Lepote Slovenije na slikarskih platnih
Razkleščeni stari hrast ob Ljubljanici, dremava jesen-ska narava na Barju, samotni, v žive barve odeti ribnik ri gradu Tuštanj, mogočni grad Bogenšperk z večno prisot-no senco njegovega še mogočnejšega gospodaija — Val-vazorja. To je le Sčepec slikarskih motivov, ki jih v predd-verju Republiškega centra za vodenje elektrogospodar-stva na Hajdrihovi 2 te dni predstavlja slikar-samouk in upokojeni direktor večih elektrogospodarskih inštitucij — Vekoslav Korošec.
45 platen, kolikor jih je na vpogled, vsekakor razkriva človeka, ki kot ključni mož pri elektrifikaciji Slovenije ni pozabil tudi na njene lepote. Zlasti na tiste neokrnjene kotičke slovenske narave, ki jih še niso resneje načeli ekološki lubadarji ali beton brezvestnih urbanistov. Tako ni nikakršno naključje. da se kar na nekaj pejsažih pojav-ljajo gorski motivi kot na primer »Motiv v Vratih«, »Na Kumu«, »Ptujska gora« in »Tamar«, če posebej ne ome-njatno drobnih podeželskih relikvij (leseno znamenje ob poti ipd.), ki izpričujejo tudi svojsko etnografsko spo-ročio.
Zvest naravi. le da lokrat omejen zgolj na cvetlične lončke, je Vekoslav Korošec tudi pri svojih tihožitjih. Tu je obiskovalcem razstave ponudil pravcati cvetličnjak: »Kamenšfice«, »Bele žefrančke«, »Primožke«, »Anemo-ne« in »Salvije«, če naštejemo samo nekatere. Umetnik
je tudi tu (posebej pa v krajinah) zvest preprosti likovni govorici z jasnim realističnim hotenjem, ki se le tu pa tam morda spogleduje z romanticizmom.
»Danes imamo vse preveč zaprte 06, in ne vidimo več lepot, ki nas obdajajo,« nam je ob otvoritvi razstave 5. decembra povedal Vekoslav Korošec. »Osebno me še najbolj vlečejo impresionisti, predvsem zavoljo njihovih barv. Slika je navsezadnje tudi za to, da človeka raz-vedri.«                                   BRANKO VRHOVEC