regionalne kulture, ki pa žal v slovenski prostor ne prinaša nič novega, tako v raziskovalnem kot muzeološkem pogledu. Kljub nekaterim pozitivnim premikom, predvsem v muzeološkem smislu, pa se razkol med slovensko muzejsko realnostjo in trendi v sodobni muzeoiogiji rapidno povečuje. Tudi klasične, tradicionalne, konzervativne, neaktualne ... teme lahko oziroma moramo prezentirati javnosti na sodoben in aktualen način.
Brez iskanja novih raziskovalnih alternativ pri proučevanju tradicionalnih tem in brez muzeološkega vedenja, ne moremo pričakovati prosperitete našega muzealstva. Vse do takrat pa bodo muzejske institucije bolj ali manj na margini družbenega in kulturnega dogajanje. Naše ambicije morajo biti zato usmerjene k reorganizaciji in redefiniranju vloge muzejev, ki morajo postati centri neformalnega izobraževanja in generatorji kulture, ki kulturo ne le transformirajo, temveč tudi producirajo. Muzeji morajo postati centri kulturne akcije in družbene provokacije, tako tisti v "centrih", kot tisti v "provincah". Do tega pa je v naši muzejski praksi Še zelo daleč.
VINO IN VODA / VINOLOGIJA VINORODNIH KRAJEV
ALEŠ GAČNIK
Za vinologe je na nek način ilustrativno, ko prične velik poznavalec materialne civilizacije človeštva, Fernand Braudel, poglavje o pijačah in "opojnih" pijačah najprej z vodo ter nato z vinom.
'Razdeli' jo na deževnico, rečno vodo, studenčnico, kapnico, vodo iz vodnjaka, vodo iz soda ali bakrene posode in morsko vodo,. To delovno razmejitev moramo dopolniti predvsem z mineralno vodo (Radenska, Donat...) in 'sveto' vodo.
V	konstruktu vinologije moramo raziskovati vodo zlasti v kontekstu pivske kulture in kulture pitja in ne kot sredstvo za pranje, kuhanje in podobno. Vodo ne moremo obravnavati niti kot del kulture alkoholnih pijač in tudi ne kot del kulture brezalkoholnih pijač. Za vinologijo je voda ralativno avtonomna kultura, ki "nima okusa", čeprav ga ima.
V	religiji (krščanski) imata tako voda kot vino status 'svetega', do katerega imamo spoštljiv in 'svet' odnos. Simbolika vode pride do izraza v krščanskem iniciacijskem obredu (obredu prehoda) - krstu, kjer krščeni "preko vode" postane enakopravni subjekt cerkvenega občestva. Simboliko vodesrečujemo v svetopisemskih prilikah, povezanimi z likom Janeza Krstnika, čudeži Jezusa Kristusa (Svatba v Kaani galilejski, ko vodo spremeni v vino...).
Voda in vino se kot 'sveti špricar' srečata v kelihu. Duhovnik pri evharistiji v kelih nalije vino in doda nekaj kapljic vode. To je prastari običaj in določba Cerkve. Vino pomeni Kristusa, voda pa verno ljudstvo.
100
Kultura špricarjev je na Štajerskem zelo 'živa'. Špricar je popularna in pogostokrat izbrana pijača, ki "odžeja in daje moč". V poletnih mesecih je njegov največji konkurent pivo, tako v vinorodnih kot nevinorodnih krajih. Na to, da je kultura špricarja na Štajerskem res tako prisotna, nas opominja nalepka "I love špricer" (špricer in ne Špricar!), ki jo je moč kupiti v 'tukajšnjih' trgovinah.
Špricar (vinski koktajl) predstavlja kompromis med kulturo alkoholnih In kulturo brezalkoholnih pijač. Ta kompromis je realiziran takrat, ko pred konzumentom stoji kozarec, do polovice napolnjen z mineralno vodo ali vodo, medtem, ko drugo polovico zapolnjuje vino. Klasično razmerje med njima je tako 1 :1. Kljub temu se gostilne med seboj razlikujejo po tem, koliko "vode" je v špricarju, V okolici Ptuja je poznan "hrvaški špricar" oz. 'Vazica", narejen iz dveh decilitrov vina in enega decilitra Radenske v tri deciliterskem kozarcu.
tolo A. GaČnik
špricarjevemu sorodniku je ime "škropeč" . To je špricarju podobna pijača, natočena v deciliterskem pecljatem kozarcu, v katerega se nalije deciliter vina in nekaj kapljic Radenske.
Jako špricar kot koktajl predstavljata določen kompromis med dvema aii več strankami'. Med specializirane špricarje lahko uvrstimo "orošpricar", narejen iz dveh decilitrov vina in enega decilitra Orc. Kot špricar, čeprav to ne more biti, se uvršča zlitje belega in rdečega vina v isti kozarec, pri čemer je razmerje 'tradicionalno' (1:1).
Med vinske 'mešanice' uvrščamo tudi "bambus", katerega razmerje sestoji Iz dveh
100
decilitrov Ore in enega decilitra rdečega vina. "Musolini" 'privlači' tako po imenu kot po vsebini Sestoji lz Malinovca, belega vina in Radenske.
Čeprav je za vinologijo najpomebnejŠe raziskovanje "vinskih koktajlov", je za razumevanje pivske kulture in kulture pitja potrebno raziskati tudi tiste pijače, ki se pijejo samostojno ali v kompromisu z drugimi.
Možnost leh kombinacij je 'neomejena', toda kljub temu omenjam nekatere, ki se pogosteje pojavljajo v okolici Ptuja.
Med pivovskimi koktajli lahko omenimo kombinacijo piva in Radenske, ki predstavlja osvežilno pijačo poljskih delavcev... "MiŠmaŠ" je pijača, ko pivu doiijemo Oro ali Kokto. "Beton" je priljubljen napitek v kombinaciji piva in šnopsa ali vinjaka ali konjaka.
Med "žganimi" koktajli predstavljajo pogoste opojne kombinacije ("mešanice"): šnops + vinjak, vodka +■ vinjak, encijan + 1000 roža, pelinkovec + encijan, pelinkovec + 1000 roža, vodka + mentol, pelinkovec + hruškovec itd. "Mala mešanca" = 0,5 del, "velika mešanca" = 1 del.
Kompromisov med brezalkoholnimi in žganimi pijačami je veliko, npr.: "bobi" = 0,5 konjaka + malo malinovca. V nadaljnjih primerih je razmerje 'moči': 2 del brezalkoholne pijače + 0,3 - 0,5 žgane pijače: "kolarum", "štokkola", "gintonik" ipd.
Kaj imata skupnega voda in vino? Oba se pijeta, tudi za žejo, oba se uporabljata pri kuhanju, oba sta 'izvrstna' za zdravje, oba sta vpeta med razkošje in revščino, med banalnostjo in 'svetostjo'.
'Fizično' se srečata v pivskem in jedilnem posodju, kellhu, pri vzgoji in negi vinske trte, podobno se ju transportira itn.
Kljub temu, da je za nabožne pesmi škofa Antona Martina Slomška značilen predvsem vzgojni namen, je za vinologe ilustrativna pesem, ki govori o dialogu med vinom in vodo. Pesem hudomušno govori o pomembnosti in nepogrešljivosti obeh, zato jo povzemam v celoti:
"Vino in voda, Žlahtni dve reči, skoraj brez nobene bit mogoče ni.
Vino hoče gospod biti, voda se mu ne ukloniti, hud prepir med njima je.
Vino se na prodaj vozi križem svet, mene vsaki hvali in me hoče met,
hlapcem, kakor gospodarjem, kmetom, kraljem in cesarjem, vsem na mizo nosim se.
Voda, jaz pretečem mesta in vasi, se predajat nečem, vsak me tak dobi, bot za prati al za umiti, bod za kuhat
100
al za piti, brez vode ne more bit.
Res je to, al vino hoče bit gospod, k sveti maši služit moram, jaz povsod, tud pri vsaki kompaniji, na sedmini in gostiji moram jaz na mizo prit.
Kaj pa prida striš pijancem, vino ti? Kdor preveč te pije, pamet clo zgubi, kadar pijanci obnorijo, to ti delaš, te dolžijo.
Kak pa hočeš bit gospod?
Voda sem za pitje zdrava bolj kot ti,
tega, ki me pije, glava ne boli,
z vodo krstjo otročiče, gledat božje tam obličje.
Jaz gospa, ti nis gospod.
meni se vsaj ponujat potreba ni,
kar na svetu raste, vse me poželi,
rože, trava in pa žito, sadje da je rodovito, mora voda pomočit.
Voda, jaz sem stara pri 6000 let,
vino Noe vsadii, ni te blo popret,
sonce te je hotlo speči, morala sem ti priteči.
Kak gospod ti moraš bit?
Voda, da češ biti, bodi ti gospa, kdor me hoče piti, modro naj ravna, mero naj ima ta pravo, z vodo mešat me je zdravo, al na mizi naj se stri."
Nemogoče Je v vinorodnih krajih govoriti le o vinu in ne tudi o vseh njegovih možnih konkurentih s pivskega repertoarja. Ko se na ptujskem razglablja o t. i. pivski kulturi, se pretežno omenja le vino, ne pa tudi voda. Ravno "špricar kot vseljudski opoj pa dokazuje, da sta vino in voda nerazdružljiva, hote ali nehote.
opombe
Braudel, Fernand: Strukture vsakdanjega življenja: mogoče in nemogoče, Materialna civilizacija, ekonomija in kapitalnem XV, - XVII!. stoletje, [., Studia Humanitatis, ŠKUC, Ljubljana 1988, str. 275
'Klasifikacija' vode pri Kitajcih, ki ji pripisujejo različne lastnosti glede na njen izvor: "navadna deževnica, nevihtna deževnica (nevarna), deževnica z začetka pomladi (dobrodejna), voda iz stopljenih zrn toče aii zimskega ivja, voda, ki jo nalovijo s kapnikov v jam ah (najboljše zdravilo), rečna voda, studenčnica, voda iz vodnjaka... po cestah srečamo celo prodajalca kropa... V Carigradu pa je ravno nasprotno, poleti tam po ulicah za novčič prodajajo snežnico...". V: Braudel, Fernand: Strukture vsakdanjega življenja, str. 260
"pa je rukna tri vazice, pa je 5o na cug". Izjava gostilničarja XY v okolici Ptuja. "Škropeč" - vino se poškropi z vodo,
Relevantna bi bila raziskava pijače "musolini", tako po etimološki kot po pojavnostni obliki... Zaradi sladkosti, ki jo daje m ali novec, je veljal za priljubljeno "žensko pijačo".
100