285. številka. Trst v torek dne 16. decembra 1902. Tečaj XXVII „EDINOST" khaim enkrat na dan. razun nedelj in praznikov. ob 4 ur pnpoludne Naročnina znaša : ca celo leto........24 kron ca pol leta........12 „ ca Setr leta........ 6 „ ca en meneč ........ 2 kroni Naročnino ie plmVvati naprej. Na na-ročbe brez priložene naročnine *e aprava ae ozira. Po tobakarnab v Tr«tu f»e prodajajo posamezne ftevilke po 6 *:otink (3 avč.l; izven Treta pa po 8 ftotink (4 nvč > Telefon AtT. 870. Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je moč. Oglasi se računajo po vretah v petitu. Za več kratno naročilo s primernim popustom Poslana, osmrtnice in javne zahvale domači ogla-i itd., »e računajo po pogodbi. V»i dopisi naj se pošiljajo uredništvu. Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi -e ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglase npre-jema upravništvo. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst. Uredništvo In tiskarna se nahajata v ulici Carintia glavarje, ki imajo vr-8iti vise pastirstvo v krajih, kjer bivati dve ali več nar- dnosti in kjer iz obstoječih etno-grafičoih razmer dan za dnem navstajajo spori med posamičnimi plemeni. Vzemimo slučaj, da so cerkveni pog a-varji popolnoma nezavisni v svojem odloče-vaniu ne le v notranje-cerkvenih Btvareh, ampak tudi nasproti raznim vnanjim politič nim strujam in vplivom, da torej uživajo vso nezavisnost, ki je potrebna za vodstvo naroda v posvetnih stvareh. Denimo to, supo-nirajmo, — ali proti vsemu temu stoji še suho dejstvo, da je tudi škof — človek ! Tudi v njem delujeta kri in narava, tadi on se torej ne more reš ti zakonov, ki so pisani v srce vsakemu človeku, ako noče biti izdajalec na svojem lastnem prepričanju; tudi on je s u svojega pismena, tudi zanj velja zakon: »ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe!« — v tem zrnislu, da ljubi najprej one, ki so mu najbližji. Će ima torej takov cerkveni poglavar odločati v sporu, navsialem med dvema plemenoma, katerima obema je on visi cerkveni pastir in katerima mora biti, kakor tak, v enaki meri pravičen in naklonjen, tedaj je gotovo, da se v njem (glasita zapoved Brca in zakon krvi, naj najprej skrbi za svoje, pa tudi ko bi imeli drugorodni kaj trpeti pri tem. Kakor človeku mu tega ne bi mogli šteti v zlo, kakor škrtu pa vselej. Kajti d Ižnost cerkvenega poglavarja, onega vzvišenega n< siteija pravičnosti in Kristove ljubezni, mora se vselej kazati v tem, da raje sam trpi krivico, nego da bi krivica Lf a po njegovih vernikih — kamo li da bi škol sam kr.vieo delal onim, kat* rim mora hiti oče in zaščitnik ! A krivica Be ne dela le s pozitivnimi č.ni, ampak tudi s tem, da se ne stori, kar bi se moralo storiti ! Kakor pastir ne ubija svojih ovac le s tem, da jiii z nožem kolie, ampak še bolj kruto s tem, jih pušča v hlevu brez krme zaprte, da po tem fr-kapajo od lakote : tako tndi veak predstojnik in poglavar dela s-j hujšo krivico na svoj;h podložnih, ako jim ne daje, kar jim gre, ali kar so jim drugi krivično odvzeli. To pa je ravno, da tam, kjer bo verniki v narodnih in političnih sporih med seboj, škof ne more tega niti v slučajih, ko sta pravica in krivica jasno na dlani, ne da bi se druga stran (ali opravičeno ali neoprvičeno) čutila užaljeno in zapostavljeno. Tako navstbjajo cerkvenemu poglavarju, ako hoče hiti voditelj tudi v posvetnih stvareh, neprestane kolizije z enim delom prebivalstva. Kako resnična je naša trditev, da je cerkveni poglavar v poBvetnih stvareh tudi človek : se svojimi nazori, Be svojim prepričanjem in se svojo ljubeznijo, to vidimo kaj plaat čno izraženo na prevzvišenem v Poreču. Narod hrvatski vidi v njem svojega nasprot nika. Vzrokov za to mu prinaša sleherni dan. Nemala je krivica, ki jo je prevzvišeni že storil našemu narodu v političnem in narodnem pogledu. A je ni storil le zato, ker je hotel delati nam škodo, ampak in marveč zato, ker hoče koristiti svojim, ki so mu blizu Brca, ker dela, kakor mu veleva srce! ! Politični pregled. V Trstu. It« decembra 1902. Deželni zbor istrski je za predsto-ječe zasedanje z<-pei sklican v Pulj in ne v P.»reč, kjer bi ga rada imela italijanska večina, in tudi ne v Koper, kjer se je provizo rično vršilo par zasedanj. Naš m čitateljem je gotovo še v spominu, zakaj je v lada oriredila, da se istrski deželni zbor ne sklicuje več v njegov nekdanji sedt-ž, Poreč. Pobaliusko postopanje porešfcega prebivalstva nasproti hrvatskim in slovenskim poslancem je prisililo vlado, da je morala poiskati drugo mesto za sedež deželnega zbora. V P<»reču so bili naši poslanci izpostavljeni najpodlejšim zasra -movanjem in sika na m in niso bili varni niti svojega življenja. Vlada je najprej premestila sedež deželnega zbora v Pulj, a ker s > se laški poslanci temu upirali, sklicevala so se naslednja zasedanja v-provižorično v Koper. Id zopet nem sklicanju zasedanja v Koper je torej možno sklepati, da se je vlada slednjič vendarle odločila sklicevati deželni zbor istrski od Sfdaj naprej v Pulj, o« bodisi pod formo deti aiti vnesti ali provizornosti. Današnji »Piccolo« omejuje se na to, da podaja nekako zgodovino tega preseljevanja istrskega deželnega zbora, noče se pa odloČDo postaviti ne za ne proti sklicanju zasedanja v Pulj. Le na koncu pohlevno omenja, da bi »m o g 1 o« to sklicanje zopet spraviti na dan vprašanje o sedežu deželnega zbora. Iz te »Piocolove« pisave bi se dalo sklepati, da so se gospoda Lahi za dobro ceno slednjič vendar dali pobotati ob uprasanju sedeža deželnega zbora, a stroške za pobotanje bomo gotovo morali nositi mi. Značilno odlikovanje. Namestniku štajerskemu, grofu ClaTvju, bivšemu načelniku ministerstva, ki je bilo prevzelo odi-jozno nalogo, da bi kratkim potom odpravilo jezikovne naredbe in tako vzkratilo zopet narodu češkemu kos z muko pridobljenega prava — temu možu je vseučilišče graško podelilo diplom čaBtnega doktorja — prava ! Posebna deputacija mu je izročila to diplomo. Nikdo ne ve nič povedati, »1 a bi bil namestnik Clarv storil kaj posebnega za razvoj pravnih znanosti in vendar je postal časten doktor — prava. Kakov povod je bil torej pr« fesorskemu kolegiju, da je tako počastil gr< fa Clarvja ? Stvar je jednostavna in kaj lahko umljiva: to je priznanje nemških na-cijonalcev — za odpravo jezikovnih naredeb. Pr< feeorji na vseučilišču v Gradcu so znani in glasoviti nemški šovinisti. To je ravno karakteristika sedanjih političnih razmer v Avstriji, da visoke državne tunkcijonarje hvalijo in proslavljajo ljudje, katerim je pr.padništvo k tej državi — svinčen podplat! Da, ravno gra ške provenijenoe je menda izrek o »svinčen h podplatih«. Pa ni eamo odprava jezikovnih naredeb, ki diči namestnika štajerskega, grefa Clarvja, ki ga dela toli priljubljenega nemškim naci-joualcem, ampak še druga prilika je bila, ko se jim je omilil. S postopanjem namreč po vodom zadnjih glasovitih pevskih slavnosti v Gradcu, katero postopanje je bilo tako, da so se Vsenemci sklicevali nanje v svojih srditih napadih na vojaško oblast, ker je bila ista tako — avstrijska, da je vojaškim osebam prepovedala udeležbo na rečenih slav- 1» L * * . Smrti žrtvovani. • Črtica iz anglezko-burske vojske. I\.-loveii:l Leopold M o d i c ml < >ni Hun, katere so njihovi tovariši na kopji reš li rada j njega zasledovanja angležkih konjikov, so jahali proti severo zahodu ter se nahajali kakega pol kilometra za kopjo van R uh a. Zveza med njimi in Dovefcm pa je bila pretrgana, ker so bili vmes sovraž li ko nji ki. Hoteli bj tu in tam neopaženo pre-dreti in se z Dc\vetom sniti ; a zaman je ( bilo vsako pcskusanje in brez daljnega obotavljanja so se obrnili k svojcem — Dorne-burjem. llcuarji so jahali nekoliko časa za njimi, a zašli so v ogenj pušk van Katha in topov burske za inje streže, katera je bila na prehodu gorovja. E-»kadroni so naredili mojster-sko ovinek in ee f>otegnili iz obsega krogelj. Van Rath je vsprejel dobrodošle tovariše v svoj oddelek. Bilo je na mrt č onih 50 Burov, katere je usoda pustila živeti še par ur. Razdelili so Be med tovariše, opazovali sovražnika in boj. Sovražni poveljnik je kmalu u videl, kako umno je Deuet ravnal, da je vrgel na kopjo pest mož. Bila ni to žrtva brez koristi, ker sovražniki so uvideli, da bi kopja van Rat ha delala mnogo preglavice nadaljnjemu zasledovanju Deseta. Obrnili so sedaj sovraž niki vso pozornoBt na to kopjo. Jedno baterijo ter dve mitralezi napeljali so kakih dvatisoč korakov od kopje na pripravno mesto. Jeden celi konjiški polk je stop i raz sedel, pustili so konje v ozadju, v varnosti in se uvrstili pes s puškami v rokah proti strmi kopji v boj. Sovražni poveljnik je znal, da bo zmaga gotova kakor na dlani, a na žrtve, katere bodo veljale, je bil navajen. Celo bojno polje je dajalo Bliko, na ka-terej je vse kakor brez glave hitelo, a črez nekoliko časa je bilo vse urejeno, ko so od delki posedli določena jim mesta. Sovražna pehota je ležala tiho v zarezi, ker Dtwetovi topovi niso pustili, da bi bila kopja s te strani napadena. Ali na vzhodnej strani kopje, kamor n;so padale burske granate, so se pripravljale sovražne čete, da napadejo kopjo van Ratha s te strani. S.ivražno topništvo je dobilo povtlje pričeti s svojim delom, a peštvo marširati proti kopji. Biterija je takoj začela metati granate proti kopji. Prvi top je počil in pognal blisk tenak, skoro nevidljiv venec dima se je pokazal ob ustju topa in Ee končno raztegnil. Stokajočim piskom in švistom je priletela granata po zraku .... nekoliko sekund in granata je padla deleč prt ko cilja, preko kopje ; druga pred kopjo, potem cela množica drugih. Varni pred burskimi krogljami, ker so bili predaleč, so topničarji delali meha nično in z mirnotjc, vtdeli so, da v streljanju kmalu dobe pravo daljavo. Sovražna pehota je bila še precej daleč od kopje, a van Rath je vsejedno ukazal streljati, da bi njegovi Buri brezposelno ne čakali bližajočega Be sovražnika. Sovražnik se je na planoti vsled streljanja Burov zvedril in se hitreje korakal proti planoti. To je bilo Burom po godu, Ker so komaj čakali, da prid* jo sovražniki bližje. Na padaDje granat niso več pazili, ker so gledali le na sovražnika pred seboj na planjavi. Sovražno topništvo pa je med tem vedno bolje uravnavalo streljanje in granate so padale vedno bližje in bližje kopji. Slednjič je jedna granata udarila v spodnji r« b kopje. Kamenje se je zdrobilo, zemlja raztrgala, peBek in drobni kamenčki pa so frleli okoli, mešaje se z dimom. Lahen veter pa je prinesel Burom na kopji hurra-kliee sovražnika. A oni niso poznali strahu, razvnel) jih je le to, da so jih nasprotniki zasmehovali. Jeza je vsplamtela v njih, v vsej stih in je odrekla sodelovanje vej:.ških godeb. Politični odnošaji bt danes v stanju akutne krize — tako, tla od dne do dne gi-neva nada, da bi se ta kriza mogla rešiti normalnim potom in ne da bi morali operativno podeči vmes. Danes prebija naša država jedno najhujih kriz. V tem soglašajo vsi. Partamentarizein je tako degeneriral, da si sam ne more več opomoči, a državniki so tako temeljito izgubili vsako direktivo, da tudi ne vedo, kako bi razrešili to desperatno politiško situvacijo. T o p a j e v g 1 a v n e m sad odprave jezikovnih nare-: d e b in vsega, kar je sledilo nerodnega in krivičnega po takem krutem žaljenju naroda, ki ni le prevažen za državo po svojem šte-i vilu in po svoji stopinji kulture, ampak je tudi znano o njem, da ne dopušča šal s seboj in da se ie sleherni eksperiment na njegove škodo vsikdar ljuto maščeval. In mož, ki je izvršil čin, ki je porodil za državo toliko usodnih posledic, je počaščen danes z diplomo častnega doktorja — prava ! Sedsj bi trebalo le še vedeti, koliko častitk. je dobil grof Clarv od avstrijskih ekscelenc ! Nagodba med Avstrijo in Ogrsko Dogodki v Nemčiji, dejstvo, da je novi nemški carinarski tarif perfekcijoniran, in iz tega izvirajoči strah, da nam Nemčija b koncem leta odpove trgovinsko pogodbo — vse to je čudežno vplivalo na avstrijsko in ogrsko vlado. Že nad 4 leta se brez vspeha pehati za nagodbo. Včeraj pa je bil g. Szell na Dunaju, se predstavil cesarju, konferiral parKrst z gospodom Kterberjem in potem z ministrom za vnanje stvari, grefom Golu-chcwtkim, a danes že more »Neue Freie Presse« — fci je v notoričnih zvezah z vsemi temi gospodi — javiti, da bo nagodba sklenjena v malo dneh. Rečeni list povdarja tudi, da je parlamentarno rešenje carinskega tarifa v Nemčiji vstvarilo novo situvacijo, ki sili na pojašnjenje političnega in trgovinsko-političnega položaja, ali z drugimi besedami: da ee gg. Szell in Koerber hitita pripravljati ns odpoved trgovinske pogodbe od strani Nemčije. To da se zgodi najdalje v febra-varju. Nagodba med Avstrijo in Ogrsko bo torej dogotovljena v malo dneh, ali vprašanje je, kaj se ima zgodit!, ako bo avstrijski parlament vstrajal v obstrukciji ? ! To je tisto vprašanje, ki označuje vso vrsti so škripali zobmi. Pokanje pušk je postalo gostejše, a ko je nekoliko sovražnih pešcev padlo, stopilo je petie^et druzih z izzivalnim krikom na njih mesto. Topovi so svirali svojo grozno meh dijo neprenehoma, bojaželjnost je na obeh straneh vedno bolj rastla. Bližal se je večer in nap&dalce kopje pričelo je skrbeti, da jim D» wet, ko nastane noč, ne uide, ako ga prej ne dobijo v pest. Utrujeni vojaki pa so na vsak način hoteli doseči svoj cilj, ujeti De\vata; radi tega so vedno bolj silili naprej in naprej ! Navdušenimi huia klici hiteli so proti kopji, stteljajoči svoje patrone. Dospeli so že v bl.žino osemsto metrov od kopje. Med Bure na kopji so medtem padle že tri granate in se tam razletele. Pet mož je bilo popolnoma razmesarjenih, nekoliko ranjenih se je stokaje plazilo proti vrhu, da se izognejo toči krogel, a krogle S3 jih vseeno dosezale in drug za drugim so padali na tla. Nemog iče je bilo vzdržati se še nadalje na istem mestu in ni preostajalo druzega, nego pomakniti se na severno stran kopje. Van Rath je namignil svojim ljudem, naj se ne izpostavljajo krogljam in naj se previdno, skrivaje se med kamenjem in pečinami, pomaknejo nekoliko nazaj. Pomikanje nazaj pa sedanjo polit eao in parlamentarno zmešnjavo v Avstriji, tisto negotovost, da ne vemo, kam nas sprovede prvi prihodnji korak, da večer ne elut', kaj more prinesti naslednji dan. Vprašanje obnovljenja trgovinskih pogodb. Predvčerajšnjem je bd v nemšKem državnem zboru sledajič vsprejet nov carinski tarif v tretjem Čitanju. Seja, v kateri je bil vsprejet carinski tarif, trajala je IS in pol ur. Vsi poskusi socijalistov, da bi še nadalje /.avlačevaii vsprejetje carinskega tarifa, so bili brezvspešai : koje hotel posl. Singar govoriti k poslovuemu redu, mu predsednik Hal lestrem ni dal besede. Po vsprejemu carinskega tarifa so členi večine čest tali kance-larju grotu Uiilouu in državnemu tajniku grotu PosaduAVdkemu. Paralelno s temi dogodki, ki bodo velike važi>o3t' tudi za nas > notranjo politiko, došlo je poročilo o izvajanjih italijanskega ministra /..i vnanje stvari, Prinettija, v vče rajšnji seji italijanske komore. Isti je odgovarjat na interpelacije glede odpovedi trgovinskih pogodb z Neme jo in Avstro-ogrsko in zatrdil, <1a ni do sedaj dobil še nikake niti cticijelne niti oficijozne veBti o odpo-vedbi trgovinskih pogodb. Pojasnjeval je nadalje. da ni res, da bi ee morale trgovinske pogodbe odpovedati že pred novim let'»m, to da se lahko zgodi tudi pozneje in bodo pogodbe v veljavi ee iedno leto po odpovedi. Sicer pa ne bo obnovitev trgovinske po godbe z Nemčijo delala nikakih težav. Kar se tiče trgovinske pogodbe z Avstrijo, menil je minister, da ima od iste več koristi Avstro ogrska, Dego Italija. Nasprotniki pogodbe z Italijo v Avstrji da se opirajo samo na znano vinsko klavzulo. V slučaju pa — je nadaljeval minister —, da Avstro-ogrska odpove trgovinsko pogodbo, bodo italijanski delegati pretresali vse pogodbene točke, ter skušali doseči novo pogodbo, ki bo pravična obema državama. Minister je tudi izrazil uverjenje, da avstro-ogrsko tržišče tudi v bodoče ostane odprto italijanskemu vinu. — Slednjič je Prinetti zatrdil, da je že vse pripravljeno za sestavo novega carinskega tarifa, ako bi bil isti potreben. Akcija proti Venezueli Kar se tiče bombardiranja mesta Puerto Cabello, o katerem emo poročali včeraj, potrjajo isto danes doele vesti. I^e glede vzroka bombardiranju današnje ve-ti nekoliko spopolnjujejo včerajšnje. Angležkega parni ka »Topaze« da se je polastila neka veaezuelska banda in prepodila kap tana ter m »rnarje. Y4ed tega sti bdi takoj odposlani v Puerto i 'ibello vojni ladiji »( tiarvbdis« (angiežkai in »Vrneta« (neoD-sa . katerih možtvo je Venezuelcem »jpet odvzelo parn k in snelo z istega vene-zuelsko zastavo, katero so bili napadalci nadeli. Poveljnik ladtje »Cnar\bdisc je od obiastnij v Puerto abello zahteval radi tega čina zad>ščenje, a ker se mu to ai dalo, je iK>mbardiral utrdbo. Pol oži j v zadevi Venezuele je sedaj sledeči : V mi odgovornost za akcijo proti Venezueli pada na Nemčijo, kakor tudi odgovornost za jKjgrezaenje venezueUkih vojnih ladij, kar je včeraj odkrito povedala angležka vlada v angležki spodnji zbornici. Nadalje ste Aa-glija in Nemčija dovolili v to, da 9e tudi Italija pridruži akciji in se tudi ona ude leži blokade venezuelskega obrežja. Vlast« se nadejajo, da Castro vsled tega ne bo hotel izzvati vojne. Zjedinjene države stoje se vedno na stališču, da ne bodo nastopale proti An gliji in Nemčiji, čeravno so se z bombardi ranjem Puerta Cabella kršile obljube, stjrjene amerikanski vladi. Zjedinjene države so ponudile An^li|i in Nemčiji svoje posredovanje v sporu z Venezuelo, kar je angležk; mini-tter za vnanje stvari, Lansdoune, potrdil v zbornici lordov. Kljubu temu pa se v Zjedinjeuih drža vah oglašajo odlični in upljivni možje, ki trdijo, da bodo Zjedinjene države slednjič vendar-le morale roseči vmes, v obrambo Venezuele, ker ni zaupati Angliji in Nemčiji. Prva da se da zavajati pi želji maščevanja, drugi pa da ne ugaja M >nroe doktrina (Amerika Amerikancem), ker stremi po tem, da bi si pridobila kaj ozemlja v Ameriki. Nadaljujejo se zaplembe venezuelskih ladij in ste bili na novo zaplenjeni ladiji »Zamora« in »Restauradoi «. moramo resno misliti na obrambo. A če hočemo v tej obrambi slediti pravi taktiki, ne smemo ni za trenotek pozabiti na one, katerim bi bila najzadnja briga ta, kako naš narod svojega Boga moli, ako ne bi imeli pri tem svoje — politike. Na one za kulisami ne smemo pozabiti, ki uporabljajo svoj silni aparat in pritiskajo. Kraj vse nevolje, jeze, razočarenja našega ne sme biti vendar nikdar prostora raa-lodusju, resignaciji. Čim huja je nevarnost, tem intenzivneja mora biti nase delo za obrambo pred nevarnostjo, čim huja je organizacija nasprotstva, tem kompakneji mora biti narod v svoji obrambi ! In potem, kakor je rekla »Naša Sloga» : Sto Bjg da i sreča junačka ! Reski »Narodni list« pa vsklika na adrese latinizatorjev : »Na ljutu ranu ljutu travu!« (Na hudo rano treba ojatre trave!) Pioti tem latiniza-torjem ima naš narod dve, a v najhujem slu čaju tudi tri izvrstna sredstva. Ni druzega, nego poseči po njih, »pak kud puklo puklo.« Poulično prodajanje v Trstu. Kakor je sporočda »Eiinost« od dne 13. t. m. je i tržaški župan umaknil z dnevnega reda mest- O gibanju v Venezueli se poroča,, da se nega sveta predlog radi zabranjenja prodaja - je pojavila struja, ki zahteva, naj bi predsednik Castro odstopil in bil izvoljen drug< predsednik, ki bi se pobotal z Anglijo in in Nemčijo. 11 Caracasa so tamošnji nemški trgovci brzojavno pozvali Nemčijo, naj vsprejme predlog glede razsodišča, ker bo sicer Castro šel do skrajnosti in se je že začelo bojko tirati nemško blago. Nemcev in Angležev v Caracagu se je polastil velik strah in je 114 njih pobeg nilo v poslopje amerikanskega odposlanca. Slednjič pr hajajo tudi vesti, da maršira več ustaških glavarjev — m-sd njimi K rao-cott in Fernandez — na čelu svojih čet iz Miraeaiba v C »racaš. Njih prihod gotovo povzroči politične komplikacije. Tržaške vesti. Imenovanje v sodni otroki. Mni-sterski predsednik kakor voditelj mioisterstva za pravosodje je imenoval pristava za obsežje višega deželnega sodišča tržaškega, F i d e -lija Savo, sodnim pristavom v Pulju. »Razkrinkano lopovstvo«. Tako je bil naslov članku, ki nam ga je posvetil »Slov. Narod« v odziv na čhnek, doposlan nam s Štajerskega vsled poročil v listih, da je g. državni poslanec v debati o krošnjarstvu imenoval Češko politiko »otročjo«. Kakim orožjem se bori »Slov. Narod« proti nam tudi ob tem vprašanju, to pripoveduje že naslov sam. Ker pa nam tudi »lopovstvo« ne jemlje sape, pridemo jutri z nekoliko odgo vora. Na hudo bolezen ostro travo ! Usodna vest iz Poreča, priobčena po »Naši Slogi«, da je namreč naš tržaški vladika sklenil s poreškim vladiko pakt, da z združenimi močmi zatreta po vsej nja po cestah in hišah, kateri predleg je zadeval : oglje, drva, jajca, olje in maslo. — Čudom smo se čudili, ko smo čitali, kaj namerava naše »napredno« mestno starešinstvo Osobito smo Be morali smejati namerjani pre povedi, kar se tiče oglja, drv in jajc ! Taka prepoved bi bila, po našem mnenju, smešna — nemogoča, ker za tako prepoved nima magistrat drugih vzrokov, nego onega, da se te predmete vozi v Trst na nesnažnih vozeh! Temu bi se dalo odpomoči, ako bi magistrat poslal vsaki dan do Bazovice, kakih 50 gosposkih kočij, na katere nsj bi Čiči in Brsini naložili oglje in drva! Tako bi bilo vstreženo polentarjem, ki so prišli sem nagi in giadni, a bi hoteli sedaj gledati tu le — pozlačene vozove ! Mi umejemo pritožbo mestn h oglarjev, ker je res hudo gledati onega, ki ne plača nikakih davkov tu, da prodaja oglje pod navadno ceno in s tem šaoduje domačem mestnim trgovcem z ogljem. Temu se pa dt od-p jmoči brez obče prepovedi uvaževanja. — Dolnči naj se trg, na katerem bo m >gel tuji ogljar prodajati svoje blago; prepove naj se le prodajanje po ulicah in h šah — kakor je že bilo pred leti. Glede drv se po našem mnenju ne sme omejevati svoboda tr^ovia? , ker tu niti nimamo trgovcev, ki bi živeli le od prodajanja drv. Trgovino z jajci ni smeti omejevati na nikak način, ker bi potem morali meščani še dražje, nego sedfj, plačevati stara, po zalogah preležana jajca. Mestno prebivalstvo bi moralo pač biti ce'o hvaležno onim trpinom furlanske in sldvenske narodnosti, ki lazijo po hribih in dolinah za to, da si prislužijo par kronic, a nam la to dovajajo sveže, dobro blago. Kar se tiče olja. masla in žganja, je že- Istri zadnjo sled slovanskega^ da 8e kfiJ »krene in zabran. pr*p,g ,ste stalo je mnogo novih žrtev. Granate udarjale so neprenehoma na kamenje, ki je razbito le t*Io na vse strani ter sejalo pogubo. Na zemiji je puhtela kri, kak >r v mesnici in kroglje iz sovražnih pušk so padale ob pečine kakor toča. Po petih minutah boja skrčilo se je število branilcev kopje na sedemdeset mož, med katerimi pa ni bilo uiti enega, ki bi bd le sanjal o predaji. K li so si v svesti, kako važna je pozicija, katero držijo, in da s svojo vstrajnostjo obvarujejo mnogo, mnogo svojih rojakov pred ujetjem ; ia vsi, kolikor jih je bilo ^e živih na kopji, pošiljali •»o neprestano smrtonosne svinčenke med sovražnika. Raz-draženest, ki je z jednakim bojem vedno spojena, dospela je do vrhunca. Buri na kopji so škripali zobmi, nekateri so molili, drugi kleli, tretji pa na vse mogoča načine psovali nasprotnika. Ogluševalno je bilo pokanje in gromenje, granate so sledile jedna za drugo in metale v zrak velike kamne, ki so o padanju uničevali vse, kar je bilo v njih obsegu. Divja besnost se je polastila vseh. Duh krvi na bojišču, sopari pot ti, smrad smodn ka, vse to jih je žegetalo v nosnicah, možgani so delovali po bliskovo, mrzlica jih je spreletavala in ko so videli, da se sovražnik trdovratno približuje, smejali so se mu od divje besnosti. {Pride še.) boLr')služja v večo čast in slavo latinizatorske ideje, ki pa ob naših razmerah ni iiiČ druzega nego ideja raznorodenja in poitalijan-čenja našega naroda — je napravila bolesten utis vsepovsodi, kjer bijejo srca v strah u ..... ... , , . , blago za pristno in naj lih v slučaju da so m skrbi za bodočnost naroda. ® ^ JJ J ' veren vse-Mih zalotili« kaznujejo strogo. O tej razpravi naj Ee ne pozabi tudi sleparije, ki se dogajajo dan na dan v našem mestu. Ker je pa med sleparskimi prod»-j«lci tudi poštenih, s pošten'm pristnim blagom, bi mi svetovali, naj se pazi bolj strogo, nego do sedaj, na one, ki prodajajo ponarejeno Naš narod je pobožen in vprek. A ravno ta okolnost še posebno po-, □jegovo bol, njegovo žaloat. - Utis ".prodajalcev ponarejenega mleka, ker se vecujt UJ°6"V j i- tudi s tem predmetom dogaja marsikaka sle- one vesti je tem bolestnep, ker narod vidi, "uu| 1 & J da se mu grdi, nesrečonosui oblaki dvigajo PanJa- od tam, kjer je vsikdar videl svoje varstvo in 1 Stroga kazen bi po našem mnenju, ako svoje zatfito, od kjer je verno pričakoval ne povsem zatrla, pa vsaj omejila te in pravice in usmiljenje, če je tudi ni našel ni- slične, premnogokrat tudi zdravju škodljive kjer drugje: da se mu dviga nad glavo huda sleparije. ura od tam, od Mer je pričakoval luči, duha V tem oziru ne bomo tudi mi branih oživljajočih, v nesreči blažilnih solnčn.h nikogar, ker je nam — kakor vsem! po- „ , štenemu meščanstvu — le na tem, da se zarKov. / Hude, prehudo je, kar doživlja sedaj enkrat za vselej zaustavi rokodelstvo vsem naš narod po Istri, prebolestno je zanj, ko . onim, ki se igrajo z zdravjem in moSnj.čkom mora gledati svoje više pastirje v družbi — lahkovernega ljudstva. onih drugih; bolestno, prebolestno, ko mu na- | Zveza slovenskih pevskih društev, vstaja taka sedanjost po toliki veri in po taki Prvotni osnovalni odbor je ravnokar razpc- zvestobi v minol. st ; žgoče, prežgoče je, akoso slal okrožnico vsem slovenskim pevskim dru narodu, ki je bil vsikdar zvest v svoji veri, štvom, v kateri naznanja, da so pravila ravno oni, v katerih pravičnost in ljubezen »Zveze slovenskih pevskih društev« o b 1 a - je neomanjo zaupal, pripravili tako britko stveno potrjena in »Zveza prične desiluzijo. .! svoje delovanje v smislu § 55. pravil takoj, Ali že »Naša Sloga- je dobro povdar- ko pristopi vsaj šest pevskih društev. Ker pa jala: Mi si ne želimo boja, mi ga ne šSemo! mora po § 6. pravil vsako posamično društvo Ali če se že hoče boj, če že nam mečejo rokavico : poberimo jo možko ! svoj pristop k »Zvezi« skleniti na svojem občnem zboru in ta sklep pismeno naznaniti Mi se ne smemo omejati na obtožbe na zveznemu upravnemu odboru, obrača se pr adreso nj>b, ki so nam začeli sekati rane. MivotDi osnovalni oibor ,Zveze« do vseh slo- venskih izrecno pevskih in pa takih nepolitičnih društev, ki poleg druzega svojega namena goje tudi slovensko petje, naj blsgovole proučiti poslana jim društvena praviia in naj, ako na svojem občnem zboru sklenejo pristop k »Zvezi«, ta sklep pismeno prijavijo osno-valnemu odboru vsaj do 1. marca 1903. Prijave sprejema do tedaj gospod profesor Matej Hubad, koncertni vodja "Glasbene Matice« v Ljubljani, pozneje pa upravni odbor, ki se bo volil na glavni skupščini. Združitev vseh slovenskih pevskih društev bo velike važnosti ne samo za razvoj petja posamičnih pevskih društev, ampak tudi eminentno kulturnega in aociialnega pomena. Trdno tor?j upamo, da ne bo nobenega slovenskega pevskega društva, ki ne bi pristopilo k »Zvezi slovenskih pevskih društev«. Takoj po preteku obroka za pristop se skliče skupščina zveznih odposlancev (občni zbor), da Be izvoli upravni odbor in da stem »Zveza« redno začne delovati. Kaj SO iskali? ! (Po pomoti zakasnjeno.) Na dan shoda v Trebčah je trojica »Kola-šev« zašla v neko tamošnjo krčmo, v kateri je bilo sedem tržaških lahončkov in med njimi eden lt iškovičevih sinov. Ti »junaki« so prav po lahonsko izzivali in žal li Slovence in slovensko narodnost. Naša trojica bi bila gotovo pokazala Ia-honskim izzivačem vrata, da ni bila v družbi gospic. Radi tega se je vzdržala od vsake reakeije. Ko je nekoliko pozneje prišla družba naših »izgubljencev« v društveno krčmo in ko so ostali »Kolaši« — bilo jih je 1.'» — čuli o izzivalnem nastopu II iškovičancev, je bilo treba vse energije starejših p6vcev, da so zabrandi primeren obračun z lahonskimi izzivači. Ti laški neumneži iščejo nesrečo, fcatero gotovo najdejo, ako bodo hodili izzivat po naši okolici. Opozarjamo te ljudi, naj pazijo, kaj delajo, da ne bo potem upitja, Češ: glejte jih, slovenske divjake, kako napadajo mirne meščane ! Mi ne iščemo prepira in ne žalimo, ali zapomnite si, da se žaliti tudi ne puščamo ! Kolaš. Joras je — šel! O l meje med 1. in 2, okoličanskim okrajem : Municipalizaoija javnega čiščenja v Trstu je odnesla tudi človeka, Čegar služba sicer ni bila taka, da bi se rado govorilo o njem, o katerem se je pa faktično mnogo govorilo in mnogo tožilo. Čitateljem »Edinosti« je znano, koliko pritožeb smo že uložtli proti malovestnemu postopanju konjederca Jorasa. Vse -astoni. Mož je bil hlapec camorre, je bil gibčen agitator in se je tudi sicer po vseh svojih svojstvih izborno podajal v čudni tržaški ensemble ; zato mu ni mogla blizu nobena pritožba, zato je bil nedotakljiv. Vsaka pritožba je ostala brezvspešna kakor — neutemeljena. Sedaj pa so ga vendar odstranili in o čud*ž : o tej priliki so se sklicevali tudi na preiskave vsled pritožb. Po takem tudi naše pritožbe niso bile tako neoprav Čene. Nesreča na morju? 25 letni zasebni uradnik Ludovik S-h\v.g^1. člen veslarskega kluba »Hansa«, podal se jc v nedeljo popo-ludne s tremi svojimi prijatelji. Lu'-eckom, Seifertom in Hauptoro, v neki mali klubovi jadrenici na morje. Ker se dotični do večera istega dne niso še povrnili, je bila Schvvi-gelova dru ž na v skrbeh ter je Schvvagelov brat naznun 1 ta slučaj pomorski oblasti. Ker je pihal na večer močen veter in je bilo nemugoče, da bi se bili mogli Sehwa-! gel in njegovi tovariši povrniti v luko, po-I dal se je takoj na morje jeden parnik fi-| na-ne straže, da bi našel izletnike, ali iskanje 1 ostalo je brez vspeha. Tudi včeraj sta ves dan iskala čoln dva parnika, a ravno z istim vspehom. Bati ee je torej, da so izletniki utonili. Ormibe pro»l«nIn. V sre lo, dne 17. dec. ob 10. uri predpoiudns se bodo vsled «aredi>« luk. C. fcr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršil« sledeče dražbe premičnin : ulica Gdlsi št. 3, hišna oprava : ulica Bo-schetto štev. 5, 1 kočija ; ulica S. Fr.*n-cesco štev. 16 B, mizarske klopi in hišna oprava; ulica S. Francsscj štev. IG, hišni oprava; ulica delle Legna 4; kolesa; tr^ Caserma hlš^a oprava ; ulica Cdvana št. 1 oprema v zalogi in razno. « rcMtenskl restni&L Včeraj : toplomer i i. uri zjutraj 2 7 oo 2. uri popolu ue 7.5 C. — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 770.5 - Danes plima ob 9.41 predp. m o 11-6 p ip.; k* o' 4.16 pedpol-iln« io ob 4.lM pop^lu' D'* Društvene vesti. /.a »Kožienieo« so nadalje doposlali : g. Korn'lij kvi K ; g. Štefan J nko. duhoven v Podgrajah z želji, tla bi dobri Bog obudil mnogo usmiljenih src, '1 K JO st., g. Josip Omers, žipnik Sežana, g. Fran Kosec, župoik Kat'nara, ga. Mirni Zelen Senožeče, g. Viljem Dominko, vodja (i r ca, e. Albert Subtc, profesor Ko per, g. F. S. S. S. Prošek, ga. I ranica Bar-tos, Gradež po t! K. Rodoljubni gosp. Vekoslav Basa nabral med priatelji v Zidanem mostu K, gosp. Andrej Godina poslal K, katere je nabral med priiatelji MakB Sancin pri g. Ivanu Sancinu v Skednju, g. Josip Turk 5 K. g. poslanec Vatovrc 15 K, ga. S >nja Hvala,! ga. Ana S»Ies. g.ica Ju sta Gasperš č ia g. Joaip Negode po K, g. Trobec in ga. Ana Gaspersč po 1 K, ga. Josipina Kranjc (i K, g. Leop >ld Štrekelj 4 K, ga. Jelislava Gulič 3 K, g. Maruš č, ga. Marija Perhavc in ga. j Barbara Lij po '2 K, g. Anton Truden do- j poslal 'J znl>oja pomaranč, 1 zaboj dateljev j in eno vrečo fig. B<>2 povrni stotero vsem darovalkam in B žičnooc, katero priredi se sodelovanjem [gobarskega zbora v uedeljo dne 21. decembra P.H)2. V s pored: 1. »Molitev«. '2. »Pozdrav«. 3. »Tožba«, prizor. 4. »Beg v Egipt«, deklamacija. ."». »Živa slika«. Ij. »Tolažba«, prizor. T. »Sirota«, prizor. S. Petje. V. »Božična«, deklamacija. 10. »Štirje letni časi«, prizor. 11. »Dr-ček in bukve«, prizor. 12. »Z va slika«. 13 »Na b žični večer«, igra. 14. ZaL vala. — Med posamičnimi točkami, svirajo goslarji iz sv. Jakoba. — Začetek točno ob 4. uri jopoludne. — Cstopnina 40 sfcotmk, feieži 20 stotink. Ker je ta vrtec v vsakem obziru potreben vsestranske podpore, nadejamo se obile udeležbe. Vodstvo. Občni /bor pevskega društva »Primorec« v Trebeali. ki je bil sklican za m -nolo nedeljo, so odložili na pnhudojo nedeljo dne 21. decembra. Dnevni red je sledeči : pozdrav predstdnika, p »ročilo tajnika, poročilo blagajnika, letni računi, volitev odbora, eventuelni predlogi. — Na obilno udeležbo uljudno vabi odbor. telj ministerstva za notranje stvari na interpelacijo dne 1."». februvarja t. 1. radi dogodkov v občini Dekani in pravi doslovno : »Razpuščenje občinskega zastopa je hotel voditelj italijanske gospodovalne stranke v Istri — pod čega r poveljstvom je baje voditelj okrajnega glavarstva v Kopru in kateremu se c. k. oblasti v Istri tudi sicer pokore v različnih vprašanjih — ker členi občinskega zastopa nočejo, kakor dela obč;nski predstojnik, slediti njegovi politiki. Interpel cija pripoveduje tudi, kasa pretvt za je služila oblasti zi razpuščenje občinskega zastopa; pripoveduje, kako je bil en člen komisije kaznovan, kako je bd komisar pravočasao opozorjen na to, a kako se komisar niti menil ni za to. Ia rali teg* da je c. k. namestn stvo razveljavilo ves volilni čin. Interpelacija zaključuje doslovno: To si prebivalstvo tolmači na nač n, da se je zopet odienjalo pod pritiskom voditeljev italijanske gospodovalne stranke, da d »be isti priliko, da na volitvah, tretj b v dveh letih, zopet pos^u-»ijo svojo srečo, in da se je že v naprej računalo z omenjeno okolnostjo : ako iz- Ne, v Spodnji Škcfiji ni Italijanov! Pač pa je bilo, to je re«, dokaj politično korumpiranih ljudij, kar pa je zopet sramota onih, ki edino le radi interesa svoje stranke, š;rijo korupcijo in demoralizacijo med ljudstvom. O da, v Spodnji Skr fiji je bilo individuvov, ki so vre ini koperske gospode, varvanke » Picco-love« ! T^rau se ni čuditi, po tem, kar nam pripoveduje uvodoma omenjena razprava! Nekdaj smo se čudili na nekdanjem podiv-janju mladine v Spodnji Škofiji. Sedaj se ne Čudimo več. Sedaj vemo vse! Sedaj, ko znamo, da je Italijan ščuval otročiče, naj napadajo — lastnega uč'telja, sedaj nam je znano tudi, kedo je podivjal domačo mladino v Spodnji Škofiji ! To je stranka — prokletih lažnjivcev ! Povemo pa naj še, da je P> stojna Slo veDee ali ItalijaD, kakor že — kupčija nanaša ! To jc dokazal že večkrat o raznih volitvah ! G. učitelja pa pomilujem^, da ima posla s takimi ljudmi, kakoršnji so oni, v katerih imenu — laže in falziiKuje »Piccolo*. Prebivalce Spodnje Sv fi e pa pozi v- pa lejo volitve italijanski g< spodovalni stranki 1 j e m o, naj se lepo zahvalijo za Pottojnove v pri I < g, bo vse v redu; ako ne, se piito- nastope, kise delajo sramoto le izzivalcu sa- poštenim prebivalcem Eden od popra. memu, ampak tudi Spodnje Škofije. Vesti iz Štajerske. — V Ptujn je 13. decembra preminul naj«tar»jši člen m zadnji še živeči ustanov-nik ptujske čitalnice. Dosegel je re Iko starost 85 let in je bil še do letošnje spomladi , . ... . v •. i za si ovci is k precej trden ter je prihajal raci v citaluico, zadnje poplave s peskom iz reke v Oseku. — Poslanec S t e i n je vprašal predsednika. da li hoče zahtevati od ministerskega predsednika, da se z oziroro na to, da hočejo Cehi se svojimi nujnimi predlogi preprečiti razpravo o proračunu, črta ali zipo-stavi so^ebno v pro-ačunu za leto 1903. postavljeni subveneijski obrok za Prago v znesku UiOO.OOO kron. Zbornica nadaljuje specijalno razpravo zakona o krošnjarstvu, zf.čenn si; 18. Dogodki v Venezueli. CARACAS 15. (B.) A ngležko-nemški ultimatum je bil v Puerto Cabelo izročen ob 4. in pol uri popoludne. Oostreljevanje je začelo tb 5. uri. — Ultimatum je bil naslovljen na carinarskega kontrolorja in pravi: Počeščamo se obrniti Vašo pozornost na predstoječa dejstva : angl« žki parnik » Topaze«, ki je izkrcaval oglje, je bil zsplenjen in oplenjen, s častniki in m« štvom se je nepristojno postopalo in slednjič se jim je dovolil povratek na ladijo. Včeraj je bil kapitan prisiljen sneti zastavo. Amerikanski podkonzul nam sporoča, da je vse to izvišilo prebivalstvo, ne da bi bila krajna obla-t pobegla vmes. Mi vas prosimo, da v imenu venezuelske vlade takoj daste ladji ai gležkega brodovja za lošče.ije za sr«m >teuje angUžtte zastave ter da jamčite, da se t^ki d »godki ne bodo ponavljali 1 ter da nemški in augkžki prebivnlci v tem pristanišču ne bodo več nadlfgovani. Stenograf i slovenski in nemški jrzik, sibsolvira n srednješolec, isee službe v odvetniški pisarni. Ponudbe v uredništvo našega lista. Vesti iz ostale Primorske X Volitev župana v Veprincu. — Iz Veprioea nam pišejo včerajšojega dne : Danes se je vršila volitev župana in občinske deputacije. O 1 takozvane »istrijan-ske stranke« manjkala sta oba — Nemca; Quitta Konrad in Meese O wald. Tako je bilo nj h 10, naš h pa G. Ker torej oni niso imeli dve tret ini, izjavila jeminjš-na, da se. ne mene se za morebitno globo, ne udeleži volitev, ako ;ej večina ne pri pozna enega svetovalca. Večina je ustregla tej zahtevi. — Zupanom je bil izvoljen A u-gelo Stiglich z njihovimi 10 glasovi, dočim so naši oddali bele glasovn ce. Svetovalci pa : Aci'onio Ga spari eh (kapitalist po receptu zaveznika Krstičevega, znanega davčnega uradnika Schreiberja), Ivan Andrel ch i velja isto kakor pri Andrelichu), Mate Z gante in Ivan Rič>. — Poslednji je naš. flomatije t županiji dekanski. Te dni so zvedeli čitatelji iz tozadevnega brzojavnega sporočila, da so posl. Spinčic in tovar ši v zbornici poslancev uložili interpelacijo radi razpisa novih občinskih volitev v Dekanih. Interpelacija se bavi z odgovorim, ki gaje bil dal ministerski predsednik kakor vodi- Radi tega zločina je bila že enkrat raz prava v Osieku, na kateri je bil Arnoš re Friderik Steindler ulica Aquedotto št. 2. (/.raven cvetlji-čatja G. Gherdol). Specijaliteta v predmetih iz gumija, priprave za zravnava nje, stroj za metati vodo. zdravniški pasovi, steklenica za dojenje otrok, gal:>ši tovarne ..Boston Ruber\ Sprejemajo se poprave. žijo [»roti volitvam z zavestjo, da bodo iste uničene, kakor so bile v resnici uničene. Istotako, kakor je bil radi grehov bivšega z ital jansko stranko zvezinegi župana kaznovan z razpuščenjem ne«iolžni slovenski čuteči občinski zastop, so z laj radi pogre-škov od Mrani funkcijonarjev, določen h od strani c. k. namestništvaf kaznovani z uničenjem volitev pošteni slovensko čuteči volilei, ne da bi b li i»li (volilei) kaj zakrivil?, ter so obsojeni v izgubo časa in denarja, mej tem ko se občina še na dalje protizakonito kjer je bil zaradi dovt.pov jako priljubljen upravlja. družabnik. B »di mu z-mij'ca lahka! V imenu pravičnosti, zakona in objek- — Družbo lOTSkih tatOT je prijel v tivnosti, s katero se selnnja vlada toliko po- mariborski okolici orožnik V e r k o v n i k. naša, katere pa ni v južnih dežtlah, sosebno ** te družbe je bd kmečki 3in Rožič, v Primorju, nikakor občutiti v nobeni katerega d. mu so našli orožniki vse polno stroki javne uprave, stavljajo podpisani do divjačin. njegove ekscelence ministerskega predsednika, kakor voditelja min sterstva za notranje stvari RaZOe VeStl. vprašanje: Zločinec ubil zločinca. Dne 10. t. m. Kako more njegova ekscelenca opravi- ge je Vrš la v M troviei glavna razprava čiti postopanje podrejenih mu oblasti in urad- ^ paUu Arnošn radi „raorstva na škodo nikov glede občinske oprave in volilnih v£ate a j:j,gera, storjenega v noči med 20. in stvari v ol čini Dekani, okraj Koper ▼ 21. majem. V rečeni noči je Jafger, kije ' bil poznan kakor največi tat in je bil mno- .Te li njrgova ekscelenca pri volji, ali gokrat kaznovan radi raznih zločinstev, po- razveljaviti odločbo c. k. namestništva v Tr- vabil Arnoša v neko krčmo, kjer ga je, ko stu, s katero so bile uničene z dnem 4. ju- Bta ge dobro napila, nagovoril, naj gre žojim nija dovršene obč:nske volitve v Dekanih, krast. Ker pa je bil Jfirger že zn m občin- ali pe. če se mu zdi to nedopustno, skroeti Btvu in orožnikom kakor tat, je A ros v za tc. da se volitve za novi ol činski zastop, gumi Vukojevaški izjavil, da ne gre žnj m. ker je bil stari zastop radi pogreškov bivšega ^er se boji zapora in 'a ga hoče ova'it\ Na :o občinskega naeeln.ka dne 12, marca raz- je J^rger Arnoša tunil in mu zagrozil, date puščen in je izvolitev v juniju tekočega leta \y0 (Arnof) nikogar več izdajal. Potem pa je izvoljenih uničena, nemudoma razpišejo na Arnoš od zadej ustrelil iz sam kresa in zadel podlagi obstoječih volilnih list in da se izve- j£rgerja v ledja. Poslednji se je zgrudil, a denje volitev poveri objektivnim in nepri- Arnoš ga je potem, ležečega ra tleh, nekoli- stranskim funkcijoaarjem ? ! kokrati udaril se sekiro po glavi, a da je bil X Prokleti lažnjivei ! Pišejo mm: g« tov, ga je še z nožem trikrat ubol v tre- < rospud urednik ! Vatn se bo videl naslov ti buh ter odšel domov, moji notici nep&rlamentaren, niti ni v soglasju v tako imenovanim »bon t^nom«, ali jaz res ce vem, kuk) bi imenoval lumparije šen obtožbe. — Vsled pritožbe državnega napisane v tukajšnjem židovskem »PccjIuc pravdnika je bilo deligirano sodišče v Mitro- od dne 14. t. m. V poročilu o neki prizivni vici za novo razpravo, na kateri je bil obto razpravi, na kateri je bil »veliki Italijan« ženi obso en na 14 let težke ječe. Obsojeni Postojna ('!) iz spodnje Siofije kaznovan na je prijavil pritožbo ničnosti. 1 večdneven zapor, ker je ščuval — šolske Zakopan burski denar. List »Dai'v Jg o t r o č i č e proti ondotuemu g. učitelju — Mail« je bd prinesel vest iz Jahannesburga, g ^ J ^ Jj jj g j» j^V] jjj|j[]21 proti nj»:mu, ki ima prvo dolžnost, da po- da je bilo K50 000 sterlingov butskega de- ' učuje oiroč če mirnega in dostojnega vede* narja, odposlanega v Nemčijo. V Transvalu vB nja — v poročilu o tej razpravi torej p še pa ne verujejo v to vest, marveč menijo, da mS omenjeno židovsko glasilo, da je Spodnja je ta denar zakopan kje v Transvaalu. Prej, ^k & ra Sf a) g Sf s0 d) 50 - iS Predmet potiia^io ae na p&. oorod 4 ^ a t. žo eznico raioco. (S ^ ' 9 S®® STROKOVNE KNJIGE i za krojaštvo. t 1. Knjiga krojašiva za m« ško oMeku »> K 2. Krojni uzorci „ „ 3 _; Obe knjigi ub jedneni ■»roeeni s k. 1. Toaleta rn žensko stroko .... 3 K 2. Krojni vzorci z* peri-na obla* a . 3 ~ ! 3. Krojni vzorci za otroška .'i r tri knjige ob jednein naročene (i k Knjižice za vpisovanje mer *n in« ške ali ieceke 1 kn»n«». Naslov: M. KUNC, Ljubljana. < Pri svetem Antonu Padovanskem. Prva zaloga cerkvenih oblek in nabožnih stvari. Trst. Via Muda vecchia št. 2. (za mestno hišo). Dobiše bogata izbira ptanet, falmatik, pluvial, liumeral, r< ketov, kvadratov, kolarjtv | rsiiikoi, misa(< v, breviijev, rnua ov, diur.ov in n« številno nabožnih laz'ien" tfno \eynn'li kong-, svu'nik'^ kri^ev. svetilnic k»liliov. ciborjev se srebrno kupo. Jedina zaloga za celo Primorje kp«v v vtak« vr.-tni velik<-minskem kuriomi, prit" rocliivih po-ebtio za vlažne cerkve. Zaloga sveč iti čistega čebelnega voska k*ktr tudi imsaue sveče 1. in II. * it-t«-. po«H>-. >mpe>. k r/.<*• * in t?v»toij vsakovrstnih. Lastna izdelovalnica palm iz umetnih cv« t lio in vsakovr tnih drugih g« častju, izviši.o t-e v» />nju (noarni) na finfjša /a ?a*tave, p-^giinjala idr. Popravlja se vsakovrstne stvari za ceno, pri kojej je izključena vsaka konkurenca. Karočitve se izvršijo točno in hitro. Ob redelj»]] ili pružnih Hi je prodajaln i ca zaprta. "S Z odličnim spoštovanjem Anton J. Vogrie. > Na miljone dam ..Feeolin". Vprašajte Vašega zdravnik?, ako n' ..Ffecliir' rajtoliši kozire'ik za kožo. lasi in zobe. Naj- frši obra2 in rajostudnejše roke zadobe takoi aristo-krattfrofipo.it in nMiko z rabo ..Fepolina''. „Feeolin-e Jangle^ko milo sestavljeno iz žlahtnih in svežih Jism^iiro, Ha po s poral>o ..Feeolina*' popolnoma ©»pravijo gibe na rbrpzu. kožni črvi. ogorcnir. rude-Vce na rosu itd. „Ft-^olin- je najboljše sredstvo za iifteenje in vzdrževanje in olep!anje lasi, zabranjenjie wte proti odpadanju. ple-ami in boleznim v plavo* „Feeolin1* je tu< i naj naravne j £e in najboljše sredstvo SWenje vzdrževj nje in olep?:inje lasij. zabranjenje i*te proti odpadanju, plevami in boleznim v glavi. „Feolin" je tudi najnaravnejše in najboljše sredstvo za tm čiščenje zob. Kdor redno rabi ..Feeolin" mesto ■nila. ortane mlaopolne£a vspeba. Cera komad" 1 K 3 komadi K. »» komadov 4 K 12 komadov 7 K. PoStnii.a za 1 komad 20 st. od 3 nadalje HO st-Povzetje 60 nt ver. I.lavna zalosra M. Feitli. Dunaj.' VII.. Mari; liiireistrasse ;5s. I. nad^tr. Zaloga t Trsi u : L. Nasreln-limiri. zalesra in prodaja na drobno pri Ktl. Zeroitz ul. Stadtoii ; J«s. Zirss hI. ( a^ernas. Airenzia Zullin.* orso 21. lian Anreli. uliea ('anale *>, Ivan Cilia. Antsn Sehu-t« r. Ae«|iie '». Za Božič in Novoleto 315 komadov za gld. 1.85 I krasna ura s .*> letnim jamstvom in pozlaeeno v-ri-iico ; 1 krasen navratnik iz orijent. Id er >v najlepši lišp za dame: 1 lep naustnik od jairaria; 1 krasna kmvatna špila st- -imili — biseri; 1 iej prstan za gospode pli damp z ponaj. b se oni ; 1 krasna garnitura gumbov zit uian^tMe, o^utnik in ^r« ee s pat z»porko; 2 prstne platnene rute; 1 kr -»en žepni tintnik o1 niklja argl. sestava: 1 lepo ogledalo z ttvijem in gl.vnikom; 1 krasna broša za dame. na -novrjše motle; 1 lepa bilježnica; IK) komadov za dopis vanje. 1 iep roenik; 72 angl. peres iti še 200 nutnih predmetov, ki se vedno rabijo. Pošilja po povzetju }(. Spingarn Krakovo, poštno pred. 139 Kdor vzame 2 zavitka, dob. v dar lep nož z dv-emi rezili. Za kar ne ugaja, se vrne denar. TRGANJE X X KAŠELJ v rokah in nocfch preneha vsa- ^ ^ preneha ako se uporabi steklenico komu v treh dneh ako se po- Želcdene Loltzni^^. trpotčevega soka in franco- Služi antirh€uminega teita pi«»b» vijanja pri po-^Vsnar naj posij«-, gia. z^sliženje, n» val krvi v glavi, o o o o o zdravi o ŽJV ( rj I ! ALZAM A L V A T O nadaljnn trojke. '.Jin os f.u«!»:ri onit;]M>d n; inoppo.-.rn z nr.innoj rw.vj -nfikrin p.ti ofijra »»Jii^ -ifi'tozo i.\rj| 7o oqTJ< dn KnfjtprH rt ijrjn ] - j rrjnn»jd ofo^ 'juri MtMAo^Tu nt »nifiqazo rz i^rtu NIHVOIJ3 od f^jtiru min as u^c 'ontuijod nt <>|iiii o.vtfvpmlud s notoco[ i:nn.) 34?! cqBJ0dn z |Ai?jd -po aaotsiaau auzo)| »6njp u; d|nz *aGdd au3|0S *0)|0J aoi| bz vavwod vAONvnn DOOOOOOOCOGOOCO«OOOOOOCOOOOOOOCOOOOOOCOOOOOOCCO i Prodajalnica obuval Julija Romanelli IQ| Corso št. 8. MT priliki pmznikov. Obuvala za gospode Obuvala za gospe črna nigleši po gld. 3.20. iiimen% oma a i ume i- an.leVt« po gld. 3.50. an, I»-ška p gld 3.50. njzki cevi i, lakir-m a i heli gld. Specijalitet« obuval za deeke. 1 90. Bogat izbor gnloš zn moške, ženske in otroke. 8ooootooccocoooococcococccooco€ccccccccccccccccccccccccccccocc^ o 8 o o o o • o o n » Za bolne na želodcu! Vsakemu, kateri si nakoplje zelodtre bolezni ^ pvehlajenjem ali s prenapolnenjeni želodca, vživnnjem pomankljivih, t«>ko piela\n;h. previoćih ali premrzlih jeiiil ali z neredkim življenjem kakor n. pr. želcdčni katar, želodčni krč, želodčne bolečine, težko prebavljenje ali zasliženje pri poroci se dobro domare zdravilo, katerega izvrstno zdra\"ilno delovanje je že iz/a več let preskušeno. Po zdravilo je znano avno in kričistilno sredstvo ■ t/ v vmo. oo t\ i/ 7 i preb H v, b e 11 I)]hicl>ovoW^^I ^ To zeliščno vino je sestavljeno od izvrstnih, zdravilnomočnih zelišč in dobrim vinom, 0 Ojači in oživlja cel prebavni sistem človeka, ne da bi isto bilo čistilo. Zeliščno vino od- a stranjuje vse nerednosti v krvnih ceveh, čisti kri vseh pokvarjenih tvarin, ki provzro- v Q čajo bolezni in delnje vspešno novo napravo zdrave krvi. Q S J ravoč.H o )<>mlo zeliftnt^a v:»:a z: more se odpraviti želodrne slabosti že v kali. Xe sinemo teilaj pozabiti, dati prednost porabi tejra vina jrred vsemi ostrimi, ter zdravju škodljivimi razjedljivimi sredstvi. N si pojavi k:tkor: glavobol, riganje, reza vica, napenjanje, slabosti z bruhanjem, kateri -e pri dolgotrajnih zastarelih i bolečinah, na želodcu triko radi pojavljajo, odstranjajo sc i-esto že po enkratnim pitju tega vina. /smrsnfp rfrVCcLp nirfrcho 11 nje neprijetne poslediee kakor: stiskanje, ščipanje, C.CJJII C II] C tit\cvnc JjLII CIC bitje srca, nespanje in tudi -trm en je krvi v jetrali, vranici in sistemu vratnih živcev (haemorrhoidične bolečine), odstranjajo se zeli-uuim vinom hitro in voljno. Zeliščno vino odpravlja vsako neprebavo, podeljuje prebavnemu zistemu povzdigo in odstranja iz želodca in <*rev z lahkim »'-istilorn človeka vse ničvredne tvarine. Wršav in bled pcgfed človeka, pomanjkanje krvi. oslabljenje i:.\:ere |r?'<<':«c sh l»e pubave. pimankljivega naraščaja krvi in boleh n etra stanja jeter. Pri jopolnem ] on,;iiik:inju volje do jedi. pod nervoznem zbeganjem in otožnostjo kakor tudi jrgosl' flavcbcli in nisjarje pn\7.rcryjo večkrat takim bolnikom hiranje. ^^^ Zeliščno \ ino da t. oslabeli telesni moči svežo vspodbujo. Zt-li-eno vino podeljuje človeku voljo jedi. posj ešuje prebavo in redivo. vs}»odbuja močno menjavo snovi, povspešuje in izboljšuje tvar-jenje krvi. olajšuje nizduuene Oute :n podeljuje bolnikom nov. moči in novo življenje. To dokazujejo mnogoštevilna priznanja in zahvalna pisma. Zeliščno vino prodaja se v steklenicah po 1 gld. "»O nvč. in ~J gld. v lekarnah v Trstu. Sežani, Miljah. Kopru. Izoli. Piranu. Tržiču. Ogleju. Cervinjanu, Konkah. Vipavi, Ajdovščini, Postojni, (iradišči. Krminu, Gorici. Umagti. Bujah. Buzetu. < »patiji. na lieki. Krku. 1 resu. Malem Lošinju. Labinju. Pazinu. Motovunu, Vižinadi. Staremgradu, Poreču. Kovinju. Vodnjanu, Pulju. Portogruaro. Trevižu Vi Imu, Benetkah itd. kakor tudi v lekarmh po celej Av-tro-Ogerskej in sosednih deželah. udi razpošiljajo: lekari e v Trstu Piazza grande št. 3 Via Naova št 27 in Via del Pešce po .'> ali več steklenic zeliščnega vina po orig nalni ceni po v-ej Avstro-Ogerskej poštnin«' in zaboja prosto. jpgJT Svari se pred ponareja i j em "Vfi Zahteva naj se izrecno _Hubert Ullrich-ovo_/oHmmio vino.__ Zeliščno vino ni nikaka skrivnost, ampak sestoji iz: Malaga vina vinskega špirita, 1- glicerina 100,0. rudečega vina 240.1». jeiebičnega soka 150,0, črešnjevega soka ?,2v?.'>. mane 30,0. boprive. ja-ii<ža, (,n::.novih koitnik. emerikacskega lapuha, lecjarovih in kolmežnih korenik Ts::oega po l«»,o Te tvarine naj se pomešajo. <'ast mi je- naznaniti p. n. s'. obČin^vu n esta Trsta in okolice, tla sem te se svojimi nsroč»»an»i ter s te m vršilo naše narodno ^eslo : Svoji k svojim ! Odličnim spoštovanjem Mat ko Paić. ? A. BUCHBINDER podpirajte družbo Cirila in jtietoda! TRST. — ulica Riborgo št. 27. — TRST. Raznovrstna zalogu ogledal m okvirjev tapecarij vseli vrst, ročnih kovcekov in velikih kovcekov vseh vrst po načrtih železnic. Naročhe sprejema za kompletna ?ohe toli v mestu koli za odposiljanje po železnici ali morju. Gustav Bonazza v Trstu, Piazzii Rarriera vecchia, (vopal Androna deli'Olmo). Velika zaloga pohišt\a, ogledal, okvir je v in tapecarij. — Popolno opremljene sobe. Konkurenčne cene. Naročbe se dostavijo razven embalaže franko na kolodvor ali brod v Trstu. is Zahtevajte pri svojih trgovcih novo Ciril-jtfeto5ijevo cikorijo. 0000000000000000 h\m Calpiii) 1 nasl. Fr. Hitty ^ I TRST,-ni. Barriera veccliia 13-TRST. Zaloga snovi j za m o s k e iz tu in inozemskih tovarn. ^ Perilo — Platnina — Pletenine — Pleteno spodnje i zimsko perilo. ^ i I Ah o v d ro h 11 a r i j. I Sprejema naročhe zn obleke po meri. I Častim si naznaniti slavnemu občinstvu, da sem otvoril novo prodajalnico jestvin v ulici Stadion št. 25. Prodajalnica je dobro abortirana z vedno svežim blagom, kakor : kavo, sladkorjem, rižem, moko, milom in svečami. Nadalje imam v zalogi pristne testenine iz Napolja. Bolonje in Trsta. Posebnost: testenine z jajci. Izbor likerjev, vin v buteljkah, bi-skotov odlikovane tovarne Gatti v Trstu. Suho meso. Za obilne naročbe se uljudno priporoča Josip Pero v še k.