cirkovc. Malo po 10. uri so v telovadnico OŠ Cirkovce začeli prihajati gostje. Gospa Pavla Veler, ki je pomagala pri organizaciji druženja, jih je prijazno pozdravila in jim zaželela dobrodošlico. Kmalu zatem, ko so smo bili vsi zbrani, so prišli najmlajši nastopajoči. Veselo so zapeli nekaj pesmi pod vodstvom vzgojiteljice Jerice Perkovič, nato so se predstavili še z dvema deklamacijama. Da že znajo nekaj besed v nemškem jeziku, pa ne samo povedati, temveč tudi zapeti, je zaslužna vzgojiteljica Vesna Simonič. Ob zvokih harmonike, ki jo je igral Ivan Kojc, so pokazali folklorne plesne korake in koreografijo, ki si jo je zamislila vzgojiteljica Monika Šešo. S solzami v očeh in nasmejanih obrazov so gostje prejeli risbice otrok iz vrtca. Lepo nam je bilo, da smo starejšim iz našega kraja polepšali dan. Lepo nam je bilo ob pogledu na nasmejane obraze in lepo nam je bilo ob spoznanju, da z majhno gesto lahko naredimo zelo veliko.	Mateja Lampret
Udeležili smo se literarnega večera na OŠ Olge
Meglic Ptuj
Lani je minilo 100 let od začetka prve svetovne vojne. Ob tej priložnosti se odvijajo različne prireditve. Na OŠ Olge Meglic Ptuj smo se v začetku februarja zbrali učenci iz šol, ki smo v letošnjem šolskem letu povezane v projektu Dvig socialnega in kulturnega kapitala. Z učenci iz OŠ Breg, OŠ Olge Meglic in OŠ Cirkovce smo se srečali že na božični prireditvi v Lovrencu. Ta kulturna prireditev pa je bila posvečena obeležitvi prve svetovne vojne na Slovenskem. Predstavili smo se z različnimi točkami, učenke iz OŠ Kidričevo s podružnico Lovrenc na Dr. polju smo prebrale pisma vojakov, ki so se zdravili v bolnišnicah v Sternthalu. Bilo je poučno in tudi zabavno. Bili smo tudi lepo pogoščeni.	Eva Kozoderc, 4. c
Utrinek iz literarnega večera "Mojim.narodonr
Ravno polje, JUNIJ 2015
23
OŠ KIDRIČEVO - KULTURNA ŠOLA
A A A A £ A A A A
kul turnašola
Ljubljana, 21. maj 2015
Temeljni namen je porast prizadevanj za ustrezno kulturno vzgojo na osnovnih šolah, omogočanje ustvarjalnosti mladih na raznolikih umetnostnih področjih, podpora kakovostnim dosežkom ter skrb za izobraževanje udeležencev in mentorjev kulturnega udejstvovanja in vzpostavitev šole kot žarišča kulturnih programov v lokalnih okoljih z namenom promocije ustvarjalnosti, vseživljenjskega učenja in povezovanja. Kulturna šola torej načrtno povezuje kulturno in šolsko sfero, ki sta v procesu kulturne vzgoje in izobraževanja nepogrešljivi partnerici. (IZ PROGRAMA JAVNEGA SKLADA RS ZA KULTURNE DEJAVNOSTI)
OŠ Kidričevo je letos to uspelo dokazati. OŠ Kidričevo s podružnico Lovrenc je primestna oz. vaška šola in ima bogato zgodovino, predvsem v povojnem času. Učitelji in občani želimo ohraniti kulturno dediščino petja, glasbe, slovenske besede in umetnosti nasploh. Delujemo povezovalno in ustvarjalno. Tako se učitelji ob rednem delu trudimo obogatiti naše poslanstvo: učencem nuditi priložnost udejstvovanja in ustvarjanja tudi navzven - lokalno, državno in mednarodno. Le- to dokazujejo naši uspehi na najrazličnejših kulturnih področjih. Ponosni smo na naše delo, timsko delo. Učence z optimizmom pripravljamo za kulturno življenje. RAZVESELILI SMO SE DOPISA: »... kot smo vas že obvestili, je vaša šola pridobila naziv »kulturna šola«. Naziv lahko uporabljate do 31. 8. 2020! Pripenjamo vam tudi ustrezen grafični izpis, ki ga je mogoče aplicirati tako na tiskovine kot tudi spletne strani oz. elektronske medije.« Ni lahko pridobiti naziva. Pogoji za pridobitev naslova KULTURNA ŠOLA v preteklih treh letih so naslednji:
•	podatki o šoli, predstavitev šole;
•	podatki o šolski kulturni dejavnosti - redno delujoče kulturne skupine, udeležba šolskih skupin zasedb na selekcioniranih prireditvah;
•	pomembnejši kulturni dogodki za učence in širšo javnost;
•	spodbujanje mentorskega dela za kulturna in umetniška področja;
•	brezplačna oddaja šolskih prostorov za vaje, nastope drugim izvenšolskim skupi-
•	posebni kulturni projekti na šoli;
•	še posebej uspešna področja.
Naša šola je posebej uspešna na področjih likovne in glasbene umetnosti, literarnega udejstvovanja, medgeneracij-skega, medkulturnega in mednarodnega sodelovanja, dela z nadarjenimi in povezanosti z lokalno skupnostjo. V prihodnje želimo ohraniti laskavi naziv in potrudili se bomo, da bomo še uspešnejši. Ponosni smo na naše kulturno delo in na zastavo, ki bo visela na pročelju naše šole - hramu kulture. Rdeča nit letošnjega zaključnega dela kulturne šole je bila »DRUGAČNI IN UPEŠNI - kljub oviram lahko dosegamo presežke«, katere krivec je ČUDO NA RAZREDNIH URAH - priročnik za učitelje za izvajanje ur oddelčne skupnosti v osnovni šoli, ki so ga pripravile učiteljice. Zaključne prireditve smo se udeležili ga. ravnateljica Alenka Kutnjak in koordina-torica razpisa Sonja Lenarčič ter učenca 8. razreda Andreja Pevec Podgornik in Vid Palčar kot zaslužna učenca v razvoju kulturne dejavnosti na naši šoli. Dan smo preživeli v Ljubljani z bogatimi kulturnimi dejavnostmi:
•	JAVNA TRIBUNA V STARI ELEKTRARNI: ČUDO viti - vsak je svoj svet v vesolju kulture z moderatorjem Boštjanom Goren-cem Pižamo
•	VODENI OGLEDI INSTITUCIJ PO LJUBLJANI (naša skupina si je ogledala Dramo)
•	SVEČANA ZAKLJUČNA PRIREDITEV NA LJUBLJANSKEM GRADU (v izvedbi OŠ Ledina, lanski nosilki naziva kulturna šola)
•	KONCERT TAMBURAŠKEGA ORKESTRA MAJŠPERK POD TAKTIRKO DRAGA KLEINA S SOLISTKO ANO KARNEŽA NA LJUBLJANSKEM GRADU
Koordinator'!ca: Sonja Lenarčič
				u							■■■■■
Pomladna noč
Ob šestih zvečer smo se zbrali v avli naše šole, da bi počastili prihod pomladi. Kot vstopnico je vsak od nas prinesel čebulico ene pomladne rastline in nestrpno smo čakali, kaj nam bo druženje prineslo. V začetku so sedmošolci zaigrali in zapeli himno, ki so jo sestavili prav za to priložnost. Sklenili smo, da se jo moramo do konca druženja prav vsi naučiti. Najprej smo se odpravili na parkirišče, kjer smo se preizkusili v izstreljevanju vodnih raket. Nekaterim je šlo zelo dobro, drugi smo se ob gledanju predvsem zelo zabavali. Nato smo se vrnili v šolske prostore, kjer smo izžrebali skupine, v katerih je potekalo naše nadaljnje delo. Eni so se posvetili pripravi in peki rogljičkov, drugi
pripravi solate. Za večerjo je bilo torej poskrbljeno. Da bo pri večerji posebej lepo, je ena skupina pripravila pogrinjke v obliki rožic in pikapolonice s pomladno mislijo. Spet drugi so skrbeli za poslika-vo korit, da je bilo sajenje čebulic zadnje skupine lepše in prijetnejše. Po zelo okusni večerji smo se zopet odpravili na parkirišče, kjer smo opazovali zvezde in planete s pomočjo teleskopa. Najbolj se nam je vtisnil v spomin Jupiter, zanimiva pa je bila tudi Orionova meglica. Čakalo nas je pa še eno zelo zanimivo opravilo, in sicer obisk planetarija. Videli smo veliko ozvezdij s planeti in drugimi nebesnimi pojavi. To doživetje nas je pustilo brez besed. Po ogledu planetarija nas je zopet čakalo delo v skupinah. Razdelili smo se pa tako, da smo sestavili mozaike različnih cvetlic. Torej tisti, ki smo bili košček določene rožice, smo spadali skupaj. Najprej smo reševali kviz, s pomočjo le-tega pa smo prišli do praznika, ki smo ga morali predstaviti ostalim. Čakal nas je še ogled slovenskega filma Trpljenje mladega Igorja. Moram priznati, da smo bili takrat že kar malo utrujeni, ampak ko smo se odpravili spat, se je to vse spremenilo. Spanca kar ni in ni bilo, saj nam je bila izkušnja spanja v šolski telovadnici preveč vznemirljiva, da bi lahko mirno zatisnili oči. Po jutranji telovadbi smo se zavedali, da je našega druženja že skoraj konec. Lahko rečem, da smo sedaj bogatejši za eno izkušnjo in eno neprespano noč.	Špela Auer in Ana Špec
Naravoslovni dan
V	sredo, 18. 3. 2015, smo imeli naravoslovni dan. Ob 8.30 smo si v večnamenskem prostoru šole ogledali predstavo z naslovom Moje telo, svetišče mojega duha, ki so jo odigrali člani Društva za boljši svet.
V	predstavi so nam skušali razložiti, da naj cenimo svoje telo in svoje življenje. Glavna igralca, Katja in Marjan, sta živela na kmetiji, ampak sta se preselila v mesto. Tako sta si lahko malo odpočila. Ker sta ostala brez denarja, sta se odločila, da si poiščeta službo. Obiskala sta veliko služb, kjer bi zaslužila denar za najemnino. Na koncu nista našla prave službe, zato sta se preselila nazaj na kmetijo. Po predstavi smo se odpravili na malico. Po malici smo imeli delavnice, kjer smo uprizarjali razlike in podobnosti med ljudmi. Učenci 6. in 7. razreda so sodelovali v delavnicah z naslovom Beseda močneje udari kakor pest in Zaupajmo vase, učencem 8. in 9. razreda pa sta bili namenjeni delavnici Alkohol? Ne, hvala, ter Živim po svoji pameti. Ob 12.40 smo zaključili z dejavnostmi. Želimo si še več tako zanimivih dnevov dejavnosti.	Teja Medved, 7. b
VTISI S PREDSTAVE IN DELAVNIC PO NARAVOSLOVNEM DNEVU S SODELOVANJEM Z DRUŠTVOM ZA BOUŠI SVET
Izdelali smo COCA-KOLČEK
V eni kategoriji so dosegli 1. mesto, v dveh kategorijah pa 2. mesto. Prejeli so tudi priznanje za estetski videz in finalizacijo nadgradnje.
Letos je že 6. leto zapored potekalo srečanje učencev osnovnih šol pri ŠC Ptuj, ki se navdušujejo nad gokarti. Iz OŠ Cirkovce so sodelovali Tadej Širec, Blaž Rojko, Tirni Medved, Aljaž Vavken, Andraž Potočnik, Jaša Lozinšek, Maiki Šilak, Kenan Vrtagič in Denis Sagadin. Učenci so se odločili, da bodo podvozje za avto nadgradili z aluminijem, ki so ga dobili v Talumu. Iz odpadnega materiala so z različnimi obdelovalnimi postopki oblikovali karoserijo, izdelek pa poimenovali COCA-KOLČEK. Zaradi slabega vremena je srečanje potekalo v dvorani Center na Ptuju,
različnih spustih oz. v treh kategorijah. Dvakrat spust po prirejenem klancu in enkrat v potiskanju avtomobila. V eni kategoriji so dosegli 1. mesto, v dveh kategorijah pa 2. mesto. Prejeli so tudi priznanje za estetski videz in finalizacijo nadgradnje. Več fotografij in videoutrinek s tekmovanja si lahko ogledate na spletni strani Osnovne šole Cirkovce (http://www.os-cirkov-ce.si). Na izdelek so zelo ponosni, zato smo ga tudi odpeljali v Qlandijo na razstavo. Učenci si želijo sodelovanja tudi v prihodnje, ker tako spoznavajo poklice, ki so zelo pomembni pri razvoju tehnike in tehnologije. Za uspeh jim iskreno čestitava.
Mentorja Jožica Jurgec in Ivan Kojc
Predstava mi je bila zelo všeč, saj je imela poučno vsebino. Člani Društva za boljši svet so nam predstavili, kako je potrebno ravnati s svojim največjim bogastvom, to sta zdravje in telo. Za srečo in zdravje ni potrebno imeti veliko denarja, živeti v mestu in biti suh. Najpomembnejše je, da si zdrav, se dobro počutiš in živiš z naravo.
Martina Kores, 9. a
Drugo predavanje mi je bilo prav tako všeč. Gledali smo videoposnetek in izvedeli, da so vsi predstavljeni kot lepi, bogati ljudje brez stresa, kar seveda ni realnost. Vsak človek je lep na svoj način, najpomembnejši pa je odnos do drugih. Kupujemo si razne produkte, za katere mislimo, da bodo rešili naše lepotne težave, na koncu pa sploh nismo zadovoljni.
Tinkara Dončec, 9. a
Po predavanju o alkoholu smo poslušali še predavanje o tem, kako se trudimo izgledati in slediti »idealnim« meram, ne želimo biti drugačni, smo kot čreda ovac, ki sledijo le eni popolni ovčki. Obe predavanji sta mi bili všeč, ker sta zadeli ravno tisto, kar bi se moral zavedati vsak izmed nas; bodi to, kar si, in se ne pusti spreminjati z vplivom drugih.
Eva Žnidarič, 9. a
Predstava je bila odlična. Najbolj se mi je v spomin vtisnil starejši gospod, ki je igral bodybilderja, lepotnega kirurga, milijonarja. Spoznal sem, da gre ljudem po svetu le za dobiček in jim je vseeno, če škodujejo drugim. Na koncu glavna igralca spoznata, da je doma najlepše in se vrneta na domačo kmetijo.
Tilen Pušnik, 9. a
Gospod, ki je prišel iz Društva za boljši svet, je govoril o različnih drogah, kot so cigarete, alkohol in druge droge. Igrali smo se igro, v kateri nam je pokazal, kako zelo lahko na igralca vpliva hudobno navijanje. Prav tako nas je naučil o odvisnosti, pokazal nam je resnične primere iz življenja. Iz tega smo se veliko naučili.
lan Hertiš, 9. a
Predstava je bila smešna in realistična, a je imela velik pomen. Hoteli so nam povedati, naj pazimo na svoje telo, da ni priporočljivo jesti hitre hrane, čipsa in piti kokakole. Jesti bi morali zdravo domačo hrano s polja in z vrta, ne pa hrane, polne pesticidov.
Tim tvančič, 9. a
Predavanje je bilo kar zanimivo, saj smo se naučili, katere odločitve naj sprejmemo v svojem življenju in se ne obremenjujmo s tem, kar drugi mislijo o nas.
lan Plohi, 9. a
Ravno polje. MAREC 2015
25
Prireditev ob
materinskem dnevu v Lovrencu
V nedeljo, 22. morca 2015, smo počastili prav poseben praznik, materinski dan. Skoraj enourno prireditev smo posvetili zlasti mamam, seveda pa tudi očetom, babicam, dedkom in vsem ostalim, ki radi pridejo pogledat nastope otrok v dvorani v Lovrencu.
Letos nam je bilo vodilo cvetje, prireditev pa smo poimenovali »Bela roža« po dramatizaciji, ki so jo izvedli učenci tretjega, četrtega in petega razreda OŠ Lovrenc. Predstavili so nam zgodbo pisatelja Saida z naslovom Nekoč je živela bela roža in nam tako odgovorili na vprašanje, kako je biti drugačen. Na oder so stopili učenci OŠ Lovrenc od prvega do petega razreda. Na nastope so se vestno pripravljali v šoli, seveda s pomočjo učiteljic, in tako v redni šolski program vključili še poseben trud in dodano vrednost. V sodelovanju
Tako so letošnji materinski dan opisali petošolci OŠ Lovrenc na Dr. polju ...
V nedeljo, 22. 3. 2015, smo v telovadnici osnovne šole Lovrenc na Dravskem polju organizirali materinski dan. Torej smo organizirali proslavo.
Najprej smo se vsi učenci šole zbrali ob 15. uri in imeli generalko oz. vajo. Minila je ura za uro in že je bila 18.00. Začel se je naš nastop. Letos sta program vodila sošolka Sara ter sošolec Andrej. Prvi in drugi razred so zares lepo nastopali. Peli so pesem Rebeke Dremelj in recitirali deklamacijo. Na vrsto je prišla dramatizacija z naslovom Bela roža. Glavno vlogo bele rože je imela sošolka Anja, ostali pa smo bili otroci, rože, deklice, policist, balon in starček. Sošolka Sanja je pripovedovala zgodbo. Tretji razred žal ni nastopal, saj jih je bilo premalo. Le učenec Tibor je igral na klavirsko harmoniko pesem Abraham 'ma sedem sinov. Na vrsti smo bili 4. in 5. razred s pesmico Moja mami. Imeli smo polno prečudovitih plesnih in pevskih točk. Tudi jaz sem igrala harmoniko, vendar ne klavirske, temveč diatonično. Zaigrala sem pesmi Moj avto in Snežni valček. Peti razred je tudi sam zapel pesem Mamica, takrat so vsi nastopajoči prišli na oder. Gospa učiteljica je bila zelo navdušena in nas je naslednji dan častila s sladoledom.
Neto Nahberger, 5. c
z likovno sekcijo KD Lovrenc so pridno izrezovali in oblikovali cvetke za cvetlično mavrico. Prireditev sta povezovala Sara, učenka 5., in Andrej, učenec 4. razreda. Videli smo zelo raznolik program, sestavljen iz plesnih in pevskih točk, nastopov mladih harmonikarjev, otroci so nam pripravili tudi recitacije in z nami delili misli o mamicah. Recitacijska sekcija KD Lovrenc je pripravila poezijo avtoric nežnejšega spola na tematiko materinstva in cvetja. Učiteljice, učenci in učenke OŠ Lovrenc ter člani KD Lovrenc smo bili veseli
V nedeljo, 22. 3.2015, smo s šolo pripravili nastop za mamice v dvorani Lovrenc. Kar nekaj tednov pred nastopom smo se začeli pripravljati. Prvi in drugi razred sta se naučila deklamacijo. Skupaj pa so se naučili peti in plesati pesem od Rebeke Dremelj Gremo na vrh sveta. Tibor iz tretjega razreda seje na harmoniko naučil pesem, ki je posvečena Abrahamu. Četrti in peti razred smo se skupaj učili ples od Dejana Vunjaka Želim, želim ter pesem od Nine Vodušek Moja mami. Peti razred pa smo še samostojno zapeli pesem Mami. Vsi razredi razen prvega in drugega smo se še naučili dramatizacijo Bela roža. Z Andrejem Časkom Hojnikom sva vodila celoten program. Hitro je napočil dan, ko smo svojim mamicam in vsem prisotnim pokazali, česa smo se naučili. Takoj ko smo stopili na oder, smo že videli solzne oči naših mamic, prav tako pa tudi gospe ravnateljice Alenke Kutnjak. Pri dramatizaciji Bela roža pa smo vse spravili v smeh. Na koncu predstave nas je obiskala gospa ravnateljica in nas nagradila. Starši so bili srečni in veseli, saj smo bili res čudoviti.
Sara Pišek, 5. c
številčnega obiska, spremljanja nastopov z nasmehi na obrazih in glasnega aplavza. Prav tako nas je razveselilo, da si je naše nastope ogledala ravnateljica OŠ Kidričevo gospa Alenka Kutnjak. Ob tej priložnosti se zahvaljujemo Urošu in Juretu, ki sta poskrbela za ozvočenje, in vsem tistim, ki so pripravili dvorano. Ne dvomim, da se je komu ob spremljanju otroških nastopov utrnila kakšna solza in da smo občinstvu polepšali nedeljsko popoldne.	Sonja Pišek,
Kulturno društvo Lovrenc na Dr. polju
V nedeljo, 22. 3. 2015, je v Lovrencu na Dravskem polju potekala prireditev za materinski dan.
Že prejšnje dni smo se v šoli potrudili in vadili. Tako je napočil dan, ko smo prišli v dvorano. Najprej smo šli še zadnjič skozi program in se postavili v zaodrje. Pričelo se je. Nekaj smo recitirali, pJe-sali, nekaj peli in se zabavali. Igrali so tudi na harmoniko. Najlepše od vsega pa je bila dramatizacija z naslovom Bela roža. Prireditev sta vodila Sara Pišek (5. c) in Andrej Časek Hojnik (4. c). Ko se je predstava končala, smo se vsi priklonili in tako zaključili nastop. Starši so nas vse pohvalili. Gospa ravnateljica Alenka Kutnjak in učiteljica Matejka Pišek sta se ob predstavi skoraj razjokali. Na koncu smo odšli do garderobe, se preoblekli in odšli domov.
Dan je bil zelo zabaven. Ni pa bil le za nas, ampak najbolj za naše starše. Nastop je bil zame odličen.
Sanja Krajnc, 5. c
26 Več prispevkov učencev je objavljenih na www.mojaobcina.si.
Prireditev za mame
»Drage mamice. Lep pozdrav je namenjen najprej vam, našim mamicam, ker je materinski dan vaš praznik. Lep pozdrav pa tudi našim najdražjim: atijem, bratcem in sestricam, babicam in dedkom, prababicam in ... skratka prav vsem, ki ste prišli, da skupaj proslavimo ta pomembni praznik. Ob materinskem dnevu bi se vam, drage mamice, in seveda vsem vam, ki tudi poskrbite za nas, radi zahvalili za vso ljubezen, skrb in dobroto.« S temi uvodnimi besedami so prvošolci, drugošolci in tretješolci zaželeli dobrodošlico svojim najbližjim na prireditvi, ki je potekala v ponedeljek, 30. 3. 2015, v šolski telovadnici. Učenci in učenke so se predstavili z igrivim in čustvenim programom, ki so ga pridno pripravljali pod mentorstvom svojih učiteljic. V njem ni manjkalo plesa, petja, recitacij in igranih prizorov. Svo- skromnim darilcem, ki so ga izdelali sami. Mesec marec, mesec žena, se jim mamam so se za njihovo skrb in ljubezen zahvalili s je tako pri nas iztekel z mislimi, posvečenimi prav njim.
Učiteljice 1. VIO
Moj medvedek
V okviru učnega procesa so učenci 5. razredov OŠ Kidričevo in podružnične šole Lovrenc na Dr. polju v tem šolskem letu kar nekaj časa namenili tudi izdelovanju svojega medvedko.
Pri ročnih delih šivamo. Vsako leto si v 5. c razredu naredijo medvedka. Ko ga naredijo, si ga lahko vzamejo domov. Mi smo letos pričeli s šivanjem medvedka. Potrebovali smo blago, nit, peno, šivanko in gumbe. Vzeli smo si nekaj blaga in učiteljica nam je dala model za medvedka. S kredo smo ga obrisali in nato izrezali. Pričeli smo s šivanjem. Nekateri so pri tem imeli težave, ker so imeli takšno blago, ki se je zelo težko šivalo. Včasih sem komu pomagala narediti zaključni vozel ali skozi šivanko napeljati nit. Medvedka smo zašili in spodaj pustili majhno odprtino, da smo ga lahko napolnili s peno. Ko smo ga napolnili, smo mu zašili luknjo. Prišili smo mu gumbe, ki so predstavljali oči, nos in usta. Ko smo jih vsi naredili, smo se z njimi slikali. Slikali smo se v dveh vrstah in v krogu. Zelo smo se zabavali.
Anja Klanjšek, 5. c
Z urjenjem različnih ročnih spretnosti so tako fantje kot dekleta dokazali, da znajo z nekaj truda in lastne domišljije tudi sami izdelati čisto pravega medvedka, kije lahko ne samo lep spomin na osnovnošolsko kreativost, temveč tudi mehek plišast prijatelj na posteljnem vzglavju. Končni izdelek je kombinacija krojenja, šivanja, vezenja, kvačkanja ... in je vsekakor kot takšen vreden posebne pohvale, namenjene tako učencem za njihov trud kot tudi učiteljicam, ki so jih skozi motivacijsko odlično zastavljen projekt naučile novih ročnih spretnosti, potrpežljivosti in vztrajnosti. "Pri učnem predmetu gospodinjstvo v petem razredu veliko časa namenimo učnim vsebinam o tekstilu. Da bi dobro poznali njegovo uporabno vrednost, iz blaga skrojimo, nato ročno sešijemo ter s polnilom napolnimo medvedke. Da so še bolj prikupni, jim dodatke izvezemo z vezilno nitjo. Ker k njim sodijo tudi oblačila, jih ročno kvačkamo," je povedala mentorica na OŠ Kidričevo Metka Gumilar.	MT
Nekega dne smo izvedeli, da bomo šivali medvedka. Prinesli smo blago, sukanec in šivanko. Učiteljica nam je dala model medvedka. Nato pa smo ga narisali in izrezali. Kasneje smo ga sešili. To je trajalo kar nekaj časa. Sešitega medvedka smo napolnili z vato. Polnega medvedka smo sešili do konca. Sledilo je še šivanje obraza in oči. Naši I i smo mu gumbe za oči, nos in usta. To je bilo zelo težko narediti. Za medvedka smo naredili tudi oblačila in jih oblekli. Ko je bil medvedek končan, smo se z njim še slikali.	Natalija Kos, 5. c
1. razred med nastopom.
Ravno polje. JUNIJ 2015
Več prispevkov učencev je objavljenih na www.mojaobcina.si. 27
Pekli smo palačinke
V četrtek, 26. 3. 2015, so no OŠ Lovrenc no Dr. polju pri uri gospodinjstva pekli palačinke. Učenci so svoje vtise tudi zapisali. (MT)
V četrtek, 26. 3. 2015, smo pri uri gospodinjstva pekli palačinke. Vsi smo komaj čakali, da mine pouk likovne umetnosti, saj bomo pekli palačinke. V šolo sem prinesla tri jajca, Uroš pa moko. Gospa učiteljica je prinesla vse ostalo. Pripravili smo posode. Sara je v posodo vlila 11 mleka, vsak je stri po eno jajce in Uroš je natrosil 500 g moke. Dodali smo sladkor in malo soli. Vse skupaj smo zmešali in masa za palačinke je bila nared. Najprej smo v ponev vlili kapljico olja, malce počakali in gospa učiteljica je spekla prvo palačinko ter pokazala, kako se pečejo. Vsak je poskusil speči palačinko in jo tudi pojedel. Palačinko smo si lahko namazali z nutelo ali marmelado. Bile so zelo slastne. K nam je prišel še četrti razred, ki je poskusil speči palačinke in jih pojedel. Medtem ko smo pekli palačinke, smo v delovnem zvezku reševali učne naloge. Mase za palačinke je zmanjkalo in naredili smo novo. Vsak je spekel še eno ali dve palačinki. Ponudili smo jih še gospodinji Anki in drugim učiteljem na šoli. Ta dan s palačinkami mi je bil zelo všeč, saj sem se naučila veliko novih stvari.
Nela Nahberger, 5. c
Včeraj, 26. 3. 2015, smo pri gospodinjstvu pekli palačinke. Učiteljica je prinesla različne sestavine in posode. Zagreli smo štedilnik, da bomo kasneje lahko pekli. Začeli smo delati maso. V njo smo dali 1 I mleka, 6 jajc, 500 g moke in sol. Vse skupaj smo premešali in tako je nastala masa za palačinke. Prvo palačinko je spekla učiteljica, vse ostale pa mi. Ko si je vsak spekel eno palačinko, jo je pojedel. Vsi smo prišli na vrsto in začeli peči svojo drugo palačinko. Takrat smo povabili še četrti razred, da so lahko jedli palačinke. Nekateri so si jih sami spekli, drugim pa smo jih mi. Četrti razredi so odšli nazaj k pouku, pri nas pa se je nadaljevala peka tretje palačinke. Pojedla sem tri palačinke in bila zelo sita. Ko smo vse zaključili, nam je ostalo še nekaj palačink. Teh nismo mogli pojesti. Vse smo pospravili in počasi odšli na kosilo. Na jedilniku so bili špageti in uspela sem jih vse pojesti, ampak težko. Bilo mi je zelo všeč in upam, da bomo to še kdaj ponovili.
Anjo Klanjšek, 5. c
26. 3. 2015 smo v šoli pekli palačinke. Bile so zelo dobre. Najprej smo si vse pripravili. Nato smo v posodo vlili 1 I mleka in dodali domačo moko, sol in jajca ter vse skupaj zmešali. Naredili smo prvo maso. Najprej nam je učiteljica pokazala, kako jih speči, potem je vsak sam pekel palačinke. Seveda smo bili tudi vsi na vrsti. Učiteljica je prinesla različne namaze. Ko je vsak pojedel eno, smo poklicali še četrti razred. Nato smo počasi morali zaključiti. Vse smo pospravili in ostale palačinke smo ponudili še drugim. Nato smo odšli na kosilo.
Nika Drevenšek, 5. c
Urejanje vrta
V soboto, 28. 3. 2015, so se učenci četrtega in petega razreda s svojimi starši zbrali pred OŠ Lovrenc na Dr. polju z namenom, da uredijo šolski vrt. Dela so se lotili zelo resno in kot kaže fotografija, so rezultat skupnega podviga lepo urejene gredice na katerih bo rastla zelenjava in sadje. (MT)
V soboto, 28. 3. 2015, smo se ob 9. uri zbrali pred šolo, ker smo urejali vrt. Najprej smo se najedli in popili kavo ter sok. Ko smo bili siti, smo šli na vrt, kjer smo kopali in sadili. Najprej smo vrt prekopali in odstranili travo. Od lani je ostala solata, ki smo jo izkopali in dali na kup. Nato je prišel Sanjin ati, ki je pripeljal gnojilo. Vsi smo delali naprej. Ko smo dali gnojilo v zemljo, smo posadili vse, kar smo imeli. Posadili smo čebulo, gladijole, krompir, česen, jagode in solato. Igrali smo odbojko in nogomet. Ob 12. uri se je šola zaprla in so nekateri odšli domov. Z Urošem in najinimi starši smo se še nekaj časa pogovarjali. Midva z Urošem in njegova sestra Petra smo dobili sladoled.
Natalija Kos, 5. c
V soboto, 28. 3. 2015, smo prišli v šolo urejat vrt. Tam sem bil z ati-jem in mamico. Moj ati je pripeljal frezo, a na žalost se je pokvarila in smo morali na roke prekopati vrt. Ko smo uredili vrt, smo posejali semena. Med sejanjem smo malo počivali in pili sok. Vrt smo zelo lepo uredili. Na koncu sem še igral odbojko. Posadili smo krompir, peteršilj, solato, čebulo, zelišča, česen in rože. Zelo mi je bilo všeč.
Uroš Ovčar, 5. c
28 Več prispevkov učencev je objavljenih na www.mojaobcina.si.
Dan šole
Sobota, 11. 4. 2015, je bila za učence in učitelje OŠ Kidričevo delovna, a hkrati nekaj posebnega, saj smo praznovali dan šole. Učenci od 1. do 5. razreda so dopoldan preživeli v kinu, učenci od 6. do 9. razreda pa smo se odpravili v Mestno gledališče Ptuj. Ogledali smo si predstavo Mahmud. Predstava je govorila o tem, kako sta starša s sinom Mahmudom pobegnila iz države, saj nista želela, da bi Mahmud pri enajstih letih odšel v vojsko. Zgodba je prikaz ljudi iz arabskega sveta, ki so prisiljeni zaradi krutih in nečloveških okoliščin bežati iz svoje rodne domovine. Po koncu predstave smo si še ogledali razstavo likovnih del v Miheličevi galeriji.
Larisa Lampret, 7. a
(Šolsko novinarstvo)
Mladi raziskovalci OŠ Kidričevo
28. morco 2015 je na OŠ Ormož potekalo 23. srečanje mladih raziskovalcev Spodnjega Podravja s Prlekijo, ki ga vsako leto izvede ZRS Bistra Ptuj.
Iz naše šole sta se ga udeležila učenka Lana Kozjak iz 7. a in učenec Vid Palčar iz 8. b. Lana je ob 100. obletnici taborišča Sterntal raziskovala, koliko o njem vedo osnovnošolci in prebivalci občine Kidričevo ter kako vključiti zgodbo v turistično ponudbo kraja in širše regije. Vid je raziskoval emisije toplogrednih plinov, ki jih povzročajo gospodinjstva v občini Kidričevo, ter njihov ogljični odtis. Po uspešnem zagovoru sta osvojila zlati priznanji, Lana na področju turizma, Vid pa na področju geografije, za kar jima iskreno čestitamo. Ob tej priložnosti se zahvaljujemo tudi g. županu občine Kidričevo za vso podporo, ki jo nudi raziskovalni dejavnosti na naši šoli, in vsem anketiranim občanom, ki so izpolnjevali anketne vprašalnike.
Mentorica Klavdija Murko
Tekmovali smo v atletiki
V četrtek, 23.4.2015, smo učenci od 6. do 9. razreda imeli športni dan na atletskem stadionu na Ptuju. Najprej smo se ogreli, potem pa se je začelo zares. Učenci 6. in 7. razreda so se pomerili v skoku v daljino, skoku v višino, metu vorteksa ter teku na 60 metrov in 300 metrov. Učenci 8. in 9. razreda so tekmovali v skoku v daljino, skoku v višino, metu vorteksa, suvanju krogle, teku na 60 metrov in 300 metrov ter v štafeti. Vsak učenec je tekmoval v dveh disciplinah, kjer dosega dobre rezultate, posamezniki pa tudi v štafeti.
Aljaž Grmič, 7. b (Šolsko novinarstvo)
Projekt »Turizmu pomaga lastna glava«
V torek, 24. 3. 2015, se je skupina sedmih učencev OŠ Kidričevo odpravila na Ptuj v Mercator center, kjer je potekala turistična tržnica v okviru projekta »Turizmu pomaga lastna glava«. Pod mentorstvom učiteljice Klavdije Murko smo se predstavili z nekdanjo vojaško bolnišnico Kutna Hora. Poleg stojnic so ocenjevalci ocenjevali tudi turistične naloge, udeleženci iz posameznih šol pa smo se pomerili še v kvizu. Osvojili smo srebrno priznanje.
Larisa Lampret, 7. a (Šolsko novinarstvo)
Ravno polje. MAREC 2015
29
Čudežno pero
Nekoč je živela deklica Annabella. Zelo rada je brala knjige. Prebrala je vsako knjigo v knjižnici, saj je hotela postati pisateljica, ko odraste. Nekega dne, ko se je odpravljala iz šole, je naletela na starca, ki ji je dal škatlico, na kateri je pisalo: „Vse, kar hočeš, se uresniči/' Ko je to prebrala, starca ni bilo več. Na mestu, kjer je stal starec, je videla samo pepel, ki ga je odnašal veter. Takoj je odhitela v svojo drevesno hišico. Tam je odprla škatlo, v kateri sta bila pero in listek, na katerem je pisalo: „To je tvoja skrivnost, nikomur je ne izdaj, ter še pomembneje, verjemi vase, tako se bo uresničilo vse, kar si zaželiš." Čeprav ni vedela, kaj to pomeni, je začela s peresom pisati domačo nalogo. Napisati je morala zgodbo o temačnem gozdu. Ko je naredila zadnjo piko, se je znašla v temačnem gozdu. Bil je najbolj srhljiv kraj, kar jih je obiskala. Drevesa so bila oblita s krvjo, iz zemlje so štrlele roke in bila je mrtva tišina. Naenkrat od nikoder prileti sova s strašljivim pogledom. Anni izroči pero, ki ga je prejela od starca, ter ji pokaže
pot do vodnjaka, v katerem teče kri. Na robu vodnjaka je list papirja, na katerem piše: „Vzemi pero in začni pisati o svojem kraju. Ko boš naredila zadnjo piko, te bo odneslo domov. Če se zmotiš le pri eni besedi, ostaneš tukaj za zmeraj." Anna je začela pazljivo pisati o svojem domu v Ljubljani. Pisala je, česa si v svojem kraju želi, kakšen je v resnici njen kraj in kaj se tam dogaja. Ko je naredila zadnjo piko, se je znašla v Ljubljani, ampak ne v takšni, kakršno je poznala. Njen domači kraj je bil točno takšen, kot si ga je želela. Bil je popoln, dokler ni prišla domov. Izvedela je, da je namesto 12 stara 32 let in da je pisateljica, ki so ji umrli starši, za njeno pero pa je izvedela tajna služba ter so ji ga vzeli. To je bila zanjo prava nočna mora. Sklenila je, da mora dobiti pero nazaj, da si lahko povrne svoje staro življenje. Takoj je začela iskati. Naletela je na starca, ki ji je dal pero, in ga vprašala, če ve, kje pero sploh je. Povedal ji je, da ga je zasegla vojska, da ga imajo strogo varovanega ter štiriindvajset ur pod nadzorom. Povedal ji je tudi, da ga mora čim prej dobiti.
Vojski je pero omogočilo najnaprednejši varnostni sistem do zdaj. Vsak, ki je vstopil v prostor, v katerem je bil ključ, ki odpira sef, v katerem je pero, se je spremenil v okostnjaka, ki pleše step. Malo nenavadno, a koristno. Annabella je vstopila in se takoj spremenila v plešočega okostnjaka. Pobrala je ključ ter odplesala proti izhodu. Vendar je malo pred izhodom padla ter se razletela. Ključ je padel iz ključavnice. Našel ga je starec. Tvegal je svoje življenje ter šel rešit Anno. Potisnil jo je iz prostora in ona se je spremenila nazaj v dekle. Hitro je poiskala pero ter si zaželela, da se vrne v čas, ko še ni dobila peresa. Tako se zgodba ponovi, vendar tokrat Annabella ne vzame peresa, ampak zbeži domov. Starec pogleda za njo ter se nasmehne, saj je končno spoznala, da pero ni čudežno, ampak zakleto. To zgodbo je napisala prava Annabella, in to s pravim čudežnim peresom. Danes Anna verjetno sedi v svojem naslonjaču ter veselo prebira svoje knjige.
Tanaja Čeh in Niko Mikolič, 6. a OŠ Kidričevo
Čudežno pero
Nekoč je živel pisatelj. Zbiral je vsa mogoča peresa in z njimi pisal. Bila so različnih barv, oblik ter velikosti. A ni še imel enega, čudežnega peresa. To čudežno pero je pero čudežne gosi, a je še ni našel. Legenda pravi, da je na drugem koncu sveta jama . Če se odpraviš po jami, na koncu jame vstopiš v drug svet. V njem so vsa mogoča bitja, tudi čudežna gos. A v jami so razne pasti in kdorkoli je šel tja, se ni vrnil. Ta pisatelj pa je imel sina, ime mu je bilo Peter. Bil je majhen in suh deček. Vsi so se norčevali iz njega. A v srcu je bil močnejši kot kdorkoli. Nekega dne je pisatelj zbolel in ni mogel iti po pero, svojo zbirko pa je moral dokončati do naslednjega tedna. Odločil seje, da bo po pero poslal sina. Peter na začetku ni hotel iti, a se mu je oče zasmilil. Odpravil se je na zelo dolgo pot. Hodil je tri dni in tri noči. Ko je prispel, je zagledal jamo. Bila je večja od najvišjega hrasta in tako dolga, da si prej umrl, kot pa prišel do konca. A Peter se ni dal. Prižgal si je baklo in se odpravil v jamo. Po nekaj korakih je bakla ugasnila, bilo je strašljivo. Naenkrat se je pojavilo tisoče oči, ki so strmele vanj. Preplašil jih je z ugasnjeno baklo. Izkazalo se je, da so bili netopirji. Peter je nadaljeval pot, ko stopi na nekakšno tipko. Iz stene se pojavijo noži, ki streljajo nanj in ga skoraj zadenejo. Nedolgo hodi in spet stopi na tipko. Za njim se priko-
tali krogla, a seji izmuzne. Spet nadaljuje pot, ko zazre napis: »Tu je tvoj konec, raje pojdi nazaj, pazi se.« Vse je bilo napisano s krvjo, smrtna glava pa je bila prava človeška lobanja. Peter je bil pogumen in je nadaljeval pot. Naenkrat pa uzre prijazno svetlobo, ki ga boža. Ne more se ji upreti. Sledi ji in zagleda prečudovito pokrajino, podobno pragozdu. Opazi tudi živali, a ne navadne. Levi imajo krila in dve glavi. Sloni so majhni, rožnate barve in so puhasti. Muhe imajo jezik dolg kot žaba in kače hodijo ter imajo roke. Opazi tudi, kar je iskal. Gos je bila večja kot v resnici, imela je pisana peresa in mačje brke. Peter se ji previdno približa. Naenkrat pa gos nesramno zarjove in pokaže čekane. Peter sam pri sebi reče: »To bo težko.« Odloči se, da bo tam prenočil. Čez noč pa se nekaj zgodi, Peter ni vedel, kaj, saj je spal. Gos se mu približa, ga povoha in zavoha čisto srce. Ne poje ga, kot to naredi z drugimi. Zjutraj ga pričaka. Ko se Peter zbudi, ne more verjeti svojim očem. Gos trikrat glasno zarjove in se mu približa. Peter izpuli pero, se ji zahvali in odhiti domov. Ko pride domov, je njegov oče že zdrav. Peter mu pove, da je našel pero ter mu ga izroči. Oče presenečeno, a po drugi strani veselo vpraša, kako mu je to uspelo. Peter mu negotovo odvrne, da še sam ne ve. A vsi vemo, da je pero dobil le zaradi ene stvari. Bil je majhen,
suh ter nemočen. V resnici pa je štelo le njegovo srce, ki je bilo popolnoma čisto ter močnejše od strahu.
Lara Bohi, 6. a, OŠ Kidričevo
ZDRUŽENI V MIRU
Nekega dne sta se prepirali Poljska in Nemčija. Poljska je obtožila Nemčijo, da ji je ukradla pridelke, Nemčija pa je Poljsko obtožila, da ji krade premog. Tako sta se prepirali že vrsto let. Drugim državam to ni bilo všeč. To so prenašale vrsto let, zato so morale ukrepati. Poljska in Nemčija ste se pripravljali na nov prepir in prepiru se je pridružila Slovenija. Rekla jima je: »Če se ne moreta nehati obtoževati kraje, stopita skupaj in skupaj poiščita tatu, ki vama krade. S svojimi prepiri motita druge države, zato prosim, naj bo konec s tem.« Te besede so jima dale misliti. Minilo je mnogo dni in bilo je vse mirno, države je to zelo veselilo. Mislile so, da je konec prepirov. In res jih je bilo. Čez eno leto sta Poljska in Nemčija ustanovili Evropsko unijo. V Evropski uniji so pravila, da morajo biti vsi enakopravni, pravični in še posebej v miru. Države je to veselilo, zato so se začele vključevati v Evropsko unijo. Prepiri o Poljski in Nemčiji so bili pozabljeni.
Blažka Škafar, 7. a
30 Več prispevkov učencev je objavljenih na www.mojaobcina.si.
FRANCE
V kraju ob slovenski obali že vrsto let deluje humanitarna organizacija, ki so jo takratni ustanovitelji poimenovali Pomagavček. V njej sodelujejo ljudje, ki so pripravljeni svoj prosti čas nameniti za nekaj dobrega. Vsi so prijazni in solidarni. Poskrbijo za tiste, ki so pomoči potrebni. Delijo hrano, obleko in druge materialne dobrine, ki si jih nekateri ne morejo privoščiti. Velikokrat pa pomaga že njihova prijazna beseda ali pogovor, za katerega si vedno vzamejo čas. France se velikokrat ustavi pri njih. Vesel je, če dobi kaj za pod zob. Življenjska pot ga je pahnila ob rob. Živi na ulici. Vsi ga že dobro poznajo. Starejša gospa Pregl, ki že vrsto let sodeluje pri Pomagavču, ga je nekega zimskega večera povabila k sebi domov. Dolgo v noč sta se pogovarjala in ko je ura odbila polnoč in bi France moral iti, se ga je gospa usmilila. Prespal je v sobi njenega sina, ki se je že pred leti odselil na svoje. France je bil presrečen, da je vsaj enkrat po tolikih letih lahko spal na mehki, udobni in topli postelji. Ni bilo veliko, ampak dovolj, da si je France za zmeraj zapomnil dobroto Preglove. Minilo je leto in pol od tega dogodka. France je sedel na ulici in prosil za denar. Vsak dan se je kaj nabralo. Tudi danes. V klobuku je bilo ravno dovolj, da je v bližnji loteriji kupil srečko. To je storil večkrat, ampak vedno zaman. Tokrat se mu je nasmehnila sreča. Kaj sreča, dobil je ogromno denarja. Čez noč se mu je življenje postavilo na glavo. Na srečo je poiskal prave ljudi, si uredil dom in poiskal službo ter zaživel človeku spodobno življenje. Pozabil ni niti na gospo Preglovo. Po hudi bolezni je ostala priklenjena na posteljo. Sedaj je bila ona odvisna od tuje pomoči. France jo je obiskoval vsak dan, sedel ob njeni postelji in ji bral knjige. To ji je pomenilo neizmerno veliko. Miha Muršec, 7. a
SOLIDARNOST
Solidaren si do človeka, ki ne mara pretepa.
Solidarne med seboj so države, tudi če niso samostojne in prave.
Solidaren si do ljudi različne narodnosti.
Solidarnost je pomoč, je prijaznost, ki človeka ne spodi proč.
Če solidaren si,
pomeni, da za svet te skrbi,
zato pomagaj in bodi solidaren tudi ti.
Sara Planinšek, 7. a
MOJ BRATEC
Je majhen, je lep.
Je modrih oči in temnih obrvi.
Ima svetle lase in drobne roke. Je manjši kot jaz in ima lep glas.
Rad igra nogomet, od njega je ves prevzet. Žogo res rad ima in jo dobro voditi zna.
Njegova barva je rumena, moja pa zelena. Njegov vzornik Messi je, jaz zadovoljen z Zahovičem sem.
V šoli priden je, matematika njegov predmet je.
Pozna že skoraj črke vse, pri branju pa še trudi se.
Čeprav se včasih skregava, hitro se pobotava. On moj edini bratec je, zato ga rad imam nadvse.
Ko odrasel jaz bom mož njega imel bom za pomoč. Vem, da tudi on vedno rad me bo imel,
zato bom kamorkoli z njim šel.
To moj dragi bratec je, od iste sva midva mamice. Čeprav ji včasih nagajava, veva oba, da naju rada ima.
Vid Kidrič4.c razred
MIR
Sklenimo premirje in ustavimo nasilje, svet tako boljši bo, zato potrudi se zelo.
Skupaj stopimo in nasilje ustavimo. Če le-to nam uspe, potem zmoremo vse.
Če človeštvo nad tem obupalo bo,
se nam godilo bo le slabo.
Lana Kozjak, 7. a
HAIKUJI
Morje lepo je, sončni zahod vidi se, jaz se kopam tam.
Ljubezen moja v zraku je, noče k meni, prosim, pridi sem.
Sonja Topolovec, 6. a
Na koncu mavrice je lonec zlata, želela bi ga imeti.
Aneja Vaupotič, 6. a
Konj mi rezgeta, poslušam ga vse dni, ljubimo ga vsi.
Ni ko Mikolič, 6. a
Lepo je zaupati ljudem, kajti potem ljudje zaupajo tebi.
Žan Vidovič, 6. a
Poglej, kaj stoji tam! Čudovito drevo lepe rjave barve.
Zakaj je tako zaskrbljen? Ne izgleda dobro, zakaj, noče povedati. Domen Zajšek, 6. a
Učenje včasih ni lahko, v glavo pride ali odide. Lahko pa je tudi prav zabavno.
Nika Bauman, 6. a
Miza, stol in siva fasada, bilo je poletje, dal sem ji cvetje.
Erik Koren, 9. a
Pogled v nebo seže v preteklost mnogih ljudi.
Tirni Pregl, 6. a
Zvezde so lepe, ko sijejo v nebo. Rada jih gledam.
Lara Bohi, 6. a
Srce seže tja,
kjer je doma ljubezen,
v najlepši kraj.
Tanaja Čeh, 6. a
Reke, gozdovi v rosi se bleščijo in mi pojejo.
Lili Li Dobnik, 6. a
Sonce za goro gre, žarki mahajo na me, videla sem slovo od nje. Jana Červek, 9. a
Če sem dober, do vseh prijazen, v meni nastane toplina.
Vse, kar skrbno skriješ in pred čimer vedno bežiš,
vse se vrne, vse te najde.
Tim Ivančič, 9. a
Na obrazu smeh, v srcu žalost, to so otroške ljubezni. Monja Mergeduš, 9. a
Morje se sveti v svetlem soncu in srebrni luni.
Ko bom velika, hočem biti marsikaj, kaj, bom pa še videla.
Dora Cicmanovič Zimet, 6. a
Listje pokrilo je tla, uboga drevesa sama, gola stojijo sredi travnika.
Sara Božičko, 9. b
Če me klikne, sem hepi, od zaljubljenosti mi drhti srce.
Malo tu, malo tam, od nekdaj sem bil sam. Vendar hrepenim po njej.
Gregor Predikaka, 9. b
ODGOVORNOST
Odgovornost je vednost, da delamo vsi za prav vse ljudi.
PRAVICE
Pravice so boj za naše dostojanstvo. Imejmo ga vsi.
DOLŽNOSTI
Ljudje imamo tudi svoje dolžnosti. Ne samo pravic.
Blaž Vidovič, 7. a
Ravno polje. JUNIJ 2015
Več prispevkov učencev je objavljenih na www.mojaobcina.si. 
31
Bližina, kot jo zaznavajo osnovnošolci
Učenci 8. a- ter 9. a- in b-razreda OŠ Kidričevo so pod okriljem mentorice Sonje Lenarčič pisali o bližini. Nastali so sledeči verzi. (MT)
Tako blizu, vendar tako daleč. Čisto skupaj, a zelo narazen in vsak pogled komaj opazen. Vse to je bližina od daleč.
Si tak kot pomlad, kot jutranja rosa, ki vsa trepeta na soncu svetla.
V temni se noči
izgubi dneva sled.
Tavaš in tipaš povsod naokrog,
od tvoje bližine že čisto si slep.
Neja Kropeč, 9. b
Bližina je vse okrog nas, vsaka bližnja vas. Bližina so naši prijatelji, vse kar imamo radi.
Simon Sambolec, 9. b
Bližina je vsepovsod, v šoli, na vasi in tudi doma na terasi. Bližina mora biti iz srca, drugače ti pravega občutka ne da.
Bližina je vse, tudi nutella,
ki je vsakega do srca zadela.
Domen Drevenšek, 9. a
Roža v bližini rož - šopek nastane. Črta v bližini drugih črt - trikotnik postane.
Tako kot beseda, ki iz črk se sestavi. Nasmeh bližnjemu ob jutranji kavi.
V	bližini nekoga se zacelijo rane.
V	bližini ljubezni vse hudo tiho ostane.
Andrejo Pevec Podgornik, 8. o
»Bližina je kratka razdalja,« bi
rekel matematik.
Za nekatere je bližina ljubezen.
Ljubezni nikoli ne zmanjka.
Lahko je ljubezen do sošolca,
sošolke, staršev...
Lahko smo v bližini tistega,
ki ga imamo radi.
Lahko odtavamo na samotni otok.
Brez ljubezni, bližine bližnjega.
Yuliya Kuliy, 8. a
Vse kar je blizu, je bližina. Ni važna stvar ali dobrina. Vse samo, da se porima. Vse tako lepo, da štima.
Blizu tebi je tvoj dom, tako kot tudi kromosom. Blizu tebe vse je živo. Vse, samo da imaš se fino.
Blizu so ti sorodniki, ki včasih so pohodniki. Vse kar je blizu, je v Parizu, Dokler te maček ne bo ugriznil.
Blizu je sestra in pa brat, ki ti bo »zaškrnu« vrat. Blizu vse so ti rastline, ki čas jim hitro mine.
Blizu ti svetlika cesta avte, rad bi naredil kar salto. Vse preblizu je okrog vas, zato pustite, da vas ne prehiti čas.
Filip Valenko, 9. b
Tvoja bližina me osreči, tvoja oddaljenost onesreči. Ko v moji bližini si ti, srce mi zagori... A ko te ni,
utapljam se v žalosti. V tvoji bližini hočem ostati za vedno,
čeprav vem, da bo včasih bedno.
Mašo Šibila, 8. a
Bližino si želiš,
ko cel dan osamljen sediš.
Čeprav se ti zdi, da si sam ...
Bližina je vedno tam.
To je prijatelj,
ki po tvoji bližini hrepeni...
lan Leljak, 8. a
Bližina je nekaj, kar je blizu nas. Lahko je pred, za ali pod nami. Bližino si vsakdo želi. Bližina so družina, prijatelji... Ker je pri njih toplo in si vesel. Bližina je lepa ... Še posebej, če jo lahko deliš.
Vito Habjanič, 8. a
Tvoja bližina je kot megla siva. Megla siva, ki vekomaj počiva. Odrineš me vstran in že te pogrešam. Solza na licu polzi, kakor voda čez čas izpah.
Tvoji dotiki me pomirjajo, z ljubeznijo oživljajo. Bodi mi blizu, bodi mi vstran, Najina ljubezen bo kot maj. Melissa Pipenbacher, 9. a
Bližina je edina, je kot ravnina, razdalje dolge ni, če zaljubljen si.
Tinkara Dončec, 9. a
Vsi se večkrat vprašamo: «Le kakšen bo svet, ko bom odrasel?« Tudi sama sem dosti razmišljala o tem vprašanju. Čeprav vem, da na svet ne bom mogla veliko vplivati, je vseeno vredno razmišljati o tem. Ampak če bomo ljudje združili moči, nam bo uspelo. Upam, da v prihodnosti ne bo več vojn. Želim si, da bi vsi med sabo gojili prijateljske odnose in se vsi dobro razumeli. Čeprav vem, da se v življenju ne bom z vsemi strinjala in se tudi drugi ne bodo z mano, želim ohraniti prijateljski odnos. Želim, da bi se vse države med sabo dobro razumele. Želim si tudi, da bi bilo bogastvo porazdeljeno. To pomeni, da se ljudje ne bi delili na revne in bogate, ampak bi bili vsi enakovredni in enakopravni brez kakršnih koli razlik in privilegijev. Želim tudi, da bi se odpravil rasizem. Upam, da bodo ljudje v prihodnosti ugotovili, da je sovraštvo do drugih ljudi nesmisel in da smo vsi le ena velika pisana družina. Ljudje na svetu smo vsi enaki ne glede na barvo kože, versko pripadnost in politično prepričanje. Torej upam, da se bo v prihodnosti svet obrnil na bolje, tako da bomo vsi srečni in zadovoljni ter bomo cenili to, kar imamo.
Lara Kozoderc, 8. a Mentorica: Sonja Lenarčič
32 Več prispevkov učencev je objavljenih na www.mojaobcina.si.
BABICA IN DEDEK STA ODRAŠČALA DRUGAČE KOT JAZ
Naše babice in dedki so imeli težje življenje,
saj so poznali veliko večje trpljenje. Nikoli se niso v usodo vdali in poglej jih zdaj, kje so pristali. Zdaj imajo streho nad glavo in družino ter topel dom, kjer sem vedno dobrodošel.
Prestajali so vojne in videvali grozote, večje, kot si jih mi lahko predstavljamo. Nikoli niso obupali, ampak so drug v drugega zaupali.
Imajo bogatejše izkušnje, ki jim pomagajo prebroditi življenje in ne vedo več, kaj je strah, saj so preživeli največji preplah.
Tibor Knaus, 6. a
MOJ DEDEK IN BABICA STA ODRAŠČALA DRUGAČE KOT JAZ
Leta se spreminjajo, svet se spreminja, vse se spreminja.
Tako kot se svet spreminja,
se tudi moja babica in dedek.
Pred približno petdesetimi leti je bil svet
drugačen,
vse je bilo bolj mirno, moji stari starši pa mlajši.
Takrat ni bilo računalnikov in telefonov, vsi so bili zunaj v naravi, vsi so bili zdravi, če so se sprli, so znali sami rešiti prepir.
Imeli so se radi, niso delali razlik, starše so ubogali.
A zdaj... zdaj ni več tako. Za konec pa še to:
imejmo radi babice in dedke, spoštujmo jih,
saj takrat, ko jih več ne bo, svet tako več lep ne bo.	Nika Mikolič, 6. a
KRAŠKE JAME
Kraške jame so čudovite, včasih so tudi malo zavite.
V njih so stalaktiti in mogočni stalagmiti.
Ponavadi je zelo lepo, slabo pa je, če je mrzlo.
Obiskuje jih veliko ljudi zaradi teh čudovitih stvari. Aneja Vaupotič, 6. a
NEKOČ JE BILO DRUGAČE
Nekoč je bilo tako, včasih zabavno, včasih hudo, le kaj je bilo, prisluhni dobro.
No, tako je bilo,
ni bilo računalnikov in podobno. O ne, bili so zunaj, igrali so se ves dan, ne samo to, delali, pospravljali in vse iz šole ponavljali.
Nagajivi, iznajdljivi so bili, zdaj pa nihče se ne znajde tako. Svet bil je drugačen, ves rožnat in zelen.
In zdaj...
Včasih, ko so hudi časi prišli, so vsi preživeli,
zdaj pa trpimo, ko ene stvari ni.
Doroteja Lampret, 6. a
DEDEK iN BABICA
Ko je moja babica bila še mlada, je bilo veliko stvari drugače kot zdaj.
Ni bilo televizorja ter računalnika. Elektrika še na dom ni prišla.
Greli so se na stari topli peči. Kuhali pa so v starem črnem kotlu.
Kmetijo so imeli in dela ni nikoli zmanjkalo.
Kravice so morali na pašo odpeljati.
Življenje bilo je res drugačno. Otroci zdaj v hišo zaprti smo in veliko bolj lenarimo.
Sonja Topolovec, 6. a
ŠOLA NAŠIH BABIC IN DEDKOV
Nekoč, ko so moje babice in dedki hodili v šolo, niso imeli stvari, ki jih imamo danes. Mnogi so v šolo hodili več kilometrov daleč, drugi pa so morali pred odhodom v šolo narediti veJiko opravil, npr. skrbeli so za živali, pospravili hišo, grabili travo in listje, skrbeli za sestrice in bratce, zato so prišli v šolo utrujeni.
Učilnice so bile precej drugačne. Imele so lesene klopi in na leseni mizi je bila odprtina za črnilnike. Za pisanje so sprva uporabljali gosja peresa, nato pa peresnike. V preteklosti učenke in učenci niso hodili v isti razred, dekliški in fantovski razred sta bila ločena. Učenci so si v šolo nosili svoje male tablice, na katere so pisali. V šolah so učiteljice imele dve knjigi, v kateri so zapisovali, kdo je priden in kdo poreden. Naslov knjige, v katero so napisali, kdo je bil priden, je bil Zlata bukva, druga, v katero so napisali poredne učence, pa se je imenovala Črna bukva. Tudi največji slovenski pesnik France Prešeren je bil vpisan v Zlato bukvo. Če so bili učenci poredni, so morali za kazen klečati na pšenici ali koruzi in okoli vratu nositi lesenega osla. Fantje so bili oblečeni v bele srajce, nad srajcami so imeli brezrokavnik, nad brezrokavnikom jakno, spodaj pa so imeli hlače. Dekleta so bila oblečena v srajco in dolgo krilo. Učenci so učiteljice naslavljali z »gospodična učiteljica«.
Danes pa je seveda precej drugače ...
Nika Bauman, 6. a
MOJA BABICA JE ODRAŠČALA DRUGAČE KOT JAZ
Moja babica mi je pripovedovala zgodbo svojega otroštva. Odločila sem se, da jo delim z vami. Moja babi je v otroštvu živela v Pesnici pri Mariboru. Živela je z mamo in očetom ter bratom. Doma so imeli tudi krave. Njen dan se je začel že ob 5.00, ko je odšla v hlev. Preden se je odpravila v šolo, se je še hitro umila v škafu. Šola je bila oddaljena štiri kilometre in v šolo je hodila 45 minut. Tudi v šoli je bilo drugače kot danes. Pouk je bil tudi ob sobotah, učiteljice so bile zelo stroge in so rade delile ukore. Pouk se je končal ob 12.00. Babica se je vrnila domov okoli 13.00 in takoj je morala na polje. Po 17.00, ko je prišla iz polja, je odgnala krave na pašo in se tam tudi učila. Domov seje vrnila pozno in se takoj odpravila spat. Več prostega časa so imeli ob nedeljah. Takrat so se lovili, igrali skrivalnice, prepevali, tu pa tam pa tudi stepli. Čeprav je bilo življenje včasih zelo naporno, bi moja babi svoje življenje še enkrat živela. Včasih je bilo otroštvo veliko bolj naporno, kot je zdaj moje. Mislim, da se premalo otrok in mladostnikov zaveda, kakšno srečo imajo, da živijo v tem stoletju. Šolstvo se je zelo spremenilo in imamo veliko boljše pogoje za odraščanje. Imamo več prostega časa, obšolskih dejavnosti in televizijo, računalnike, kijih včasih sploh ni bilo. Vsak bi moral preživeti en tak dan, da bi se zavedal, da je sreča na njegovi strani.
Lea Lobenwein, 8. b.
Ravno polje. JUNIJ 2015
Več prispevkov učencev je objavljenih na www.mojaobcina.si. 
33
ENA MED CELINAMI JE EVROPA
Ena med celinami je Evropa, ki med drugimi najbolj izstopa. Tam je veliko držav, toliko, kot na travniku trav.
Tam živimo vsi v miru, ljudje, živali, rastline, saj spor pri nas hitro mine.
A ko se vojna začne, se v politiki kaos prične. Na srečo se hitro konča, Evropa postane spet celina mirna.
Luka Solatni k, 6. a
EVROPA JE EDINA NA SVETU SAMO
Evropa je edina na svetu samo, Beethoven je zanjo napisal himno. Kako bi lahko brez ljudi sploh v Evropi bili?
Nekaj takšnega ne pride mi na misel, saj vem, da je moj dom v Evropi, kjer sem bil, kjer sem, kjer bom doma.
Nick Dajčman, 6. a
EVROPA JE MAJHNA
Evropa je majhna, a za nas je velika,
drugim unijam je lahko vzorna slika.
Vsaka država ima nekaj znamenitosti,
tudi Slovenija ima ljubljanske čudovitosti.
Dvanajst zvezdic krasi modro zastavo,
naše pesmi so nam v zabavo.
Vsepovsod se vijejo melodije evropske himne Ode radosti mile. Aneja Vaupotič, Lara Bohi, 6. a
LAKOTA PO SVETU
Danes je marsikdo lačen, svet lahko bi bil drugačen. Če vsak malo pomagal bi, podajte roko tudi vi.
Lakota naj odide, sreča naj pride. Podarimo kanček sreče, da ne bo nesreče.
Pričarajmo ljudem nasmeh, prijaznost ni nikoli greh. Poplačano bo vsako dobro delo, na svetu končno bo veselo.
Tanaja Čeh, 6. a
NA TEJ CELINI VELIKO UUDI JE
Na tej celini veliko ljudi je, v 28 državah zbirajo se. Imamo različne kulture in gradimo razne skulpture.
Na zastavi 12 zvezdic je, ki predstavljajo nas vse. Govorimo različne jezike in vsak dan nastajajo nove slike.
Pesmi znamo pisati in risbe narisati. Jezikov veliko znamo, ker jih 24 poznamo.
Vsem ljudem ni lahko, nekaterim gre bolj težko. Vendar je na tej celini lepo, ker tudi se zabavamo.
Doroteja Lampret, Lili Li Dobnik, 6. a
HIMNA ZA BOUŠI SVET
Vsi ubogi,
vsi brez službe,
vsi brez hrane,
bolni in osamljeni
in vsi pomoči potrebni!
Zdaj je čas, da združimo se, pomagamo si in se podpiramo in si kdaj kaj odstopimo.
Poskusimo se tudi bolje razumeti in biti prijazni.
Brez vojne vse se da narediti, le strpen je potrebno biti. Če vsi bomo odnose spremenili, bomo vedno vse krasno naredili.
Stopimo zdaj skupaj, vsi bodimo strpni in prijazni ter pomagajmo ubogim ljudem, da življenje boljše bo vsem.
Sonja Topolovec, 6. a
EVROPA
Evropa res majhna je, a v njej veliko je čudes. Čeprav je manjše velikosti, se zdi nam ogromna.
Na veliko koščkov razdeljena je velikih in malih držav. Ima gore, morja, otoke, reke, hribčke in ravnine.
Veliko je različnih narodov, veliko različnih jezikov ter kultur, šeg in navad.
Tukaj le prijazni ljudje bivamo in se spoštujemo.
Sonja Topolovec, Nika Bauman, 6. a
NASE JAME
Jama je ogromna luknja. To je luknja podzemna, z njenega stropa kapniki vise. V jami potok teče, v njem pa prav posebna bitja plavajo.
Ta bitja se človeške ribice imenujejo. Kapniki vseh mogočih oblik, skledastih, trikotnih, ovalnih in takšnih, kot si jih sami predstavljamo.
Jama je čudovita stvar. Bodimo ponosni nanje, ker so naš dar.
Sonja Topolovec, 6. a
SLOVENIJA, ANGLIJA, ESTONIJA
V nekem mestu v neki šoli je živel deček Maj. Rad delal je karkoli, zanj svet bil je raj.
Pa je dobil novo sošolko, takšne ni v Sloveniji. Vprašal je: »Bi rada školjko?« Rekla je: »What, me?«
Izgledala je prav nebeško, ampak Maj se ni pogovarjal z njo. Ker govorila je angleško, niti poskusil ne bo.
Prišla k njej je Pinja, vprašala je, če prihaja iz Anglije. Hitro rekla je: »Ja, in ti si iz Estonije.«
Lili Li Dobnik, 6. a
SPOMINI
Spomini so nevidni ali pa ne, so dobri ali slabi, a to nihče ne ve.
To vem samo jaz,
ki skrivam obraz in misli v sebi,
to zaupam le tebi.
O spominih se marsikaj pove, a včasih jih spremenimo, priredimo. Le zakaj to storimo?
Ni po pomoti in ni zanalašč. Zakaj pa sploh gre? Spomini so spomini in to naj vsak ve.
Lana Kozjak, 7. a
34 
Več prispevkov učencev je objavljenih na www.mojaobcina.si.

x
NAS SVET
Le kaj bo nastalo iz našega sveta? Veliko je revnih ljudi, pa tudi veliko smeti, ki onesnažujejo naš planet.
Reke, morja, vse je onesnaženo z odpadki
in odplakami, živali bodo poginile, če bomo še kar naprej delali to, moramo nekaj ukrenili.
Vsak si želi mir, ampak ker ga ni, nesrečni smo vsi.
Drug drugemu si moramo pomagati,
ker s tem naredimo več.
Tudi če se utrudiš, pomagati ni odveč.
Ljudje v Afriki so ubogi, niti čevljev nimajo na nogi. Jedo enkrat na teden ali mesec, zato so tudi zelo bolni.
*
Veliko je brezposelnih ljudi, treba jim je pomagati, da za kruh bodo zaslužili, in po cestah srečni hodili.
Anejo Vaupotič, 6. a
SPOMINI
Spomini so lahko grenki in slabi, a lahko so tudi dobri in sladki. Dobre in sladke obujamo, grenke in slabe pa v škatle zapiramo.
KAKO IZBOUSATI SVET
Svet je velik in včasih tudi čuden, vsi pa poznamo mater, našo Evropo bogato.
Vsi ta čuden svet bi radi razumeli in ga stkali po podobi bi, ki jo vsi pohodili bi.
Da bi ta svet in Evropa v njem postala lepša, se raje vsi potrudimo, da živeli bi lepo.
Poiščimo dobroto, enakopravnost in svobodo. Pometimo z grdoto in siroto, svet obogatimo z lepoto.
To želeli bi si vsi,
ki na svet gledamo z očmi,
da bo nekoč ta naš svet postal
lep in boljši,
če se vsi potrudimo
in ga izboljšamo.
Lara Bohi, 6. a
BABICA
Nihče ni boljši od nje. Najlepše njeno je ime. Ona najrajši nas ima, saj je naša babica.
v
si
Ko jih obujaš, prideš v drugi svet in v preteklost Zasanjano se zazreš in jih prikličeš.
Pozabiti težko jih je, včasih jih je preveč, a nikoli zbledijo ne in novi ustvarijo se.
Čeprav nekaterih težko spomniš se, vseeno pobegnejo ti ne. Tako da spomini ne izginejo in se globoko v srce vtisnejo.
Dora Cicmanovič Zimet, 6. a
V	EVROPI JE VELIKO DRŽAV
V	Evropi je veliko držav, kar pomeni veliko zastav,
ena izmed članic je tudi Slovenija.
Evropa je kot velika sestavljanka,
sestavljena iz 28 koščkov,
vsak košček predstavlja eno državo.
Tibor Knaus, lan Vidovič, Domen Zojšek, 6. a
Pripravlja nas na širni svet, vedno ponudi nam roko. Lepo je babico imet', da ji lahko rečeš: »Rad te imam!« spet in spet.
Ko si vesel, te še bolj nasmeji, če si žalosten, ti ponudi objem.
Za nas še na Luno letela bi, ker rada nas ima, to vem!
Tanaja Čeh, 6. a
SPOMINI
Kako naj izbrišeš spomin, če nimaš radirke?
Kako naj popraviš spomin, če nimaš svinčnika?
Na takšna vprašanja ne zna nihče odgovoriti.
A če želiš, moraš samo zapreti oči in pomisliti, kako se vse to zgodi.
Aneja Vaupotič, 6. a
PESMI
Lea Lobenwein, 8. b Ml
Priložnost poželenja in tujega trpljenja naj nam pove, kje smo ljudje.
Zase živimo in vse želimo. Za druge ljudi nas ne skrbi.
Takšen je svet, ki je preklet, zato pa misli po svoje in ne po moje.
SMEHLJAJ
Njegov smeh me nasmeji, ko imam skrbi. Svoje šale mi pove, ko nič mi ne gre.
Smešen je tako, da rosno dobim oko. Srečna sem z njim, zato z njim živim.
Ko mu bo hudo, jaz naredila bom tako, kar on stori,
da moj nasmešek naredi.
ŽIVLJENJA CVET
Mavrica na nebu, rože na vrtu, ptice v zraku, luna v mraku.
Vsak svoje ima mesto: eden tu, drugi tam. Vsak svoje življenje in cvet,
a vsi smo samo velik svet.
PRAVLJICA IN MORA
Zdrav človek živi brez pomoči, kot si želi v pravljici.
Bolezen se rodi in naredi skrbi. Življenje pokvari ti in te izuči.
Uči te živeti in druge razumeti. Da le živeli bi vsi kot v pravljici.
Ravno polje, JUNIJ 2015
Več prispevkov učencev je objavljenih na www.mojaobcina.si.
Z ENERGETSKO UČINKOVITOSTJO PROTI ENERGETSKI REVŠČINI ENERGETSKOM UČINKOVITOŠČU PROTIV ENERGETSKOG SIROMAŠTVA
Z energetsko učinkovitostjo proti energetski revščini
Projekt EUpeR (Z energetsko učinkovitostjo proti energetski revščini) je namenjen zmanjševanju izdatkov gospodinjstev za energijo in se izvaja v Sloveniji in Hrvaški v okviru Operativnega programa Slovenija -Hrvaška 2007-2013.
Kaj je energetska revščina ?
»Energetska revščina« pomeni, da ima posamezno gospodinjstvo težave pri zagotavljanju sredstev za oskrbo z energijo in si ni zmožno zagotoviti primerno toplega stanovanja po sprejemljivi ceni. Politično je pojav energetske revščine v EU priznan kot problem, čeprav uradne opredelitve, kdo je energetsko reven, še ni.
Kaj je energetska učinkovitost stavbe ?
Pojem »energetska učinkovitost stavbe« pomeni izračunano ali izmerjeno količino energije, potrebno za zadovoljevanje potreb po energiji, povezanih z običajno uporabo stavbe, ki med drugim vključuje energijo za ogrevanje, hlajenje, prezračevanje, toplo vodo in razsvetljavo.
LEA
Spodnje Podravje
SI^H^HR
EVROPSKO TERITORIALNO SODELOVANJE EUROPSK A TERITORIJ A LN A SURADNJA
Eden od ključnih problemov današnjih časov je energetska revščina. To pomeni pomanjkanje sredstev za osnovne energetske potrebe gospodinjstev. Razlog so nizki prihodki gospodinjstev, neučinkovitost stanovanjskih stavb in visoka cena energije. Energetska revščina negativno vpliva na duševno in fizično zdravje posameznika in na samo okolje. V skladu z najnovejšo definicijo iz leta 2013 so gospodinjstva energetsko revna:
•	če je njihov strošek porabe energije večji od nacionalnega povprečja in
•	če so, ko porabijo sredstva za energijo, s preostalimi prihodki pod uradnim pragom revščine.
Število Evropejcev, ki jim je grozila revščina pred gospodarsko krizo, je bilo približno 80 milijonov, leta 2012 pa že okoli 124 milijonov ljudi. Glavne aktivnosti projekta se nanašajo na izdelavo energetskih pregledov večstanovanjskih objektov z izborom potrebnih investicijskih ukrepov na stavbi za znižanje potreb po energiji. V obeh državah so bili izvedeni energetski pregledi večstanovanjskih stavb (stanovanjskih blokov), ki so priključene v sisteme daljinskega ogrevanja. Na osnovi podrobnih energetskih pregledov stavb in sistemov daljinskega ogrevanja so bili v okviru projekta izdelani projekti za celovito energetsko sanacijo izbranih večstanovanjskih stavb in idejni načrti rekonstrukcije daljinskega ogrevanja.
V LEA Spodnje Podravje smo kot vzorčni primer vzeli naselje Kidričevo, ki oskrbuje stavbe s toploto iz daljinskega ogrevanja že od leta 1986 naprej. V sistem daljinskega ogrevanja je danes povezanih že 48 stanovanjskih in nestanovanjskih stavb. V stanovanjskih stavbah je ogrevanih preko 400 stanovanj. Ker ima daljinsko omrežje rezervo, predlagamo razširitev daljinskega ogrevanja še na naselje Njiverce. Novi koncesionar Petrol energija d.o.o. je že v kurilni sezoni 2014/2015 pristopil k zniževanju temperaturnega režima v daljinskem omrežju in hidravlično uravnotežil primarno vročevodno omrežje. Na strani uporabnikov bo potrebno zamenjati obtočne črpalke z
zvezno delujočimi črpalkami in na radiatorje namestiti termostatske ventile za uravnavanje konstantne temperature prostorov v stanovanjih. Dotrajane toplotne postaje, ki so v lasti lastnikov stanovanj, je potrebno obnoviti ali zamenjati z novimi kompaktnimi podpostajami, kar bo dodatno znižalo visoke toplotne izgube v obstoječih podpostajah. Za primer energetske sanacije smo izbrali stavbo v Ulici Borisa Kraigherja št. 20, 22, 24, 26. Stavba je opečnate gradnje in je bila zgrajena 1952. leta skupaj z večino takrat zgrajenih stavb naselja Kidričevo. Ima 24 stanovanj in se nahaja znotraj spomeniškega območja Kidričevo
-	Naselje (EŠD 22209). Pred izdelavo energetskega pregleda in projekta za energetsko sanacijo stavbe smo pridobili kulturnovarstvene pogoje s strani Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Pogoji ZVKDS se nanašajo predvsem na zunanji izgled stavbe po njeni energetski sanaciji. Zaradi majhnih napuščev smo izbrali izolacijo s 50-odstotno višjo toplotno izolativnostjo, kar pomeni da debelina izolacije fasade v skladu zahtev PURES 2010 znaša samo 8 cm namesto 18 cm, kot je današnja zahteva Eko sklada glede debeline izolacije za pridobitev nepovratnih finančnih spodbud.
Rezultati energetskega pregleda so pokazali, da je s celovito energetsko sanacijo možno znižati porabo toplote za ogrevanje za 84 %, kar pomeni, da bo stavba 6,6-krat bolj učinkovita glede na staro stanje.
Za stavbo na Ulici B. Kraigherja smo v energetskem pregledu predvideli naslednje ukrepe:
-	toplotno izolacijo stropa in strehe proti neogrevanemu prostoru (prihranki do 24 %),
-	toplotno izolacijo fasade (prihranki do 40 %),
-	zamenjavo stavbnega pohištva (70 % je že zamenjanega)
-	toplotno zaščito stropa nad kletjo (prihranki do 10 %),
-	hidravlično uravnoteženje sistema ogrevanja (prihranki do 5 %),
-	rekonstrukcijo toplotne podpostaje (prihranki do 5 %),
36
-	vgradnjo varčne razsvetljave (prihranki do 80 %) in
-	vgradnjo prezračevalnih naprav z vračanjem toplote odpadnega zraka (prihranki do 11 %).
Iz letnih porab energije za ogrevanje je ugotovljen izrazit padec porabe toplote po letu 2011, ko so bili na radiatorje nameščeni delilniki toplote. Iz podatkov porab toplotne energije DO Kidričevo je razviden 25-odstotni padec porabe. Delež znižanja porabe toplote sicer odpade na račun višjih zimskih temperatur, del pa zaradi postopne zamenjave stavbnega pohištva.
Večji prihranki energije so seveda dosegljivi samo z ukrepi, povezanimi z večjimi investicijskimi vlaganji. Predvideno je, da se do leta 2016 v shemo nepovratnih spodbud z višjim 100-odstotnim deležem priznanih stroškov investicije vključi 18.000 gospodinjstev, kar sicer predstavlja manj kot 20 % vseh gospodinjstev z nizkimi prihodki. S projektom EUpeR želimo spodbuditi javne institucije, da začno v večji meri izvajati predvideno shemo nepovratnih spodbud za gospodinjstva z nizkimi prihodki. Socialno šibek občan izkazuje pravico do višje 100-odstotne spodbude na podlagi odločbe Centra za socialno delo o denarni socialni pomoči. V okviru projekta EupeR smo preučili programe spodbud EKO SKLADA, ki je Sloveniji zadolžen za izvajanje programov nepovratnih finančnih spodbud. Predvidene so finančne spodbude po paketih, in sicer za:
-	energetsko učinkovito obnovo in traj-nostno gradnjo stanovanjskih stavb,
-	energetsko učinkovite ogrevalne sisteme,
-	učinkovito rabo električne energije,
-	učinkovito rabo energije za gospodinjstva z nizkimi prihodki.
Ekološki sklad je v letih 2010, 2011, 2012 in 2013 pripravil več javnih pozivov občanom za nepovratne finančne spodbude za naložbe URE in OVE z višjim 100-odstotnim deležem priznanih stroškov naložb za prejemnike denarne socialne pomoči. Odobrenih je bilo samo 192.000 evrov za 88 vlog, kar kaže na neuspešnost prijav gospodinjstev z nizkimi prihodki. Meseca aprila 2015 je bil razpisan nov javni poziv Eko sklada, ki je ponovno predvidel 100-odstotne nepovratne finančne spodbude za socialno šibke občane. Javni poziv EKO SKLADA za leto 2015 dodeljuje samo nepovratne spodbude samo za toplotno izolacijo fasade in stropa ali strehe proti neogrev-anem prostoru. Vidimo, da lahko že s
Predvideni investicijski ukrepi na stavbi.
Predvideni ukrepi na stavbi	Energijsko število (kWh/ m2,a)	Delež prihrankov (%)	Primerjava rabe energije glede na izhodiščni razred (%)	Variabilni del cene toplote z 22 % DDV (EUR)	Fiksni del cene toplote z 22 % DDV (EUR)
Staro stanje bloka	113	-		10.879,27	3.676,91
Obstoječe stanje (70 % zamenjanega stavbnega pohištva)	104	8,94	-8	10.111,78	3.676,91
Toplotna zaščita stropa / strehe	81	24,22	-22	7.862,86	3.676,91
Zamenjava stavbnega pohištva 100 %	78	2,83	-25	7.600,34	3.676,91
Toplotna zaščita fasade	40	39,85	-61	3.899,58	3.676,91
Toplotna zaščita stropa nad kletjo	31	9,95	-71	2.975,32	3.676,91
Hidravlično uravnoteženje sistema	29	1.62	-72	2.824,90	3.676,91
Rekonstrukcija toplotne podpostaje	28	1,54	-73	2.681,91	3.676,91
Re kupe racija toplote -prezračevanje	17	11,04	-84	1.656,45	3.676,91
		100,00			
Cena toplote:	- variabilni del: 60,17 EUR/M Wh (brez DDV)
-fiksni del: 0,1919 EUR/m2/mesec (brez DDV) tema dvema ukrepoma znižamo porabo toplote za 64 %. Stavba bo tako postala 2,4-krat bolj učinkovita. Stroški ogrevanja se bodo z izvedbo teh dveh ukrepov znižali nekoliko manj, kot se bo znižala poraba energije, saj je potrebno upoštevati strukturo cene daljinskega ogrevanja, ki je razdeljena na fiksni in variabilni del. Nespremenjen fiksni del cene ogrevanja predstavlja v strukturi cene 27-odstotni delež. Pričakovano znižanje letnih stroškov znaša tako 43 %. Upravitelji večstanovanjskih stavb naj bi skupaj z lastniki stanovanj pristopili k ukrepom energetske prenove stavb.
Ukrepi energetske prenove morajo biti skrbno načrtovani in njihov vrstni red ukrepov mora biti v pravilnem zaporedju. V večini primerov so za energetske prenove izdelani samo posplošeni popisi, kar velikokrat privede do naknadnega povečanja stroškov investicije. S projektom EUpeR želimo pokazati pravilen pristop pri energetski prenovi večstanovanjskih stavb. Izdelava kvalitetnega projekta investicijskega vzdrževanja se v večini primerov hitro povrne. Podrobne informacije o projektu so objavljene na spletni strani www.euper.eu.
Henrik Glatz, univ.dipl.inž.str.
Naložba v vašo prihodnost
Operacijo delno financira Evropska unija Evropski sklad za regionalni razvoj
Ulaganje u vašu buducnost
Operaciju dijelomidno financira Europska unija Europski fond za regionalni razvoj
"Stanovanjski'6lok v naselju Kidričevo, za katerega
Ravno polje. MAREC 2015
37
Pomagajmo malemu Marku do zmage
Mark je bil rojen 20.10. 2013.
Ko so se ostali dojenčki normalno razvijali, je Mark zaostal v razvoju in že kot tromesečni otrok dobil prve epileptične napade - najhujšo obliko epilepsije -simptomatsko epilepsijo. Ti napadi so se stopnjevali in ob vsakem napadu je mali Mark vedno bolj odsoten. Zdravniki pravijo, da je še sedaj pri več kot letu in pol po razvoju sposobnosti na ravni 3-mesečnega otroka. Mark namreč še ne drži glavice pokonci, ne sedi, govor se mu ne razvija. Zraven teh napadov mu še hropejo pljučka ob dihanju, težko požira hrano, sumijo na to, da ne bi niti videl in slišal. Mark mora pojesti 7 vrst zdravil na dan, to je 14 doz zdravil dnevno za tako majhnega fantka.
Ker zdravstvo krije samo eno uro terapij na teden, kar je absolutno premalo za njegov razvoj, obiskuje mamica z njim še samoplačniške terapije in bioenergetika. Po obisku bioenergetika so mu napadi za kakšna dva meseca prenehali, Marku se je začelo stanje in njegov razvoj vidno izboljševati. Postal je vesel, se smejal, izgledalo je, kot da ob določenih intervalih vidi in sliši in tudi EEG je bil boljši. Na trenutke je dvignil svojo glavico, mahal z rokami, se oglašal in pri terapijah tudi lepše sodeloval. Sedaj se napadi vračajo, saj bi bilo potrebnih veliko več različnih nevrofizioterapif in pripomočkov.
Pomagajmo malemu Marku do zmage sedaj, ko se še da kaj narediti. Za donirana sredstva se najlepše zahvaljujemo in zagotavljamo, da bodo pridobljena sredstva šla izključno Marku za terapije in pomoč.
Hvaležna Markova družina
Sredstva zbiramo preko Krajevne organizacije Rdečega križa Cirkovce na račun: Območno združenje Rdečega križa - Ptuj Natašina pot 1 a 2250 Ptuj Št. računa:
SI56 0420 2000 0348 846 Sklic: 00 245102 Namen:
za UNUK MARK - Cirkovce
IMaš mali sokrajan Mark z družino potrebuje našo pomoč! V zibelko mu je bilo položeno, da bo otrok s posebnimi potrebami. Kljub temu pa se v prvih letih življenja da veliko narediti, saj se lahko njegov razvoj z ustreznimi nevrofizioterapijami in obiski bioenergetika bistveno spodbudi in izboljša. Pomagamo mu lahko, da bo živel lepše, bolj kvalitetno in nekoliko bolj samostojno. In hkrati Markovim staršem ter družini, ki bi za dečka storila vse, kar je možno, in še več, pokažemo, da niso sami. Morda ste že kdaj pomagali ljudem, ki jih niste poznali. Tokrat, ko gre za malčka iz naše soseske oz. občine, verjamem, da bo to še lažje. Pomagamo lahko z denarjem, ki bo namenjen terapijam, pa tudi s prijazno gesto, podporo ... Stopimo skupaj in pomagajmo!
, J _t	Nataša Fras Haslinger
Pismo Markove družine
w icim cei^^
SESTAVINE:
-	pol manjše bio banane
-	kivi
-	3 domače jagode -100 g puste skute
-	pol žličke medu ali agavinega sirupa
-	pest nasekljanih orehov
-	kokosov sladkor
PRIPRAVA:
V kozarcu razporedimo sestavine po plasteh:
1.	plast: nasekljani orehi
2.	plast: skuta, ki smo jo zmešali s kokosovim sladkorjem (po okusu)
3.	plast: na rezine narezan kivi
4.	plast: skuta
5.	plast: na rezine narezani 2 jagodi
6.	plast: skuta
7.	plast: na rezine narezana banana ter po želji dodamo še pol žličke medu ali agavinega sirupa. Kozarec okrasimo s celo jagodo.
Dober tek!
38
SESTAVIL: JANKO ¿EGULA
strokovnjak za hudournike
skupina šestih enot
importer
gustav krklec
mom
rud« šeligo
slovenska pevka zabavne glasbe (1M1)
naselje nao sečovljami
severozahod
induska rastlina za pridobivanje anilina
prekaje-valnica
sukarska tehnika
nekdanji revoz
slovenski slikar huzjan
največja arterija
živalske noge
kraj jugo zahodno od kuma
ana v dalmaciji
tančica, pajčolan
sredstvo za kihanje
prijazna pomoč, storitev
delavec v cinkarni
vinogradnik
potujoči igralec
ganski diplomat (kofi)
lepotna
pretepač. rvar
(STAR.)
RAVNO PODE
RASTLINA.
8ibujsk1 velikan v kanaanu
ponovni eskont, reeskont
drama
leva nikola-jeviča tolstoja
pevka (majda)
poljski pesnik (stanislaw)
amerdška igralka parker
madrioski
Športni
klub
luknjasti mlečni izdelki
slovenski dramatik (anton tomaž)
tkivo ob zobeh
alberto tomba
ivana kobilca
selen
rimska
Številka 11
obsekano za ubijanje deblo, štor, parobek
vz9sm.
angleška punk skupina
model avtomobila znamke škoda
ameriški igralec walach
gorovje v maroku
slavka
Sorna
nauk o toplotnih pojavih pri kemičnih procesih
arthur (krajše)
SLOVARČEK: ELEANOR - ameriška igralka Parker, ENAKIT - biblijski velikan v Kanaanu, BIOCID - pesticid, HEKSADA - skupina šestih enot _(npr. 6 dni), RIF - gorovje v Maroku, VERT - gospodar, vinogradnik._
NAGRADNA KRIŽANKA: rešitev križanke in vaše podatke pošljite v zaprti ovojnici na naslov Občina Kidričevo, ul. Borisa Kraigherja 25, 2325 Kidričevo, s pripisom "Nagradna križanka", najkasneje do 23. 6. 2015. Sponzor nagradne križanke je Gostilna Kureš.
Nagrajenci prejšnje nagradne križanke bodo objavljeni v julijski izdaji glasila.
Ravno polje. MAREC 2015
39
AKCIJSKA PONUDBA MESNIC FMdU
iTiEUEGJAlROLliSEBKJW
100% telečje meso
GEmam
IJ.ÜJ.NEC-JW
samo 2,99€/kg
FINGUST
MESNINE ŠTAJERSKE Pragersko
Telečja POLISEBNA je na voljo v MESNICAH FINGUŠT ter vseh trgovinah SPAR in INTERSPAR SLOVENIJA.
JMNEGd®
(anm
samo 3,88 €/kg
md\NJEN A1PJS.G«NGJW
(MM ' ' samo 2,98 C/kg
M'ARINIRWNIP.IKNIK
samo 3,85 €/kg

ITLUNKE
samo 4,95 €/kg
KOLESARSKA KLOBASA
S PONOSOM OBVEŠČAMO, DAJE NAŠA KOLESARSKA KLOBASA PREJELA NAJVIŠJO OCENO - 3 ZVEZDICE ODLIČNOSTI S STRANI MEDNARODNEGA INŠTITUTA ZA OKUS IN KAKOVOST iTQi iz BRUSUA (www.itqi.com).
TELEČJE MESNATE KOSTI, JUNEČJE MESNATE KOSTI ter GOVEJA OBRANA REBRA samo l,96€/kg ter SVINJSKE MESNATE KOSTI za samo 0,98€/kg.
KUPUJTE DOBRO IN POCENI, KUPUJTE V MESNICAH FINGUŠT. Tel.: 02/80-39-150