Leto XIII. IT Celju, dne 16. junija 1603.1 Štev. 46. lakaja dvakrat na teden, in sicer vsak torek in petek. — Dopisi naj se izvolijo pošiljati uredništvu, in sicer franUrano. — Rokopisi se ne vračajo. — Za inserate se piačafl 1 krono temeljne pristojbine ter od vsake petit-vrste po 20 v za vsakokrat; za večje inserate in za mnogokratno inseriranje primeren popust — Naročnina za celo leto 8 kroct. za pol leta 4 krone, za četrt leta 2 kroni; ista naj se pošilja: Upravništvu „Domovine“ v Celju. Prevrat v Srbiji. V noči od 10. na 11. t. m. je izgubila Srbija svojega kralja. Mladi 27 letni Aleksander je padel in žnjim je izumrl rod kraljevske rodbine Obre- novidev. Armada je proglasila kraljem Petra Karadjordje vica in narodna skupščina, ki je skli¬ cana na 2. junija po pravoslavnem koledarju ga bo gotovo ravno tako izvolila in ž njim bo za¬ sedel srbski kraljevi prestol potomec onega slav¬ nega moža, ki je prvi vzdignil svoj meč, da reši svojo domovino turškega jarma, ki jo je stiskal stoletja odkar je padlo s čarom Lazarjem srbsko cesarstvo v bitki na Kosovem polju. Leta 1766. se je narodil v Viševcu v kra gujevski okolici stari oče sedaj srbskim kraljem proglašenega Petra Karadjordjevič*, Jurij Pe¬ trovič, katerega so pozneje imenovali Kara- djordje t. j. „Črni Jurij.“ V onem času je živelo med podjarmljenimi balkanskimi Slovani ono junaštvo, katero tako živo opevajo narodne pesmi naših balkanskih bratov. To je bila doba, v kateri se je po nedostopnih planinah skrival cvet naroda, oni junaki, ki niso hoteli upogniti tilnika pod turškim gospodstvom, hajduki, ki so s haudžarom v roki prizadeli turškim krvolokom marsikatero bridko uro. Tudi mladi Jurij Pe¬ trovič je šel med hajduke in si je s svojim ju naštvom kmalu pridobil njih popolno zaupanje, da so ga izvolili svojim načelnikom. Časi so bili ugodni in leta 1787 je vstal narod proti Turkom. Boj se je vršil v kaj različno srečo. „Črni Jurij" je moral parkrat pobegniti v Avstrijo, a vrnil se je vselej in leta 1804 je pregnal Turke iz dežele; ostali so le še v Belemgradu. Leta 1810 je bil po vplivu Rusije imenovan poveljnikom Srbije. Leta 1813 je moral zopet bežati v Av¬ strijo. Ali srbski narod ni ostal brez voditelja, Miloš Obrenovič je narod zopet navdušil za vstajo, ki je bruhnila leta 1815 in priborila na¬ rodu svobodo. Karadjordje se je vrnil leta 1817 v svojo domovino, ali Miloš Obrenovič ga je dal umoriti v bližini Semendrije. Obrenoviči so bili odslej srbski knezi. Miloš je vladal do leta 1839. Njegova lastna žena Ljubica je nastopila proti njemu, da bi ohranila prestolonasledstvo svojim sinovom. Miloš je moral pobegniti in prestol je zasedel njegov in Ljubičin sin Milan, ki je pa v kratkem umrl. Sledil mu je na prestolu brat M bael, kateri se je pa v treh letih moral umakniti sinu Črnega Jurija, Aleksandru Karadjordjeviču, kateri je po vplivu Rusije zasedel srbski knežji prestol. Toda tudi sinu Črnega Jurija ni bilo dano, da bi dalj časa vladal Srbijo, kajti upor leta 1858 je po sadil na prestol starega Miloša Obrenoviča. Samo tri leta je še vladal Mdoš in po njegovi smrti mu je sledil sin Mihael Obrenov;č, ki so ga pa po petih letih umorili v belgrajskem parku Top- čideru. Mihael ni imel potomcev. Pač pa je bil še en potomec Obrenovičev, unuk Miloševega brata Jefrema, Milan, katerega so srbski držav¬ niki poklicali na prestol. O Milanovemu očetu ni bilo veliko dobrega čuti, in tudi o materi Milanovi so se pripovedovale čudne reči. Zatrje¬ valo se je celo, da njegova mati ni bila žena njegovega očeta, rumunska kneginja Catargi, temveč neka spodnještajarska Slovenka iz ro gaške okolice. Milan je mlad zasedel knežji prestol. Po¬ ročil se je z lepo Natalijo pl. Keško hčerjo .ro¬ munskega velikaša. Leta 1876 se jima je rodil sin Aleksander. Srbija je bila po rusko-turški vojni proglašena kraljestvom. Milan žalibog ni bil'vladar, ki bi bil znal ohraniti notranji mir mladi kraljevini. Dvorne spletke in upori v na¬ rodu so bili na dnevnem redu. Najbolj pa je izpodkopala Milanov ugled vojna z Bolgarsko, v kateri so bili Srbi popolnoma potolčeni. Leto 1885 je bilo torej pravzaprav začetek Milanovega konca. Razpor med kraljem in kraljico je dospel do vrhunca. Kriva sta bila pač oba. Natalija je morala v inozemstvo. Aleksander je bil pri ma¬ teri, pa ga je kralj kmalu zahteval nazaj. Spletk ni bilo ne konca ne kraja, kar je končno pri- siMlo Milana, da se je odpovedal prestolu in odšel v inozemstvo. Leta 1889 je bil Aleksander kot 13 letni deček maziljen srbskim kraljem, vlado je pa vodilo zato odločeno regentstvo. Tri leta pozneje se je nenadoma vrnil Milan v Srbijo, da reši radikalno stranko popolnega poraza, kakor ga ji je namenil regent Ristič Začel se je dogo¬ varjati z vodji radikalcev in končni uspeh teh dogovorov je bilo dejstvo, da se je Aleksander proglasil polnoletnim in vzel vlado v lastne roke. Milan je bil poveljnik armade. Aleksander je hotel svojemu rodu ohraniti srbski prestol in iskal primerne neveste, ali evropske vladarske rodbine so mu bile takorekoč nepristopne. V svojo lastno in svojega naroda nesrečo je izbral Aleksander za svojo ženo vdovo Drago Mašin, s katero je imel že pet let ljubavno razmerje. O značaju te ženske, ki je pravzaprav edina kriva žalostnih dogodkov, ki so se dogodili v četrtek v Belem gradu, se je mnogo pisalo in govorilo. Svojemu prvemu možu ni bila posebno zvesta. Na Dunaju je tako živela, da so se ljudje pohujševali nad njo. Ko se je kralj leta 1900 poročil žnjo, je bila stara 42 let, kralj pa 24 Milan in Natalija sta bila oba proti temu koraku zaslepljenega kralja. K*k vtis je napravil na zunaj, je znano. Znano je tudi, kako je hotela Draga preskrbeti Srbom prestolonaslednika. Ko se ji pa vendarle ni po¬ srečilo, je hotela s svojim neomejenim vplivom, katerega je imela na kralja, doseči, da bi bil njen brat, Nikodem Lunjevica, proglašen presto¬ lonaslednikom. Da bi se ji bilo to posrečilo, je najboljši dokaz, da je bil Lunjevica že tako trdno prepričan o svoji bodoči ulogi, da ni po¬ zdravljal svojih vojaških predstojnikov, temveč zahteval, da ob njegovem prihodu vstane družba s sedežev in se ga sprejme s srbsko himno. Dragi je bilo dobro vsako sredstvo, če je bilo še tako nizko, samo da doseže svoj namen. In gorje onemu, kateri ji ni bil všeč. Njena maščevalnost ni poznala mej. Pripoveduje se, da je bil neki mali uradnik odpuščen iz službe in njegovi otroci izpodeni iz gimnazije, ker je uradnikova žena ni dovolj ponižno pozdravila. Ljudstvo je sovražilo Drago, ker je poznalo njeno prošlo in sedanjo vrednost in njene hudobne naklepe. Posebno je bila mrzka vojaštvu, katero ni moglo trpeti njenih prenapetih bratov. To vse je končno pri¬ vedlo ogorčenje naroda in v prvi vrsti vojaštva do vrhunca in posledica je bila, da je padla Draga in ž njo vred v njene mreže zapleteni Aleksander. Srbski narod je vkljub groznim dogodkom v prestolnici popolnoma miren in gotovo z ve¬ selim upanjem pričakuje, da bo narodna skup¬ ščina, stara namreč in ne ona, ki je bila izvo¬ ljena pri zadnjih volitvah, potrdila po vojaštvu proglašenega Petra Karadjordje v .ča postavnim kraljem kraljevine Srbije, unuka onega Črnega Jurija, ki je prvi vzdignil svoj meč, da osvobodi svojo domovino. Peter Karadjordjevič se je rodil kot sin Aleksandra Karadjordjev ča leta 1846 in šteje torej sedaj 57 let. Poročil se je s črnogorsko kneginjo Zorko in ima hčerko, ki je stara 18 let in dva sina stara 16 in 15 let. Peter Karadjor¬ djevič je dovršil častniško šolo v Saint-Cyru in potem vstopil v francosko vojaško službo. Fran- cosko nemške vojske leta 1870/71. se je udeležil kot stotnik. Svojih pravic do srbskega prestola se ni nikdar odpovedal in gotovo je b la njegova prva želja, da zasede prestol svojega očeta. Njegovi pristaši v Srbiji so ga večkrat poživljali, da bi posegel v srbske razmere, pa je vedno zavrnil njih poziv, češ da ne mara dati povoda vstaji, ki bi morda provzročila veliko nesrečo za Srbijo. Prišel pa bo, ako ga bo ljudstvo pokli¬ calo. In to se je zgodilo sedaj. Peter Karadjordjevič je i v Avstriji i v Ru: siji priljubljen in nadejati se je, da ga bodete ti državi brez ovir priznali srbskim kraljem. V tem zmislu se je izrazil novi kralj tudi sam, ker je izjavil, da le tedaj sprejme ponujeno mu krono, ako ga Avstrija in Rusija pri poznate O dogodkih v Srbiji je baje rekel: „ Obžalujem odkritosrčno, da se je prelilo toliko krvi. Za napad na kralja nisem vedel. Vsaj žensk naj bi ne bili umorili in kralja samo prisilili, da se odpove. Dali po¬ stanem kralj ali ne, še ne morem reči; ako pa postanem kralj, bom iskal opore v narodu, kajti meni je za svobodno ustavo, ne pa za pritisk. V Švici sem izpoznal, kakšne vrednosti je svo¬ bodna ustava “ Gotovo bo vsak Srb pozdravil z največjim navdušenjem svojega novega kralja, ki s takimi epimi načrti zasede prestol svojih prednikov. Dal Bog, da bi jih tudi čimprej mogel izvesti v srečo in blagostanje svojega naroda in njegovih bratskih slovanskih sosedov! —r. Celjske in štajarske novice. (Sokolski pešizlet v Trnovlje) se je vzlic slabemu vremenu izvršil prav povoljno. Ako bi bilo boljše vreme, bi bila udeležba gotovo še en¬ krat tako velika, kakor je bila tako. Okrog če¬ trte ure prikorakali so Sokoli, ne boječ se dežja ki se je curkom vlil, do Ložnarja. Dež je na to ponehal in cela družba se je nastanila na Lož- narjevem vrtu. Namen Sokola ni bil samo, da med korakanjem dela redovne vaje, temveč v prvi vrsti, da pridobi našo okolico za svoje ideje. In res so se zbrali na Ložnarjevem vrtu vrli trno- veljski mladeniči, ki so z veseljem in velikim zanimanjem sledili razgovoru o Sokolstvu. Tu ni bilo nikake razlike med pripostim narodom in inteligenco; popolnoma po domače se je razvil pogovor in razgovor in končno, ko se je pojasnilo vrlim narodnim mladeničem, kaj je Sokol in kake namene ima to društvo, so skoraj vsi z navdušenjem sprejeli ponudbo „ Celjskega Sokola", 274 da stopijo v njegove vrste. To je v resnici ko- , rak, ki bo velikega pomena za našo okolico. Kajti vzgled vrlih trnoveljskih mladeničev bo gotovo vplival tudi na ostale vasi celjske okolice in zato gotovo ni daleč čas, ko bo imel „Celjaki Sokol“ v svojih vrstah zbrane mladeniče iz cele celjske okolice. In kaj pomeni v narodnem oziru, ako je v vsakem kraju nekoliko odločnih Sokolov-narodnjakov, kateri gredo črez drn in strn v boj za pravice slovenskega naroda, to ve vsak, kdor je količkaj pogledal v zgodovino če¬ škega Sokolstva, katero je edino rešilo češke manjšine nemške povodnji. Upajmo, da bo tudi »Celjski Sokol 0 kmalu dosegel svoje vzvišene cilje. V to „nazdar“! (Za izlet „Celjskega Sokola 0 v Bukovžlak) v nedeljo, dne 21. t. m. se vrše obširne priprave. Javna telovadba in ljudska veselica se bo pri¬ redila na vrtu našega rojaka Štefana Koželja, Omenili smo že, da bo vprvič nastopil pri javni telovadbi sokolski naraščaj, kar je gotovo zelo važen pojav v našem društvenem življenju. S tem bo pokazal »Celjski Sokol 0 , da skrbi z vso resnobo za dober naraščaj izvršujočih članov. Od meseca oktobra lanskega leta vzdržuje »Celjski Sokol 0 telovadbo za dečke, ki so dovršivši 14 let, zapustili šolo ter se šli učit raznih strok. Koliko vajencev se ohladi za narodnost, zabrede v slabo družbo, nam Slovencem nasprotno. Ko liko naše mladine se ponemčuri na ta način; pa ni čudo, saj jim nihče več ne vzbuja slovenske zavesti, ljubezni do domovine, do materinega je¬ zika, nihče več ne skuša blažilno vplivati na mlada srca, ne navdušuje jih nihče za vzor sloven skega rodoljuba, za svobodo slovenske zemlje. V prostem času sami sebi prepuščeni se malo zme nijo za svojo duševno izobrazbo, polagoma izhla pevajo vplivi ljudske šole, in ko postanejo prosti, j samostojni, so izgubljeni za naš narod in sploh za vse vzvišene ideje. V letih od 14 do 18 leta torej, ko je mladenič najbolj dovzeten za vse, ko j mu je treba vsled rasti najbolj hraniti telesne i moči in sile z zmernim in nravnim življenjem, poviševati in pripravljati jih do zrelosti za na¬ porno tekmovanje s sovrstniki, tedaj mu je treba poskrbeti dobre slovenske vzgoje. Vse to so uva- ževali češki Sokoli, trdno prepričani, če hočejo imeti dobre narodne delavce, jih morajo vzgojiti za to. Z veliko vnemo so se lotili tega najvaž nejšega vzgojevalnega dela v sokolskih društvih. V Pragi je že leta 1895 nastopilo nad 700 deč¬ kov pri zadnjem vsesokolskem izletu 1. 1901 pa se je povišalo njih število že nad 2000. Vabimo i že danes vse prijatelje Sokola, zlasti pa slovenske obrtnike in trgovce, ki imajo v skrbi učence, da se sami prepričajo o nasledkih in vplivu vstrajno gojene telovadbe za telesni in duševni razvoj mladine in prispevajte s skromnimi pri¬ spevki, da bodo vsaj deloma povrnjeni stroški za telovadsko obleko, katero je moral »Celjski Sokol" sam nabaviti svojim gojencem, ki bodo črez nekaj let brezdvomno vsak v svojem stanu nevstrašeni in zanesljivi borilci — za svobodo Slovencev. — Pri drugi točki javne telovadbe bodo nastopili člani na drogu in bradlji s prožno desko. Po javni telovadbi bo ljudska veselica, za katero jo poskrbljeno, da bo kar najbolj živahna. Igrale se bodo telovadske igre, vmes pa bo svi- rala celjska narodna godba. Vsi člani »Celjskega Sokola 0 , ki se bodo udeležili tega izleta se opo¬ zorijo tem potom, da se udeležijo redovnih vaj v soboto, dne 20. t. m ob pol 9 uri zvečer v telovadnici, kjer se bodo obenem razdelile „zaponke“. Udeležite se vsi, kliče Vas dolžnost, ker izleti v slovensko okolico so nepre¬ gledne važnosti (»Delavsko podporno društvo v Celju 0 ) priredi v nedeljo, dne 5. julija t. 1. svoj izlet v Šmartno v Rožni dolini, kjer se bo s sodelova¬ njem ondotnega bralnega društva vršila velika ljudska veselica z najraznovrstnejšim sporedom, ki se bo priobčil ob pravem času. Slavna dru štva opozarjamo na to veselico s prošnjo, da bi se kolikor mogoče ozirala pri svojih prireditvah na to veselico, da bi bila udeležba čim mno- gobrojnejša. (Celje za Slovenji gradeč) Mnogo celjskih Slovencev je že takoj po požaru odboru za pod¬ piranje slovenjegraških pogorelcev poslalo svoje prispevke. Razuntega se je sestavil v Celju pod vodstvom požrtvovalne gospe Mire dr. Karlovše- kove damski odbor za nabiranje nadaljnih pod¬ por ter so nabrale gospa dr. Karlovšekova in gospice Jela in Mila dr. Sernečevi in Anka Vre- čerjeva lepo vsoto v denarju in mnogo obleke. Darovali so: sl. občinski zastop celjske okolice 100 K, gg. notar Detiček 10 K, dr. J. Vrečko 10 K, Karol’Vanič. Sušnik in Kolenc, vsak po 10 K; dr. Sernec 20 K, Milan Hočevar 5 K, Strupi 3 K, Kapus 1 K, Pogačar 1 K, dr Brenčič 10 K, Fran Lončar 10 K, Smertnik 1 K, Franjo Jošt 2 K, Meglič, Benčan in Korun, vsak po 1 K; Koštomaj 2 K. Vošnjak 10 K, Kralj 2 K, dr. Žižek 3 K, dr. Kukovec 5 K, dr. Dolar 2 K, Rebek 2 K, Mirnik 3 K dr. Schwab, dr. Janko Sernec in kaplan Kosi po 2 K; Žtmniak 5 K, profesor Kardinar 6 K, prof. Cestnik 4 K, Kronovšek 1 K, šolski svetnik J Kruši d 4 K, prof. Kosi 2 K, J. Šimenc 2 K prof Vodnik 1 K, dr. I. Dečko 20 K, Dragotin Hribar 5 K, Rafko Salmič 1 K, dr. Stiker 2 K, prof. Kožuh 2 K, Janko Vavken 3 K. Na¬ dalje gospe oz. gospodične: Kuphenova 2 K, Va- sičeva 5 K, Mirka Gregorinova 3 K, Gregoričeva 1 K, Jezernikova 5 K, Levičnikova 1 K, Dolinarjeva, Sima, Fonova, Stergarjeva, Irgoličeva in Vidičeva vsaka po 2 K; Farčnikova 40 v, Zadnikova 1 K, Čamernikova 3 K, Koaijeva 2 K, Peganova 2 K, Naprudnik 2 K, Zupančeva 4 K, Obleko so pa darovali gg. Kolenc dr, Sernec Jos Hočevar, Ma¬ gdič, Zabukovšek Gorišek, rodbina Baševa, Mir¬ nik, opat Ogradi, Leon, Šribar, Volavšek, Šošterc, Salmič in gospe in gospodične Debelakova Mik¬ lavčeva, Bicekova, Vrečerjeva, Straškova, Erha tičeva, Razdevškova, Cizejeva, Cerarjeva in Zadnikova. Znesek v denarju in obleko je gospa dr. Karlovšekova poslala gospej Pernovškovi, da ista razdeli med ponesrečence. Vsem, ki so kaj darovali, bodo podpiranci vedeli hvalo, posebno zahvalo pa požrtvovalnemu damskemu odboru. (Nemčurska lažnjivost in g. dr. Karlovšek.) Naši Nemčki in in nemčurji so zadnji čas vse svoje sile posvetili lažem in obrekovanju Izmed Slovencev se le malo število posveti nesebičnemu in požrtvovalnemu političnemu delu. Taktika nemških nasprotnikov je pa delavne sile ohromiti in če mogoče — uničiti Tako zlahka se to se veda ne da doseči. Omenimo pa, da je zadnje mesece najpriljubljenejši objekt nemškega obre¬ kovanja g. dr. Karlovšek. Samoobsebi se razume, da g. dr. Karlovšek na vse napade ne more od¬ govarjati ; saj bi v tem slučaju moral ves svoj prosti čas posvetiti takim brezplodnim časniškim bojem, S tem bi pa bil namen nemčurjev dosežen. Zato danes govorimo samo kratko o slučaju, ka terega list smradljivega celjskega nemštva in graška »Tagespost 0 že mesec dni premlevata. Ravno g. dr. Karlovšek in gg. dr. Dečko, dr. Ku¬ kovec, dr, Gvidon Sernec in dr. Stiker so žrtvovali ob priliki škofjevaških volitev mnogo časa, da bi vsled needinosti slovenskih kmetov celjski Nemci ne imeli prilike govoričiti o kakem uspehu njih falotskega počenjanja. Zdaj nemški listi iz¬ koriščajo neki slučaj prizanesljivosti dr. Karlovšeka nasproti enemu izmed agentov celjskega nemštva, »mirnemu možu 0 ali Premšaku Ta človek je nekoč pijan prihrul v gostilno znanega narodnjaka Vrečerja v Vojniku. Začel je zabavljati in skrajno predrzno razsajati, tako da je bil gostilničar se¬ veda prisiljen oprijeti se njegovega ovratnika in Premšaka bacniti na cesto. Ob ti priliki pa je »mirni mož 0 lomastil z vsemi štirimi okrog sebe in se je zaletel nenadoma v dr. Karlovšeka in ga na licu ranil. Ker je bil že mnogokrat zaprt, bi bil seveda tudi tokrat občutno kaznovan. Pa prišel je, ko se je streznil, milo odpuščanja pro¬ sit. Šele na izrecno prošnjo deputacije slovenskih volilcev iz Škofje vasi, ki so želeli imeti mir pred nesrečnim Premšakom in sicer gg. Vrečerja in Stožirja je g. dr. Karlovšek svojemu zastop¬ niku dr. Dečku ozir. njega namestniku dr. Kukovcu dovolil ne vložiti kazenske ovadbe po § 411 k. z. Zato se je pa Premšak pismeno zavezal s svojim podpisom in s podpisi prič gg. Vrečerja in Stc- žirja, plačati za družbo sv. Cirila in Metoda 10 K in zdravniško spričevalo in stroške zastop¬ stva. Ko je bilo treba plačati, je prišel in seveda zlagal, da še isti dan plača, plačal pa vzl c temu ni, in lazil v izrecnem protislovju s svojo izjavo j okoli Rakuscha, Ržihe in drugih celjskih »Nem¬ cev 0 . Da bi družba sv. Cirila prišla k plačilu, se je morala seveda vložiti civilna tožba. Vsledtega pa zdaj razsaja nad dr. Karlovškem vse nemško časopisje.-Taka je torej naša zadeva. Gosp. dr. Karlovšku seveda nemško lajanje ne razburi živcev. Slovenski narod ima od njegovega delo- vanja uspehe, Nemci pa snov za brezplodno čve kanje. Čast gospodu dr. Karlovšku! (»Domovina 0 zopet tožena.) Kakor smo čuli, nas toži eden izmed onih možicev, ki smo jih zadnji čas nekoliko pošegetali, ali pa nas vsaj namerava tožiti. Ta slavni junak je vratar na celjskem kolodvoru, oni P.ttamiz rodom Kranjec ki s plavicami kaže občinstvu svoje »nemško 0 pokolenje. Nas je seveda ta grozna vest tako potrla, da smo že hoteli poslati de- putacijo k gospodu vratarju, da bi nam blago¬ volil odpustiti naš greh, pa smo se premislili, ker smo prepričani, da ima Pittamiz gotovo toliko penezev odveč, da bo plačal namesto nas sodne stroške. Potem mu svetujemo, da naj poda roko znanemu gospodiču Scheligotu, c kr. korporalu v Celju nastavljenega domo¬ branskega bataljona, ki je prošli četrtek tako navdušeno tulil svoj „Heul“ okolu kolodvora, da smo ga slišali celo gori do našega uredništva. Torej Pittamiz & Scheligo le po nas, ako imate poguma! Veselilo nas bo! (»Vahtarca 0 poziva k uboju.) Znano je, da si je celjska »lažnjivka 0 v zadnjem času omislila poseben predalček, v katerem poroča o sovenskem časopisju. Seveda šteje »Štajerca 0 med slovenske časopise. In po tem »slovenskem 0 časopisu je povzela nekoliko vrst, za katere se v resnici čudimo, da jih ni zaseglo državno pravdništvo, kajti vsak pametni človek bi moral izpoznati, da se z onimi besedami hujska ljudstvo na uboj. Naši cenjeni bralci so iz- prevideli iz dopisov, ki jih prinaša »Domovina 0 iz Dobrne pri Celju, kak boj se bije tamkaj med Slovenci in nemškutarijo. Ta boj je dal povod »Štajercu 0 in po njem celjski »lažniivki 0 , da je napisala sledeče dobrnskim nemčurjem, ne pa g. kaplanu v premislek: »Ali Vam je znano, gosp. kaplan, kaj se je zgodilo z Vašim pred¬ nikom Migličem v Makovljah! ?° — Migliča so ubili-. Slavno c. kr. državno pravdništvo naj bi tudi nekoliko premišljevalo, ali je tako pisar jenje dovoljeno po gotovih paragrafih, ali morda kaznjivo! (Z Brega) nam poročajo: Odkar se je na selil v takoimenovanem »Narrenthurmu 0 na Bregu nekdanji c. kr. sodni svetnik pl. Sokoli, ga ni več miru na Bregu. V nedeljo zvečer je nekdo v resnici tako tulil v oni hiši »Die Wacht am Rhein", da so vse sosede bolela ušesa. Ali bi ne bilo mogoče, da bi se od kompetentne strani poskrbelo za vzdrževanje nočnega miru? (Zlata zapestnica) se je našla na ljudsKem shodu na binkoštni ponedeljek. Dama, ki jo je izgubila, naj se obrne na g. Šušteriča, gostilni¬ čarja na Teharjih. (Usnjarija.) V večjem mestu Spodnjega Štajarja je poslopje, urejeno za usnjarijo, kjer se je že nad 40 let izdelovalo usnje, naprodaj. Potrebni kapital okrog 25 000 gld. Natančnejša pojasnila daje »Slov. obrtno društvo v Celju". Slovenski listi so naprošeni, to ponatisniti. (Škofja vas) Za župana v Škofji vasi ie izvoljen vrl narodnjak Jožef Jošt. Tudi za ob¬ činske svetovalce so izvoljeni sporazumno sami zanesljivi Slovenci. Kakor je torej razvidno, se je nemško časopisje nesramno lagalo v svojih poročilih o zadnjih volitvah v Škofji vasi. Rado¬ vedni smo, ali bo tudi sedaj Celjska »lažnjivka 0 poročala, da je bil škofjevaškim županom izvo¬ ljen njen pristaš Glede na njeno »resnicoljub¬ nost 0 bi bilo tudi to mogoče. (Dobrna pri Celju.) Smrdljivi »Štajerc" piše, da na g. župniku Kukoviču ne najde nič slabega. Župnik Kukovič nam naroča, da povdar- jamo, da ga to »Štajerčevo 0 zagotovilo nič. prav ne veseli, kajti ako bi ga »Štajerc 0 hvalil, bi smatral to za razžalitev. (Iz Gornjegagrada.) Učiteljsko društvo za gornjegrajski okraj je zborovalo v nedeljo, dne 7. t. m. na Rečici. Zborovanja se je udeležilo skoraj vse učiteljstvo našega okraja. Na novo pristopila društvu je gospica Schwarz ml., učite- j Bočni i kot gosta navzoči ste bili naduči- teljski soprogi g. Dedič in g. Kelc. Prva točka 275 sporeda „0 lepopisju v ljudski šoli" se odloči za prihodnje zborovanje, ker je več zborovalcev iz¬ reklo željo, se udeležiti protestnega shoda glede hrvatskih razmer, kateri shod se je ta popoldan vršil v Mozirju. Nato je obširno poročal društveni delegat g. Šijanec o skupščini »Zaveze 8 v Bre¬ žicah in o izletu slovenskega učiteljstva v Zagreb. Z velikim zanimanjem so sledili zborovalci po¬ ročilu in je zlasti navdušilo vse razpravljanje o sijajnem sprejemu »Zaveznikov 8 v hrvatskem glavnem mestu. Na predlog g Kelca se je iz¬ rekla poročevalcu zahvala za poročilo in za vrlo zastopanje našega društva ob tej priliki. Raz¬ pravljalo seje o spomenici glede na »disciplinarno postavo 8 , katero spomenico je sestavilo Hart berško učiteljsko društvo. Sklene se poslati spo¬ menico našima dež. poslancema dr. Hrašovcu in dr. Dečkotu, da ko pride dotični predlog zakona v dež. zboru v razgovor, ona dva v tem zmislu govorita in glasujeta. Učiteljstvo gornjegrajskega okraja je podpiralo z vsemi močmi izvolitev teh dveh poslancev, zato pa pričakuje, da omenjena poslanca ne pustita učiteljstva na cedilu. Pri¬ hodnje zborovanje bode prvo nedeljo meseca julija v Okon ni. Po zborovanju smo se še nekaj časa pomudili v znani Čaježevi gostilni, kjer nas je »gramofon 8 zabaval do ločitve — kajti precej tovarišev hitelo je v Mozirje. (Kamniška koča.) Na Kamniškem sedlu med Planjavo in Brdko gradi kamniška podruž niča »Slov. plan. društva 8 v visokosti 1879 m svojo planinsko stavbo. Lss se že obdeluje in vlači na gradbeni prostor. Koncem letošnjega poletja bo stavba izgotovljena. Kamniška koča bo vsem turistom v Savinskih planinah velike važnosti. (Izlet na Ojstrico) priredi Savinska podruž¬ nica »Slov. plan društva 8 koncem tega meseca. V soboto 27. rožnika se gre do Luč, kjer se pre¬ nočuje in drugi dan, v nedeljo zarana, odkoraka se mimo Lučke koče ah pa na Planinšeka na Moličko planino, kjer stoji Kocbekova koča in in »Jubilejna kapelica sv. Cirila in Metoda pod Ojstrico 8 , Tam se bode brala sv. maša. Do sem ni pot pretežavna, nevarna pa celo nič. Popoldne je izlet na Ojstrico in navzdol na Škarje ter v Logarjevo dolino. Kdor ne gre na Ojstrico, se lahko vrne na Luče. V Logarjevi dolini se pre¬ nočuje in drugi dan gre v Solčavo (kjer se iz letniki lahko vdeležijo sv. maše) v Luče in na Ljubno. Ker sta dva praznika, je upati precejšnje udeležbe. Naj vsakdo prej naznani vodstvu Sa¬ vinske podružnice »Slov. planinskega društva 8 v Gornjem gradu, če gre in če hoče v koči posebno hrano. Če bi šel slučajno kak duhovnik gori in bi rad v kapelici maševal, naj tudi prej Savinski podružnici naznani. (»Narava in vino 8 ,) Pod tem naslovom piše v Hartbergu izhajajoči časopis »Ring 8 takole: „Na zaupnem shodu v Mariboru je državni poslanec Pommer hudo grajal dejstvo, da nemški gospodarji s svojimi posli govore slovenski, in je pripovedoval, kako je nekikrat slišal, da je na nemški ogovor hlapca odgovoril gospodar slovenski. Meni se to ne zdi čudno. V trenotkib, ko se človek čuti nenadziranega, se pokaže prava narava in topli glasovi otroških let raztope led priučenega jez'ka. Mnogo imeno¬ vani celjski opat Wretschko se je namenoma ogibal vsake slovenske besede. Samo če je bil v svoji kleti na Miklavškem hribu, je govoril s svojim uslužbencem — slovenski. V vinu je resnica! 8 „Rng 8 prinaša pod naslovom »Unter- steirische Ansichtskarten 8 vrlo zanimive stvari iz življenja in delovanja naših posilinemoev. List priporočamo slovenskemu občinstvu, ker je res nepristranski. Čast komur čast, tudi Nemcu ako je pravi Nemec in zna ceniti tudi svojega nasprotnika Druge slovenske novice, (Spomenik cesarju Frančišku Jožefu I) se bode postavil v Ljubljani pred novo ju- stično palačo. V ta namen je sprejel ljubljanski občinski svet predlog, da se takoj razpiše natečaj. Natečaja se smejo udeležiti le slovenski in hrvat- ski umetniki. Rok je do 1. decembra 1.1. Spomenik ne sme veljati nad 35.000 K. Nagrade za najboljša dela so 800, 500 in 300 K. (Ljubljanski občinski svet za slovensko univerzo.) Občinski svetnik dr. Majaron je v zadnji seji ljubljanskega občinskega sveta stavil sledeči predlog, ki je bil enoglasno sprejet: »Glede na zanesljive vesti zadnjega časa, da namerava visoka c. kr. vlada ustanoviti za Ita lijane posebno pravno fakulteto, sklene občinski svet deželnega stolnega mesta Ljubljane peticijo do visoke c kr. vlade in jo tako iznova naprosi, naj čim preje poskrbi zagotovitev in ustanovitev vseučilišča v Ljubljani s pravno, bogoslovno in modroslovno fakulteto, posebno pa naj za zače tek pospeši ustanovitev slovenske pravne fakul¬ tete v Ljubljani — Občinski svet*naroča ma gistratu, da v tem zmislu sestavi utemeljeno peticijo s posebnim ozirom na neizogibno potrebo in izvedljivost pravne fakultete. — Občinski svet izvoli iz svoje srede deputacijo dveh članov, ki naj z državnimi poslanci vred tudi osebno zastopa peticijo pri visoki c kr. vladi in stori vse druge primerne korake. 8 — V deputacijo sta bila izvoljena župan Hribar in dr. Majaron. (Umrl je) v Ljubljani upokojeni deželni blagajnik g, Dragotin Žagar v starosti 70 let. Bil je celo svoje življenje navdušen rodoljub in je sodeloval pri vseh mogočih narodnih društvih. Posebno delaven je bil v odboru »Družbe sv. Cirila in Metoda 8 , ki je ž njim izgubila izborno moč. Slava njegovemu spominu! (,Kdo ni hotel'? — Odgovor »Soči" ) V predzadnji »Domovini 8 smo omenili, da je na Goriškem žalostni razpor med slovenskim narodom tako hud da se ni dal niti ob priliki manifestacije za pravice hrvatskega naroda poravnati, ker — niso hoteli. »Soča 8 je ponatisnila to našo notico in razpravlja na dolgo in široko, kdo je hotel in kdo ni hotel. Seveda po »Soči 8 niso hoteli »klerikalci 8 . Slučajno smo prečitali tudi »Gorico 8 in tu zopet stoji črno na belem, da niso hoteli »liberalci 8 . Seveda tolče »Soča 8 s poznano svojo robatostjo po nas, ker nismo na prvi mah priznali njenemu poročevanju privilegija resničnosti. Ne vemo sicer, ali bo res vzel hudič dr. Gregorčiča na izrecno željo gospodov okrog »Soče 8 , ali pa morda nasprotno ves .liberalni' tabor na zapoved dr. Gregorčiča, toliko pa vemo, da nam »Sočina 8 robatost nič, prav čisto nič ne imponira. Razmere v Gorici poznamo tako dobro, kakor gospodje na št. 7. goriške gospo¬ ske ulice v I. nadstropju pri mizi na desni, in vemo, da je pri »izvestnih 8 listih, h katerim »Soča 8 prišteva nas, ne samo »od slučaja do | slučaja", temveč vedno malo več poštenja, : kakor v goriški gosposki in Vetturinijevi ulici skupaj. Ako pa nas zato smatra »Soča 8 za ne¬ kake »časnikarske fikfakovce, ki gredo črez drn in strn za klerikalci in se boje resnice, kakor hudič križa 8 , ji to veselje prav radi privoščimo, saj bo imela vsaj s čim polniti svoje predale, če ji zmanjka »farške gonje 8 in Lebherzovih užigalic. Nervoznim gospodom pri »Soči 8 pa svetujemo, da se nauče na pamet ono Aškerčevo, ki se začne: »Leti, leti Pegaz.... 8 Kar se pa tiče stvari same — kdo ni hotel — smo pa popolnoma prepričani, da ste obe goriški stranki krivi. Ako se je dalo doseči sporazumljenje celo v Ljub¬ ljani, bi se bilo doseglo tudi v Gorici. Ako bi bili obe stranki resno hoteli, bi ne bil Gregorčič sklical shoda že davno pozabljene »Sloge 8 in bi ne bilo treba hudiča klicati na pomoč, da bi storil temu ali onemu kako uslugo; ali kaj, ko ste takšni, kakor pes in mačka, ki bi si najrajši drug drugemu izpraskali oči iz glave. Kedaj je pa še kdo slišal v Gorici mirno in pametno koga razgovarjati s svojim »političnim 8 nasprotnikom? Psovke, kakor jih je čuti v najslabši šnopsariji, so na obeh straneh edino občevalno sredstvo. Vi niste hoteli k njim, oni pa k vam ne. In potem pa še prašate, »kdo ni hotel! 8 No, pojdite, poj¬ dite _! (48 in pol leta v ječi.) Minolega meseca je bil izpuščen iz kaznilnice v Kopru na Pri¬ morskem 65 letni Franc Bertom, rodom iz Poreča, ki je večino svojega življenja preživel v ječi. Kot 15 letni deček je ubil v obrambi dva svoja tovariša. Ko je prišel iz ječe, je zopet ubil dve osebi. Za ta zločinstva je cdsedel v Gradiški 30 let, v Kopru pa 18 let in pol. Dopisi. Šmarje pri Jelšah. Ljubljanski napredni dnevnik je pred nedavnim priobčil članek na¬ našajoč se na minole občinske volitve za šmarski trg. Piščevemu peresu so se izmuznile tuintam tako ostre besede in huda očitanja, kakršnih je bilo dosihdob o štajarskih razmerah primeroma le malo v javnosti čitati. Toda kdor pozna raz¬ mere, podpiše dotični članek z obema rokama, četudi se utegne o načinu kritike spodtikati. Vsakemu, kar mu gre, bodi nam pravilo. Ako pa se hočemo po njem vseskozi rav¬ nati in biti objektivni, moramo čeprav neradi prirezati metlin držaj za dobre tri četrtine in začeti tudi v lastni hiši pometati. Da bi se preveč ne prašilo, hočemo za danes nekoliko pred seboj poškropiti. Šmarčani smo skoro izključno Slovenci, čemur mora pritrditi celo naš prijatelj, »prevorški Joža 8 . Slabostim smo podvrženi kot vsi drugi naši rojaki in zaradi njih trpi naša vzvišena stvar in trpimo vsi. To pot se hočemo dotakniti dveh izmed njih kateri more pazno oko tujčevo brez posebnih težkoč na nas opazovati. Prva je naša razcepljenost, da ne rabimo primernejšega izraza. Je re3, da v tem pogledu nismo osamljeni. Toda če skoči A v vodo, mo¬ ramo tudi Šmarčani?! Poglej enkrat naše sicer vse časti vredne tržane, kadar sede recimo v gostilni. Pri eni mizi akademično izobraženi itd.; pri drugi gospodje iz davkarije s še nekaterimi; pri tretji naši obrtniki. Priznavamo, da imajo različni stanovi različne interese, ali pripadnike iste narodnosti, iste občine vežejo vkljub vsem stanovskim razlikam enake, skupne vezi, katere j naj bi se vnanje tudi ob drugih prilikah kazale, ne samo za časa kakih volitev. Nobenemu bi menda tudi pri nas ne padla krona raz glavo, ko bi se tuintam približal du¬ ševno manj izobraženemu, družabno nižje stoje¬ čemu — a poštenemu sotržanu. Taki večkratni stiki, bi ne samo naše vrste hrabrili in navdu¬ ševali, ampak — in tega nam je ravno potreba — bi njih tudi pomnoževali Učimo se od naših nasprotnikov! Vzemite n, p. čevljarja Doberšeka In nadtficijala Kolariča, tega in pa sodnika. Ta nepotrebna razcepljenost je največ kriva druge naše slabosti, nedostatka pravega družab nega narodnega življenja. Kako se posebno nižji sloji razveselč, kadar zvedo, da priredijo n. pr. »Sokoli 8 ali dijaki pri nas v Šmarju slavnost. Umevno, saj se umakne takrat za par trenotkov domača cunttarija kolegijalnosti. Pa li ni mo¬ goče teh nedostatkov odpraviti? Mogoče in po naših mislih celo prav lahko bi bilo n. pr. usta¬ noviti pevski zbor, kakor je obstajal že za Rotnerjevih časov. Moči se nam ne manjka, a vrzeli bi se popolnile po okoliških rodoljubih, zlasti učiteljih. Svoj čas je bila pri nas požarna bramba. Danes imamo le še orodje in spomine na njo. Ali bi se ta prekoristna in potrebna naprava ne dala zopet oživotvoriti ? Naš trg je imel svoje dni može, katerim je bil blagor našega trga in njegove okolice zelo pri srcu Hranilnica namerava letos praznovati de¬ setletnico svojega delovanja in se ob tej priliki spominjati prerano umrlega sotržana in vrlega rodoljuba Hugona Kartina Da se izkaže hranil¬ nica njegovemu rodoljubnemu činu hvaležno in se pokloni v prvi vrsti šmarski trg neumrljivemu njegovemu duhu, je vse hvale vredno in kaže, da tudi Šmarčani niso pozabili njegovih činov v narodnem namenu. A še bolj bi se izkazali vredne njegove naslednike, ko bi se mogli izkazati s svojimi ustanovami, s sadom naše lastne narodne pod¬ jetnosti in delavnosti. Začnimo tedaj, premalo nas ni, ako se bo vsak ravnal po geslu: »Ne samo, kar veleva mu stan. Kar more to mož je storiti dolžan." Politični pregled. (Poskusen napad na našega cesarja.) V petek popoldne ob 5. uri se je peljal cesar v spremstvu pribočnika majorja Driarcourta iz 276 dvorne palače v Schonbrun. Na voglu Andreas- gasse je skočil proti vozu človek, oblečen kakor so po navadi italijanski delavci, prijel se za kočijo in udaril s palico po cesarju. Cesar je hitro vstal, pribočnik pa je potegnil sabljo. Na padalec cesarja ni zadel. Cesar še je hitro od¬ peljal, ljudstvo pa je zgrabilo napadalca in bi ga bilo potolklo, ako bi ga ne bila policija branila. Napadalec je 27 letni Jakob Reich, ki sam sebe imenuje .Jakoba, sina božjega”. Reich je bil dolgo časa v blaznici. Pred kratkim je poslal predsedniku poslanske zbornice prošnjo za potni list v Kino. Hotel je govoriti s predsednikom Vettrom, ki je takoj spozna), da je Reich blazen in ga dal odpeljati na policijo Sedaj so ga od- premili zopet v blaznico. (Iz državnega zbora) Kakor se čuje iz parlamentarnih krogov, namerava vlada koncem junija odgoditi za kratek čas državni zbor, da si s pomočjo § 14. podaljša začasni državni pro¬ račun. Potem bo zopet sklican državni zbor, ki naj bi sprejel nagodbo z Ogrsko. Tozadevni odsek mailjivo deluje, toda prišel je do točke, katera bi znala pokopati ves načrt. Člen IX. nagodbe z Ogrsko obsega promet na železnicah med obema državnima polovicama. Kakor je znano, imajo Ogri v naši državni polovici vsled svojih direktnih tarifov mnogo cenejšo vožnjo za svoje blago, kakor mi sami. Proti temu členu niso samo češki in jugoslovanski poslanci, ki glasujejo proti vsem točkam nagodbe, temveč razun veleposestnikov tudi vse druge stranke. Korber se trudi na vse kriplje, da bi pridobil posamezne stranke za ta člen nagodbe Pridobil je nemško ljudsko stranko in krščanske sccija- liste. Kaj je ljudski stranki obljubil ni znano, krščanski socijalisti pa sprejmejo člen IX, ako vlada zagotovi, da bodo v kratkem podržavljene privatne železnice. (Nasi vojaki), ki bi morali priti letos po dovršeni triletni službi na dopust, bodo morali najbrž služiti do konca meseca decembra. Vzrok temu je, da ogrski državni zbor ni sprejel vojne predloge. Naš državni zbor je sicer dovolil vladi novince, ali samo pod tem pogojem, da se enaki zakon sprejme tudi na Ogrskem. Ker se pa to vsled obstrukcije madžarskih opozicijonalcev ne more zgoditi, bodo morali tudi naši vojaki slu ž ti tri mesece dalj. namreč do 31. decembra. Za to se imajo torej zahvaliti madžarskim prenapet- nežem (Olomuški nadškof Kohn) je bil prošti če trtek sprejet v avdijenci pri papežu radi znane Rektus- afere, o kateri smo že svoječasno po¬ ročali. (Dogodki na Hrvatskem.) Ban se je res udeležil procesije na sv. Rešnjega telesa dan, toda kako. Procesija je šla po mnogo krajšem potu, kakor običajno. Da bodo naročniki videli, kako se čuti krutež ban varnega sredi svojega ljubljenega” ljudstva, priobčujemo majhno sličico o procesiji. Vsaka črta pomeni vrsto vojakov, oziroma uradnikov, policajev itd. pešci dragonci < o 93' UH ET UH TJ » O ISK D 5r V varaždinski okolici vlada grozna razburjenost radi vojaštva, ki je tamkaj nastanjeno. Kmetje so zahtevali, da se vojaštvo odstrani, kar pa se seveda ni zgodilo. Veliki župan Rubido je celo zahteval, da se proglasi v varaždinskem okraju nagla sodba. Kmetje so se popolnoma uprli. Prišlo je do vročega boja z vojaštvom Padli so štirje kmetje, ranjenih je pa deset. Zaradi teh dogod¬ kov so izstopili iz vladine stranke c. kr. komornik pl. Halper in oba grofa Kulmerja in hočejo pre stopiti v opozicijo. V Zagrebu ni več prostora za vojaštvo. Zato so razpustili gornjegradsko deško šolo in tamkaj nastanili vojaštvo. General Čanid je šel v pokoj in na njega mesto je prišel general Grbac. Lastnina in tisk D. Hribarja v Celju. V zagrebškem občinskem svetu je nujno pred¬ lagal opozicijonalec Gašparovič rezolucijo, v ka¬ teri se izreka zahvala Slovencem za njihovo požrtvovalnost, sočutje in solidarnost s Hrvati v njihovem boju za svoje pravice. Madžarska večina seveda ni sprejela nujnosti. Gašparovič se je na to obrnil k opoziciji z vprašanjem, ako sprejme to rezolucijo, kar je seveda potrdila Poročilo o tej seji občinskega sveta je bilo ve¬ činoma zaplenjeno, rezolucija tudi; dobili smo pa nezaplenjen opozicijonalni list, po katerem smo jo povzeli. (Prevrat v Srbiji.) Včeraj popoldne ob 1. uri so zagrmeli topovi z belgradske trdnjave ter naznanili srbskemu narodu, da ima Srbija zopet kralja. Izvoljen je bil soglasno Peter Kara- djordjevič, za prestolonaslednika pa njegov sin. S cer je bilo slišati da se je mislilo tudi na črnogorskega kneza Nikolaja, kneževiča Mirkota in celo na republiko, toda črnogorski knez je jako nepriljubljen, ravno tako kneževič Mirko, a za republiko pa Srbija ni godna. Edini mogoči kandidat je bil torej Peter Karadjordjevič, ki ima tudi vestno evropsko izobrazbo, kakršne ni imel niti Milan, niti Aleksander. Vse stranke so imele posvetovanja pred volitvijo in so se vse izrazile za Petra Karadjordjeviča, senat in na rodna skupščina sta nato volila enoglasno njega kraljem pod gotovimi pogoji, ki se tičejo splošne volilne pravice, civilne liste in udeležnikov pri 1 umoru kralja Aleksandra. Vsi častniki, ki so se j udeležili napada, bodo morali zapustiti Belgrad, Narodna skupščina in senat sta odposlala Petru | Karadjordjev ču, ki je še vedno v Genfu, depu- | tacijo, ki mu naznani izvolitev in ga spremi v srbsko prestolnico. (Papež umrl?) V soboto in nedeljo so se raznašale vesti, da je papež umrl. S cer je res¬ nica, da je vest o umoru srbskega kralja jako vznemirila papeža, ali vesti o kaki hujši bolezni ah celo smrti papeževi so popolnoma neresnične. Loterijske številke. Trst, dne 13 junija 1903: 39, 84 54, 6, 87. L nc, n n n » 54 31 80, 33 81. (262) 3-1 Spretnega trgovskega pomočnika išče trgovina z mešanim blagom »Franca Ks. Aumanna sin“ v Krškem. jVlladenič 25 let star, srednje postave, prijaznega obličja, po stanu čevljarski mojster, ima lastno hišo z vrtom v vrednosti 3000 kron, bi se radi ženitve rad seznanil z gospodično, katera naj bi bila šivilja in bi imela nekaj premoženja. Resne ponudbe s priloženo fotografijo naj se pošljejo na naslov „Š. Š. 1878, 19. 5., Pola, (260) 3—1 poste restante. Trgovski pomočnik 19 let star, izurjen v stroki mešanega blaga, želi premeniti sIužIdo- Vstopi v trgu ali na deželi z dnem 18 julija t 1. Ponudbe naj se blagovolijo poslati upravništvu (261) 2—1 .Domovine” v Celju Štev. 792. v # f256 ) Razpis natečaja. V političnem okraju Celje se bodo s pri¬ četkom zimskega tečaja 1903/04 popolni la na slednja mesta nadučiteljev, šolskih vodjev in in učiteljev oziroma učiteljic: I. Šolski okraj Celje: 1. na dvorazredni ljudski šoli v Št. Lov¬ rencu pod Prožinom (III, krajevni razred) mesto nadučitelja; ... 2. na dvorazrednici v Galiciji (III. kraj. razr) mesto učitelja ozir. učiteljice; 3. na dvorazrednici v Liboji (III. kraj. razr.) mesto učitelja ozir. učiteljice; 4. na novo ustanovljeni štirirazredni ljudski šoli v Ljubečni tri mesta učiteljev ozir. učiteljic (III. kraj. razred); 5. na dvorazrednici v Šmartnem v Rož d. mesto učiteha ozir. učiteljice II. Šolski okraj Vransko: Na trirazredni ljudski šoli v Gomilškom (III krajevni razred) mesto učitelja oziroma učiteljice. III. Šolski okraj Konjice: 1. na trirazredni ljudski šoli v okolici Vitanje (II. kraj. razr.) mesto nadučitelja; 2 na enorazrednici na Črešnioah (III. kraj. razr.) mesto šolskega vodje; 3 na petrazrednici v Čadramu tri mesta učiteljev ozir. učiteljic (III. kraj. razr.). IV. Šolski okraj Šmarje: 1. na trirazrednici v Sv. Petru na Medv. selu (III. kraj. razr.) dve mesti učiteljev oziroma učiteljic; 2 na štirirazrednici v Št. Vidu (III. kraj. razr.) mesto učitelja ozir. učiteljice V. Šolski okraj Gornjigrad: Na dvorazrednici v Bočni (II. kraj. razr.) mesto učitelja ozir. učiteljice. VI. Šolski okraj Laško: 1. na enorazrednici v Gornji Rečici (II. kraj, razr) mesto šolskega vodje; 2 na dvorazrednici v Jurkloštru (II. kraj. razr.) mesto učitelja ozir. učiteljice (s prostim stanovanjem) Pravilno opremljene prošnje se imajo po¬ stavnim potom vložiti pri dotičnem krajnem šolskem svetu do dne 1. julija 1903. Celje, dne 27. maja 1903 i Učenec iz dobre rodbine, z zadostno šolsko izobrazbo se takoj sprejme pri K. Sima v Poličanah. Giril-JVIetodove biškote zahtevajte slovenski rodoljubi v vsaki prodajalni in pekarni. Ti biškoti so najboljši. Naročila spre¬ jema družbin založnik S. H. Škerl, Sv. Ivan pri Trstu. 1 Naj večje, najhitrejše ter najvarnejše vrste * velikanskih parnikov ki vozijo na AMERIKO Hamburg—New-York (233) 91 le 6 dni. Vozne karte po najnižjih cenah za vse razrede prodaja, ter daje pojasnila točno in brezplačno, oblastveno potrjena Agentura Hamburg-Ameriške Linije v Ljubljani, Dunajska cesta štev. 31 . Odgovorni urednik in izdajatelj Rudolf Libensky.