jftev. 215.
u Ljubljani, g soboto, dne 19. septembra 1908.
Velja po poŠti:
H celo leto naprej. K 26'— ga pol leta „ »#'15'— ta c«trt leta ,, „ < 6-50 za tn mesa« v „ 2'20
V upravntSftfu:
■a celo leto naprejK 2? tO ga pol leta „ „ 11.70 ga četrt leta „ 5.60 ga «n mesec „ ,„ 1.90
Za folllj. na dom 20 -h na mesec.
Posamezne Stev. tO - h.
Uredništvo I« y Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod (Sej u	dvorlISe nad tiskarno). -J- Rokopisi se
vraCajo; nefranklrana pisma se n« sprejemajo. Uredniškega te le iona šiev, 74.
Političen list za slovenski narod
Leto XXXVI.
Inserati r
Enostop. petltvrsta (72 mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat . . . 9 „ za vet ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane cnostopna garmondvrsta h 26 h. Pri večkratnem ob-Javljenju primeren popust.
Izhaja
Vsak dan, Izvzcmšl nedelje In praznike, ob pol 6. url popoldne.
(Jpravništvo je v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. —
--- vsprejema naročnino, Inserateln
reklamacije. UpravniSkega telefona Stev. 188.
Današnja številka obsega 16 strani.
Za živinorejce.
Pomožna akcija za mahavo krme kranjskim živinorejcem je stopila v stadij izvršitve. V tako obsežni meri in združena s tolikimi težavami se ni še izvršila pri nas nobena .pomožna akcija, kajti nabavljati blago in ga spravljati .med ljudi za gotove cene, je pač najtežavnejši način podpore. Pri deželni vladi ie komisija, ki sta se je udeležila tudi dva državna poslanca — komercijalni svetnik Povše kot zastopnik c. kr. kmetijske družbe, in Jaklič, kot zastopnik .deželnega odbora — določila glavna načela, po katerih se. ima izvršiti vsa akcija.
Pred vsem ie važno, kako so se pri-glašali živinorejci iz cele dežele. .V naslednjem izkazu pomenja prva številka od živinorejcev naprošeno množino sena v kvintalih, druga številka množino, ki so jo priporočali lokalni faktorji — župani 111 župniki — za potrebne ubožne živinoreice, in tretja številka pomenja množino, ki so jo slednjič določila c, Jsr. .tikrajna glavarstva.
Po ofcnajnih glavarstvih se razdeiuie .množica sena tako:
Naprošeno q		Priporočano	Od glavarstva določeno q
Radovljica	30579	24.70	2203
Kranj	,6240	5828	3857
Kamnik	15.413	11.9H0	11 692
Litija	5596	4955	3375
Krško	9248	7034	,6867
Rudolfovo	17.224	15.348	—
Črnomelj	12 055	12.055	12.055
Kočevje	5836	5035	1642
Ljubi, okolica	22.668	20.823	9175
Logatec	5226	4110	3186
Postojna	14 577	13 435	11.237
Ljubi, mesto	924	924	—
Skupno	118.064	103.997	66.113
? Opomniti je pa treba, da so te prošnje Kile naznanjene v mnenju, da bo cena stolu ,7K. Šele sedž\i, vsled zvišane državne podpore se je cena znižala na 5 K. Dalje so v raznih krajih raztrosili, da bo blago slaba, .dasi ga nihče videl ni in je šele zadnji čas poslala »Gospodarska zveza« svoja zastopnika na lice mesta ogledovat si blago, preden se prevzame. V največ slučajih pa so v občinah, oddaljenih od postaj, ljudje obupali, da bi si mogli opomoči tudi 5 to podporo. Tako je prišlo, da iz najbolj potrebnih in ubožnih občin novomeškega okraja ni došla nobena prošnja za krmo!
Seveda bo stvar odločilnih faktorjev, da bodo v teh težavnih razmerah izkušali po možnosti zadostiti opravičeni potrebi. Opozoriti pa moramo na nekatere stvari.
Pred vsem bo treba omejiti tudi množino, ki so jo določila okrajna glavarstva, kajti pol milijona kron za podporo ne bo zadostovalo za toliko množico. Dalje pa se mora za oddajo najti prava oblika, in ta ne more biti druga, kakor potom gospodarskih organizacij.
Ko je nedavno Splošna zveza avstrijskih zadrug na Dunaju izvršila slično ak-cijQ, kakor jo zdaj izvršuje Gospodarska zveza, se je morala boriti z velikimi zmešnjavami, ki so nastale vsled pomanjkljive organizacije. Ogromne množice bjaga spraviti med ljudstvo, da dobi vsak, kar mu je odmerjeno, in potem od vsakega dobiti tudi denar, je tako težavna stvar, da se da izvesti samo po posredovanju lokalnih organizacij, ki od osrednje zveze prevzamejo breme in delo. V istim je imela Splošna zveza na Dunaju ogromne stroške in zmešnjave in si je pridobila izkušnja, da brez zadrug, zlasti brez rajfaj-zenovk, taka akcija sploh ni mogoča.
Mi smo v ugodnem položaju, da imamo jako dobro razvito zadružno organiza-c.ijp, in biJo je prav od c. kr. deželne vlade, da je sprejela načelo, da se izvrši oddaja potom društev. Tako se vpreže v delo na itotine veščih rok, ki so vajene za javni blagor delati brez lastnega dobička, zastonj, kakor poslujejo v zadrugah. Dobe se v vsakem kraju trdna tla, na katera se more opreti cela akcija, ljudski kredit je sna razpolago, ki more iz svojih zalog založiti stotisoče. da se takoj blago plača in preveliko breme za posameznika prenese na daljšo dobo, v kateri more odplačati.
Bodi ta akcija hkrati tudi neka preizkušnja za naša društva, da pokažejo svojo
zmožnost in korist! Zadružna zveza jim razpošlje natančna navodila.
Naglašalo se je še razno: Državni poslanci obetajo, da s tem državna podpora še ni izčrpana, ampak da bodo zastavili svoje sile, da dosežejo še več. Iz raznih krajev se čuje zahteva, da ljudje potrebujejo bolj drugih krmil: otrobov, la-nenih preš itd., na kar se bo po možnosti ozirati.
Ne da se tajiti, da je zadnje mesece število živine šlo na Kranjskem silno nazaj. Nabavilo se ni nič, pač pa na vseh sejmih odprodajalo. Težka, lepa živina je imela svojo visoko ceno, a srednja in zlasti mala živina, kakršno redi naš navadni kmet, je šla globoko pod navadno ceno. Veliko živine se je pa doma poklalo, ker kmet ni mogel doseči prave cene, in ker živine tudi ni mogel prekrmiti, jo je zaklal za domačo porabo.
Vendar lahko rečemo, da je pomožna akcija že doslej odvrnila mnogo zla. Cene bi bile padle še veliko bolj, ako ne bi bila prodrla v javnost misel, da se javni faktorji trudijo, zabraniti odprodajo živine. Nada na pomoč je marsikomu dala poguma, da je dočakal otave in da bo skozi zimo s kupljeno krmo preživel svojo goved. Tako je ta akcija že prihranila tisočake našim kmetom, preden je država še izplačala prvi vinar.
Dal Bog, da se s pomočjo naših vrlih zadružnikov započeto delo dobro izvrši!
Lampe.
Pojemnnie prebivalstva na Francoskem.
Znani liberalni narodni ekonom Leroy Beaulieu se bavi v »Journal de Debats« s tem, kako preprečiti nadaljnje pojema-nje prebivalstva na Francoskem, ki tvori za to deželo najresnejši problem. Ta strokovnjak naravnost dolži politiko sedanje francoske vlade, da je kriva pojemanju prebivalstva.
Diferenca med rojstvi in med slučaji smrti, ki nad prvimi prevladujejo, v narodnogospodarskem oziru tako bogatem 1. 1907 je vredna, da se jo zabeleži in o njej resno premišljuje. To dejstvo se ponavlja redno že od 1. 1890. sem. Bati se je, da postane konstantno. Ce bo šlo tako naprej, bo znašal pojemljaj francoskega prebivalstva v tem stoletju 4—5 milijonov! Seveda je mogoče, da teh pet milijonov, za kolikor bo padlo avtohtonno
francosko prebivalstvo, nadomestijo vse-ljenci iz Belgije, Nemčije, Italije in Švice, toda bo vendarle velika izguba v narodnem oziru.
Odkod pojemanje prebivalstva? Ne iz natornih vzrokov, ampak iz samovoljnih, iz egoistiškega pojmovanja življenja! Brezverski starši ne marajo potomstva, da zamorejo udobnejše živeti in več naslad življenja užiti. Rojstev je 1. 1907 bilo samo 774.000 v celi Franciji in v 12 letih padejo na 700.000, če raste ta pojemljej tako kot sedaj.
In če bo — tako nadaljuje Leroy Beaulieu — sedanja francoska uprava in javna ljudskošolska vzgoja razširila svoje »moderne« ideje tudi še v Bretanjo, Vendeejo in na Flandersko, kjer vlada še primeroma precejšnja plodovitost, potem lahko izračunamo, da bo število rojstev padlo v doglednem času na 30.000!
Leroy Beaulieu, skozinskoz liberalen politik, povdarja po teh žalostnih dejstvih, da je prva odpomoč proti temu, streti kulturno strahovlado svobodomiselnega uči-teljstva in podpirati patriotiško in verno učiteijstvo.
Torej so tudi na Francoskem prišli razsodni možje do spoznanja, da so brezverski učitelji najhujši škodljivci ljudstva, grobokopi narodovega blagostanja in po-hujševavci! Bodi nam zgled Francoske vedno pred očmi!
Zagrnila je včeraj domača gruda moža, ki mu je bila prisojena velika vloga na polju slovenskega jezikoznanstva, še večja pa v tistem podrobnem delu narodnega prerajanja, ki je tako važno, ob enem pa tako nehvaležno. Kakor za igralcem, ki ga danes slavimo, po kratki dobi že utihne glas, tako tudi o delu mož, ki so se uspešno trudili v detaljnem delu za narodne pravice in ljudsko prosveto, danes le še redki spomini prijateljev, suhoparne vesti raznih listov in knjižic pričajo, da so pred leti žrtvovali svojo srčno kri za boljšo bodočnost naroda, da so pridno sejali seme, čegar sadove srečnejši potomci uživajo.
Bilo bi zaslužno delo, če bi se kdo izmed živečih vrstnikov oddolžil v imenu slovenskega ljudstva manom Josipa Šu-mana ter opisal v monografiji njegovo
LISTEK.
Povest o „«ečnl lufi".
Solnce je zahajalo za božjo milost. ■Zadnji njegovi žarki so še zlatili visoki tolp starodavne cerkve in se lesketajoč dbijali od mnogobrojnih oken poleg nje toječega samostana. Potem pa so hušk-fttiiJi naprej gor in še enkrat zablesteli v foknih kapelice na griču, in dvignili so se v oblake.
Jelo se je mračiti.
To je bil tisti čas, ko je veliki učenjak, Šc mladi dr. Janko Zagorjan, ob postelji |;voje bolne matere krčevito stisnil pesti, stopil k oknu in po kratkem, hudem boju čamrmral staro otročjo obljubo:
»Ako ozdravi, ostanem pri njej in na-;.gem luč v kapelici na hribu. Vsak večer. )ok!er živi. Potem naj jo pa nažiga menih. Jotem moram nazaj v življenje, gor, na-?aj!«
Bolnica se zgane.
»Gospod doktor!« se oglasi strežnica, usmiljena sestra, nalahno.
Dr. Janko Zagorjan ni slišal. Ponav-jal je obljubo in gledal pred očmi svojega itarega Boga! . . .
Kakor ga je gledal kot otrok v plašnih nočeh , . .
Kakor brat vratar tam v samostanu, vedno tako razumno se smehljajočega, nikdar ne smeječega, nikdar razburjenega, vedno dobrega . . .
»Gospod doktor — najbrž se rrfati prebudi!«
Veliki naravoslovec pa je gledal, kako se Bog njegove mladosti prijazno smehlja, kima . . .
Resnično, — kakor v prikazni . . .
»Kaj,« reče sin glasno sam sebi. »Živci! Ako —«
»Gospod doktor,« se dotakne strežnica njegove roke, »gospa mati se takoj zbudi, — višek je prekoračen, — na čelu ji stoji znoj in lice ji dobiva lahen dih življenja —«
Do polovice je poslušal raztreseno in neverjetno, tu pa skoči z vzklikom k postelji:
»Mati!«
»Da?« vpraša tih, tanek glas staričin. Ti glasovi so kakor šmarnični duh v belem platnu . . .
Učenjak se je zgrudil na kolena in vzdihoval, ali odgovora ni zmogel. Strežnica je dvignila glavo stari gospe.
»Ali želite česa, milostiva? — Sedaj smo srečno iz nevarnosti!« je rekla z veselja se tresočim glasom.
»Tako dolgo sem spala. — Bolečin ni več. V pljučih jih ni — v glavi ne — mislim celo, da sem, da sem — lačna!«
Še celo posmejala se je nekoliko, ko je izrekla.
»Mamica, oh! da le ozdraviš popolnoma . . . Skoraj ne morem pojmiti, kajti — skoraj je nemogoče — torej — mamica, ali je mogoče?«
Gospa Zagorjanova je poslušala nekako čudno dirnjena. Kaj misli njen sin, ki se je skoraj tri tedne trudil z zdravniki in strežnicami, da bi jo iztrgal smrti iz krempljev?
Sin pa se obrne k strežnici:
»Gospodična, ne bi li povedali zdravniku? — Mati me bo hotela imeti pri sebi. Dekla je v mestu —«
»Seveda! Takoj grem — sem že hotela — zaradi »lakote« gospe matere,« se je posmejala. »Saj ne vemo, kaj ji smemo dati.«
* # *
Trenotek sta molčala, ko sta ostala sama, mati in sin. Potem vpraša gospa Zagorjanova sina, ki je nenavadno nemirno in raztreseno stopal po sobi gorindol:
»Janko — se je kaj zgodilo?. Kaj — hudega?«
»Ne . . .«
»Dobrega?«
»Da . . . Prav gotovo, da! Ali — jaz — moram takoj, ko pride doktor, za četrt ure vun — moram gor —«
»Kam pa, Janko?« je vpraševala mati.
»Pridem potem — pridem — takoj — nazaj . . . Moram kupiti nekaj ... In
—	biti rnora še danes . . . Pa v samostanu je potem pisarna zaprta . . .«
»Pisarna? Ti, v samostanu? — Janko! ---« Lica so ji mladostno zardela, v živem veselju je zaklicala sinovo ime: »Janko, ti? — Res?«
»Da!« odgovori dr. Janko Zagorjan nekako nervozno. »Ob —«
Tu vstopi zdravnik, hrupno, ves zmeden, kakor po navadi, in čulo se ga je že, predno je vstopil.
»— Zdrava, ljuba moja? — Da? — Sestra, vi ste nebesnomodri biser v veliki zvezdi slavnega reda. — Dobro, gospoda! Občudujem te. Gospa Marija! Ali si morda našla svoje zdravje v starem omarinem predalu? . . . Pardon, gospod profesor!
—	Tako? — Takoj pridete? — Cujte, prinesite sadja s seboj. Svežega. — Ali gre-
življenje in delovanje, čegar vrednosti današnji rod niti spoznati ne more.
Bodimo odkriti: dandanes malokdo ve kaj natančnejšega o možu, ki smo ga ravnokar izgubili. Skoraj bi se nam smelo očitati nehvaležnost. Kdo je pa bil Šu-man? vpraša kdo. Profesor je bil, ravnatelj, deželni šolski nadzornik; tudi slovensko slovnico je spisal, celo dve. Tako se glasi odgovor. Kak učen gimnazijec takoj dostavi: po Miklošičevi! Pa eno za gimnazije, poreče drugi. To je malodane vse, kar naša povprečna mlada inteligenca ve o Šumanu. K večjemu še ti kdo citira iz Glaserjeve »Zgodovine slov. slovstva«, da je Šuman v »Slovenski slovnici po Miklošiču« preveč privzel iz primerjalnega jezikoslovja in premalo zajemal iz slovenskih narečij, — da je slovnica za srednje šole »neprimerna za praktično rabo«. — da je splošni uvod nemški knjigi »Die Slovenen« predolg (!) itd. In zdaj smo pri kraju.
Kdo se pa dandanes še spominja, s kakšnim živim navdušenjem smo svoj čas dijaki čitali Miklošiča — sit venia verbo — v slovenski izdaji! Saj preje sploh pojma nismo imeli o primerjalnem jezikoslovju. Slovnico za srednje šole pa bi bilo še dandanes marsikateremu literatu in časnikarju toplo priporočati, da jo ne le vzame v roke, marveč tudi temeljito prouči, da se tako odvadi raznih barbarizmov, ki jih čedalje več mrgoli po našem časopisju. Toda zašli smo na stranpotico. Vrnimo se k Šumanu!
V solnčnih vinorodnih Slovenskih Goricah, pri Sv. Ani, tik severne jezikovne meje, se je narodil leta 1836. Med istrskimi Hrvati v Dragi pri Lovranu ga je prehitela smrt, pokopali smo ga v osrčju Slovenstva, v Ljubljani, kjer je dobršen del svojega življenja preživel in pretrpel v vestnem izvrševanju svojih službenih dolžnosti. Ob razmerno dolgi niti, ki mu jo je v tej dobi predla Parka, pa ga vidimo na Dunaju kot pazljivega učenca našega največjega slavista Miklošiča, kot profesorja v Mariboru (1860), v Freistadtu na Gor. Avstrijskem (1874), na akademski gimnaziji na Dunaju in od leta 1884 kot ravnatelja, od 1890 kot deželnega šolskega nadzornika v Ljubljani. Ne baš prijazna sapica od zgoraj mu je torej dala seznaniti se z najrazličnejšimi kraji Avstrije. Se celo v Ljubljani mu niso cvetele rožice, zlasti v oni dobi ne, ko se je moralo preganjati dijake, ki so se udeležili, aktivno ali pasivno, demonstracij pred Grlinovim spomenikom. Ko se je leta 1890. poslavljal od učiteljskega zbora, ki ga je spoštoval in mu zaupal, so mu djjaki priredili baklja-do in podoknico.
Iz poznejše dobe je znano, da je bil državnozborski kandidat za Kranj, Kamnik, Tržič. Znano je nadalje, da je tudi že leta 1S67. kot profesor v Mariboru bil kandidat za mestni državnozborski okraj Ptuj, kjer pa tudi ni uspel.
To nas popelje do tiste najmanj znane, skoro pozabljene dobe Šumanovega delovanja, ko je stal v bojni vrsti svojih somišljenikov in vrstnikov, ki so s Spodnjega Štajerja preporodih Slovenstvo.
Ze Glaser pravi v svojih prekratkih vrsticah, da ima Suman kot odbornik in tajnik mariborski čitalnice mnogo zaslug. Dr. Vošnjak poroča v svojih »Spominih«, da sta Šuman in njegova poznejša iso-
proga sodelovala tudi pri čitalniških dile-tantskih igrah. Leta 1863. ga nahajamo med ustanovitelji »Slovenske Matice«. — »Slovenski Narod«, »Zoro« in druge liste je zalagal s spisi o Slovanstvu. Spisal je pa tudi nebroj filoloških sestavkov za i nemške liste. Sodeloval je pri raznih »slovenščinah« in »besedah« ter bil v ozkem stiku z vsemi veljaki na političnem in književnem polju.
Če bi si ne bil postavil sam že častnega spomenika v naši knjigi, to podrobno delo, ki smo nanje namignili, čegar blagodejne uspehe čutimo in uživamo danes vsi od Slovenskih goric do Adrije, ne da bi se zavedali, odkod ta blagor izvira, mu zagotovi časten spomin med slovenskim ljudstvom.
Bog nam daj kmalu moža, ki bi <to delo pravično ocenil ter rešil pozabnosti.
Resni časi.
Splošni politiški položaj.
Resni časi, pomembni časi in daleko-sežne odločitve naš čakajo to jesen. V prvi vrsti pride v poštev Turčija. Mladoturki so gladko in naglo izvršili ustavni preobrat, toda zdaj se je pokazalo, da ne bodo zlepa izpeljali, kar so začeli. 1. novembra se ima sniti parlament, toda termin je, kakor zdaj marsikaj drugega v Turčiji, prenagljen. Ni nobenih izrazitih strank, nobenih organizacij, nič volivnih odborov, nič agitacije. Sultan vrhtega zdaj imenuje senatorje, kar je čisto v smislu ustave, mladoturkom pa ni všeč. Sultan je namreč zadnji čas zopet začel nastopati samozavestno in ga nikakor ni volja igrati vlogo slamnatega možička v rokah mladoturškega komiteja. V senatu upa sultan dobiti trdno oporo. Sicer tudi r.i izključeno, da dobi sultan veliko pristašev celo v parlamentu, kajti kmečko prebivalstvo nikakor ne soglaša z mladoturškim režimom in staroturki se pripravljajo na to, da strmoglavijo novotarije. Sram je starovernike, ko vidijo po mestih žene udeleževati se nezagrnjene koncertov. Skrbi jih nadalje Makedonija. Mladoturki so hudi nacionalci, Bolgari pa tudi. Staroturki nasprotno se boje, da si bodo neos-manske narodnosti pridobile preveč vpliva.
Nadalje še vedno preti takozvanemu evropskemu ravnotežju nevarnost od maroškega vprašanja. Francija in Španija sta vposlali vsem velevlastem, ki so pdd-pisale algeciraško pogodbo, noto, kjer naznanjata, pod katerimi pogoji sta te dve vlasti, ki imata od Evrope mandat, v Maroku napraviti mir, pripravljeni priznati za sultana Muley Hafida, ki je pregnal s prestola Abd el Azisa. Hafid naj prevzame zlasti vse finančne obveznosti, to se pravi, velikanske dolgove Abd el Aziseve. Nemčija je temu nasprotna; Mulej Hafid naj se prizna brezpogojno, o obveznostih se bodo pogajale z njim velevlasti. Nemčija se aamreč boji, da ne bi Francija imela vso stvar sama v rokah in pri pogajanjih izsilila iz Mulej Hafida koncesije, ki bi bile le zadnji korak k pofrancozenju Maroka. Anglija pa je oficijelno že stopila popolno ma na stran Francije, kar položaj le pooj-stri.
V Avstriji nas čakajo hudi jezikovni boji, zlasti kar se tiče Češke, čakajo nas
ste mimo samostana? Da? Dobro! Predstojnik ga ima vedno, naravnost z nebeških vrtov. A tako! No —«
»Ali, gospod doktor — saj že gremj« zakliče Janko pol veselo pol jezno. »Ze grem!« reče poljubivši mater na čelo.
»Pridem v dvajsetih minutah! Ze letim!«
Stari domači zdravnik je onemel — v drugo v svojem življenju.
Prvikrat se mu je zgodilo to, ko je bodoči mašnik »slekel haljo« in kmalu nato postal slovit naravoslovec — »ateist«, »anarhist«, reformator« — doktor Janko Zagorjan.
In sedaj. — Sedaj, ko isti človek sam izjavi, da gre v — samostan, da sam naprosi predstojnika za ozdravelo mater!
»Doktor, ali imaš morda vedno tak — duhovit obraz?« vpraša ga njegova stara prijateljica, ki se je pomladila za cela leta. Radost je pač najboljše in — najredkejše zdravilo!
»Jaz, da? In res — šel je! Ali sem morda zblaznel?«
Stari zmešanec je bil kakor brez glave.
»Ali povejte mi za — hm! vse —, kaj pa je pravzaprav,« je hitel zdravnik.
»No,« reče s smehom gospa Zagor-janova, saj vendar veš, Janko je šel nekaj kupit in zraven še v samostan. Jaz se sama čudim, ali —« zmignila je z rameni.
Zdravnik se ni mogel spoznati.
Kar ga prestraši krepko trkanje na vrata.
Na strežničin »naprej« se prikaže vojaška postava samostanskega kuharja. Na roki je nosil pletenico s krasnim sadjem. Kakor »sv. Miklavž«, samo da ni imel brade, je stal med vrati brat Fabijan in se smejal in smejal. Ko je pozdravil vsestransko, je dejal:
»Gospod profesor in oče gvardijan pošiljata to-le. Ker so oni drugi — mislim mlade — preneumni, pa prihajam sam ... On pride kmalu! Bog vam blagoslovi zdravje, gospa Zagorjanova!«
Potem si je brisal znoj s čela in se vsedel, da je stari naslonjač kar zaječal.
Zdravnik je pustil premišljevanje in tudi zastokal.
Ženski ste se zahvalili ljubeznivemu bratu, ki pa ni bil bogve kako zgovoren.
Nekaj časa molče vsi, nakar se oglasi brat Fabijan:
»Pravzaprav bi vam moral sporočiti nekaj! ?«
»Tako?« vpraša začudeno gospa Zagorjanova. Kaj pa takega?«
»Od koga?« vpraša doktor, kakor da pričakuje poročilo o kakem umoru.
»Hm!« meni menih zardevši. »To ni tako preprosto. Pravzaprav od gospoda profesorja, ker gre vendar nažigat —« reče in pogleda skozi okno v mrak h kapelici na hribu.
»Nažigat?« vpraša zdravnik in se prime za čelo.
»Nažigat!« prikima zadovoljno frater.
zopet vseučiliščni boji in se bo vnovič »zasvetilo« ime VVahrmundovo, v delegacijah pa se bo obravnavalo, ali naj se podeli Bosni ustava, kjer Srbi in opozicjpnalni Turki resno delajo na to, da s pomočjo Turčije same, srbskega kraljestva in eventualno še s pomočjo kake evropske velevlasti Bosno popolnoma odcepijo od Avstrije, oziroma dosežejo, da se fi odvzame berolinski mandat, da upravlja dežek). — Torej res. resni časi!
Jesenice.
Z Jesenic smo dobili naslednji dopis: Poslal sem »Slovenskemu Narodu« popravek. Ker ga noče objaviti, pripiše naj sem sebi, da tukaj malo drugače odgovorim na njegove napade, kakor bi mogel v okvirju popravka. »Slovenski Narod« me napada kot občinskega gerenta, češ, da gospodarim na Jesenicah tako, da se Bogu smili. Če je moje gospodarstvo tako^. kako naj se pa imenuje liberalno gospodarstvo v občini pred menoj? Štiri mesece šele sem upravitelj občine, pa kaj se je že tačas storilo v občini? Vodovod na Savi se je začel delati in bo še to jesen končan, načrt za vodovod na Jesenicah in Plavžu je r delu, klavnica se je popravila, načrt za občinsko hišo se je napravil in spomladi se že lahko začne z zgradbo. Šolsko vprašanje, ki so ga liberalci zavozili, se je spravilo v tir in upanje je, da se zgradi skupna osemrazrednica, mesto samo štirirazredni-ce za Savo. Nova šola enorazrednica za sv. Križ je gotova stvar. O manjših rečeh, ki sem jih v kratki dobi svojega ge-rentstva storil za občino, ne govorim, vprašam le, kaj pa imajo liberalci pokazati, kaj so oni storili za občino, ko so zadnja leta neomejeno gospodarili? Ali naj naštejem? Smrdljivi predor pod železnično progo z Jesenic na Savo, zavoženo šolsko vprašanje, doklade po 80 do 100 odstotkov, nobene kanalizacije, nobenega regu-lečncga načrta, čeravno se je pod liberalno vlado zadnja leta zgradilo čez sto novih hiš Ali jih je mar sedaj strah, ko vidijo, kaj se lahko stori za občino, in se boje, da bodo davkoplačevalci začeli primerjati, kdo je več storil za občino, Če-bulj ali liberalci? Če je Čebulj, ki je po »Narodu« na pol analfabeta, mogel toliko storiti v štirih mesecih, kaj bi bili mogli šele »učeni« gospodje inteligentni liberalci v več letih?
V čem pa vidijo liberalci pri meni bo-gusesmiligospodarstvo? Pravijo, da sem dal gnoj iz jame pri klavnici odpeljati nekemu bogatašu za vsako odškodnino in je ta za to računil 14 K, ko je prej občina dobivala za jamo gnoja po 4 K v blagajno. Kaj je na tem resnice? Oddal sem gnoj za 3 K tistemu, ki jih je edini ponudil kot najvišjo vsoto, odpeljal je pa gnoj, ne da bi bil poslal občini še kak račun za to. Tistih 14 K za odpeljavo gnoja je računil liberalni bogataš še pod prejšnjim gospodarstvom. Dopisnik trdi, da je vsled mojega početja ljudstvo razburjeno in že komai čaka, da se že enkrat izvoli prejšnji župan dr. Kogoj?! Komu pa pojete? Da, eden res že nestrpno pričakuje, ker hi bil zopet rad občinski tajnik, ali je pa eden — ljudstvo?
Toliko v obrambo svojo kot gerent. Na psovke in nizkotne osebnosti ne odgovarjam.
»Ali pater gvardijan mi je rekel, ker bi gospod profesor ne mogel tako lahko povedati . . . Torej pater gvardijan in profesor sta naročila, da naj povem: danes je voščena sveča, ker »večne luči« ne moremo tako hitro narediti. Jutri jo pa napravimo. Pa sveča tudi vzdrži poldrug dan, kajti so iz čistega voska in dobivamo jih pri —«
Frater Fabijan je bil sedaj v pravem tiru, toda zdravnik mu razjarjen pretrga besedo:
»Ljubi frater, vra—, eh, hotel sem reči: prosim vas, kdo nažiga sveče in napravlja ,večne luči'?«
»No, vidite! — skoči frater pokonci in nehote vstaneta tudi strežnica in zdravnik, dočim se je bolnica, sluteč marsikaj, nekoliko dvignila v postelji.
»V kapelici je luč!« zakliče gospa Zagorjanova in pogleda zdaj tega, zdaj onega.
»Da!« meni lokavo se smešeč frater. »Saj mi je naročil gospod profesor, naj vam povem, da bo odslej gorela luč, vedno, zato, ker je Bogu tako obljubil —«
Prekinil ga je radosten vzklik gospe Zagorjanove.
To je hotel torej preboriti na samem sam s seboj! To!« In tiho je zajokala.
Stari domači zdravnik se je davil in požiral — pograbil je klobuk, potegnil nekako protivoljno preko oči, zagodel nekaj prestrašenemu fratru in zarohnel nad svojo staro prijateljico:
A iz napada v »Slov. Narodu« moram
kot pristaš S. L. S. in odločen Slovenec nekaj pribiti. »Kompromis se bode razbil med liberalci in klerikalci, saj to je bil že zadnji čas.« Tako, dragi naprednjaki, pravite v »Slov. Narodu«. Dobro, vzame se na znanje. Vem, kdo razbija kompromis, vem, kako je ime tistemu naprednemu narodnjaku, ki je šel klečeplazit k Nemcem v noči 4. sept. 1908 in jih prosit za kompromis. Dobil je sicer brco, toda moža ta brca ne boli še zadosti, zvariti se mora zveza naprednih Slovencev z Nemci, naj velja kar hoče! »Smrt klerikalcem!« To geslo mu daje čudovitega poguma, da še naprej ponižno hodi okoli nemške gospode in kuje kompromis. To je tisti mož, ki je, — ni ravno tako dolgo še — pisal nekemu »klerikalcu«, roteč ga, naj ne pusti, da bi Jesenice padle v nemške roke, tako-ie pisemce: »Zdai imamo občino mi (Slovenci) v rokah; ako jo iz rok pustimo, nikdar je ne bodemo več nazaj dobili. Fabrika bode nad nami gospodarila, tujec Nemec nas bode pa tlačil. To bo naša krivda. Naši predniki so bodo v grobu obrnili in rekli: ^izdajalci«, naši, otroci nas bojo pa preklinjali, da smo občino prodali. Vsak je torej dolžan vse moči napeti, da se ta nevarnost odstrani.« ■
Imamo pisan kompromis z napredno stranko, da ohranimo slovensko posest na Jesenicah. Poslali smo spomenico vsem slovenskim kranjskim poslancem, katero so podpisali tudi vsi napredni obč. odborniki. V ti spomenici smo natančno pen kazali, kakšne namene imajo Nemci glede Jesenic. Vsa politika Nemcev zadnje leto jasno priča, da hočejo Nemci dobiti Jesenice v svojo oblast. Če kljub temu danes slovenski napredmaki na Jesenicah zahrbtno kujejo kompromis z Nemci proti slovenskim »klerikalcem«, obsodili so se pred vso slovensko javnostjo. Le krepka disciplina vseh Slovencev more kljubovati nemški pohlepnosti po slovenskih Jesenicah.
Pride čas, ko bo naša S. L. S. vse na dan spravila in tedai bomo morali imenovati tudi nekatera imena. Slogo so začeli rušiti naprednjaki. Posledice padejo na napredno stranko.
Zavednim slovenskim Jeseničanom kličem: Otresite se zgag! Jesenice morajo ostati slovenske! Kdor se v sedanjih razmerah hoče družiti z Nemci, pustimo ga Nemcem! Dvoživk ne smemo trpeti v svoji družbi!
Anton čebulj, obč. gerent.
Program mlndcturim
»Osmanlijski odbor za edinstvo in na-predfek« je obelodanil za vse pokrajina turškega cesarstva sledeči program (do-slovno):
1. Ukrenilo se bo vse potrebno, da S3 uveljavi ustava, ki bo imela za podlago-snvereniteto naroda. 2. Senat (gosposka; zbornica, kakor je bila določena po ustavi leta 1876) se odpravi. 3. V tej ustavi sa bo osobito povdarjala svoboda politiškega združevanja, v kolikor niso društva v protislovju z združevavnim zakonom od leta 1876. 4. Zahtevala se bo najširša uporaba principa o raširjenju upravnega delokroga vilajetov po čl. 108 ustave. 5i. Vsi osmanski podaniki moškega spola, ki so dokončali 21. leto, imajo volivno pravico
»No — za vraga! Boljša je. stara mati kakor pa stara papirnata cunja in naše učene neumnosti! To tuljenje; si pa prepovedujem in —«
Pa je bil že skozi vrata.. Na velikem,' zlatorumenem jabolku,, ki je ležal pred njim na mizi, pa se je posvetila kapljica, ki je padla iz oči starega mrmrača . . .
Pismo Boltotusa Pepela.
Gespud redehter!
Astn, tok u vndr neki. Douii cajta sa se špeteral in štederal kam nej cesar gleda, de se na u nubenmo fržmagal, in de se na u nu-bedn gor držu Zdtii stujeja , planke ;;
pred ta noumo Zabjekam in tu jc tud neki In kertrio se mama tu za zahvalt? Nubenmo drugmu, kakor sam Bolčum Pepetej
s,
priloga „S»oin»noffl» Me t. 215, 19. septembra 1908.
brez ozira na njihov socialni položaj, imetje in posestvo. Od volivne pravice so izključeni le tisti, ki nimajo za to civilnopravnih pogojev. 6. Meje posameznih vi-lajetov ostanejo neizpremenjene, dokler parlament drugače ne sklene. 7. Vsi os-manljici brez razlike narodnosti in vere uživajo enaka prava in svoboščine, so pred zakonom enaki, imajo enake pravice in dolžnosti in pristo_p k raznim državnim službam. Nemusulmani morajo zadostiti vojaški dolžnosti v smislu tozadevnega zakona. 8. Gledalo se bo, da se izdatki v vojne svrhe znižajo in se bo vojna moč na kopnem in na morju določila v sorazmerju s financami, geografsko lego države in njenim stališčem v evropskem koncertu. 9 Delavci vseh strok so pod zaščito vlade. 10. Princip, da morejo kmetje pridobivati zemljišča, se bo odobril ter se bo v to svrho sestavil posebni program po klavzulah čl. 21. ustave, pri čemer pa se bo treba ozirati na to, da bo treba zokon izpremeniti in izpopolniti, kar se tiče javnih imetij, »mrtve roke« in civilne liste. 11. Sistem pavšalizacije desetine se bo takoj po otvoritvi parlamenta uvedel v vseh pokrajinah, kjerkoli bo mogoče. Vse druge davščine se bodo določile v naprednem duhu, pravično na temelju dohodkov in imetja davkoplačevavcev. 12. Vse šole so pod vrhovnim nadzorstvom države. Osnovale se bodo javne šole v svrho iz-cbrazbe in edinstvenosti pouka za vse osmanlijske podanike. Pouk v materinem in v turškem jeziku je v vseh ljudskih šojah obvezen. V višjih šolah bo služil za podlago turški jezik. Osnovala se bode ■ učiteljišča. Imenovanje učiteljev se bo vršilo po posebno za to izdelanem zakonu. iUa se povzdigne gospodarski položaj dežele, se bodo osnovale poljedelske, obrt-:en in trgovske šole. Semenišča in verski zavodi stoje izvun tega programa.
Tedenski prešle!
^olivno reformo je cesar sankcioniral, ,kakor io je sklenil kranjski deželni zbor,. Posledica sankcije bodo nove volitvi. Ostali bodo pri zadnjih volitvah izvoljeni poslanci, tako da se deželni zbor le izpopolni s splošno kurijo. Treba bo pa pri teh volitvah, <da izvoli ljudstvo može, ki bodo stali neomahljivo na stališču S. L. S«, ker le tedaj bo mogoče stranki izvesti veliko delo„ ki si ga je stavila.
Ljudski shod se je vršil na Studencu pri Postojni. Poročal je .poslanec dr. Žitnik o delovanju državnega zbora in nalogah deželnega zbora. Zhorovalci so se izjavili proti razporoki, za krščansko in narodno vzgojo mladine in za korenito iz-premembo lovskega zakona. — Shod je bil tudi v^Kamni gorici in v Dolu pri La-zah. — Štrajkarski shodi so pa bili v Preski, Sostrem in pri D. M, v Polju.
Slovensko glasbeno društvo »Ljubljana« je 13. septembra priredilo slavnost narodnih noš. Narodne noše so slavile sijajen triumf, društvo »Ljubljana« pa je doseelo višek popularnosti. Takega navala občinstva še ni bilo pri nobeni veselici.
25. skupščina sv. Cirila in Metoda je
bila 13. septembra v Ptuju. Nemška faki-naža je pri ti priliki pokazala svojo surovost. Na Slovence so metali gnjila jajca in so nekaj Slovencev tudi dejansko napadli.
Novo poslopje za ljudsko šolo so Db-
g'oslovili v Šiški in obenem praznovali 60-letnico cesarjevega vladanja.
; Prvi sneg je padel v Kranjski gori 13. septembra. Pobelil je tudi vrhove Karavank in Kamniških planin.
Toča je pobila v nedeljo zvečer med Krašnjo in Lukovico. Naredila je na polju precejšnjo škodo.
V	Istri vlada gospodarska kriza. Trgatev se je pričela, a mnogo kmetov ima v sodih še staro vino. Nimajo kam spraviti grozdja. Primorani so dati pod slepo ceno ali staro vino ali grozdje.
j Za dalmatinsko železnico so priprave 1 od avstrijske meje na Kranjskem do avstrijske meje v Dalmaciji že dovršene.
Turški paša Sulejman je pobegnil iz Plevlja mimo Zagreba in Ljubljane v Trst, odtod pa v Solun. Proti Sulejmanu so se uprli lastni vojaki. Rešil ga je poveljnik sandžaške avstrijske posadke.
V	Budimpešti se je otvoril osmi katoliški shod 14. septembra. Evharistične procesije se je udeležilo 20.000 oseb.
Volivna reforma za Ogrsko je pravo skrpucalo. Kdor zna brati, ima 1 glas, kdor je dovršil gimnazijo ali realko 2 glasova, kdor plačuje toliko in toliko davka 3 glasove. Volitev je javna. Volivni okraji so tako prirejeni, da morajo Mažari povsodi ostati v pretežni večini. 229 volivnih ma-žarskih okrajev se pomnoži na 300. Ru-munskih 57 pa se zniža na 28. 43 slovaških se tudi zniža na 24.
Deželni zbor štajerski je po enoletnem presledku zopet pričel 15. septembra zborovati. Istega dne je začel svoje seje tudi koroški deželni zbor.
Velikanski evharistiški kongres se je
vršil v Londonu. Navzoč je bil tudi papežev legat-kardinal Vanutelli. 20.000 otrok je naredilo krasen sprevod Najsvetejšemu. Sprevod udeležencev je bil dolg dva kilometra.
Na Francoskem bo vinska letina slaba. Trtne bolezni so uničile več vinorodnih krajev.
Na Ruskem razsaja kolera. Od 10. avgusta do 14. septembra je obolela 401 oseba, umrlo jih je 98.
Raznoterosti. Krščansko-misleče učiteljstvo na Goriškem je zborovalo 13. t. m.
—	Zadružni sestanek se je vršil v Dorn-bergu na Goriškem. — Ognjegasno društvo so ustanovili v Godešičah pri Kranju.
—	Umrl je dvorni svetnik Josip Šuman, bivši deželni šolski nadzornik, v Kožarjih pa Franc Cerne, posestnik, v Železnikih Elizabeta Benedičič, v Ljubljani Karol Rom. — Ponesrečil je zrakoplov Perse- j valov in Vrajtov. — Sv. oče Pij X. obhaja 18. t. m. 501etnico mašniškega posvečenja.
—	Sola v Spodnji Šiški se razširi v 6-raz-rednico s štirimi paralelkami. V Gornji Šiški se otvori nova dvorazrednica. — Nemška socialna demokracija je imela svoj shod v Norimberku. Med drugim se je sprejela resolucija, ki naglaša potrebo organizacije šoli odrasle mladine, druga pa, da bodi cilj socialistovske organizacije šolske otroke odtegniti verskemu poduku; nadalje se je povdarjalo, da bo treba misliti na socialdemokraško ktnečko-poselsko organizacijo.
Godovi prihodnjega tedna:
Nedelja, 20. sept.: 15. pobink. 7 žalosti Marije Device, Evstahij, Suzana. Ponedeljek, 21. sept.: Matej, Mavra.
Torek, 22, sept.: Mavricij in tovariši, Emeran.
Sreda, 23. sept.: Tekla, Lin. Četrtek, 24. sept.: Marija Dev. reš. ujet., Rupert, Gerard.
Petek, 25. sept.: Kleofa, Firmin.
Sobota, 26. sept.: Justina, Ciprijan,
Trubarjevim slavllcem za klobuk.
Slučajno sem dobil v roke brošurico: »Jlabsburgische Siinden wider Deutschland!« V tej brošurici pisatelj ostro napada Avstrijo, češ, da ni dosti varovala nemščine, ampak samo vladarske koristi. Da je to očitanje pristransko, tega, mislim, ni potreba poudarjati. Posebno Slovenci smo bridko občutili in še danes občutimo težek jarem germanizacije, katero vlada na vse mogoče načine podpira. Smelo trdimo, da je ravno nasprotno, da se Slovanstvo povsod, kjer in kakor je le mogoče, zatira. Ni pa moj namen o tem razpravljati. — Na 12. strani te brušurice so sledeči stavki: »Pomislimo najprej na reformacijo. Nobeno delo se ni izcimilo iz takih globočin nemškega duha in nemškega značaja, kakor reformacija. Noben dogodek tudi v svetovni zgodovini, izvzemši preseljevanje narodov, ni Nemcev t/tko navdušil, kakor reformacija. Vsak Nemec je globoko čutil, da je srce mogočnega reformatorja napolnjeno vsenemštva, ko je vzkliknil: Tukaj sem in ne morem drugače. Tak rek za-more privreti le iz pogumnih nemških prs.« Iz teh stavkov se vidi, da je imel dr. Tavčar pri seji »Slov. Matice« popolnoma prav, ko je rekel: Ko bi bilo po Trubarjevem namenu, bi ne bilo danes nobenega Slovenca več. ampak sami Nemci. Trubar ni pisal zato slovenski, da bi ohranil slovenski jezik, ali pa celo iz ljubezni do materinščine, ampak le zato, da bi svoje rodne brate odtrgal od katoliške cerkve in jih na ta način pripravil za Nemce. Trubarja torej ne slave toliko kot slovenskega književnika, pač pa kot sovražnika katoliške cerkve, kateri se je v boju proti cerkvi po-služil slovenskega jezika.
Poslano Iz Kranja.
Pred dvema letoma, kmalu po takratni abiturijentski veseliti je bila zbrana večja družba gospodov, in enemu izmed teh se je zazdelo, da bi biio dobro zagnati v svet kakšno neumnost. Z neko zlobnostjo je rekel, da so letošnji abiturjientje poslali prebitek svoje veselice škofovim zavodom, ne p i, kakor je bilo rečeno, Ciril Metodovi družbi. Nihče ni vprašal dotičnega gospoda, kako bi mogel utemeljiti svojo trditev, ampak vsi kakor eden so zatrobili v njegov rog in hitro se je razneslo to obrekovanje po celem Kranju in še daleč izven mesta. Mnogo je bilo tedaj o tej stvari govorjenja in nekomu se je ta iziava tako imenitna zdela, da jo je upodobil na steni v neki gostilni ter svoj umotvor poslal tudi v nekdanjo »Oso«. Že tedaj se je stvar pojasnila in počasi tudi utihnila.
Letos je pa na ustanovnem shodu fer. društva »Vesna« g. dež. posl. Ciril Pire to stvar zopet pogrel, zato sem bii kot tedanji blagajnik prisiljen storiti potrebno, da se stva-- konečno razjasni. Pisal sem družbi sv. Cirila in Metoda in vprašal, če ie družba sv. Cirila in Metoda prejela po »Slo-venčevem« upravništvu od kranjskih abi-turijentov poslano svoto 115 K 27 vin. Dobil sem sledeče pismo v odgovor:
Štev. 1700.
Velecenjeni gospod!
Na Vaše cenjeno pismo z dne 6. t. m. si usojamo uljudno odgovoriti, da je »Slovenec« dne 28. julija 1906. na našo družbo odposlal 115 K 27 vin. po čekovni položnici. Denar smo dobili nakazan dne 30. ju-
lija 1906. »Slovenec« pa ni na položnici povedal, odkod je denar, oziroma kdo je daroval. Kakor vidite, je stvar v redu.
Pisarna družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani, dne 8. avgusta 1908.
Tako, mislim, bo konec vsem izmišljotinam iu neutemeljenim govoricam; oni g. slikar naj pa vč, da je tisto sliko napravil sebi v spomin, kako je bil nekoč poteg-i njen.
Josip Gogala,
tedanji blagajnik.
Za soglasje s pismom je dopisnik odgovoren sam.
Novomeške razmere.
Zadnji »Slovenčev« dopis je naredil na meščanstvo —■ brez razlike političnega prepričanja — najboljši utis in splošno se ie taka odkritosrčna kritika odobravala. Kakor smo že zadnjič omenili, je bila iz^ volitev Karola R.' prvim občinskim svetovalcem, oziroma županom le volivni manever. Izvolil se je le radi tega, ker se je dobro znalo, da takega ponižanja ne bode prenesel m sigurno odklonil podžupansko mesto, kar je tudi storil. Sedaj je pač treba resno misliti na to, da se izvoli sposoben, odločen in delaven mož na to mesto, ker delo ni lahko, osobito pa ne v sedanjem času. Ne smemo tudi pozabiti, da mora biti novomeški župan, ali pa njega namestnik vsaki dan nekoliko ur v pisarni, kjer ga stranke lahko dobe, kakor to zahteva redno uradovanje. Sedanjemu gosp. županu pa tudi zelo toplo priporočamo, da bode sedaj tudi vse tisto odstranil, kar je mnogokrat kritikoval pod prejšnjim županstvom. V prvi vrsti naj odstrani krivično plačevanje za šolske prostore od zunanjih učencev, ker ima mesto dobiček od okolice. Sploh je pa za mestno šoio največje važnosti, da ima veliko učencev, ker le na ta način more novomeška gimnazija napredovati. Tudi bi bilo zelo umestno odpraviti omejitev časa za nakupovanje na mestnem trgu v ponedeljek in petkih. Kje pa naj kupi delavec od opekarne, žage in drugih podjetij, ako ne na trgu? Torej proč s starimi odredbami. Tudi se bode moral novi občinski odbor še temeljito baviti z zgradbo novega gimnazijskega poslopja. Kakor je že svoj čas sedanji župan odločno ugovarjal za novo gimnazijo odločenemu prostoru, upamo, da bode hotel sedaj tem odločnejše nastopiti. Dobi naj se drugi in primernejši prostor, kateri bode bolj ugajal vsem meščanom in pa tudi sosedni občini, kjer stanuje dokaj dijakov in tudi uradnikov. Pravočasno naj se določi tudi primeren prostor za novo pokopališče. Iz zdravstvenih ozirov bi bilo tudi zelo potrebno, da se enkrat kaj definitivnega določi radi klavnice. Mestni občinski odbor naj stopi z gospodarskim odborom v Kan-diji v dogovor, da se to vprašanje ugodno reši. To vse navajamo z željo, da novi občinski odbor z ozirom na vse te okoliščine izvoli v odseke može, kateri bodo našega župana v njegovem delovanju tudi res marljivo podpirali. Na delo torej!
Dr. Tominškovo Grško slovnico (cena 3 K) in istega pisatelja Grško vadnico (cena 3 K 50 vin.), dalje dr. Svetine, Verouk (za V. gimnazijski razred, cena 2 kroni 80 vin.), je odobrilo visoko c. kr. ministrstvo za bogočastje in pouk. Vse tri knjige je založila »Katoliška Bukvama« v Ljubljani.
Bolču Pepe ma glauca, de več drži kokr en negau vuz, ke z nim smeti pu mest pu-beraja in zatu je tud Bolčurn Pepet padla misu u glava, de u še ta narbulš, če cesarju monument usak mesc na ena druga plat ubrneja, kokr tist mesec na rotuškem turne. In tu je ubvelal in mislem, de se u tu tud še ta narbulš ubnesl. En cajt u cesar kazu hrbet ta noumu Zabjeke, en cajt tista punca, ke ji je pred cesarjam slab pršlu, de je skp padla. Sam tu se bujim, de zna tista ženska pu zim nahod dubit, ke se bosa zvera pu mrzlem kamne in de u tku kihala, de še pejomtari na ta noumu Zabjeke pusten zaspat nauja mogl, kedr uja mel cajt. Pa useni se tku na more ustrežt.
Jest sm tud že use sorte puskušu, de b vidu, kua m u bulš kazal, predn sm spre-vidu, de je bertuska še ta nar bulš. Tu se je pa ta nar bi pukazal pr slaunast na-rudneh noš u »Unione«.
Tist večer sm ta perubert puskusu, kuku u šlu iz uštarija. Udperu sm gor na galari ena čist nova ušterija in folka se je kar terl cela nuč in žajfal sa ga, de sma kumi sprut tučil. Prefita sm naredu tulk, de um lohka en lep cait prevateziru in pu-stupačem drušiia delu. Ta nar bi se je pa držu moje uštariie ta lep Tonček, zatu
mende, ke se je iz moje uštarije ta nar leuš vidi ke h tistmo zlatorogu, ke ga je on iz ta perum šusam pihnu. Sam tu je škoda, de je biu glih ta večer Tonček tku slabe vole, de ni znau nubedn člouk iz nim u caker jt. Jest na vem, al ga je tu jezil, ke mu je gespud dohtar Rubida na stre-liš use medalje udnesu, de ni zajnga nube-na ustala; al se je zavle tega giftu, ke sa mu »Ragla« konfesceral. En uržah je mo-gu mt, zastojn gvišn ni tku grdu gledu, kokr de b se za Krimam bliskal, in iz taka jeza moja kapica pužeru, de je mou kar use souzne uči.
No, men ni nč hudga naredu, če prou sm se cela nuč bau, de u začeu iz mana kašn rebeljon. Nazadne se je use glih use srečn izteki, če sm ga mou prou tud jest preke jutre mal pud kapa in sm tku težku kubacou pu iblanskeh gasah preke dum. kokr dc b m edn cente na noga prvezu. No. pa mislem, de mojga kubacajna ni biu uržah vin, ampak bi iblanske gase, ke sa use tku zverižene in luknaste, kokr de b krumpir ukupoval na nh.
Iblanske gase sa res ena velika na-sreča za Iblana in ta zadn cajt b biu, de b se kej pametnga za te gase sturl. Nej b šli vnder slaun tibčink učeti ke na Plajvajsu-
va cesta pugledat, kuku se more iz cestam ukul jt, de nisa čluveške kusti u navarnast in čluvešk žiulejne vagan. Kamna mama ukul in ukul Iblane več ket zadost in de Iblana kamna na špara, tu se vid pu iblanskeh gasah, kedr jh začneja pusipat. Ena taka mašina za kamen u zemla tlačt, kokr ja maja zdej na Plajvajsu cest, b se pa tud že na kašn^viža dubila, de b iblanske ceste in gase mal puglihala, de b člouk na biu u navarnast, de u morska bulezen dubiu, če se u pu tisteh luknali guncu. Ce maja gnar za tulk naputrebneh rči, b ga že na kašna viža ufermal tud za ta ta pu-trebna, dc b se saj pol hudamuhar,i na delal norca, de je u Iblan use ta druh na pu nemšk. na pu sluvensk, sam iblanske ceste sa u narodnem slog, ke sa tku zverižene, kokr prave kranske hribuske ceste.
Veja, gespud redehter, za kua sm se jest začeu spet za naše ceste am jemat? Vidja, du zdej, ke sm pu Kudelum sojga bika luštn pasu, m je blu use glih, nej uja ceste u Iblan tok al pa tok. Zdej, ke sm ratu bert in um ta nar bi gvišn tud ustou za naprej, če m u šou kšeft zmeri tku, kokr m je šou u »Unione«, se pa na um več iz bikem obgebu. Paša na Kudelum je tud čez dali slabš, udkar sa začel zidat tam
pu traunke, in unkat s je moj bk clu zob zlomu, ke je u en cegu ugriznu, ke je ležu u trati. 1 ku se cajti slabšaja in treba m je blu na usaka viža kašnga druzga kšefta puperjet. Bertuska mende na u preslaba, pusebn ke m je sam gespud dohtar Tau-car oblubu, de se u ud »Rože« prec h men preselu in u tud soja družba za saba pu-tegnu, če jh um dobr pupedenu. Jest s um pa tudi na usa muč skp uzeu, de uja ldje iz mana cefridn in če na u drgač, se um tud u ta nova bertuska šula zapisu in še Rormanuga Fikita za štruftarja uzeu. de u šlu ja use kokr na žnorc in de nau iiu-beneh prteženg čez mene in moja uštarija. Franketa m je pa tud ublubu, de me u pud-peru že za tega vola. ke je tud nega, če ga je mou preveč pud kapa, že večkat pud-peru
Boltatu Pepe iz Pudeluga.

SOMIŠLJENIKI! SOMIŠLJENICE! Zahtevajte v vseh prodajalnlcah in tobakarnah vžigalice »Slovenske krščanske socialne zveze«: »V korist obmejnim Slovencem!« Kupujte te naše vžigalice!
Družba sv. Mohorja.
Družba sv. Mohorja šteje letos 84.389 udov, to je 553.3 več,kakor lani.
Imela je družba:
leta 1899	udov 78.103,
.	1900	,	78 596,
.	1901	.	76.110,
.	1902	,	80.046,
,	1903	.	76 058,
,	1904	„	84.598,
,	1905	,	83572,
,	1906	.	81.879,
.	1907	,	79.146,
,	1008	.	84.38;).
Družba sicer ni še dospela popolnoma na vrhunec 1. 1904, a vendar je upati, da bode to število prekoračilo v teku prihodnjih let. Saj ljudje veliko več berejo kot nekdaj, in Družba si bo prizadevala, dajati ljudem berila, ki bode res za vse.
Mohorjanov pride letos na:
1.	Goriško nadškofijo. .	9841 (ve£ 746)	udov.
2.	Krško škofijo ....	6350 ( , 107)	»
3.	Lavantinsko škofijo .	25650 ( , 1918)	„
4.	Ljubljansko škofijo .	33360 ( , 2353)	„
5.	Tržaško koper. škofijo	4454 ( . 83)	»
6.	Sekovsko škofijo . .	419 (manj 3)
7.	Škofiji Poreč in Krk .	168 (več 60)	,
8.	Dalmatinske škofije .	219 (manj 68)	,
9.	Zagrebško nadškofijo .	478 ( „ 7)	, 10' Djakovsko škofijo . .	67 ( „ 16)	„
11.	Bosniške škofije . . .	170 ( .	43)	»
12.	Somboteljsko škofijo .	277 (več	59)	,
13.	Videmsko nadškofijo .	258 ( ,	18)	„ 14 Razne kraje v Evropi.	345 (manj	8)	0
15.	Amer ko..... 2067 (več 39) „
16.	Afriko in Azijo ... 2 57 ( „ 5) »
Vkup 84 389 (več 5533) ndov.
Torej dobi letos slovenski narod od Družbe sv. Mohorja iznova 506.334 lepih knjig. — 11,275.810 knjig je Družba do lanskega leta podala Slovencem, z letošnjimi pride torej na številko 11,882.144. Kdo preceni, koliko se je v teh spisih dalo Slovencem izobrazbe, koliko zabave, koliko razvedrila, koliko veselja, koliko se je slabega zabranilo. Zato pa je slovenskega naroda častna dolžnost, delati tudi zana-prej za ta zavod, za katerega Slovence drugi narodi zavidajo., katerega drugi posnemajo.
Dne 1. septembra smo pričeli razpošiljati letošnje družbine knjige in prizadevali se boderno, da častiti udje dobijo knjige najprej ko mogoče. Odpravili bodemo zaboje s knjigami po tej-le vrsti: 1. Amerika, Afrika in Azija. 2. Krška škofija. 3. Razni kraji. 4. Lavantinska škofija. 5. Ljubljanska škofija. 6. Goriška nadškofija.
Ker smo letos prijeli vpisovalne pole večinoma že začetkom februarja, nam je bilo mogoče z razpošiljatvijo knjig pričeti skoro za mesec dni prej.
Cenjene gospode poverjenike, katerim se knjige pošiljajo, nujno prosimo, naj takoj, ko dobe »avizo«, pošljejo po nje na pošto ali železniško postajo, da ne bode sitnih reklamacij, ki povzročujejo samo zamudo in nepotrebne stroške. — Stroške, katere so imeli gg. poverjeniki za odpo-slatev denarja in prejem knjig, morajo jim posamezni udje povrniti.
On gg. poverjenike, ki dobivajo svoje knjige neposredno v družbini tiskarni, prosimo, naj čim preje pošljejo po nje, da nam zavoji ne zastavljajo prepotrebnega prostora.	Odbor.
istrske zate.
(Dopisi.)
Tinjan, sept. meseca.
Gospodarska kriza.
Težak je čas za kmeta, kot nikdar do slej (A. Medved: »Za pravdo in srce«), da težak, posebno za istrskega kmeta. Letošnja vinska kriza bo spravila marsikaterega v žalosten, obupen položaj. Edini pridelek, katerega lahko proda, mu leži v kleti in ga oddati ne more. Suša je uničila žito in vse sočivje, uničila travo, tako, da ni hrane ne za ljudi ne za živali. Od kod živeti? Na Kranjskem je vlada priskočila na pomoč s pol milijona kron — a za Istro ni slišati ničesar, kakor bi tukaj bilo vsega v obilju in vendar že straši beda in lakota. Ubogi Istran!
Kadar sc kje nesreča zgodi, sc pobira za ponesrečence milodarc; tudi mnogega istrskega kmeta je letos zadela velika in strašna gospodarska nesreča, toda kdo mu hiti pomagat? In vendar, kako lahko bi se pomagalo! Ko bi Slovenci, mesto pri raznih tujih in nam sovražnih tvrdkah, hoteli kupovati pri kmetih vino, pa bi bila takoj hitra in izdatna pomoč. Kupili bi dobro, pristno vino. mesto umetne brozge, in bra tu bi bilo pomagano.
Kdor potrebuje dobrega terana, naj pride torej sem ali osebno ali pa naj sc obrne pismeno na župni urad v Tinianu, kateri bo drage volje v tem oziru vsakemu vstre gel. Cene so zelo nizke. Vino se oddaja franko od postaje sv. Peter v Šumi.
JelŠane, avgusta niescca.
Hranilnica.
»Hranilnica in posojilnica, registrovana zadruga z neomejeno zavezo«. Številnim udeležencem pojasnil je iz Ljubljane došli revizor Z. Z. gosp. Kramaršič pomen rajf-ajzenovk za gmotni razvoj kmetovalca in malega obrtnika; nato jim je v poljudni razpravi predočil pravila naše bodoče posojilnice, kar so navzoči z zanimanjem poslušali in navdušeno odobravali. Veleč. g. župnik je zbranim prepričevalno govoril o koristi in potrebi lastnega denarnega zavoda za to veliko občino in je poslušalce pozval, da si izvolijo posojilnični odbor. Enoglasno so bili izvoljeni: veleč. gosp. Josip Vclharticky, župnik, načelnikom, poleg petih odbornikov in sicer: gg. Jakob Valenčič, nadžupan, Josip Frol, krčmar in posestnik, Matija Čekada, posestnik, Ivan Cckada, posestnik, Anton Saftič, posestnik. Imena teh mož nam jamčijo za obstoj in krepak razvoj za nas prevažnega narodnogospodarskega podjetja. Prijavilo se je takoj znatno število članov. Zahvaljujoč se gosp. revizorju Kramaršiču in gosp. župniku za poduk, razšli so se udeleženci z željo, da bi naša posojilnica čim preje poslovati začela. Ta dan je velevažnega pomena za našo sicer pozabljeno občino Jelšane. Zanimanje ljudstva za posojilnico dnevoma raste in to spodbuja k odločnemu delu.
Kringa v Istri.
Slabe varnostne razmere v Vlašariji.
Kakor je tužna Istra sto let za drugimi avstrijskimi pokrajinami v šolskem, gospodarskem in kulturnem pogledu, tako je pa ponekod prva, kar se tiče slabih varnostnih razmer, posebno v onih krajih, kjer živijo takozvani Vlahi. Tu se več ne more živeti pred tatovi. Po belem dnevu kradejo pastirjem na paši ovce in janjce. En tat z zakritim obrazom prime pastirja ter mu pritisne glavo k zemlji ali h kakemu grmu. A drugi tatje mej tem odženejo ovce in janjce. Ze je tako daleč pr.išlo, da si ne upajo starši poslati otroke na pašo z ovcami in janjci, ampak morajo odrasli ljudje pasti. A po noči? V tem času pa kradejo oboroženi tatje vse, kar morejo: ovce, janjce, vole, krave, teleta, vino, svinjino, slanino, vozove, hišno in poljsko orodje. Tu vržejo vrata doli, tam prevrtajo zid. tu zopet zlomijo ključavnico itd. Noben hlev jim ni dovolj zaprt; tako tudi ne nobena druga shramba. Psa, kateri laja, pa banditi ustrelijo. Ako se kdo v hiši slučajno zbudi ter hoče tatove pregnati, streljajo nanj; jednega gospodarja so tako ob-strelili, da je umrl; drugi je komaj ozdra-. vel. Tudi na polju ni nobena stvar varna pred nočnimi tatovi. Tu vzamejo seno, tam deteljo, tu porežejo koruzo, tam vzamejo krompir, peso, zelje, repo, luk itd. Tudi maščevati se znajo dobro nočni tatovi nad onimi, na katere imajo piko. Jednemu gospodarju so lani porezali na trtah vse one mladike, katere so imele grozdje; napravili so mu na tisoče kron škode. Letos so mu zopet isto napravili. Tudi trem drugim gospodarjem so letos vse grozdnate mladike na trtah porezali. Škoda je ogromna. Kako bodo ti kmetje živeli v tem slabenj letu? Nekemu volu so presekali nogo, drugega vola so vsega nasekali, a brejo kravo razparali. Temu gospodarju olupijo skorjo na drevesih, drugemu zažgejo hlev, tretjemu sežgo vrata pri ograjenem zemljišču, četrtemu porušijo zid pri zemljišču, petemu zažgo zrelo žito. Poljskih čuvajev ni, nočne straže ni, orožniške postaje so redke. Oblast se malo zmeni za to, dasi duhovščina dela na to, da se razmere izboljšajo. — V Vlašariji je malo ljudskih šol, a še te se zelo slabo obiskujejo vsled popustljivosti dotičnih šolskih oblasti. Ape-lujemo torej javno na naše poslance, da se enkrat ganejo ter store odločne korake, da bode že enkrat konec temu banditstvu v Istri. Tu delajte, gospodje poslanci, namesto da koketujete s kranjskimi liberalci!' Tako boste najbolje pokazali svoje napred-njaštvo, za katero vam bodo vsi pošteni 1 strani trajno hvaležni.
Beda u planinski dolini
Poroča se nam: Planinci smo potrpežljivi ljudje, neradi razodevamo svetu svoje bolečine, pa smo molčali, ko so od vseh krajev pisali najprvo o suši, potem o povodn.ii. Povodnji smo že tako navajeni, da o njej niti ue poročamo, če ni bilo kaj posebnega. Bržkone bomo še dolgo trpeli vsled vednili povodenj, če se konečno vlada ne ojunači do korenitih in obsežnih melioracijskih del za odvod vode iz naše nesrečne doline. 1'oda sedaj, ko nas je povodenj pred nekaj dnevi zapustila in vse razdejanje leži golo pred našimi očmi, ne moremo več molčati. Naša dolina je letos prejela udarec za udarcem. Uže lani nam jc črv uničil velik del senožeti, škoda se :e letošnjo pomlad še povečala, tako da od mnogih senožeti ni ostalo druzega, nego črna prst niti za pest sena. Sejali smo mnogo travniškega semena, toda suša mu
ni dala kaliti, tudi denar za semena, smo*) vrgli proč, da je škoda še večja. Za črvom je prišla suša, ki nas je bolj prizadela ka-• kor mnoge druge kraje. Prišla je košnja, ki navadno tako poživi našo dolino, a bilo ; je malo kositi, na močvirnih tleh se je dobilo nekaj, na trdih tleh pa večjidel' nismo kosili, ker je bila trava tako redka in majhna, da se je skoraj kosa ni prijela. Pustili smo po prvem dežju, naj se poraste, kosili: bi bolj pozno starino. Kar pride veliko deževje v avgustu. Reka, ki bi jo bil ob suši na nekaterih mestih preskočil vsak otrok,. tekom 48 ur zalije vso širno dolino. To je bilo 8. avgusta. Ustrašili smo se povodnji ob tem času, toda strah nas je minul, ko se je voda hitro odtekala. Tolažili smo se, da se bo škoda dala pretrpeti. Komaj pa smo se oddahnili, uže je prišla druga, sil— nejša povodenj 15. avgusta, in vsa dolina, je bila pod vodo. Sedaj nas je voda pustila,, a zapustila je obup za seboj. Kar je povodenj dobila odkošenega sena, je odnesla,, na stoječi travi pa je pustila toliko blata in jo napojila z zopernim smradom, da se je živina ne bo dotaknila. Pokosili smo, toda skoro gotovo samo za steljo. Kako bomo živino prehranili, nam je uganjka. ker so mnogi že do malega vse pokrmili, kar so nakosili ob prvi košnji in stoje sedaj nred ubogo živaljo praznih rok. In vendar je živina naš glavni vir dohodkov. Vzemi našim kmetom vprežno živino, vzel si jim možnost obstanka. Opravičeno torej vpra-šujemo, kaj bo črez zimo? Za državno podporo v senu smo se sicer oglašali,, toda; z nekakim nezaupanjem, ker se je razširjalo, da bo seno slabo, neužitno za naše živali. In naj bi tudi dobili dobro seno* s čim naj plačamo, ko večina že sedaj tiči v dolgovih. Mnoge so ti pomisleki odvrnili in niso se zglasili za podporo, če tudi nimajo skoro nič sena. Obupna resignacija se je marsikoga polastila. To je nekako splošen položaj kmetovalcev v naši dolini.. Toda so, kateri so dobili še mnogo straš-neje udarce. Vasem Laze, Jakovici, Ger-čarevcu, deloma tudi Planini in Zipljam je voda uničila tudi vse polje, kar ga leži v nižavi. Polje je kazalo- zelo-, dobro, zlasti krompir in turšica. Toda sedaj! Od krompirja, turšice, fižola, zelja, pese itd. ni ostalo druzega kakor ostudna gniloba, ki kuži zrak okolu imenovanih vasi. Tako. je zlasti tem revežem odvzeto vse, s čimur naj bi prehranili sebe in svojo žival. Za njimi uničeni upi, pred njimi beda in gospodarski propad, ni čuda, da so bledi obrazi in obupana srca. — Tu je potreba hitre in izdatne pomoč'. S par desetaki, v katerih navadno obstoji državna podpora, bi bilo tu malo pomagano. Prosimo naše poslance, naj se skupno ves klub potegne za nas. Veleslavna deželna vlada pa naj blagovoli priporočiti hitro in krepko podporo, ker ie tako bo preprečila gospodarski propad veliko prebivalcev naše doline. Da pa se v prihodnje preprečijo jednake nesreče, naj bi se uže skoraj začelo z vso resnostjo misliti na regulacijo notranjskih voda.
Idrijske noulce.
i Idrijska pošta je postala v zadnjem času našim naprednjakom bodeči trn v peti. Da jim britkih bolečin obilno provzro-čuje, dokazujejo dopisi v »Narodu«. Neču-vene in gorostasne so neki razmere na naši pošti. Večinoma teh je zagrešil naš poštar, ker se mu očita nerednost v poslovanju in voditeljstvu. Vemo, od kod izhajajo napadi in znan nam je vzrok, a nočemo biti osebni, ker bi morali vse drugače govoriti, kakor napredni dopisnik. Le toliko povemo, da bi ravnateljstvo v Trstu že zdav naj storilo primerne korake, ako bi bilo ko-» ličkaj nerednosti od strani poštarja. Saj ravno pri poštah je revizija natančna, nenapovedana, in se kaj rado ne prizanese, ako je količkaj napak v uradu. Ako liberalni dopisnik meni, da bode v »Narodu« oddelek z napisom: »C. kr. pošta — stalna rubrika«, je gotovo, da so bode od naše strani na to odgovarjalo. Takrat pa bode zelo neljubo gotovim pristašem dopisni kovini. Ako se osebe brez vzroka napada jo, mora se odgovoriti z istim orožjem, a naše bode vse drugače zadelo. Torej, če hočete kaj britkih ur napraviti svojim naj bližnjim, le naprej!
i Denuncijant je psovka, katero prav pridno rabijo naši socialni demokrati. Razume sc, da ta naslov dajo le klerikalcem Da mu vržejo te psovke v obraz, zasučejo vso zadevo po svoje in to s tako predrznostjo, da bi jim skoraj verjel, ko bi ne ve del resnice. Tako zadnji »Naprej« imenuje gozdnega čuvaja in gorskega župnika de-nuncijanta, ker je prvi naznanil nekatere osebe, ki so si v tujem gozdu brez pravice in dovolieira prisvojile tuje blago, drugi pa jc zaslužil častni naslov dcnuncijanta, ker je Ivi klican k sodniii za pričo. Vprašan je bil, :e li komu dal dovoljenje, prisva1-jati si v cerkvenem gozdu kake stvari, ali ne. Ker jc po pravici govoril, da ne, in so
zatcženiiisto potrdili,1 .je.on.kriv, da so>bilii nekateri obsojeni v ječo.. »Naerej« piše:: »Razume se, da se proti pričevanju, take črne gospode niso mogli, ubogi zatoženci. tuč zagovarjati, ker gre gospodi vsa vera.« Kako se hodo zagovarjali,, ker so; sami priznali, da so brez pravice in dovoljenja, si prilastavali tuje reči.. »Naprej- konča: »Ljudstvo že izpregleduje!« Kaj pa, to je vendar dolžnost vsakega, da izpregleduje. Saj 'do,delitve poiSoc..demokraškem, nazoru do sedaj še nismo prišli.
i Zadnja veteranska slavnost v Idriji ttudo peče naše liberalce..Dali.so.si, duška, v, /Slov. Narodu« v dolgem popisu. Obža-ujejo, .da je tako »dobro uspela, in da. so vse izvedli izvrstno.« Mladeniči, ki. niso kaj.; skusili v svojem življenju, še manj pa. prebili težave, katere nosi vojak v vojski, ločejp učiti, kako se je obnašati možem, starim, vojakom,,kako naj se spominjajo murnih dni, ob katerih so tvegali svoje življenje za domovino. Pač smešno za neizkušene mladiče..ZnanOj nam je,.kaka so; prigovarjali veterancem,, naj se ne udeleže slavnosti,. a dobili so tako odločen odgovor, da so se v. kot poskrili.. Sedaj pa iz jeze, da njihova stvar ne obvelja, smešijo udeležence, četudi, njih mišljenja. »Koi rakali so še slabše kot sokolski naraščaj«, tako jih pohvali. Oni, ki je bil sam vojak in ve iz slkušnje„kako se je vesti pri paradi* se bode smejal junakom na papirju in njih otroškim izbruhom.. Ve pač* da iz tega le bruha zatajena jeza.. Najboljši odgovor so. dali vojaki sami s tem, da so se vpisali v veteransko društv® nekaterimi do. sedaj še niso bili člani. In to je najboljši dokaz, da terorizem par mladih pustolovcev ne oplaši moža, ki je že kaj pretrpel v svojem življenju.
i Telovadni odsek katol. del. družbe bode naše naprednjake. Izmišljujemo si, kedaj in kje bi se vedli nedostojno. Mi nismo hoteli napadati ljubeznivih »Sokolov«* češ, naj imajo svoje veselje. A če se liberalna gospoda brez vzroka zadira v naše ljudi, bodi povedano, da ni lepo, ako njih sokolski naraščaj grede od sokol-ske veselice pri br. Grudnu, začne »komaj-sati« jablano, obloženo z jabolki na tujem vrtu. Pričakovali bi pač, da jim je liberalna gospoda vsaj toliko postregla za njih trud pri veselici, da bodo v miru pustili tujo lastnino, ne pa klatili nezrelega sadja in si z njim tešili glad, da jih gospodar z grdo ne zapodi. Bodite vsaj hvaležni svo-iim mladim pristašem, da ne bodo škode delali drugim. S tem boste najbolj za svojo čast skrbeli, ne pa s tem, da se brez vzroka zadirate na ljudi, ki ne marajo za vas.
i Šolsko leto na naši c. kr. rudniški ljudski šoli pričelo se je v sredo s sveto mašo. Šolski svetnik — visok uradnik pride k maši, a učiteljev pa nismo kaj videli, eden se je celo bahaško obrnil od cerkve in od svojega oddelka, ter šel raje po trgu se sprehajat. In ta se še pritožuje, da ga nočejo stalno nastaviti!
i Juiče in mladina. O priliki otvoritve sokolskega doma v Zireh je prosila neka mladoletna »sokoličica« iz Zirov svojega »poveljnika« brata Julčeta za dovoljenje, da bi smela ob 10. uri se udeležiti službe božje. Julče vpričo tovarišic prepove iti v cerkev. Neka osemletna deklica iz Idrije, ki je tudi »špilala« sokoličico v Zireh, je piscu teh vrstic s solznimi očmi pripovedovala, kako rada bi bila šla k sv. maši, kako* vsako nedeljo, pa si ni upala prositi, ker je bila priča, ko je Julče zmerjal njeno žirovsko tovarišico. Pošteni Idrijčani! Ali morete mirnim srcem prepustiti svoje nedolžne otroke takim »vzgojiteljem«? Ali ne poznate posledic, če vaši otroci izgube vsako versko čustvo?
i Delo pri čitalnici še vedno počiva, dasi županstvo ni dobilo nobene prepovedi na novo. Ko je pa deželni odbor prepovedal, so pa zidali. Čudni ljudje!
i Izjava Ganglova še ni pozabljena, pa že je pomazal »Narodov« dopisnik svoje glasilo z novo farbo. Po občinski seji dne 10. sept. je več občinskih odbornikov in neodbornikov, med njimi Gangl, pričelo razgovor z virilistom Golijem, ali bi ne bilo mogoče napraviti kompromis. Obljubili so, da zagotove pismeno vsa društva — torej tudi naša — da bode smelo vsako društvo uporabljati prostore, zlasti dvorano, v nameravanem novem poslopju. Gospod Goli je pri tem popolnoma opravičeno izrekel dvom, da bi le mogla vkljub pismenemu zagotovilu naša društva res prosto gibati se v prostorih, nad katerimi bi bili gospodje, ki ne gledajo z veseljem našega gibanja. Skliceval se je pri tem na vedenje nasprotnikov o priliki lanskega blagoslovljenja zastave katoliške delavske družbe, ko ni bilo miru ne na javni cesti, ne v popolnoma zasebnih prostorih našega somišljenika. »Narodov« dopisnik pa je sporočil pod naslovovm »Goli se rad zaklepeta«, tako je storil tudi pri občinski seji. Ušla mu je namreč opazka, da so klerikalci vsled tega proti mestnemu domu. ker so naprednjaki lansko leto de vi-
II. prilog« ^»»o¥enoatft Me*. 215. dnfe 19. septembra 1908.
rali proti klerikalni slavnosti. Gospod Goli, le bolj jezik za zobmi, da ne bode gospod dekan hud?« Kaj niso to čudni možje, ki tako obračajo vsako besedo? In ž njimi kompromis! Niti besede ne!
i Na tisoče stroškov bo imela občina radi Osvvalda, trdil je baje znani mogotec pred šolo. Tudi lepa, kakor bi bil Os\vald pričel razmetavati občinski denar. Bodite zagotovljeni, gospod, da ne bode občina radi Oswalda imela niti vinarja škode, pač pa se bomo davkoplačevalci potrudili, da bo dobila še to nazaj, kar se je porabilo v druge namene, nego je bilo določeno.
i Vaš dopisnik je navadni katoliški laž-njivec, tako piše že parkrat »Naprej«, ker se ne podpiše s svojim imenom in ker ne pojasni zadeve glede »špeha«. V »Naši Moči« z dne 11. okt. 1907 je dopisnik iz Idrije na podlagi tržnih cen dokazal, da so oni, ki imajo skrbeti za slanino in dobe 1500 K mesečno od erarja brezobrestnega posojila, prodajali rudarjem po 10 kraje, višje kilogram, kakor so ga nakupili. Pričakovalo je vse radovedno, kako bodo opravičili tako postopanje, a molčali so in molče še do danes. »Naša Moč« jim je tudi še drugo dokazala, a na to vse molče. Ko se je pa »Slovenec« malo dotaknil te reči, so pa kar vskipeli, klicali dopisnika, naj se z imenom javi in naj pove, kaj ni bilo prav pri upravi slanine. Drzni so pa drzni! Mislijo si: Socialni demokrati tako ne bero nasprotnih listov, toraj le udrihajmo po katoličanih, kaki lažnjivci so. Naši ljudje se bodo jezili nad nasprotniki in v tej jezi pozabili na naše nerodnosti. Še več! Nas voditelje bodo imeli za prave junake, ki se tako moško postavimo v vsaki številki :>Napreja«, da kar javno pozivamo »Slo-venčevega« dopisnika, naj pride na dan s svojim imenom.
i Lepo odhodnico napravila je katol. del. družba nekaterim odhajajočim članom. Dve članici sta se podali v centralni tečaj na Dunaj, da se čez leto povrnete kot čipkarski učiteljici. En član se poda v šolo za rudarske paznike, dva bosta oblekla vojaško suknjo. Društveni predsednik jim je v daljšem govoru kazal na zaupanje, katero se na nje stavi, na čast, katero se je njim m družbi skazala, naj oni tudi v tujini delajo čast Idriji, ter se zopet povrnejo v okrilje katol. del. družbe. Društveni pevci in orkester so pridno zabavali navzoče, ki se niso mogli hitro ločiti iz Didičevega salona. Bil je res krasen večer.
TržišKe novice.
t Nemška šola je že začela životariti. Vpisanih je v njo okrog trideset učencev, iu med temi skoro polovica slovenskih otrok. Slovensko čuteče srce se mora zgražati nad tem, ko vidi, kam pelje skrajna nevednost in nemožatost. In prav to se mora očitati našim krvnim bratom, tržiš-kim Slovencem, ki dajejo vzgajat svojo deco za janičarje, kateri bodo nastopali po nekoliko letih nasproti svojim domačinom z zaničevanjem in preziranjem. Misel, da se tam otrok več nauči, je več kot neumna. Sai se še v tržiški slovenski šoli poučuje več stvari v nemščini, česar po drugih štirirazrednicah ni. Kaki stariši so oni, ki tujcem bolj zaupajo svoje otroke, kot svojcem, to bi moral vedeti vsakdo — žal, da ne! Če jih jim pa radi njihovega laskanja zaupajo, tedaj jim gotovo tudi domači pokažejo hrbet. To velja tudi sedaj! Stariši, ako so vam tujci dražji, potem ste nskočili od nas, naša lepa slovenska domovina vam kliče: Z Bogom! Mi, njeni ostali — a zvesti sinovi — vas vidimo v prihodnje v nasprotnikovih vrstah. Kličemo vam še zadnjič: Pridite, vrnite se, dajte svojo kri nazaj svojemu rodu, vpišite svoje otroke v domačo slovensko šolo, še .ie čas! Ako pa ste se že toliko oddaljili od nas, da nas že več ne slišite, tedaj naredimo tudi mi svoje, a bolj možato! Prvo, kar napravimo, bo to, da naznanimo slovenskemu svetu imena naših uskokov. Drugo, kar bode tudi prvemu gotovo sledilo, boste pa tudi sami pri sebi opazili!
t Nemška šola je v prostorih Klofutar-jevih. To je Slovenec, ki podaja prostor za vzgajanje janičarjev. Pri istem je zadnje dni odnesel neki uzmovič precej delov za črevlje. Dobili ga še niso. Biti mora eden domačih delavcev, ki je delal tudi pri Mal-lyju, ker je gotovo, da je izvršil to tatvino pri obeh imenovanih eden in isti.
t Vžigalice »V korist obmejnim Slovencem« so se že precej priljubile. Ima naj jih vsak naš somišljenik! Dobijo se v kon-zumu. v trgovini Theuerschuh, trafiki Ce-metovj in v gostilnah.
t »Slovenca« pridno beremo, a širimo Ka še bolj. da ga bodo vsi radi brali.
Avtomobili na lavnih cestah.
Pisatelj članka »Slovenca« z dne 22. avgsta t. 1. povodom avtomobilske nezgode na bistriškem mostu pri Domžalah vpraša, ali res ni nobenih postav za avto-mobiliste ? Da, obstoji za avtomobiliste jako stroga ministerialna naredba z dne 27. novembra 1905, drž. zak. št. 156. Ta odredba obstoji iz 48 paragrafov, je jako stroi ga in tako praktično sestavljena, da bi bila pri natančnem izpolnjevanju in izvrševanju iste vsaka nezgoda ali nesreča z avto mobili izključena. V dotični odredbi je tudi jasno rečeno, kdo ima isto izvrševati, namreč na deželi cestni organi in orožniki. Ali dosedaj se še ni slišalo, da bi bil kak cestni organ nastopil proti automobilistom, ker ti tudi nimajo v splošnem potrebne sposobnosti za to. Na deželi je edino le orožnik, kateri more proti drznim automobilistom uspešno nastopati, kajti orožnik je za to izvežban, ima tudi potrebno moč, od njega se zahteva natančna vednost vseh pestav in predpisov, kar se tiče varnostne službe. Ali resnici na ljubo bodi tu povedano, da ima orožništvo sedaj glede nastopa proti automobilistom takorekoč vezane roke. Naj toraj javnost izve, kako je stvar. Kakor se je iz popolnoma zanesljivih virov izvedelo, jc vzrok naslednji, da na cestah glede vožnje z automobili še vedno ni zaželienega reda, vkljub strogi minist. odredbi iz leta 1905. Takoj po izdaji dotične odredbe posebno v automobilski sezoni leta 1906 so orožniki isto strogo izvrševali in pri tem več automobilistov, ki se niso hoteli postavi pokoriti, obla-stvom naznanili. To pa menda gospodom ni bilo po volii. Več teh gospodov se je pri orožniškem polkovniku g. pl. Riedlingerju pritožilo, češ, da jih orožniki na cestah br ez vzroka nadlegujejo in oblastvom naznanjajo. Gospod polkovnik Riedlinger je izdal na podrejene mu orožniške postaje pismeno povelje št. 1934 z dne 14. sept. 1906, da se smejo kazniva dejanja od strani avtomobilistov samo tedaj naznaniti, kadar so ista s pričami, okolnostmi ali dogodki dokazana. Pri vseh drugih kaznivih dejanjih zadostuje orožnik sam za pričo, le pri automobilistih ne. Predpisa, na katerega bi se moglo omenjeno povelje opirati, ni. Dostikrat pa se pripeti, da raz-un orožnika ni nobene priče dogodka. In če so priče, se te večinoma izgovarjajo, dajtiso dobro videli, kako se je dogodek vršil, da se izognejo neprijetnim potom k oblastvom. Omenjeno povelje določa, le take slučaje naznaniti, ki so z dogodki dokazani. Orožnik bi moral torej čakati, da gospodje automobilisti kak voz prevrnejo ali kakega človeka povozijo in potem bi smel šele nastopiti. Tako je! Ker so se vsled samovoljnosti automobilistov na cestah vedno nesreče ponavljale, je vsled splošnih pritožb deželna vlada za Kranjska na podlagi zgoraj omenjene minist. odredbe izdala strog ukaz št. 25040 z dne 25. nov. 1907, da imajo varstveni organi (orožniki) vsak prestopek omenjene automobil-ske odredbe takoj nazniti, torej ne čakati, da se kaka nesreča zgodi. Ker pa morajo orožnik; iz disciplinarnih ozirov polkovtti-kova povelja bolj spoštovati kakor odredi be politične oblasti, zato so automobilisti še vedno svobodni, uganjajo lahko burke na javnih cestah, ne da bi jim bilo treba brigati se za vladne odredbe.
Marsikateremu vozniku je še dobro v spominu, kako so orožniki pred nekaj leti voznike na cestah radi prestopkov cestno-poiicijskega reda zasledovali. Orožniškš polkovnik gosp. pl. Riedlinger je izdal tedaj strogo povelje, da se mora cestno po-> licijski red strogo izvrševati in vsak prei stopek takoj naznaniti. Tisti čas so moralo vse orožniške postaje na Kranjskem polagati vsako četrtletje izkaze na deželno orožniško poveljstvo, koliko voznikov, oziroma cestnih prestopkov se je naznanilo oblastvom. Gorje orožniški postaji, katera ni najmanj 40 do 50 voznikov naznanila vsako četrtletje. Postaje, katere so malo število ovadb izkazale, so se morale opravičevati. Zakaj torej mnogo večja strogost proti voznikom, nego proti automobilistom? Ali naj imajo bogati automobilisti več pravic na cestah, kakor revnejši' ljudje?
Pred par leti so orožniki na Gorenjskem nekoga zasačili na lovu brez orožnega lista, in mu v smislu predpisov puškq zaplenili ter z ovadbo vred na kompetent-no okr. glavarstvo poslali. Oče se je p« deželnem orožniškem poveljstvu pritožil, nakar je gosp. polkovnik stražmojstra brzojavno v Ljubljano poklical. Stražmojster je poveljstvu pojasnil, da je bila dotična ovadba in konfiskacija puške popolnoma korektna. Gosp. poveljnik ga je nato do-slovno zavrnil: »Darum frage ich sic nicht; machen sie \vas und \vie sie \vollen, nur dass.......das Gewehr zuriick be-
kommt!« Dotični stražmojster še danes nima potnih stroškov povrnjenih. Tako je!
K poljskemu bojkotu nemJkeja Masa.
Eden izmed dunajskih velc&brtnikov, k' se je udeleževal naprave avstrijskega oddelka na sedanji umetno-obrtni razstavi, se je obrnil v listu »N. W. Tagblatt« z
značilnim pozivom na trgovsko-obrtne kroge Avstro-Ogrske. Na potu iz Petro-grada na Dunaj se je ustavil v Varšavi in je proučil na mestu organizacijo poljskega bojkota nemškega blaga. Vse videno in slišano ga je privedlo v tako vnemo, da on, pozabivši vsa zvezna čustva do Germani-ie, poživlja svoje rojake, naj se okoristijo ob nenavadni ugodni »konjunkturi«, in naj izpodrinejo enkrat za vselej iz poljskega trga prusko blago.
Dosihmal so te ugodne priložnosti izkoriščali le Angleži in Francozi, sosednja Avstrija je ostala zadaj. In vendar bi po mnenju dunajskega ekonomista ravno avstrijska obrt si zamogla priboriti ta naj-bližnji trg. Razume se, da sestavitelj tega poziva v svojstvu avstro-ogrskega patriota prezira nedavni fakt obiska poljskih trgovcev praške izložbe v namen boljših trgovskih zvez med Čehi in Poljaki.
Odvisnost dunajske politike od Berlina n: nikjer prinesla Avstriiji toliko škode, kakor ravno na trgovskem polju.
Zahvala,
Odboru slovenskega glasbenega društva v L j u b 1 j a n a « je častna dolžnost, da izreka vsem, ki so na katerikoli način pripomogli do toli sijajnega uspeha priredbe dne 13. septembra t. I., svojo naiiskre-nejo in najglobokejo zahvalo.
Iskreno se zahvaljujemo slavnemu deželnemu odboru vojvodinje Kranjske za blagohotno prepustitev dekoracijskih predmetov ter slavni zvezi za povzdigo tujskega prometa na Kranjskem, posebno nje voditelju velecenj. gosp. dr. Valentinu Kri.sperju za izredno naklonjenost, požrtvovalni trud in pomoč ob sestavi veselič-nega vsporeda in celokupne dekoracije slavnostnih prostorov.
Zahvaljujemo se nadalje gg. dr. Robidi, Ant. Verovšku, Iv. Kregarju, S. Ur-bančiču, F. Kristanu, L. Hočevarju in Ber-gantu in ostalim gospodom, ki so na dan slavnosti toli požrtvovalno priskočili odboru na pomoč ter s svojo izredno vztrajnostjo in trudom izdatno zmanjšali odboru delo.
Posebno zahvalo pa dolgujemo našim vrlim damam, ki so z neprimerno živahnostjo vztrajale toliko časa v raznih paviljonih in prostorih in največ pripomogle, da je slavnost tudi v materijalnem oziru tako krasno in nad vse pričakovanje sijajno uspela. V prvi vrsti zahvavljujemo se velecenjenim gospem Bahovčevi, Bradaš-kovi, Eberlovi, Globelnikovi, Fledšteinovi, Potnikovi, Štefetovi in Štrukeljevi ter go-spicam: Ahčinovi, Berti in Heleuici Bahovčevi, Bonačevi, Burjevi, Cesarjevi, Cot-manovi, Ani, Lojziki in Reziki Češnovar-jevi, Dobrotevi, Dostalovi, Fialovi, Ger-hauserjevi, Hertličkovi, Hubijev.i, Jančevi, Južnovi, Knifičevi, Kotijevi, Kornovi, Kregarjevi, Ladihovi Magoličevi, Moč-nikovi, Pavlinovi, Pečetevi, Pečnikovi, Peterlinovi, Plačakovi, Podržajevi, Poljančevi , Potokarjevi, Primčevi, Rakoševi, Slugovi, Srakarjevi, Suhadolni-kovi, Sarabonovi, Šerbečevi, Ani, Minki in Viktoriji Tomažičevi, Zalarjevi in Zalokar-jevi, proseč jih i nadaljne naklonjenosti.
fstotako dolgujemo iskreno zahvalo slavnim bratskim društvom »Kranj« in »Kamnik«, sosebno njih pevovodjem gg. Heybal -u in Mohor-u za njih bratski odziv, krasno, precizno izvajanje in sodelovanje ob pevskem vsporedu slavnosti, zagotavljajoč jih naše vsakokratne proti-usluge.
Zahvaljujemo se nadalje tudi vsem, ki so s svojo navzočnostjo počastili našo veselico, posebej še gg. župniku Aljažu, prof, dr. Hohnjecu, dekanu Koblarju, državnim poslancem dr. Korošcu in dr. Laglnji, dež. poslancu Mandeljnu, prof. dr. Medvedu, tovarnarju Pollaku, ravnatelju Pušenjakti, kanoniku Sušniku ter monsignoru Zupanu, zastopnikom zelene Štajerske, vzbujajočega se Korotana, vinorodne Primorske in Goriške ter našim vrlim okoličanom, ki so s svojo mnogobrojno udeležbo največ pripomogli do tolikega sijaja slavnosti.
Dolžnost nam jc tudi, da izrekamo zahvalo vsem slavnim uredništvom onih listov, ki so z številnimi noticami netili zanimanje za našo prireditev.
Zahvaljujemo sc nadalje slavni akcijski družbi » U n i o n « za občudovanja
vredno točnost v postrežbi, nadalje gg. ravnatelju Govekarju in ekonomu Ševarju, ki sta z izredno vztrajnostjo skrbela, da je ob tem izrednem obisku deloval cel hotelski aparat brez hibe.
Tudi vsem, ki so z izdatnimi prepla-čili in darili v gotovini zasigurali gmotni uspeh priredbe, kakor tudi vsem darova-teljem krasnih in dragocenih dobitkov izrekamo svojo globoko zahvalo, proseč jih, da nam ostanejo naklonjeni tudi v bodoče.
Svojo udano zahvalo izrekamo slavnemu občistvu, ki je s svojim irmogobroj-nim obiskom zopet pokazalo svoje izredno zanimanje za razvoj našega društva.
Oprti in vzradoščeni nad dokazi tolikih simpatij, korakali bodemo po začrtani poti neustrašeno naprej.
Ljubljana, dne 19. septembra 1908.
Za odbor slov. glasbenega društva »Ljubljana« Makso Bradaška,	Rado Šturm,
tč. tajnik.	tč. predsednik.
Cerkveni letopis.
— Romarski vlak na Sveto Goro. Iz
Šenčurja: dne 27. t. m. priredi katol. slov. izobraževalno društvo v Šenčurju posebni romarski vlak na Sveto Goro. Vlak gre iz Kranja v nedeljo, 27. t. m. ob 10. uri 12 m. dopoldne; nazaj pa gre v ponedeljek okolu 3. ure popoludne. Vožnja tja in nazaj stane 4 K 30 vin. Ustavil se bo na vseh postajah do Jesenic in velja cena za vse postaje jednako. To romanje bo obenem jubilejna božja pot v proslavo 50-letnega prikazovanja Brezmadežne v Lurdu. Ker se veliko ljudi ni moglo udeležiti letošnjega romanja v Lurd, se bo gotovo marsikdo rad udeležil tega našega romanja na Sveto Goro. Skrbeli bomo, da bo vse dobro preskrbljeno, bodisi v duševnem, bodisi v gmotnem oziru. Kdor se želi udeležiti, naj sc zanesljivo oglasi pri katoliškem slovenskem iz-i obraževalnem društvu v Šenčurju do 22. t. m., kamor naj pošlje znesek za vožnji listek. Vožni listki se na dom ne bodo pošiljali, ampak naj se vsak na postaji izkaže s poštnim recepisom, da se mu more izročiti vožni listek.
Jtalerslce novce.
š »Narodni List« poroča, da je postal dekan v Šmarju pri Jelšah gospod Janez Bohanec, dozdaj župnik v Svetinjah pri Ormožu, ki je bil poleg tomažev-skega dekana Cafa najhujši agitator »Kmečke zveze« v ormoškem okraju, in kateremu je baš to naklonilo dekanijo.« Narodno stranko najbolj jezi to, da dobivajo dekanije in župnije pristaši »Kmečke zveze«, zato nameravata baje sedaj Spindler in Linhart ustanoviti v Celju ali tudi v Ptuju duhovsko semenišče in sta baje stolico za moralko že ponudila nekemu veljaku, ki pa tega obširnega predmeta v vsem obsegu ne more predavati, pač pa hoče vsako leto ob nedoločenem času predavati o »značaju«! Potem bomo pač imeli vrle duhovnike in Narodna stranka bo imela večji vpliv pri nastavljanju duhovnikov, če do tedaj ne bo dobilo svojega škofa in svoje škofije! Na zdar!
š Bera duhovnikov — učiteljske plače!
V času, ko »Narodni List« vedno ščuva naše ljudstvo, naj napodi duhovnika, ko pride po bero, ki je prostovoljna — pa na-pravljajo učitelji, oziroma okrajni šolski sveti, hujše napade na kmečke mošnje, kakor duhovniki! Tako je ormoški okrajni šolski svet sklenil naprositi deželni šolski svet, naj se določijo učiteljstvu plače v oni meri, kakor jih imajo državni uradniki štirih spodnjih razredov. Po takem bodo torej učitelji dobivali plače kakor okrajni sodniki, gimnazijski ravnatelji in starejši gimnazijski profesorji! Mi učiteljem sicer privoščimo boljše plače, če pa gospodje mislite, da že ljudstvo od zadnjega povišanja učiteljskih plač komaj čaka, kdaj boste vi za vaše, ljudstvu nasprotno delo zahtevali novih velikih žrtev od njega, se motite. Če mora ljudstvo toliko žrtvovati za šolstvo, bo pač tudi smelo zahtevati, da se bo deca vzgajala v teh šolah tudi v ljudskem, to je v krščanskem duhu! Zdaj, žalibog, to gine na marsikateri šoli! Zgledov imamo dovolj, s katerimi lahko ljudstvu postrežemo, če drago!
š Trbovlvje. Ni še začela uradovati nova posojilnica rajfajznovka, že se je spravila »Domovina« nad njo. Hvaležni smo liberalni tetki, da nam pomaga delati reklamo za nov zavod. Samo da se je v svoji klepetavosti nekoliko zmotila. Kriči namreč, da so v Trbovljah klerikalci proti klerikalcem, češ, saj je tu stara posojilnica, ki jo vodijo konservativci, čemu potem še novo. Da je stara posojilnica res »klerikalna«, navedemo nekaj dokazov. 1.
Učlanjena je pri celjski zvezi, katere ravnatelj je Jošt. 2. Ima tajnika, ki je naročnik ni dopisnik »Domovine«, ki mu pa tudi »Narod« gleda včasih iz žepa. O klerikal-nosti drugih odbornikov ne govorimo. »Domovina« napada novo posojilnico. Že to je dokaz, kako potrebna je, kako prav so imela kmečka zveza in delavska društva, da so si osnovala svoj denarni zavod, ki bo edinole njim v prid.
š Osebna vest. Okrajnemu glavarstvu v Slovenjemgradcu je prideljen kot živinozdravnik g. Franc Pirnat.
š Sv. Pavel pri Preboldu. Pri tukajš-nem poštnem uradu se je uvedlo s 16. septembrom raznašanje poštnih pošiljatev za kraje Laburje, Sv. Lovrenc, Laskovc in okolico.
š Fram. V Framu se vrši v ponedeljek, dne 21. septembra velik živinski sejm.
š Kaj bo, kaj bo? Naše Nemce prijema strah, kaj bo, če jim bodo Slovenci dali za njihove nedeljske lumparije v Ptuju tak odgovor, kot si ga zaslužijo. To pa jim mi tudi obljubimo. Toda ne z jajci in tinto, ker nimamo toli časa si istih pripravljati, ko ptujski fakini, ampak odgovorili bomo na drug način, ki se ga naj vsak zaveden Slovenec in Slovenka posluži; to je: Svoji k svojim! Ne vinarja več nemčurskim na-dutežem in rajhovskim privandrancem.
š Mladeničem ptujske okolice! Agiti-rajte za mladeniški shod, ki se bo vršil dne 27. sept. na Polenšaku.
š Za častnega občana v Slovenski Bii strici sta izvoljena dež. odbornik Link in župan Stiger.
ganejo, kakor zahteva obrtni red, da se poživi in utrdi obrtna organizacija v pro-speh obrtnikov in rokodelcev. Kaj pomagajo tožbe o slabih časih, ako se ne poslužujemo pripomočkov, ki jih nam nudi obrtni red in stanovska organizacija za napredek obrtnega stanu.
— Gasilstvo. V občinah Velike Poljane in Sušje pri Ribnici se je sprožila misel za ustanovitev gasilnih društev. Želeti je. da za koristna in potrebna društva storijo ondotni občinski predstojniki vse potrebno, samo da se čim prej ustanove. Zavarovalnicam in drugim dobrodelnim zavodom se mlada društva priporočajo za dobrohotne podpore. Med prehivalstvom je veliko zanimanje za gasilna društva, katerih obstanek je zagotovljen.
Darovi.
Koroške novice.
k Št. Jakob v Rožu na Koroškem.
V nedeljo, dne 27. septembra, bo slovesno blagoslovljenje tukajšnje »Narodne šole«. Na sporedu je tudi govor državnega in deželnega poslanca Franca Grafenauer in petje raznih pevskih društev. Slavnost se začne ob 10. uri s slovesno sveto mašo, ob lepem vremenu na prostem pri »Narodni šoli«. Vabimo na slavnost vse rodoljube, zlasti še pevska društva, ki se hočejo z nami radovati in veseliti lepega napredka.
Druitva.
+ Slovenska krščansko-socialna zveza za Trst se ustanovi jutri. Novi Zvezi naše prisrčne čestitke! Je najmlajša, naj postane tudi kmalu najkrepkejša v hudem boju z ljutimi nasprotniki!
—	Javno telovadbo priredi mengeški telovadni odsek dne 20. septembra na obširnem vrtu društvenega doma. Iz prijaznosti bodo sodelovali tudi telovadci bližnjih odsekov. S telovadbo bode združena veselica na čast letošnjima jubilantoma. Pridite vsi prijatelji mladine in poštene zabave! Na zdar!
lj Slavlje »Podpornega društva tobačnega delavstva«. V nedeljo je priredilo naše »Podporno društvo« izlet na Brezje s posebnim vlakom. Izlet se je izvršil v najlepšem redu. Osobito pohvalo zaslužijo pevke, ki jih je vodil Vojteh Hybašek. Dolžni smo pa zahvalo tudi Vojtehu Hy-baški. za njegovo požrtvovalnost. Vse je bilo veselo in dobre volje. Ne moremo si pa kaj, da ne bi grajali sledeče: Na Otočah čakalo nas je namreč presenečenje, kajti vlak, ki je iz Lesec prišel ob 7. uri na Oto-če, je bil že gosto zaseden in popolnoma brez luči. Ljudje so stali v vagonih in na stopnicah natlačeni, kakor slaniki, v popolni temi. To so konstatirali tudi uradniki in kondukterji v Podnartu, kjer je moralo nekaj izletnikov izstopiti in čakati drugega vlaka, medtem ko so se še vedno prenapolnjeni in le deloma razsvetljeni vozovi posebnega vlaka odpeljali proti Ljubljani. Takoj v Podnartu se je predsednik društva pritožil zoper tako ravnanje; storili se bodo seveda vsi koraki, da bo železniška uprava zlasti na gorenjski progi dala potnikom to, kar jim za njihov denar gre.
—	Obrtniki, ganite se! Iz novomeškega okraja se nam piše: Obrtniško gibanje je pri nas zopet zaspalo. Obrtniki se premalo zavedamo socialnega vprašanja. Liberalce je bolelo, ko so opazovali, kako so se pred leti obrtniki začeli zavedati strokovne organizacije in svojih stanovskih koristi. Zato so delali z vsemi silami, da razpade obrtniška organizacija. To je pač liberalno in napredno! Razmetalo se je nad 200 kron, da bi razpadla zadruga. Ta sicer še obstoja na papirju, o delovanju ni duha ne sluha. Razmere so postale neznosne. obrt propada in ž njim obrtni naraščaj. Ta brezdelnost zadruge ugaja menda tudi obrtni oblasti, ker nima dela ž njo. Kaj pomaga zadruga, ako spi ne-zdrairmo spanje! Mnogi mizarji n. pr. niti ne vedo, da imajo svojo zadrugo. Zato se obrtniki tudi ne brigajo za zadružno organizacijo. Kaj nam koristi novi zakon, ako se ne izvršuje. Obrtne oblasti naj se torej
+ Za »Slov. dijaško zvezo« so darovali: Frančišek Kummer, dekan v Stari Loki 10 K; Davorin Vukšinič v Metliki 3 K, Fr. Aurnann v Novem mestu 2 K; uganj-ka na Radovici 2 K 80 vin., dr. Ign. Žitnik 10 K. Vsem darovalcem najprisrčnejša zahvala! Naj bi našli kmalu mnogo posne-malcev!
Za ljudski sklad je daroval g. župnik Nikolaj Stazinski 10 .
Za »Slovensko dijaško zvezo« gosp. župnik Adolf Knol (Kolovrat) prvo jubilejno krono.
AVSTRO - OGRSKA.
Ministrska konferenca dne 18. t. m. se je bavila s pokojninsko-zavarovalnimi zavodi za osebno uradništvo in volivno reformo za češki deželni zbor. Definitivnega se ni nič sklenilo. Ravnotako je bil kak sklep glede na češke in nemške manjšinske šole na Češkem nemogoč. — Srbski cerkveni kongres v Karlovcu je sklenil vlado pozvati, naj ustavi obravnave proti Srbom, ki so zaradi veleizdaje obtoženi. Pa-< triarha izvolijo danes (19.).
NEMŠKA SOCIALNA DEMOKRACIJA.
Strankarski shod nemški socialne demokracije v Norimberku je z 258 proti J19 sprejel resolucijo strankinega vodstva, ki obsoja, da so južnonemški socialnodemo-kraški poslanci odobrili proračun posamezt nih deželnih vlad. Vsled tega je spor med socialno demokracijo poojstren in položaj jako kritičen.
TURČIJA.
C. kr. avstrijski korespondenčni urad trdi, da je položaj v novipazarskem sand-žaku popolnoma normalen. Guverner Su-lejman-paša da je odšel iz Plevlja nemoten. Temu dementiju seveda ni veliko verjeti, ker je Sulejman-paša sam priznal, da je moral zbežati. — Na orientski železnici je splošna stavka.
KOLERA V RUSIJI.
Dne 17. t. m. so v Brodyju na avstrij-sko-ruski meji ustavili dva potnika, ki sta prišla iz okuženih krajev. — V ruskih vzhodnomorskih provincijah je 240 oseb obolelo, 60 umrlo. — V Peterburgu je dozdaj 1669 oseb zbolelo, 488 umrlo.
Demonstracije u Ljubljani.
Protestni shod.
Ob 8. uri zvečer je bila velika dvorana »Mestnega doma« nabito polna, in ob y29. je bil tudi trg pred »Mestnim domom« ves črn ljudi — vsega skupaj gotovo 5000.
Shod se je vršil pod vtisom dogodkov v Ptuju, ko so Nemci pretepli udeležnike skupščine sv. Cirila in Metoda.
Dr. Triller omenja, da je prošlo nedeljo slavila nemška kultura v Ptuju svoje orgije. Vsa okolica Ptuja je slovenska. Nekdaj je bilo tudi mesto tako. Ko se je ustanavljala ptujska »Čitalnica«, je bilo vse mesto zavito v slovenske zastave. Danes je drugače. Z mestne hiše plapola frank-furtarica (fej!). Ni ga gnezda na slovenski zemlji, kjer bi šla tako v cvet setev najza-grizenejšega nemškutarskega šovinizma. Temu je kriva naša lastna potrpežljivost in pa naša vlada (buren fej!), ki vedno pošilja tja nemško uradništvo. Sicer ob tržnih dneh ni čuti v Ptuju nemške besede, obrtniki in trgovci bi morali poginiti brez slovenske podpore. (Imamo tudi v Ljubljani iste razmere!) To mesto si je izbrala za svojo glavno skupščino »Družba sv. Cirila in Metoda« (živela!), ki vrši dolžnost države. (Tako je! Sramota!) Pripravljeni smo bili sicer, da mesto Ptuj nc bo skup-ščinarjev sprejelo prijazno, ali tu so se zgodila naravnost tolovajstva. (Burni kriki: barbarstvo, lopovstvo!) Z dostojnimi sredi stvi niso šli proti nam, temveč s redstvi, kakor jih rabi tat in tolovaj. Za ta boj so morali organizirati cel spodnještajerski nemški »mob«. Značilno je, da prižiga tem ptujskim Nemcem luč prosvete slovenska
propalica, ki ga je slovenska socialna demokracija izbacnila iz svojih vrst (fej!)
Prišli smo do točke, kjer mora naj-inirnejšemu človeku zavreti kri. Kadar mi manifestujemo mirno in dostojno za svoje pravice, tedaj so proti nam vse oblasti, vse vojaštvo (fej!). Vsi ti faktorji so držali križem roke, ko so v Ptuju bile opljuvane naše dame, ko so se dogajala pod patronanco ptujske, celjske in mariborske policije hudodelstva in tolovajstva proti nam. Tako je in tako bo ostalo! Ne bom predlagal papirnatih resolucij, da se pošljejo na Dunaj. Škoda vsakega vinarja! Eno samo sredstvo imamo: samopomoč! (Bojkot!) Ta samopomoč pa ne sme obstajati v tem, da vračamo surovost s surovostjo. Vsa ptujska druhal ni vredna, da bi en sam Slovenec trpel radi nje. Izreči ji moramo le svoje skrajno zaničevanje. (Burno odobravanje.)
Pa tudi drugi ostrejši meč nam je na razpolago. V naše narodno telo so se zajedle pijavke. Če jih iztrgamo, krvavimo sami, a odvzeti jim moramo hrano, in odpadle bodo same. Nato poživlja ženstvo in mladino na gospodarski boj. Niti vinar slovenskega denarja ne sme priti v neprave roke. Kedar imate priliko, izdati vinar, tedaj recite: spominjam se Ptuja! (Viharno odobravanje.)
Dr. Oražen opozarja, da je v Ptuju te kla kri, a mi ne dajmo baronu Schwarzu, (fej! zaglušno žvižganje!) da pozove zoper nas žandarmerijo in vojaštvo, odgovorimo na ptujska tolovajstva na gospodarskem polju!
Žalostne so naše razmere. Na vsa boljša mesta se nastavlja Nemce, v politični službi sami Nemci, le pri sodniji ima. mo na Kranjskem slovenske sodnike, dru gje sodijo Slovencem ljudje, ki ne razumejo slovenščine. Šol nimamo. Kjer je tovarna, je nemška šola, v katero mora zahajati naša slovenska deca. Denarni zavodi so njihova največja opora, pri nas na Kranjskem »Kranjska hranilnica«. Slovenci, pomislite, kaj se dogaja z vašim slovenskim denarjem. Mi Slovenci sami smo temu krivi! Kdo vzdržuje »Kranjsko hranilnico? Mi sami. Kdo podpira naše nemške trgovce? Mi sami, v prvi vrsti naše dame! Odkriti moramo to rakrano na našem telesu! Pri nas se kritizira vse, kar je našega, pri tujcu pa je vse dobro! Poživlja na gospodarski boj, da bodo ponižni postali naši nemčurji. Ne pravim vam, bojkotirajte jih, tega ne smem reči, ali rečem vam, ne podpirajte jih! Posne majmo Čehe, ki so na gospodarskem po lju že ubili svojega nasprotnika. Posne majmo jih, potem bodo tudi na cesarskem Dunaju spoznali, da bo Avstrija slovanska, ali pa je ne bo! (Burno odobravanje.) V imenu ženstva govori nato gospa dr. Tavčarjeva: V Ptuju so bile opljuvane, tepene Slovenke. Ali je že kdaj Nemka bila te-pena od Slovencev? Res, skeli na slovenskem ženskem telesu nemški udarec. Zato pa ve matere, ki ste rodile in ve ženske, ki bodete rodile, vzgojite svoj zarod, da bo ljubil svojo slovensko zemljo, izobrazimo svoje sinove tako, da bodo dali slovenski zemlji slovenski Ptuj! (Odo bravanje!)
Dr. Kokalj pozivlje, naj se maščevanje Slovencev pokaže jutri na trgu. Imamo na tisti cesti, ki ima svoje ime po »očetu slovenskega naroda«, skrbno mater (fej!), ki je poklicala v »naše varstvo« vso silo orožništva in vojaštva (bučen smeh), zato pa jo tudi ubogajmo!«
Ko se je nato zapela pesem »Hej Slovani«, sta se dvorana in trg pred »Mestnim domo« hitro izpraznila. Mesto resolucije, je prišla demonstracija.
Demonstracije. — Naskok na kazino. -Proti nemškim trgovcem in obrtnikom.
Množica je krenila mimo Vodnikovega spomenika dalje proti kazini. Pri Nagyjevi trgovini je bil prvi kraval. Nekdo je vrgel v hišo steklenico napolnjeno s črnilom. Steklenica je odletela in črnilo je polilo dr. Tavčarjevo. Nastalo je razburjenje. Dr. Tavčarjeva je klicala, da se mora priti v hišo, da se krivca dobi. Policija je dala odpreti hišo ter prišla v stanovanje v II. nadstropju. Nekateri izmed množice so trdili, da je steklenica priletela iz stanovanja v II. nadstropju, drugi so pa trdili, da so videli, da je nekdo steklenico v hišo zagnal. Komisija se je prepričala, da stanuje v II. nadstropju davč. oskrb. Debelak in da je izključeno, da bi od tu priletelo črnilo, stanovanje poleg je bilo prazno. Dr. Triller je konstatiral, da je bilo črnilo vrženo s ceste na hišo, nakar se je po tem konstatiranju množica razšla. Medtem časom je okolu 4000 oseb prišlo na Marijin trg. Od tu je en del prodiral po Prešernovih ulicah, drugi po Wolfovih ulicah. Policija je bila, kakor se trdi, proti tej premoči preslaba. Množica je vpila: Naprej! Naprej! V hipu je bil prodrt policijski kor-don. Prve so ga prodrle ženske, ki so robce vihtele po zraku in razgrete klicale
moškim: »Za nami!« Množica je udrla pred kazinsko poslopje, kjer je kričala in žvižgala. Takoj je pričelo deževati kamenje na kazino. Na stotine in stotine kot pest debelih kamnov je letelo v kazinsko poslopje. Množica je prišla tik do kazinske verande ter tudi s palicami mahala po kazinskih svetilkah na verandi. Ljudje so iz tal ru-vali kamenje in ga metali v kazino. Na kazinski kavarni in restavraciji ni ostala niti ena šipa cela. Isto se je zgodilo z kazinsko verando, v steklenem salonu so pobita vsa okna, da celo les je od silnih kamnov razdrobljen. Ko je bilo vse razbito, so se ljudje razdelili po mestu in razbijali pri nemških trgovcih in nemških trgovinah. Orožništvo je potiskalo na demonstrante, a tudi ono ni moglo preprečiti nadaljnih izgredov po mestu.
Množica je po mestu pela slovanske pesmi in napadala nemške trgovine in zavode. Pobijala je pri »Kranjski hranilnici« pobila mnogo oken pri realki, bombardirala nemško gimnazijo, Huthin dekliški zavod, Tonhalle, nemški otroški vrtec, ki je najbolj razbit. Demonstrantje so razbili napisno stekleno desko na vratih pri slaščičarju Kirbischu, razbili dve napisni steklem deski pri krojaškem mojstru Reis-nerju, kjer so pobita tudi okna pri hiši in celo mestne svetilke na hiši, spravili so se tudi na hišo urarja Somnitza na Sv Petra cesti, pri trgovcu Trdini na Starem trgu, pobijali so in pobili skoro vsa okna I. nadstropja na Miklavčevi trgovini v Stri tarjevih ulicah in pri Kendi na Mestnem trgu, Kordinovo hišo pa ometavali s črnilom. Na Mestnem trgu so demonstrantje razbili pri tvrdki Oehler & Comp. lesena vrata, notranje izložbeno okno in napisno stekleno tablo. Trpela je tudi tvrdka Jax na Dunajski cesti, kjer so razbita okna, pri fotografu Landau je množica udrla omaro fotografij in fotografije raztrgala. Tudi tiskarna Bamberg ima par razbitih oken, istotako »Bavarski dvor«. Pri Grii-novem spomeniku so izgredniki razdrli zidarski oder ter spomenik ometavali s kamenjem. Pri Mahrovi hiši so vzlasti za vodo razdejali vse šipe, še predno je orožništvo moglo vmes poseči. Tudi pri deželnem predsedstvu je pobitih nekaj oken. posebno pri stanovanju g. deželnega predsednika. Rantohovo napisno desko na Marijinem trgu so demonstrantje vrgli v Ljubljanico, kavarni »Eggia« so pobili okna ter se je kavarnar jokal, češ, da nikdar ne stori kaj žalega. Trgovec Schmidt ima 600 kron škode. — Okolu jednajste ure zvečer je prikorakalo iz vojašnice vojaštvo 27. pešpoika z nasajenimi bajoneti. Takrat je množica že opravila svoje delo. Množica je vojaštvo jako burno sprejela in kričala na vojake. Na Marijinem trgu je poveljnik vojaštva zapo-vedal trobiti naskok in so se vojaki z nasajenimi bajoneti vrgli na občinstvo. Vojaštvo je hitelo po celem mestu. Na Starem trgu je priletel iz nekega okna na nekega narednika kamen ter ga ranil. Neki kadet stotnije, kateri je poveljeval baron Laz-zarini. je, kakor trdijo, z golo sabljo mahal proti ljudem, in baje dva demonstranta ranil. Trdi se tudi od strani demonstrantov, da so vojaki Lazzari-mjeve stotnije klicali »Heil« in so ljudje klicali: »Kaka disciplina je to ! Proč z vojaki, ki kličejo ,Heil'!« Tudi v Wolfovih ulicah se je, kakor se trdi, vojaštvo čudno obnašalo in bi skoro prišlo do prelivanja krvi. Tu je zapiralo orožništvo pot proti kazini.
Nakrat je prihitelo mnogo ljudij in takoj je že stalo poleg orožnikov vojaštvo, ki je z nasajenimi bajoneti prodiralo proti množici. Nekaj oseb je stalo pred Auer-jevo gostilno in pelo »Hej Slovani«. Neki stotnik je izjavil, da je en vojak bil tekom demonstracij ranjen in da bo dal streljati, če ne bo miru. Bila je skrajna nevarnost. Policijski svetnik g. Wratschko je v družbi stražnika Vrečarja prosil občinstvo, naj se umakne v notranje prostore Auer-jeve gostilne, da se kaj ne zgodi. Ljudje so se nato umaknili. Tu pa pridrvi v gostilniško sobo, kakor smo se poučili, brez vednosti policijskega svetnika Wratschka neki orožnik z vojaki in aretira mestnega inženirja g. Prelovška, ki je izrazil le svoje začudenje, kaj delajo orožniki in vojaki v gi stilni. Inženirja Prelovška so uklenjene- ' ga gnali v justično palačo, a je že izpuščen. Aretiran je bil tudi g. Est, a je bil tudi kmalu izpuščem Prelovška je spremljalo k deželnemu sodišču šest orožnikov in stotnija vojakov. Čuli smo, ko je pri aretaciji g. Prelovška neki častnik dejal: »Gelen muss er, sonst schiesst ihm nieder!«	i>rTae.
Tudi v restavracijo »Pri lipi« je udrlo vojaštvo. Pred to restavracijo so stali ljudje in peli »Lepa naša domovina«. Priletel je poročnik Mayer in zahteval, da morajo ljudje takoj zapustiti prostor in gostilno. Neki poročnik je napram desetim ljudem nastopil s tem, da je poveljeval:
Kil« priloga	itev. 215. d nč 19. septembra 8908.
»Schiessen, fertig!« Tu je bil aretiran g. Rasto Pustoslemšek. Vrata Prešernove kavarne je neki častnik s tako silo zaprl, da so odletele črke. Ljudje so nekemu vojaku vrgli kapo, katero mu je kamen izbil, v Ljubljanico. Okolu 12. ure je došlo z deželnega predsedstva povelje, naj se po celi Ljubljani zapre vse gostilne in kavarne, pred Prešernovim spomenikom se je nabrala velika množica in pela slovanske pesmi.
Nekaj hajlovcev je sinoči stalo pred Gerberjevo hišo ter je neki hajlovec, baje dr. Staudacher, mimoidoče mirne pasante psoval: »Slovenische Schvveine«. Orožniki tistega, ki je psoval, niso aretirali.
Kakor čujemo, je ranjen en narednik in trije policijski stražniki, Okički, Grošelj in Sitar. Mnogo policijskih stražnikov je bilo oklofutanih. Aretiranih je bilo 14 oseb, nekaj so jih orožniki, katerili je včeraj bilo v Ljubljani okolu 70, oddali takoj deželnemu sodišču.
Na mestni policijski stražnici je bilo danes zjutraj še pet oseb. Dijak ni bil noben aretiran. Resno ranjen ni nihče.
Tudi nekaj humorja so imeli nekateri demonstranti. Ko so jih vojaki podili po Starem trgu, peli so demonstranti pred vojaki poskočne Parmove »Mlade vojake«. Ob 2. uri zjutraj je stal še vojaški kordon v »Zvezdi«. Vojaki so napravili iz pušk piramide. Okoli pol 2. ure zjutraj je nastal po mestu mir. Danes je mir. Ljudje si ogledujejo škodo, ki jo je napravila včerajšnja noč. Kazino je fotografiral fotograf Froiich. Škode v kazini je baje na kavarni od 2500 do 3000 kron, na restavraciji pa nad 1000 kron. Zavarovane so kazinske šipe pri takozvani »Glaser Innung«. Danes opoludne je stalo v »Zvezdi« okolu 40 orožnikov. V »Zvezdo« ne sme nihče. Pred kazino straži 8 orožnikov in dva policaja.
Veliko kričanje, ki bo zdaj v nemškem časopisju nastalo, bi se dalo prihraniti, ako bi Nemci, predno se zgražajo nad dogodki v Ljubljani, preje tolkli tudi malo na lastne pregrešne prsi! Menimo, da bi bilo prav, ako ljubljanski Nemci opozore svoje spod-nještajerske rojake, naj strun ne prenape-njajo.
Na ptujske dogodke je to bil hud odgovor. Zdi se nam, da bi mnogo razburjenja zadnjih dni ne bilo, če bi na skupščino v Ptuj šlo toliko Slovencev, da bi bili ptujski dogodki sploh nemogoči. Obsodbe vredni so tisti slovenski aranžerji, ki niso za to skrbeli. Razume se, da pobijanja ne moremo odobravati. S tem ni nič doseženega, nemštvo se obratno na zgoraj okrepi. Ptujske in celjske gospodarsko propadajoče nemške surovine nam ne smejo biti vzor. Našemu mestu ni na čast, če se sploh more izvršiti tako razdejanje. Slovenska Ljubljana potrebuje kulturnega, mirnega gospodarskega razvoja.
XXX
Pri včerajšnjih demonstracijah so raz-bili tudi okna pri tvrdkah Zeschko, Buzzo-lini, Frankel in Schiffer. Poleg tega so še razbili obločnice tvrdke Persche.
XXX
Deželni predsednik baron Schvvarz
je danes zjutraj prišel kazino pogledat.
XXX
Deželna vlada je določila, da smejo od danes naprej biti gostilne odprte samo do 11. ure, kavarne pa samo do 12. ure zvečer.
XXX
Zupan Hribar je izdal naslednji oklic: > Someščani! Preteklo noč primeriLi so se v Ljubljani izgredi, ki so tembolje obžalovanja vredni, ker so bili naperjeni proti osebam, ki pri surovih ptujskih napadih na mirne Slovence niso bile udeležene. Someščani! Svarim Vas kar najresneje pred ponavljanjem tacih dejanj, kakoršna so razburjala naše mesto minolo noč. O kritičnih časih je najlepša meščanska krepost, ohraniti trezen razum in mirno kri. Someščani! Ohranite oboje! Pokažite, da slabi zgledi od drugod ne vplivajo na Vas. Le s tem zasvedočite svojo zavednost in zrelost. Vedite pa tudi, da sc bode proti vsa-i komur, ki bi kalil mir ali kakorkoli kršil red, postopalo kar najstrožje v smislu zakonov. Someščani! Čast Ljubljane in Vaša korist zahtevata, da uvažujete moje svarilo.—V Ljubljani, dne 19. septembra 1908. Zupan: Ivan Hribar. — Zdi se nam, da je ta oklic nekoliko prepozno prišel.
BELGRAJSKE SKRIVNOSTI.
O priliki kanalizacije so našli v Bel-gradu podzemeljski hodnik, ki vodi izpod starega konaka v trdnjavo. Hodnik je skoro 1 kilometer dolg, dva metra visok, en meter širok, lepo zidan ter leži le en meter pod površino. Mnogo radovednega ljudstva se je nabralo ob odprtini.
ircevne novice.
+ Marchetova morala. Učni minister Marchet, katerega šolske sadove uživamo tudi Slovenci, je s svojo izjavo proti Čehom na nečuven način izzval vse Slovence. Odkril je vso tajnost svoje šolske politike, ko je odkrito izjavil, da je najprej Nemec, potem pedagog in profesor, in nazadnje šele je minister. Še nikoli se ni zgodilo, da bi bil kak minister na tak frivolen način pred celim svetom priznal, da mu je postava in služba zadnje, prvo pa krivični in brezobzirni narodni šovinizem. Po tem načelu se ravna tudi proti Slovencem, kar pričajo imenovanja na naših srednjih šolali. Proti takemu ministru se mora dvigniti odpor, ki bo naslednika poučil, da mora biti vsak uradnik, tudi minister, najprej služabnik postave in pravice, potem je lahko šele kaj drugega! Kako demoraiizujoče vplivajo take izjave z visokega mesta na naše nemške profesorje, si lahko mislimo in bodo tudi izkušali slovenski profesorji in dijaki. A vsaka sila do vremena! Tudi v učnem ministrstvu se bo veter obrnil, in tedaj bomo drugače govorili!
+ Stavka papirnega delavstva. Pogajanja med vodstvom tovarn in delavstvom so se po dvadnevnem skoro nepretrganem posvetovanju končala in sicer s zmago delavstva. V imenu družbe se je prišel pogajat g. nadravnatelj Tittl, v imenu delavstva pa osrednji stavkarski odbor ter Iv. Nep. Gostinčar in drž. poslanec Gostinčar. Danes popoldne se vrše shodi na Preski in pri D. M. v Polju, da tako delavstvo splošno odobri pogodbo. S tem je končana dosedaj največja stavka na Kranjskem, v kateri je kršč. soc. delavstvo z svojo vztrajnostjo in poštenim, mirnim vedenjem doseglo lep uspeh.
+ Šolski štrajk v Črnem vrhu nad Idrijo. C. kr. deželni šolski svet je bil sklenil, da se nadučitelj Silvester odstrani iz Črnega vrha. Ljudstvo je bilo veselo, da se mu izpolni vroča želja, da se iznebe Silvestra, in je le želelo dobrega učitelja. Pa pretekle so počitnice in Silvester je bil še vedno v Črnem vrhu. Ponašal se je, da bo on vse premagal in užugal ter se bahal, da bodo morali ljudje zopet njemu izročiti svoje otroke za prihodnje leto. Bil je toliko predrzen, da je šel na shod liberalnega učiteljstva v Gorico, kjer je govoril o »učiteljstvu in o klerikalizmu« ter sebe predstavljal kot nekak vzor in vzpodbujal liberalne kolege, naj sledijo njegovim stopnjam. Tako obnašanje učitelja, ki bi po takih aferah in disciplinarnih preiskavah pač moral za vedno utihniti, je ljudstvo razkačilo in starši so kratkomalo sklenili, da svojih otrok ne dajo v šolo, dokler je Silvester v Črnem vrhu. Vsa krivda za to je v polovičarstvu deželnega šolskega sveta, oziroma njegovega referenta. Če bi bil kak pristaš S. L. S. samo desetinko tega zagrešil, kar je Silvester, bi že davno občutil vso strogost nenadne kazni, a gospodje v deželnem šolskem svetu še sedaj mislijo, da so poklicani braniti vsakega liberalca. Silvestrova afera pa je prehuda, da bi jo mogli mirno požreti; pokazala je pot, po kateri smo prisiljeni hoditi, če hočemo doseči v šolski upravi pravico in — izvrševanje pravice.
+ Nečuvene razmere. Šolsko leto se je pričelo in še sedaj ni imenovan ne vero-učitelj na 3. ljubljanski gimnaziji, ne profesor risanja na ljubljanski realki. Na prvo mesto hočejo Nemci spraviti nekega nemškega duhovnika iz dunajske nadškofije. To bi bil udarec v obraz ljubljanskemu škofijstvu, vsej duhovščini naše škofije in vsemu slovenskemu narodu. Tudi realko hočejo Nemci imeti za svojo domeno, in dasi je za to mesto sposobnih domačih moči in je deželni šolski svet za to mesto, kakor tudi za mesto veroučitelja na gimnaziji na prvem mestu predlagal Slovenca, vendar še danes ni imenovanja. Kaj pa misli minister Marchet? Ali se na tak način služi ugledu šolstva in redu pouka? Na 3. ljubljanski gimnaziji še danes ne vedo,- kdo bo učil verouk. To je naravnost škandal. Pod ministrom Marchetom so visoke šole prišle v škandalozne razmere, in zdaj se zdi, da bo nastala anarhija tudi v srednjem šolstvu, vse samo na ljubo nemškemu nacionalizmu. Naši državni poslanci bodo morali o tem izpregovoriti odločno besedo z naučnim ministrom na kompetentnem mestu, kajti tako se z ljubljanskimi šolami ne sme postopati!
+ Osebna vest. Dr. Evgen Lampe se udeleži internacionalnega zadružnega kongresa v Piacenzi in ga prihodnji teden ne bo v Ljubljani.
+ Shod notranjskih miadeničev sc vrši ob vsakem vremenu: ob lepem vremenu na prostem, sicer v posojilnični dvorani. Dopoldne je: ob pol 10. uri skupen obhod po Cerknici, ob četrt na 11. uro sv.
maša, ob 11. uri zborovanje. Govore dr. Krek, J. Podlesnik in dr. Pogačnik. Popoldne: Ob 1. uri skupen obed, ob 2. uri slovesne litanije, potem telovadba in predstava ali pa izlet v bližnji Škocijan. Ob 9. uri zvečer odhod na vlak. Telovadci naj pridejo, če le mogoče, v obilnem številu ter v kroju. Navodila da Z. T. O. — Najkasneje do 23. t. m. je treba priglasiti društva, ki se hočejo shoda udeležiti z zastavo, do 24. pa število udeležencev iz vsakega kraja, da se poskrbi vse glede skupnega kosila. Shod je v prvi vrsti mladeniški, vendar pa želimo, da se ga udeleže tudi starejši, zlasti očetje. Upamo, da se notranjski mlade-i niči v častnem številu udeleže svojega prvega zborovanja na notranjskih tleh. Naj ne bo vasi, ki bi ne poslala zastopnikov na shod, ki naj dokaže, da tudi notranjska mladina vstaja in hoče naprej za čast in ponos domovine. Združiti se mora vsa dobra notranjska mladina v močno, zavedno in izobraženo četo, da kot en mož vstane ob času potrebe, da brani vero svojo in dom očetni. Resni so časi, mladina, vojaško moraš biti pripravljena!
+ Surovost liberalcev. Iz Šmarja na Goriškem se piše: V nedeljo, dne 6. septembra, ponoči ob pol 1. uri so liberalni divjaki bombardirali tukajšnje župnišče in novo gospodarsko poslopje, v katerem se je priredil prostor za katoliško slovensko izobraževalno društvo. Koliko jih je bilo, se ne ve še, toda kamenje je letelo, kakor bi ga deset vragov sipalo. Ko se je zaslišal strel iz revolverja, padla jim je korajža v hlače in potekli so, kar so jih mogle liberalne noge nesti. Prihiteli pošteni mladeniči niso mogli nobenega zgrabiti. Taka je liberalna omika! Kakor na Goriškem, tako se povsod širi z liberalizmom podivjanost in surovost. Stariši, pazite na mladino, da ne zaide v liberalna društva.
r Nov dokaz liberalne izobrazbe. Iz
Idrije nam piše mladenič: Da tudi goriški liberalci ne zaostajajo glede svoje »izobrazbe« za svojimi kranjskimi brati, sem skusil 8. t. m. i jaz. Vračal sem se iz Mirna pri Gorici s shoda katoliško mislečih miadeničev proti Gorici, imajoč na prsih na-i rodni trak in druge društvene znake. Nasproti mi pride četvorica nadebudnih »člo-t večet«, ki me nakrat obkoli, zahtevajoč, da odstranimo vse znake, češ, da je tako izzivanje danes odločno prepovedano. Ker. nisem hotel ugoditi njihovi »skromni želji«, se zažene nakrat eden ves besen v mene, tako da me — ki nisem bil pripravljen na to — vrže pod cesto. Seveda so vsi »junaki« tudi v istem hipu izginili. Spoznal sem takoj, da sem imel opraviti s cvetom goriškega liberalizma. Ko sem dospel v Gorico, so me čakali i tu slični pozdravi. Bil sem namreč vsled svojih znakov še dvakrat napaden na javni ulici — ne le z »besede ostrim mečem«, temveč junaški napadalci so hotli poskušati nad menoj tudi svojo telesno moč. To pa se jim deloma ni posrečilo, ker so — ugledavši par ljudi na ulici — le prehitro pobrali svoje »neustrašene pete« — ter šli menda drugim dajat dokaze, kako visoko stopinjo Jzobrazbe zavzema dandanašnji liberalizem. Orožnika samoumevno ni bilo nikjer nobenega, ki bi branil mirno potujočega človeka pred surovimi napadi liberalnih privržencev.
+ Čudno oliko kažejo tržiški sokoliči proti vsem, ki k njim ne pristopijo, kakor jc jasno pokazal pivec v gostilni pri Primožiču na Pristavi. Dotični, ki je imel čast opazovati to »oliko«, gre mirno v torek popoldne mimo omenjene gostilne, tedaj ga nahruli nekdo z vprašanjem: »Ali si tudi ti pri čukih?« Vprašani se za to niti ne zmeni, ker dotičnega ne pozna, in gre svojo pot dalje. — Tržiški fantje, kateri kaj nase držite, ali odobravate to ?! Za odgovor ima vprašani namen pristopiti k tržiškemu telovadnemu odseku. — Na zdar!
+ Liberalna narodnost. V Ribnici je predstojnik okrajnega sodišča znani libe-ralno-radikalni nadsvetnik Višnikar. Kako on varuje čast slovenskega jezika, se razvidi iz tega. da je dal napraviti in med javnimi razglasi nabiti samonemško uradno razkaznico. Slovenski ribniški kmetje se bodo po zaslugi Višnikarjevi morali nemški učiti, če bodo hoteli vedeti, h kateremu uradniku naj gredo, kedar imajo opraviti pri sodišču! Pri najbolj zagrizenih štajerskih sodiščih imajo dvojezične razkaznice!
+ Za rezervne častnike. Vojno ministrstvo namerava uvesti za rezervne časti nike posebne kurze pri vsakem zboru po štiri tedne, da se izurijo, ker enoletna služba pač ne zadostuje, da bi rezervnega častnika popolnoma vsposobila za vodstvo stotnije.
+ Napadi v Ptuju. Vsi oni Slovenci in Slovenke, domači in zunanji, ki so bili v nedeljo, dne 13. septembra t. I., v mestu Ptuj napadeni, ali kakorkoli na telesu
ali obleki poškodovani, naj blagovolijo čimpreje to naznaniti pismeno ali ustmeno odboru političnega društva »Pozor« v »Narodnem domu« ali v pisarni dr. Bru-men, Horvat ali Jurtela. Treba je zbrati ves materijal, krivce tirati pred sodnijo, tirjati odškodnino za poškodbe. Vrvar in mestni odbornik Strohmayer je baje nekega slovenskega fanta, ki je nosil neko znamenje, potegnil v svojo prodajalno, kamor je prišel nemški dijak Bratanitsch; fantu sta baje znamenje strgala ter fanta tepla. Komu se je to pripetilo? — Kamnosek Josip Murschetz je hodil z nožem v roki po mestu. Pred pisarno dr. Fichte-nau je pomagal pobijati nekega kmetskega fanta! Kdo ve kaj več o tem? Kdo je bil tam napaden?
+ Volitve v cestni odbor za ljubljansko okolico. V sredo, dne 16. t. m., ob desetih dopoldne je imela »Kmečka zveza« za ljubljansko okolico svojo prvo redno sejo po zadnjem rednem občnem zboru. Poleg drugih nujnih stvari je bila na dnevnem redu tudi določitev kandidatov za volitev v cestni odbor. »Kmečka zveza« je postavila svoje kandidate in je z njimi tudi zmagala na celi črti. Edino eden je propadel, a zato je pa pri ožji volitvi bil izvoljen g. Jakob Dimnik, ki je tudi odbornik »Kmečke zveze«, tako da je zmaga popolna. Imena izvoljencev smo že včeraj navedli. Ravno ta volitev je pokazala, kolikega pomena je »Kmečka zveza« za naše javne zastope. »Kmečka zveza« je v zadnjem trenutku nastavila svoje kandidate, zastavila vse moči in zato tudi zmagala, ker je složno in združeno nastopila. Le tako vztrajno, edino in složno naprej in dosegli boste uspehov, ki bodo vsem »Zvezašem« v korist in ponos. — »Kmečka zveza« za ljubljansko okolico priredi v nedeljo, dne 27. t. m., ob 3. uri popoldne shod na Viču pri g. Pavliču. Poročala bosta državna poslanca g. dr. Šusteršič in g. vodja Povše.
+ Kakšna bo krma, ki se jo dobi iz državne podpore. Po deželi razni brezvestni ljudje trosijo vest, da bo krma, ki se bo oddajala iz državne podpore, tako slaba, da jo naša živina še povohati ne bo hotela. Kako ntosnovana je ta vest, razvidi se zlasti iz tega, ker se do danes še ni en meterski stot dotične krme na Kranjsko pripeljalo in ker je še sploh nihče videl ni. Seno se je kupilo v raznih krajih in ga bo dala »Gospodarska zveza« po svojih strokovnjakih pregledati. Če ne bo dobro, zdravo in čisto, zlasti brez vsakega prahu in blata, se ne bo sprejelo, ampak se bo zahtevalo drugo.
+ Razdeljevanje sena po 5 K iz državne podpore se bo začelo že ta mesec. »Zadružna zveza« v Ljubljani bo razposlala te dni vsem svojim članicam navodila, kako je pri tem postopati. Opozarjamo s tem vse načelnike, tajnike in odbornike, zlasti tudi vse gg. župnike, da se natančno ravnajo po danih navodilih in da se čimpreje z vso vnemo lotijo dela. Prej ko se vse delo dokonča, prej bodo dobili ljudje seno.
+ Mednarodni zbor zveze kmetijskega zadružništva, ki bo zboroval prihodnji teden v Piacenzi v Italjii, ima na dnevnem redu poročilo o razvoju in o sedanjem stanju italijanskega zadružništva, dalje poročilo o novejšem razvoju zadružništva, zlasti na Ogrskem in v Srbiji. Profesor Vivante iz Rima bo predaval o zadružni reviziji, kake izkušnje so se doslej dosegle na tem polju in kaj je treba ukreniti za izpopolnitev revizije. Trije poročevalci, zvezni ravnatelj Biernatzky iz Kiela, zvezni predsednik prof. dr. Raineri iz Piacen-ze in zvezni načelnik Jenny iz Berna se bodo bavili z blagovnim prometom zadrug. Dalje je na dnevnem redu poročilo o mednarodni organizaciji zadružne statistike.
—	Tiskovna pomota. Na prvi strani se naj v rubriki »Radovljica« mesto 30.579 čita 3579.
—	Gregorčičev nagrobni spomenik.
Poročali smo, da je gospod Bitežnik tudi pri konkurenci za Prešernov spomenik dobil drugo nagrado. To ni res. Resnica je, da je pri konkurenci za Prešernov spomenik dobil drugo nagrado g. Alojzij Progar.
i — Nezaslišan škandal. Dne 16., 17. in deloma 18. avgusta t. I. je bil nastanjen 47. bramb. pešpolk iz Ljubljane v Vipavi in Vrhpolju, in sicer v Vrhpolju 1. bataljon. G. nadučitelj Punčuh ponudi nekemu svojemu znancu, rezervnemu častniku 4. stotnije, boljše stanovanje, kakor mu je bilo že odločeno, iu sicer stanovanje tamošnje učiteljice, katera jc bila ta čas na počitnicah pri svojih starših v Št. Vidu, ter je imela stanovanje zaprto in ključ pri sebi. Kako torej priti v stanovanje? — G. Punčuh gre v spremstvu omenjenega častnika k vrhpoljskemu g. županu ter pritiska na vse načine nanj, da pusti stanovanje učiteljice odpreti. Ker se je pa g. župan nekoli-
ko branil, zažugal mu jc vpričo častnika, da je ukazal g. »hauptman« odpreti. Tega se je menda g. župan ustrašil ter rekel: »Ce je g. hauptman ukazal, naj se pa odpre!« Nato je g. Punčuh peljal nekega moža v šolsko poslopje, da je isti vpričo njega učiteljičino stanovanje z »vetrihi« odprl. G. častnik je učiteljičino stanovanje okupiral ter se poslužil postelje in oprave učiteljice. — Značilno je to, da je bila učiteljica 16. avgusta do pol 8. ure zjutraj 17. avgusta v Vrhpolju, ko so tam že iskali stanovanja za častnike, in jo ni nihče vprašal, da bi odstopila svoje stanovanje kakemu častniku. Sploh ni primanjkovalo sta-stanovanj za častnike. Ta dogodek osvetljuje smelost g. nadučitelja in vsaj neprc« mišljenost dotičnega g. častnika. Opozarjamo poslance na ta slučaj.
-- »Narodova« laž. Gotovo bo prijateljem »Slov. Naroda« še v radostnem spominu tista številka tega lažnjivega lista, v kateri se je poročalo, da je podžupan Fr. Tršar iz Vrhnike z nožem napadel mirno idočega I. Groma, ter mu zadal več hudih ran. Dne 17. t. m. se jc vršila pred okrajnim sodiščem na Vrhniki kazenska razprava, pri kateri se je dognalo, da gosp. Tršar ni niti roke položil na omenjenega Groma, % pač pa, da je Grom s svojim bratom gosp. Tršarja brez vsacega povoda dejansko napadel. Grom in pa njegov brat dobila sta za svojo liberalno oliko vsak po štiri dni strogega zapora. Kaj poreče sedaj liberalni dopisun »Slov. Naroda«. Kdo je sirovi-na, liberalci ali klerikalci? To notico tega nam dobro znanega štajerskega dopisuna obsoja tudi marsikateri tukajšnji liberalec.
—	Umrla je dne 12. t. m. na Colu mati ondotnega župnika Ivana Jane, Ana Jane, bivša občespoštovana gostilničarica »pri Tončku« v Novem mestu. V dolgi in zelo mučni bolezni prejela je večkrat sv. zakramente in je popolno vdana v voljo božjo ter dobro pripravljena preselila se v večnost. Pogreba se je udeležilo šest duhovnikov in zelo veliko vernega ljudstva. Sveti ji večna luč! Priporoča se vsem znancem in prijateljem v molitev.
—	Strokovno društvo na Savi priredi veselico z godbo in tombolo 20. septembra, popoldne ob 3. uri v prostorih gospoda Brenca pri stari naši gostilničarki Pogačnici. Najuljudneje vabi prijatelje delavcev in tovariše odbor.
—	Nove srednje šole. Posamezne gimnazije postanejo z novim letom realne. Naučno ministrstvo se drži načela, da se preustroje obstoječi zavodi le tam, koder to želi prebivalstvo. Sploh pa se izvrši ta preuredba le polagoma. Za tretji razred preustrojene Franc Jožefove gimnazije na Dunaju se je oglasilo nad 60 učencev z raznih gimnazij, za peti razred pa le pet. Ker se je večina univerz izrekla za nove tipe srednjih šol, zato jih je vlada že nekaj otvorila. Absolventi teh novih srednjih šol morejo na univerzah poslušati pravgslov-na, medicinska in večino modroslovnih predavanj. Za bogoslovje se bode zahtevalo primerno znanje grščine. Dotična na-redba izide v kratkem. Učni načrti za prva dva razreda humanistiških in realnih gimnazij se bistveno ne razlikujejo, tako da morejo učenci prestopiti v tretji razred z grščino ali francoščino. Učenci na humanistiških gimnazijah morejo biti oproščeni risanja.
—	Predavanja v Radomljah. V nedeljo, dne 13. t. m., popoldne predaval je Vekoslav Ravnikar iz Ljubljane o kmetijstvu, treznosti in varčnosti. Veleč. g. župnik je pozval mladino k varčnosti ter predlagal, da se ustanovi »Čebelica«, kamor bi mladeniči in dekleta nalagali plodonosno svoje prihranke. Predavanju je sledil prijateljski razgovor in rekla se je še marsikatera, kako llii se uspešno pomagalo kmetijstvu.
—	»Sokolu« v Ptuju je vlada potrdila pravila. Ustanovi se koncem tega meseca.
—	Vojaško vetransko podporno društvo »Hugo knez \Vindischgratz« za Moste in okolico priredi v proslavo 60-letnice Njegovega Veličanstva Franc Josipa I., v nedeljo, dne 20. septembra 1.1. ob 3. uri popoldne veliko vrtno veselico na vrtu in v gostilniških prostorih pri Hcuffcl-nu v Novem Vodmatu v ulici nasproti kavarna »Mali slon«, s sodelovanjem ljubljanskega orkestra pod vodstvom gosp. Zorniča.
—	Kanonično umeščen je bil na župnijo Št. Jurij pri Kranju č. g. Janko Šiška., dozdaj župnik na Rovih.
—	Izkaz posredovalnice društva slov, trgovskih sotrudnikov v Kranju. Službo iščejo: 2 pomočnika manufakturne, 5 mešane in 2 specerijske stroke. — Sprejmejo se: 2 pomočnika mešane, 1 manufakturne in 3 specerijske stroke. — Društvo posreduje za delodajalce brezplačno, za delo-, jemalce proti odškodnini od 2 K. Vsem dopisom naj se priklopi: »Posredovalni odsek«.
—	Iz Črnomlja. »Slovenski Narod« se je začel kaj pridno zaletavati v nekatere
Črnomaljce. Zakaj neki? Sam tega ne pove, toda namen je jasen. Kaj malo lepo je, da napada g. Martina Malneriča, ki je odbornik pri posojilnici, češ, da vleče mastno plačo za svojo brezdelnost. No, g. Malne-rič dobiva slučajno izmed vseh odbornikov posojilnice najmanjšo plačo, ki jo pa prav pošteno zasluži! Od prvega dne, ko se je ustanovila posojilnica, je deloval v njej iu ravno zaradi njegove osebe je pristopilo k posojilnici mnogo udov, ker ga pozna cela okolica. Pa saj vemo, kaj nameravajo doseči: izpodriniti moža, ki mu je posojilnica dolžna zahvalo. Sebičnost .ie jako grda lastnost! Miru hočete, pa ga kradete poštenjakom!
—	Poseben vlak v Rim povodom papeževega jubileja priredi meseca noveuH bra družba sv. Mihaela na Dunaju. Pojasnila daje odbor na Dunaju, I., Singerjeve ulice 18.
—	Iz šolske službe. Suplent na učiteljišču v Kopru, Josip Rasman, je imenovan glavnim učiteljem na tem zavodu.
—	Poročil se ie dne 10. t. m. g. Fran Prencis,- pevovodja in trgovec v Skopem, z gospico Mici Polinčarjevo.
—	Bojne ladje kot bolnišnice. Italijani izpremene več starih bojnih ladji v pomorske bolnišnice.
—	Hrvaški bankir pogrešan. »Hrvatski Sviet« v New Yorku poroča, da je izginil v Allgeheni znani bankir J. A. Škriva-nič. Pregledali so banko in se prepričali, da je bilo poslovanje Škrivaničevo v redu. Nekateri govorijo, da se je Škrivanič sam usmrtil, drugi pa, da so ga umorili roparji.
—	Sv. Križu pri Kostanjevici bo nova župna cerkev posvečena v nedeljo, dne 27. t. m. Veličastno zgradbo bo posvetil prevzvišeni gospod knezoškof, ki bo ob tej priliki tudi delil zakrament svete birme tamošnjim otrokom.
—	»Siidslavische Korrespondenz«, list, ki se bo bavil z jugoslovanskimi vprašanji, je pričel izhajati na Dunaju. Izdaja ga dr., Viljem Otto, odgovorni urednik je dr. Frieser.
—	Prošnja na ravnateljstvo državnih železnic. Iz Škofje Loke se nam poroča: Na našem kolodvoru je treba večkrat čakat' dva, tudi tri dni, da trgovec dobi narečen tovorni voz. Zato mora čakati blago na prostem, pred skladiščem tudi v dežju. Ako pa pride voz in slučajno blago ni pripravljeno. mora se plačati kazen. Zgodi se tudi. da se naroči voz za deset ton, dobi pa se voz za 15 ton. Prosimo torej, da se odpravijo te neprilike, ki so večkrat na veliko škodo trgovcem. Pripomnimo še, da je na škofjeloškem kolodvoru od meseca suš-ca zaprta tehtnica. Blago se mora voziti na tehtnico v Kranj ali Ljubljano, kar pro-vzroča sitnosti pri fakturah. Tudi skladišče je v Škofji Loki mnogo premajhno in bi se moralo razširiti. Na vse te nedostatke opozarjamo merodajne kroge.
—	Kunšji tat. G. Debevc, posestnik pod Rožnikom nasproti strelišču, ima dokaj kuretine in veliko število lepih kuncev. To blago že dalj časa ponoči zasleduje neznani uzmovič. Bil je že dvakrat prepoden, predvčerajšnjim se je pa zopet priklatil okolu polnoči. Posrečilo se mu je odnesti dva lepa kunca, a lopov bi jo bil skoraj skupil, ker je g. L. P. za njim ustrelil. Ker je pa bila noč zelo temna, ga ni bilo mogoče slediti. — Ker se zadnji čas klatijo zlasti ponoči razni individui obojega spola tam okoli, se prosi slavno c. kr. orožništvo na Viču, da jim posveti malo večjo pozornost.
—	Mažarska policija. Dne 16. t. m. zvečer so imeli v Budimpešti socialni de-mokratje sedem shodov, na katerih so med drugim protestirali proti nameravani volivni reformi ogrske vlade in proti postopanju policije pri zadnjih demonstracijah. Po shodih se je nabralo mnogo ljudstva pred uredništvom lista »Nepszava«. Policija je zahtevala, da se ljudje razidejo. Ker niso ubogali, marveč pričeli policijo obmetavati s kamenjem, je policija potegnila sablje in udrihala po ljudeh. Napadala je tudi čisto mirne pasante; ženske in otroke je vlačila za lase. Nekega policijskega uradnika je zadel kamen. Vsega je ranjenih 30 oseb. Mnogo oseb je bilo aretiranih. Listi obsojajo nastop policije.
—	»Kritika«, Pod tem naslovom prične v kratkem izhajati v Zadru nov list. ki bo stal nad strankami.
—	»Dubrovnik«, glasilo srbske stranke v Dubrovniku, preneha.
Skrivnostna smrt. Pri Omišu v Dalmaciji so našli orožniki neko 18 let staro dekle mrtvo. Sodišče stvar preiskuje.
Največja bojna ladja avstro-ogrske mornarice »Nadvojvoda Franc Ferdinand« bode dne 30. t. m. ob II. uri dop. v Trstu ladjedelnici »Stabilimento tecnico Tri-estino« krščena in spuščena v morje. Slavnosti se udeleže nadvojvoda Ferdinand Ka-i rol, nadvojvodinja Marija Anunciata, mnogi dostojanstveniki in povabljeni gostje. Mornarica dela velike priprave za slavnost. katere sc udeleži tudi rezervna eska-
dra mornarice. Nova bojna ladja je prva nove divizije, ki nadomesti stare ladje »Cesarjevič Rudolf«, »Prestolonaslednica Štefanija« in »Tegetthoff«. Nova bojna ladja »Nadvojvoda Franc Ferdinand« je dolga 137.37 m, široka 24.5 m in nese 14457 ton. Zgrajena je po najnovejših načelih stavbene tehnike.
—	Razlastitev Srbov na Ogrskem. Madžarska vlada hoče razlastiti Srbe, ki stanujejo med Donavo in Tiso, in na njihovih zemljiščih naseliti madžarske cigane. Vprašavna zemljišča so vredna 80 milijonov kron.
Goldinarska vrednost. Nedavno je bil nekdo kaznovan zaradi rabe goldinarske vrednosti. Država pa še sama rabi goldi-narsko vrednost. Tako je n. pr. na državni cesti med Ljubljano in Novim mestom napis na deski: »Kdor ne podklada coklje, plača od 2 do 10 gld. kazni.«
—	Samoumor. V Zagrebu, na nekem gumnu na Kuniščaku se je obesil brezposelni zidar Štefan Molgola.
—	Spomenik Palackemu, velikemu češkemu zgodovinarju, so minulo nedeljo slovesno otvorili v Brnu na Moravskem.
—	Češko gledališče na Dunaiu. Češki listi poročajo, da se namerava ustanoviti na Dunaju stalno češko gledališče.
—	Popravek. V poročilu o zborovanju »Slomškove zveze« se je vrinila pomota, češ, da se je sklenilo naprositi c. kr. deželni šolski svet, da odpravi »Dnevnik«, ampak »Tednik«, ker ta je nepotreben!
—	Darovi za Primožičev spomenik. (Dalje.) Gg. Fr. Pešec, župnik na Krki, 4 K; Anton Rot, učitelj, 3 K; Josip Bambič, kaplan, 2 K; J. Ravnikar, c. kr. poštar, 4 K; J. Hribar, župnik, 4 K; J. Berlic, župnik, 1 K; Piber, župnik, 2 K; Strle, učitelj, 2 K; Stržaj, župnik (njegov učenec) 2 K; Kovačič, učiteljica, 2 K; K. Benedik, nad-učitelj, 1 K; J. Remic, nadučitelj, 1 K. — Darove sprejema Ivan Štrukelj, nadučitelj v Dobrepoljah, ki obenem prav uljudno prosi vse tiste, ki mislijo kaj darovati, da bi blagovolili to čimpreje storiti, ker le na ta način nam bode mogoče odkriti spomenik na Vseh svetnikov dan letošnje leto. Vsem blagim darovalcem povrni Bog stotero!
Milanske noeice.
lj Demonstracije v Ljubljani. Čisto objektivno poročamo o včerajšnjih demonstracijah, ki bodo imele brez dvoma usode-polne posledice. Čujemo, da se za nocoj pripravljajo nove demonstracije. Vest nam veli, da najodločneje svarimo pred njimi. Pomislimo: Kdo pa ima kaj koristi od takih dogodkov? Nemci si s tem le utrdč svojo pozicijo, ker jih bo vlada še bolj ščitila. V drugih mestih, kjer so Slovenci v manjšini, se bodo hoteli Nemci osvetiti v našo škodo. Kaj se naredi škode Nemcem, če se jim pobije nekai zavarovanih oken? Škoda za Slovence je pa velika, ker jih bodo nemški listi po celem svetu razkričali. S takimi nasilstvi se ne dela za ugled naroda. Le pravo izobraževalno in gospodarsko delo nam je v korist, in k temu mi po-zivljemt vse svoje rojake!
lj Zlato mašo ;bo daroval prihodinji ponedeljek ob pol 7. uri zjutraj č. gosp. P. Benjamin Fabian. ki je 40 let imel krščanski nauk v frančiškanski cerkvi. Še na mnoga leta !
lj Društvo tiskarjev na Kranjskem slavi jutri štiridesetletnico svojega obstanka. Tem povodom priredi poleg drugega tudi od pol 3. ure popoldne do 8. ure zvečer na vrtu, oziroma ob slabem vremenu v areni »Narodnega doma« koncert brez vstopnine s sodelovanjem slavne »Društvene godbe«, h kateremu se vsi prijatelji tiskarjev uljudno vabijo.
lj Slovensko deželno gledališče v Ljubljani. Sezona 1908/09 se otvori dne 2. oktobra t. 1. — Drama, a) Pripravljene igre: Ksaverij Andrejev: »Zaklad«. Naroden igrokaz v treh dejanjih. — Dr. Fran Detela: »Dobrodušni ljudje«. Veseloigra v treh dejanjih. — Anton Medved: »Kacija-nar«. Zaloigra v petih dejanjih. — Ksaverij Meško: »Mati«. Igrokaz v treh dejanjih z epilogom. — Milan Pugelj in Cv. Golar: »Snubači«. Komedija v štirih dejanj,ih. •— Ant. Čehov: »Stric Vanja«. — Ip. V. Spa-žinskij: »Gospa majorka«. — B. Rakšja-nin: »Nastop strasti«. — Nik. Potjehin: »Zanka smrti«. — M. Balucki: »Predlogi gospoda občinskega svetnika«. — Zyg. Prcybylski: »Vicek in Vacek«. — F. A. Šbert: »Žetev«. — Vaclav Štech: »Vroča tla'.. — W. Shakespeare: »Kralj Lear«. — O. NVilde: »Idealni soprog«. — Harry in E. A. Paulton: »Nioba«. — Molierc: »Skopuh«. — P. Bourget & A. Cury: »Razpo-roka«. — Rob. de Fiers <Sc G. Caillavet: »Ljubezen bedi«. — G. Gavault 6: Rob. Charvey: »Gospodična Josetta — moja žena«. — A. Guimera: »V dolini«. — Tes-torti: »Tisto posebno . . .« — Zambaldi: »Zena zdravnikova«. — Vcrga: »Kmetski vitezi<. — Henrik Ibscn: »Rosmersholin«
in »Divja raca«. — Holger Drachmann: »Enkrat je bil...« — W.Goethe: »Fausk I. del. — Fr. Grillparzer: »Morja in ljubezni valovi«. — Frid. Schiller: »Wallenstei-nov ostrog«. — G. Hauptmann: »Bobrov kožuh«. — Lud. Fulda: »Maskerada«. — R. Havcl: »Tujci« in »Politiki«. — Fr. pi. Schontan & G. Kadelburg: »Gospod senator«, »Zlate ribice« in »Sloveča žena«. — K. Kraatz: »Hribolazec«. — Karel Lauffs: »Vražja misel«. — Angaževano osobje: Dame: Berta Bergantova. — Zofija Boršt-nikova-Zvonarjeva. — Štefanija Draguti-novičeva. — Ldv. Kacka. — Marija Perš-lova. — Magda Ronovska. — Kamila Šii-bertova. — Terezija Thalerjeva. — Jos. Nučičeva (sufleza). — Gospodje: Ivan Belič. — Fran Bohuslav. Anton Danilo. --Leon Dragutinovič. — Edvard Grom. — Ljub. Iličič. — Josip Križaj. — Hinko Nu-čič. — Josip Molek. — Josip Povhe. — Josip Toplak-Jurič. — Fr. Habič (inspicijent).
—	Opera in opereta, b) Pripravljena dela: Anton Foerster: »Goremski slavček«. Opera v treh oddelkih. — Viktor Parma: »Hram Venere«. Opereta v treh dejanjih.
—	G. Puccini: »Madame Butterfly«. — Saint-Saens: »Samson in Dalila«. — J. Massenet: »Werther«. — W. A. Mozart: »Cosi fan tutte« in »Čarobna piščalka«. — H. Marsclmer: »Jan Heiling«. — Karel Goldmark: »Sabska kraljica«. — O. Strauss: »Valčkov čar«. — Karel Weiss: »Revizor«. — Ed. Lecocq: »Griflč-Giro-fla«. — Ed. Audran: »La Mascotte«. — L.. Fall: »Dolarska princezna«. — Angaževano osobie: Dame: Josipina Hadrbolcova.
—	Lilly Nordgartova. — Julija Šinankova.
- Marija Peršlova. — Mada Peškova. —
Terezija Thalerjeva. — Berta Bergantova (sufleza). — Gospodje: Fran Bohuslav. — Al. Fiala. — Josip Florian. — Josip Križaj.
—	Josip Arno Hess. — Josip Povhe. — Bogumil Vlček. — Bogdan pl. Vulakovie (stalni gost). — Hilarij Benlšek. kanelnik.
—	Operni in opretni zbor šteje 28 členov.
—	Orkester: Koncertni orkester »Glasbene Matice« v LjubPani (32 členov).
lj Napad na slovensko damo. Ko je danes zjutraj gdčna. Krejčijeva šla v Latter-mannov drevored, priletel je nanjo iz nekega okna Koslerjeve hiše v Šelenbur-govih ulicah debel kamen. Policija stvar preiskuje.
Ij Gasilnemu in reševalnemu društvu ljubljanskemu je pri jubilejni slavnosti dne 16. in 23. avgusta t. 1. ostalo par sto jubilejnih svetinj in razglednic. Svetinje, ki so primerne za gasilske in jubilejne slavnosti in lep spominek za posameznika, so po 20 h na prodaj pri društvenem blagajniku v »Mestnem domu«, razglednice pa po 5 h. Priporočamo, da vsakdo poseže po svetinjah in razglednicah, da se vsaj deloma pokrije primanjkljaj slavnosti.
Ij Darilo gasilnemu in reševalnemu društvu. Prvo ljubljansko založišče Kri-sper-Tomažič je podarilo ljubljanskemu prostovoljnemu gasilnemu in reševalnemu društvu za hitro in uspešno poiwoč o priliki ognja dne 22. avgusta t. 1. zdatni znesek 200 K, gospod Alojzij Zaje, vinotržec in posestnik v Spodnji Šiški, pa 10 K v pokritje primanjkljaja pri jubilejni slavnosti.
li Našel je »Naš List«. Na slavnosti »Ljubljane« šaljiv list ni izšel, ker je bil odbor mnenja, da bo ta list primernejši na družbinskem večeru meseca novembra. Nekaj šaljivcev je pravilo okolu, da je list »konfisciran«. Sedaj pa piše »Naš List«, da je list državni pravdnik zaplenil in pravi: Lahko si mislimo, kakšni dovtipi so morali krasiti »šaljivo« številko, ako je državni pravdnik v sedanji eri konf.isciral ta list!
—	-Naš List« je torej pošteno našel!
Ij Svarilo. Po Ljubljani se klati in fehtari dijak, velik, suh, črnih brk ter preži posebno ob kolodvoru na prihajajoče duhovnike. V četrtek je nahrulil enega ter se izdal za šestošolca Fr. Dolni-karja iz Trebnjega. Ime seveda ni pravo. Na vprašanje, kako je ime gg. kaplana in dekana, ni vedel odgovora. Torej pozor pred njim!
lj Vsi oni, ki so si izposodili narodne noše za slavnost dne 13. septembra, se prosijo, da prineso izposojeno nazaj prihodnji torek od 6. do 9. ure zvečer v »Slovensko krščansko-socialno zvezo«, Frančiškanske ulice.
Ij Dva rdeča kostanjeva cveta je opaziti med svežim zelenjem na drevesu pred Krajcarevo hišo na Marije Terezije cesti.
lj Stavbe. V preteklih treh tednih so zidarska dela pri vseli stavbah napredovala. Pospešilo jih ie ugodno vreme ter zadostno število delavccv. Pri zgradbi nove Švicarije sc gradi temeljno zidovie za vse prostore, ker jc stavbišče vsled od-kopanega hriba razširjeno v cclcj meri. Zgradba bo do zime pod streho. Na Auro-vem svetu v Prisojnih ulicah jc temelj za Grajzar - Hafnerjevo enonadstropo hišo izkopan in pričelo sc je tudi že z gradbo temeljnega zidovja. Pauliczkova enonad-stropna vila ob cesti na južno železnico jc pod streho in se zdaj suši. Fr. Ostenna-
nova li'ša v Vrhovčevih ulicah je pod streho. Petero poslopij vojaškega skladišča na Kodeljevem je dograjenih in je glavno enonadstropno poslopje tudi že pokrito. Kmetova vila v Kolizejskih ulicah je pokrita in se zdaj suši; Supančičeva vila v podaljšanih Nunskih ulicah se ometava in snaži. Nova stavba pri uršulinskem samostanu je dograjena. Fr. Babičevo hišo ob Dolenjski cesti še ometavajo in snažijo. V Prulah (na Sredini) prično prihodnje dni z zgradbo enonadstropne hiše zas. uradnika Franceta Kavčiča. Adaptacijska dela pri dr. Kotnikovi hiši na Valvazorjevem trgu in pri A. Stupanovi hiši na Jurčičevem tr-du so končana, pri hiši M. Černetove na Francovem nabrežju št. 7 in pri Balonovi na Sv. Petra nasipu št. 5 pa se zidarska dela še izvršujejo.
lj Za suplenta na I. drž. gimnaziji je imenovan g. Fr. Kobal.
lj Tlakovanje Dunajske ceste. Prihodnji teden bo tlakovanje ostalega dela Dunajska ceste do železniškega prelaza končano.
Znanost In umetnost
*	Koledarček slovenskega katol. narodnega dijaštva za leto 1908./09. Uredil phil. France Fr. Stelč. V Ljubljani, 1908. Založila »Slovenska dijaška zveza«. — Koledarček je sestavljen jako vestno, posebno je pohvalno omeniti jako vestno se-stavlien informativni del glede univerzi-tehtnih študij, podpor itd. Z najstrožjo objektivnostjo so tu podani podatki, nikjer se več ne obeta, kot se v resnici najde na Dunaju, v Gradcu ali v Pragi. Koledarček je pisan vseskozi informativno in ni zapaziti v njem agitacije! Stroga stvarnost, ki preje odbija, kakor pridobiva. Kdor hoče biti mož, mora imeti načela. Zato se ne sili dijakov, da postanejo odločni možje, s frazami, ampak z neizprosno logiko, ki je sicer suha kakor zlato, a tudi zlata — kakor zlato. — Ko je izšel Puntarjev članek o razvoju slovenskega dijaštva v »Času«, je vzbudil občo pozrnost radi svoje stvarnosti in vestnosti. V koledarčku je ekscerpt tega dela, in bo koristil vsakomur nemalo, ki se hoče zanesljivo informirati o zgodovini slovenskega dijaštva. Delo je sestavljeno po virih in kaže imenzno prihodnjost Znamenje organizacije katoliškega slov. dijaštva je članek, ki nas v kratkem uvede v zgodovino in razvoj slovanskega katol. dijaštva sploh. Tu so zbrana fakta, ki ne bi smela biti neznana nikomur izmed nas. Bilježnica koncem koledarčka in koledar z dati slavnih dogodkov iz svetovne in literarne zgodovine je koledarčku samo v korist. Za bagatelo 90 vinarjev se dobi lično vezana knjižica v »Katoliški Bukvami«.
*	Katalog antikvarlčnih nemških, latinskih itd. knjig je izdala ravnokar »Katoliška Bukvama« v Ljubljani. Katalog navaja v prvi vrsti večja dela raznih strok n. pr. »Denifle, Luther und Luthertum«, — Schmitt. Erkiarung des mittleren Deharb'-schen Katechismus, — Schuster - Holz-hamrr.er, Handbuch zur hibi. Geschichte.
—	Zoliner. Predigten, — lielmolt, Weltgc-schichre. — Kari Mav. Reiserz&hlungen,
—	Ocsterr. ung. Monarchie in Wort u. Bild in mnogo drugih knjig. Vsa dela so skoro brez izjeme prav dobro ohranjena, mnoga tudi neprerezana in nova. Katalog je sestavljen v nemškem jeziku, ker je namenjen nemškim antikvariatom. Bukvama se mora namreč omeiiti vsled pomankanja prostora na slovenski antikvarijat in bo oddala drugojezične antikvarične knjige tem potom. Še predno pa razpošljemo katalog antikvarijatom, je isti na razpolago domačim odjemalcem in prosimo, da ga, kdor sc za istega zanima, takoj naroči.
*	Slike naših mož, Vodnika. Slomše-ka, Prešerna in Gregorčiča v barvah in krasnem okvirju je ravnokar založila »Katoliška Bukvama« v Ljubljani. — Cena za vsak portret v okvirju 7 K 60 vinarjev.
Razne stvari.
Nehvaležni Italijani. Kakor smo poročali, je reški list »La voce del popolo« zadnjič hudo prijemal Madžare zaradi madžarizacije Reke. Zdaj pa pišejo ogrski listi, da ta list subvencionira ogrska vlada s 15 tisoči kron na leto. Radovedni smo, aii bo »Voce« dobivala tudi v bodoče subvencijo.
Suša v Ameriki. Iz New Yorka javljajo, da v mnogih državah Severne Amerike ni padlo že nad sedem tednov ni kaplje dežja. Povsodi primanjkuje vode. Na stotine tvornic je moralo radi pomanjkanja vode ustaviti vsako delo, tako da praznuje na tisoče delavcev. V mnogih mestih in vaseh sc prodaja voda po visokih cenah.
Originalen samomorilec. V Grenoblu je neki starec A. Guillerme kupil krsto, sveče, vence, vse to lepo položil v svojo sobo kakor za mrliča, potem pa je pisal
raznim društvom, pri katerih je bil član, in znancem, da bo čez dva dni pogreb. Ko je vse to opravil, se je ustrelil z revolverjem v glavo ter ostal mrtev.
vojaške vaje.
Velike cesarske vojaške vaje na Ogrskem so se končale z zmago južne stranke pod poveljstvom fzm. Fiedlerja.
interparlamentarni kongres v berolinu.
V včerajšnji seji interparlamentarne-ga kongresa je rumunski poslanec Dizesku predlagal, naj izrazi kongres željo, da skliče car zopet konferenco v Haagu; na spored iste naj se postavi narodnostna vprašanja. — Italijanski delegat Brunialitta je utemeljeval potrebo mednarodnega meničnega prava.


somišljeniki!! somišljenice! Zahtevajte v vseh prodajalnicah in tobakarnali vžigalice »Slovenske krščanske socialne zveze«: »V korist obmejnim Slovencem!« Kupujte te naše vžigalice!
•ic^tt


kolera se širi. Peterburg, 19. septembra. Kolera se strahovito širi. Včeraj je bilo v Peterburgu 392 novih slučajev kolere in 125 smrtnih slučajev.
Peterburg, 19. septembra. Ker se kolera tu silno širi, je napravljenih mnogo bolnišnic za silo. Tudi na cesti je kolera napadla več pasantov, ki so se zgrudili in umrli. Ministrski predsednik Stolypin je v družbi policijskega šefa obiskal bolnice za kolero obolelih.
Peterburg, 19. septembra. Občinski svet je daroval 500.000 rubljev za sredstva proti koleri.
kuga v trstu.
Trst, 19. septembra. Včeraj je umrl pomorščak Sponza od Lloydove ladje »Franc Ferdinand«, ki je priplula iz Bom baya. Preiskovanje je dognalo kužnim podobne gljivice. Isto so dognali pri drugem pomorščaku, ki je obolel.
Trst, 19. septembra. Pri umrlih mornarjih je uradno konstatirana kuga.
Trst, 19. septembra. Vsled slučaja kolere na Lloydovem parniku »Fran Ferdi-dand« je oblast odredila največje varnostne priprave.
Ženske prognane z ruskih
vseučilišč.
Peterburg, 16. septembra. Ministrski svet je odločil, da ženske odslej k predavanjem na ruskih vseučiliščih ne bodo več pripuščene. Ženskam, ki so sedaj vpisane, je dovoljeno, da končajo svoje študije.
Ugodne spremembe. Zelo važnega pomena so ugodne spremembe zlasti pri bolnikih, ki bolehajo cele tedne, mesece, da, cela leta na kaki težki bolezni ,in željno pričakujejo zdravja. Da se obrne bolniku na bolje, se ne sme zanašati na slučaj ali čuj dež, ampak to se doseže s sredstvom, ki podeli organizmu novo energijo, da je zopet upati na okrevanje. Najboljše med takimi sredstvi je »Ferromanganin«, čegar moč obstoji v tem, da tvori krvi neobhodno potrebna krvna telesca. Vemo, kako važno vlogo imajo ravno krvna telesca v človeškem telesu, in pomanjkanje teh se kaže v malokrvnosti, utrujenosti, nered-nosti prebavljanja, slabem razpoloženju in nervoznosti. Zdravniška razsodnost pr.i-pozna, da se pri vseh teh boleznih najuspešneje rabi »Ferromanganin«, ki je najboljše kriredilno sredstvo prijetnega okusa, hitrega asimiliranja in prekaša vse druge preparate. Cena steklenice 3 K 50 h. Pri nakupu naj se pazi na ime »Ferromanganin« ter varstveno znamko »dekličino glavo« in naj se vsi drugi enaki proizvodi zavrnejo. Dobi se v vseh lekarnah, gotovo v sledečih ljubljanskih lekarnah: »Pri Mariji Pomagaj« na Resljevi cesti 1, »Pri angelju« na Dunajski cesti in »Pri zlatem jelenu« na Marijinem trgu; v večji množini »Schvvanen-Apotheke«, Dunaj, I., Scliot-ring.	_
Listnica uredništva.
Slovenska Bistrica: Brzojavke nismo dobili, zato je tudi nismo mogli priobčiti.
TRŽNE CENE
Cene veljajo za 50 kg.
Budimpešta 19. septembra
Pšenica za oktober......11 '31
Pšenica za april.......11*61
Rž za okt..........9-29
Oves za okt.........8 05
Koruza za maj I. 1909 ..... 7 27
Efektiv: nespr.
Zahvala.
Prvo ljubljansko založišče Krisper-To-mažič je podarilo ljubljanskemu prostovoljnemu gasilnemu in reševalnemu društvu za hitro in uspešno pomoč o priliki ognja dne 22. avgusta t 1. zdatni znesek 200 K, gospod Alojzij Zajec, vinotržec in posestnik v Spodnji Šiški, pa 10 K v pokritje priman-kljaja pri jubilejni slavnosti. 2317 1 —l
V	imenu društva izrekava za priznanje in naklonjenost najtoplejšo zshvalo.
V	Ljubljani, dne 17. septem. 1908.
Fran Barle,
t. č. blagajnik.
Ludovik Strioel,
t. č. načelnik.

•t

Znižana cena »Leposlovni knjižnici".
»Leposlovna knjižnica' izhajala bo v prihodnje bolj poredkoma in ne bomo izdali letos nobenega zvezka več, da ne preobložimo naročnikov s prepogostim dopošiljevanjem. — Ker nam je pa mnogo na tem, da se zviša s prihodnjimi zvezki število naročnikov in dosežemo na ta način prav nizke cene prihodnjim zvezkom, smo se odločili, obrniti splošno pozornost občinstva na „Leposloyno knjižnico" s tem, rta znižamo za kratek čas ceno dosedaj izdanih zvezkov. Cena teh zvezkov je bila sicer tudi dosedaj že skrajno nizka, treba je upoštevatj samo to, kar nudi ,Leposlovna knjižnica" : število strani, lepa oblika itd.
Kdor se torej hoče poslužiti te prilike in prejeti spodaj označene zvezke po skraino nizkih cenah, naj se oglasi še pred koncem tekočega leta; — daljšega obroka za naročilo nam ni mogoče staviti, ker bodo nekateri zvezki kmalo pošli. Kdor kaj naroči in hoče postati tudi za prihodnje zvezke naročnik „Lepo-sjovne knjižnice", naj to pri naročilu posebej označi; sicer pa s tem še ne bo obvezan sprejeti vse zvezke, ki bodo izšli.	1603 17
Po znižani ceni se dobi:
Bflož Simone. Roman iz francoščine Champol-Levstik. 304 strani, samo K 1'40.
Krasna, silno zanimiva povest; takoj pri prvi strani nas obvlada radovedna napetost in nam ostane dokler nismo povest prečitali in odložili. — Lepa Simona je prisiljena omožiti se z možem ostudnega obraza; ona se pa zaveda dolžnosti zakonske ljubezni, katera se vsled moževe plemenitosti razvije počasi iz strašne čutne apatije, tudi čustveno, v gorko simpatijo.
Razporoka. Roman iz francoščine Bourget-Kalan. 300 strani, mesto K 2 ■, samo K 120.
Krasen prevod se lepo prilega finesi Bourgeto-vega sloga.
Dalje sledeči svetovno znani, globoko zamiš-ajjni spisi, katere so slov. časopisi že obširno ocenili:
Ponižani in razžaljeni. Roman v štirih delih in z epilogom. Iz ruščine Dostojevski-Levstik. XXII -f 501 stran; mesto K 3- - , samo K 180.
Stepni kralj Lear. Povest. Iz ruščine Turgenjev-Fran J. in HiSa ob Volgi. Iz ruščine Stepnjak-Jurca. 188 strani; samo K —'80.
Kobzar. Izbrane pesmi z zgodovinskim pregledom Ukrajine in s pesnikovim življenjepisom Iz ruščine Sevčenko-Abram. 111 + 288 strani; mesto K 2-40, samo K 1—.
Hajdamaki. Poem z zgodovinskim uvodom o Hajdamaščini (Kobzar II. del) Sevčenko-Abram. 152 strani; mesto K 1'50, samo K —-90.
Straža. Povest. Iz poljščine Prus-Virant. VII+ 327 strani; mesto K 2-40, samo K t«1
Kdor želi vezane zvezke, naj to na naročilnici označi, vezava se posebej računa in velja za vsak zvezek elegantno celoplatno vez. K —'90.
Vsi zvezki naenkrat naročeni se zaračunajo še ceneje in sicer K 8'— broširano. Povdarjamo pa, da veljajo te cene samo do konca tekočega leta in ima ta ugodnost samo namen vzbuditi v širših krogih splošno zanimanje za ,,Leposlovno knjižnico".
Katoliška Bukvama v Ljubljani.
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo prežalostno vest, daje danes, dne 19. sept. t. 1., ob 3. uri zjutraj naš nepozabljenl oče, ozir. stari oče, gospod
Josip Prime
posestnik v Zagorju na Pivki
po daljši, mučni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče v 75. letu starosti mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb predragega ranjkega bo v pondeljek dne 21. septembra iz hiše žalosti.
Sv. maše zadušnice se bodo brale v župni cerkvi v Zagorju na Pivki.
Zagorje na Pivki, 19. sept. 1908.
Margareta soproga. Franjo, Alojz, Josip sinovi. Marija omož. Cesnik hči.
f
Tužnim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, pretužno vest, da je naša iskreno ljubljena mati, sestra, stara mati, gospa
Katarina Pogačnik
po dolgi in mučni bolezni previdena s sv. zakramenti za umirajoče, včeraj, 18. sept. ob 11. uri dop. mirno zaspala v Gospodu.
Pogreb nepozabne ranjce bo v nedeljo dne 20. sept. ob '/2 4. uri iz hiše žalosti Streliške ul. 7. na pokopališče k sv. Križu.
Sv maše zadušnice se bodo brale v župni cerkvi pri sv. Petru.
V Ljubljani, 19. sept. 1908.
Ivan, brat. — Ivanka Pogačnik, Antonija Klenha, hčeri. — Vil-helm Klenha, zet. — Viči, Gildi, Oton, Anzelma, vnuki.
Zahvala.
Za dokaze odkritosrčnega sočutja, ki so nam došli povodom nenadne smrti našega predragega, nepozabnega soproga odnosno očeta, starega očeta, brata in tasta gospoda
Josipa Šumann
izrekamo tem potom svojo najiskre-nejšo zahvalo.
Osobito se zahvaljujemo vsem p. n. udeležnikom pogrebnega sprevoda in darovalcem prekrasnih vencev. Zlasli se zahvaljujemo prečastiti duhovščini, velecenjenim zastopnikom državnih in samoupravnih uradov, slavnim šolskim zavodom t. t. d.
Bog povrni!
V Ljubljani, dne 19. sept. 1908.
Žalujoči ostali
Ces. kr. avstrijske
državne železnice.
Izvod iz voznega, reda.
Veljaven od dne 1. maja 1908.
Odhod iz Ljubljane juž. žel.:
5*50 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica d. ž., Trst c. kr. drž. žel-, (ob nedeljah in praznikih do Trbiža-.
7-05 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak juž. žel., Gorica d. ž., Trst drž. žel, Beljak (čez Podrožčico), Celovec, Praga.
7*07 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje.
9-26	predpoldne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, Praga,
11-38 predpoldne. Osebni vlak v smeri; Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak juž. žel., Gorico drž. žel, Trst drž. žel, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec.
I>05 popoldne. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje.
3-45 popoldne. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak juž. žel, Gorica drž. žel., Trst d. ž.. Beljak, :čez Podrožčico) Celovec, Praga,
7*10 zvečer. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje,
7*35 zvečer. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, Praga.
10-40	ponoči. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak juž. žel, Gorica drž. žel., Trst drž. žel., Beljak juž. žel., (čez Podrožčico).
Odhod iz Ljubljane drž. kolodvor:
7-28 zjutraj. Osebni vlak v Kamnik.
2-05 popoldne. Osebni vlak v Kamnik.
7-IO zvečer. Osebni vlak v Kamnik.
10-50 ponoči. Osebni vlak v Kamnik. (Samo ob nedeljah in praznikih.
Dohod v Ljubljano juž. žel.:
6-56 zjutraj. Osebni vlak Iz Beljaka juž. žel., Trbiža, Jesenic, Gorice, Trsta, Tržiča
8-34 zjutraj- Osebni vlak iz Kočevja, Straže-Toplic, Rudolfovega, Grosuplja
I 1-22 predpoldne. Osebni vlak iz Prage, Celovca, Beljaka juž žel, čez Podrožčico in Trbiž, Gorice drž. žel., Jesenic, Tržiča.
2-32	popoldne. Osebni vlak iz Kočevja, Straže-Toplic, Rudolfovega, Grosuplja.
3-56	popoldne. Osebni vlak iz Beljaka juž. žel., Trbiža, Celovca, Beljaka (čez Podrožčico), Gorice drž. žel., Trsta drž. žel., Jesenic, Tržiča.
6*50 zvečer. Osebni vlak iz Prage, Celovca, Beljaka (čez Podrožčico), Jesenic.
8-37 zvečer. Osebni vlak iz Kočevja, Straže-Toplic, Rudolfovega, Grosuplja.
8 45 zvečer. Osebni vlak iz Beljaka juž žel., Trbiža, Celovca, Beljaka (čez Podrožčico), Trsta drž žel.,'Oorice drž. žel., Jesenic, Tržiča.
11-SO ponoči. Osebni vlak iz Trbiža, Celovca, Beljaka (čez Podrožčico), Trst drž. žel., Gorice drž. žel., Jesenic.
Dohod v Ljubljano drž. kolodvor:
8-46	zjutraj. Osebni vlak iz Kamnika.
10 59 predpoldne. Osebni vlak iz Kamnika.
6-10 zvečer. Osebni vlak iz Kamnika
9-59	ponoči. Osebni vlak iz Kamnika. (Samo ob nedeljah in praznikih.)
(Odhodi in prihodi so označeni v srednje-evrop-skem času.)
C. kr. ravnateljstvo državnih železnic v Trstin
liižiiammžiaauuiiiiiiiii vuaiuiiiim
Meteorologično poročilo.
Višina n. morjem 306'2 m, sred. zračni tlak 736'0 mm.
18 19
Čaa opazovanja	Stanje barometra » mm	Temperatura po Celziju	Vetrovi	Nebo	Padavina v 24 urab v mm
9. zveč.	7430	11*1	sl. sever	jasno	
7. zjutr.	441	4-7	si. vzjvzh.	megla	00
2. pop	430	17-8	sr. svzh.	jasno	
Srednja včerajšnja temp. 13 0°., norm. 14-5°
mmmmmmmmmm
Glavna zaloga: lekarna Ub. pl.Trnkoczy
:: Ljubljana. ::
0> 0 •N
rs
t S
t -M
o ®
a
Prlmarius
dr. V. GREGORIČ
Ljubljana
kronska o o ustna o voda
^^v ^^(Zakonito zavarovan.)
Specialiteta za kadilce, o
10 do 15 kapljic v kozarec :::	vode.	:::
Cena 2 kroni.
(n
r
o
NM
P
M
H«
P*
rt n 'P
N
«»
r
Ud
a
M. m
0
0)
Glavna zaloga: lekarna Ub. pl.Trnkoczy
:: Ljubljana. :: 1898 34
Raba tega v zamašek vžganega znamenja in ru-
deče vrelske etikete se priporoča kot varstvo proti pogostim ponaredbam
GlessbntilsKB Kisle nk
IX
Izvirek: Giesshubl Sauerbrunn,
želez, postaja, zdravilno kopališče pri Karlovih varih. Prospekti zastonj in franko.
V Ljubljani se dobiva v vseh lekarnah, večjih špecerijskih prodajalnicah in trgovinah z jestvinami in vinom.
Zaloga pri Mihael Kastner-ju in Peter Lassniku-Ljubljana.	114 62—38
Najboljša krma za pse je in ostane
fattin$er]ev kolač za pse
ki je med vsemi krmili najboljše sestavljen in najbolj redilen. 50 Kg K 23.—. 5 kg poštn. prosto K 3-20.
Fattingerjev Puppy Bisqoit
za mlade pse, 50 kg K 26.—, 5 kg poštn. proste K3'50 Prospekte pošilja zastonj tovarna za pat. kolača za pse Ir krmo za perutnino VViener-Neustadt. — Nad 2?0
prvih cen. Fattingerjeva krmila se izdelujejo pod živinozdr. nadzorstvom.	467 26—16
Prodal bodem v torek 22. t. m.
stoječ smrekov les
iz štirih gozdov ležečih v davčni občini Zg. Brnik in Cerklje pri Kranju. Kupci naj se zglase ob 9. uri na Zg. Brniku pri go-2337 spodu Josipu Jenko (Babiču). i—i
Državni računski izpit.
Lehrbriefe Soukop in knjiga Vorbereitung an die Prtifung itd., se proda zelo ceno. 2335 Ponudbe na uprava »Slovenca". 1—i
Prodajalka
za mešano blago in moško obleko, ki je dovršila trgovski tečaj in je tudi vešča v govoru laškega jezika, se sprejme. 2292 3 — 2 Naslov pri upravništvu „Slovenca".
Cerkovnik in grobokop
dobi službo v Kranju, bodisi fant ali oženjen. Stanovanje prosto, plača po dogovoru. 2210 2-2	Ant. Koblar, dekan.
Služba kuharice
se odda v župnišču blizu želez-nične postaje v Rožni dolini, Koroško. Pri župnišču je malo gospodarstvo. 2331 Naslov pove uprava Slovenca. 3-1
Gostilno »trgovino
se radi starosti gospodarja da v najem v prijaznem trgu na Spod. Karoškem. Gostilna kakor trgovina ste dobro idoči, prostori so dobro ohranjeni in za vsako prireditev pripravni. Poslopje se nahaja na jako ugodnem prostoru. Obenem pa je v trgu samem nad 400 fužinskih delavcev. Ako bi kdo želel tudi posestvo, pripadajoče k gostilni, se lahko v tem slučaju tudi vse skupaj proda. Obrniti se je do posestnika samega, trg Guštanj na Spodnjem 2313 Kc roškem, h. štev. I. i~l

Dr. Julij Dereani
okr. zdravnik r Kamniku
odpotuje
S od 22. t. m. do 8. oktobra 1.1.
Dve hiši
se prodasta. Poizve se na Trnovskem pristanu št. 14, Ljubljana.	1687 6
Nova hiša
z velikim vrtom iz katerega se proda za 800 K na leto in ima upeljano špecerijsko trgovino, poleg te se lahko dobi gostilna in trafika. Stoji na najlepšem prostoru v novem delu Ljubljane. Gotovine ni treba velike. Pojasnila daje gospod I.Toni, mesar. Lingarjeve ulice.
2308 11
Šinkovtur
Primeren prostor za kacega č. g. duhovnika je Šinkovturn, pošta in mesnica je v bližnjih Vodicah. Župnišče je popolnoma prenovljeno, cerkvica snažna, prijazna. 2304 2—1 :::	Kraj miren in tih.	:::
Proti malokrvnosti
uporabljajte SCOTTOVO emulzijo, ki po-množuje kri in tvori hitro močno in zdravo meso.
Scottooa emulziji!
učinkuje istotako za staro kakor mlado. Hitro boljšanje vas bo iznenadilo in zadovoljilo ter vas bo en sam poskus prepričal, kakor je že tisoče prepričal v pre-
Pristna le s to t 33 , ,	224Q j
znamko — ri-
Cena originalne steklenice :: 2 K 50 vin. ::
Dobi se v vseh lekarnah.
Sveži
bičem — kot garancijskim
znakom Scottovega ravnanja.
ptičjilep(lim)
dobiva se pri	2318 l—l
Josip Mihelič
Ljubljana, Florijanske ulice štev. 37. 2314 3 l Dobro izurjene
šiville in učenke
se takoj sprejmejo v modnem salonu Elize Hitzl - Huber
Francovo nabrežje štev. 1.
pomočnika
za čevljarsko obrt sprejme takoj Ivan Piš, Zg. Šiška 97. 2300 2-2
DVE HISI
v Kamniku na prodaj
Ena majhna in ena večja hiši, obe s pravico na drva se pod ugodnimi pogoji prodasta. Hiši sta nasproti župne cerkve, torej pripravni za ka-ct-ga duhovnika. Več se izve pri Josipu Janko, urarju v Kamniku.	2312 2-1
Ved ii o
je nelepa in nadležna
KORPULENCA
Englisch BreakfastTea
izredno, je zdrava in prijetnega 3U9« okusa_	2143 2
Edino pristna zavita v ličje pri Einhornapotheke v Welau
Gorenje Avstrijsko. 1 zavoj K 3—; dvojni zavoj K 5-50; za po-skušnjo K 1 50; poštnina posebej.
Trgovsko učilišče in vzgojevališče
w Ljubljani.
Ustanovljeno leta 1834.
Ustanovljeno leta 1834.
Vpisovanja za šolsko leto 1908./9. se vrše dne 26., 27., 28., 29. in 30. septembra 1908 od 9. do 11. dopoldne in 3. do 5. popoldne. — Pouk se prične 1. oktobra 1908.
2320 2 1	Artup Mahr
ravnatelj in lastnik.
Ustanovljen tf t870
Fotografski zavod
J-ulij }V(uller
Ustanovljen 1870
si usoja najvljudneje naznaniti, da je zopet otvoril svoj novi, v modernem slogu zgrajeni atelje
v hiši „Ljudske posojilnice"
nasproti hotelu „l(nion"
^ in se priporoča cenjenemu občinstvu v izvršitev vseh vrst slik v
najlepši, najmodernejši izvršitvi.	i «
Proseč mnogoštevilnega obiska, biljeji velespoštovanjem
Jiulij Mjiller, fotograf,
2316 1
Iščemo nevest š
CN
ki si žele nabaviti opremo. Tudi razno blago za dom kupite najboljše v tkalnici bratov Krejcar, Dobruška št. 9117, Češko. Prepričajte se in napravite majhen poskus. 6 kosov rjuh, 1 ma 150/200 cm velikih K 15 40. ■ Vzorci barhenta, cefirja in vseh vrst platnega in bombaževega blaga franko. B
cfffio&na trgovina df. ^Sostevc
JEjuBljatta, Sv. cZatra costa š/. *t.
M oznanjam vljudno p. n. občinstvu, da sem svojo manu/akturno trgovino pod zgorajjnjo tvrd^o na istem prostoru izdatno povečal ter tudi zalogo z najnovejšim blagom popolnil, kar mi jamči, da bodem v bodoče svojim častitim odjemalcem $e točneje postreči zamogel.
Opiraje se na svojo dosedanjo solidnost in točnost, se nadejam iste blagonaklonjenosti, katero se bodem vestno potrudil v vsakem o$iru opravičiti.
2 odličnim spoštovanjem JKilfj2287 8-1	dtoshvC.
moderno sezidana. Resljeva cesta št. 7, i" " -:--- ^
ogelj Komenskega ulice, se proda iz proste roke takoj, ker se posestnik namerava zaradi neprijetnih političnih razmer iz Ljubljane preseliti.
Lepo stanovanje
v solnčni legi, obstoječe iz 2 sob, kuhinje, jedilne shrambe in kabineta ter vporabo perilnice in delom vrta se odda za november na Dunajski cesti št. 60.
2221 3-2
Išče se
2295 3-2
! MLIN !
v najem in nekoliko sveta zraven. Naslov pove upravništvo »Slovenca".
Učenec
se sprejme v trgovino z mešanim blagom. Kje, pove upravništvo 2213 - ..Slovenca". -
3-2
Več vrst sodov ima naprodaj A. REPIČ,
sodarski mojster v Ljubljani, Trnovo. 2983
680
Snežno-belo
se opere s
II.
;-ovim
milom.
Pristno le z znamko »Jelen" in z imenom ,,Schiclit(<.
Velika zaloga raznih 2267
slovenskih ploič In sramofonoo
ceniki od gramofonov in plošč na razpolago.
Fr. P. Zajec
urar In optlkar
Ljubljana,
Stari trg, 5tv. 26.
Izvolite poslati po vzorce!
Barhenta g flaiiele - -modnega blaga*
platna, damasta, kanafasa itd., novih, icatere pošilja franko slavno znana izvoz, tvrdka
V. J. Havliček in brat, Podčbrady
(kralj. Češko). 2114 4
1 zavoj 40 metrov raznih ostankov perilnega blaga, letnega in zimskega, pošiljam za 18 K :::	franko po povzetju.	:::
Don čevljarska pomočnika
ki sta dobro izurjena, sprejme takoj Maks Henlgman, čevljarski mojster v Toplicah pri 2297 Novem mestu, Dolenjsko. 4—3
r

l{čni in vjgojevalni
li
Savod ja deklice, n Šolskih sester" v 7rstu
ulica P. fjesenghi štev
hvrstna lega, prašen razgled na /[drijo in okolico, čist 3rak, prostoren vrt, novo moderno opravljeno poslopje, električna rajsvetjava, parna kurjava, kopališče, telovadnica. 2286 14-5 U šolskem letu 190819 se otvori poleg ljudske jole in trgovskega tečaja
prvi in bet j i razred dekliškega liceja in
:



gospodinjska šola.
)(rana in stanovanje mesečno 60 Jf; deklice, ki so samo čej dan v ^avodu 24 Jf. Šolnina j ar ljudsko šolo in trgovski tečaj po 10 Jf, jcr licej 16 Jf, jcr gospodinjsko šolo 20 Jf.
Začetek šole 1. oktobra.
:

/S
2273 3—3
Proda se
iz proste roke pod ugodnimi pogoji
posestvo
v Malih Vižmarjih št. 68 (ob državni cesti). K posestvu spada vila z ograjenim vrtom in dvoriščem, sadni vrt in njiva ter nekaj travnika. Zelo ugodna lega. Pripravno za penzionista. — Pozvedbe v Ljubljani, Dalmatinove ulice št. 5, 1. nadstropje na desno.
Razpisana je služba :=
organista in cerkovnika
v Št. Lambertu pri Litiji. Prednost imajo oženjeni, ki so dobro izurjeni v cer-kovniški službi, zlasti v zvonenju. Plača zboljšana. Nastop takoj. 2282 3-3
Župnijski urad v Št. Lambertu.
Jakob Ogrizek
žup. uprav.
I
fl/tT Ugoden nakup
ostankov "VE
40 metrov cefira, barhenta, fla-nele, volnine itd. lepo zbranih, v kosih 1—8 metrov pošilja franko po povzetju za 18 kron slovito znana izvozna tvrdka	2152 8—2
V. J. Havliček a bratr
v Podčbradih, Češko.
Naročite takoj! — Priporočilo I P. n. pošljite mi 40 metrov ostankov To je že drugo naro-člio In prosim, da mi pošljete zopet dobro blago, kakor pri prvem naročilu. Z odličnim spoStovanjem	M, Z.
v Čechah v Prostčjova, 2.12. 1907. 2152 8-1
%<r.:
gg
18
»3

kS
n
Trboveljski kosovni in orehovni premog
od 50 kg naprej do celih vagonov priporoča v blagohotna naročila, zagotavljajoč točno postrežbo	2178 3-3
Ivana Treo
Ljubljana, Cesta na Rudolfovo železnico
ss
ss
M
%
M f
£
2SL

2170 15-13 2)?
m
KI
Katoliška bukvama u Ljubljani
priporoča
šolske knjige
priporoča
a vs«
_ _ šoSe
obrtne, meščanske in srednje šole v najnovejših izdajah. — Izmed novo upeljanih knjig je bukvama založila:
Kg Tominšek, dr. Jos. Grška slovnica vez. v platno K 3"—.
Tominšek, dr. Jos. Grška vadnica vez. v platno K 3*50.
Svetina, ITgtnliČIH Vomnb za višje razrede srednjih šol (V. razred). Prva knjiga: dr. Iv. HCUUUSA1 VC1UU&, Resničnost katoliške vere. Vez. v platno K 2-80.
ljudske,
aproblranih
Stroj Alojzij
Liturgika.
Nauk o bogočastnih obredih sv. v platno K 1*40.
platnc katoliške cerkve. Vez.
SS
Na razpolago ima tudi v raznih izdajah slovenske, nemške, francoske, angleške, laške itd. slovarje in Schulmannove ter Freundove prestave in preparacije za latinske in grške klasike.
fls
i' 4
M SS ii
ss »
SS
Vi
ss
K
n ss
H
ss n »s s &
ur «g
»i«
Razglas.
Dne 21. septembra 1908. dopoldne ob 9. uri prodajali se bodo v
Spodnji Šiški štv. 77. pri Ljubljani
na Javni dražbi
razni v stečajni sklad tvrdke I. C. Juvančič spadajoči
prazni vinski transportni sodje
WB3F razne velikosti.
Natančnejša pojasnila pri podpisanem.
2259 2-2
Dr. Viljem Schweiizer
stečajni upravitelj.
Dobro ohranjen
2311 3-2
planino
se kupi. Ponudbe sprejema uprava .Slovenca*.
ETERNA
Cevke in ustniki.
Višek popolnosti y izdelovanju pip
Prednosti: Snažnost, trpežnost, nizka 870 cena, užitek pri kajenju! 15
Zdravniško priporočljive.
V..
olbe «e

.J
u m u
L PREPRIČAJTE SE
da najcenejše in najlepše dobite le pri tvrdki^^^^
Barhent, da-mast, gradle, kanafas, kreton, cefir itd. po najn. cenah, Zahtevajte povsod lastna tovarna blaga
novo blago
Ba" fcS" z narodnim kolkom. "fcAt tli
Prostovoljno se proda
lepo posestvo
hiša v eno nadstropje, z dvema gospodarskima poslopjema v najboljšem stanu. Lep gozd, 64 oralov, njive in travniki 15 oralov. Posestnik ima srenjsko pravico košnje. Od postaje je deset minut oddaljeno in ravno pri državni cesti. Posebno je pripravno za kako obrt ali pa za letovičarje. Proda se skupno ali pa samo hiša in gospodarsko poslopje. Ne zamudite časa za tako lepo priložnost in silno nizko ceno. Poizve se pri	2281 3-3
Frano Potočnik
gostilničar. — Dovje, Belca, Gorenjsko.
CORSOITALIANO
SodnlJsKe ulice Stev. 1, I. napstr.
V 6 mesecih italijansko ali francosko, sistem Berlitz spojen z lastno preizkušeno metodo. Za francoski oddelek novo došla Francozinja. Tečaj za otroke za oba jezika po najno-:::	vejši metodi.	;::
Začetek zopet l.olitobr,!.
Prijave od 25. do najkasneje 30. septembra vsak dan od 11.—3. in od 7.-8. ure zvečer.
Mesečna šolnina 10 K, tečaj za otroke 5 K.
Radi razdelitve učencev se prosi v lastnem 2243 interesu pravočasne prijave. 2—2
■n^ST1-----

In Kaootfo
!*•; . ^ -»i, f^l"
najzložnejša, najcenejša in najvarnejša
vožnja s cunard Line
iifesaite;
544 30	Bližnji odhodi
I* Trsta, domačega pristanišča: Karpatija 22. septembra. Ultonia 29. septembra. Slavonia 13. oktobra 1908. Panonija 27. okt. 1908. Iz Liverpoolai Lusitania največji najlepši parnik 3. in 24. oktobra. Mauretanija 19. oktobra. Pojasnila in vožne karte pri Andrej OsSlasok, Ljubljana, Slomškove ul. 25, blizu cerkve Srca Jezusovega.

Maska dražba »ZDRUŽENIH PIVOVA
Ki
Žalec 11 Lasi
svoje izberao piva« — Specialiteta; jSalvatoi*1 (črao pivo a la inooftkovtko).
Zaloga Spodnja Šiška (telefon St. 187). na ctom spgffrm« r«$toprottr »fbtraclflcftci Verne" g.	(T«U|en |t, 82.)
$
ATA
I
ATA
n
n
■*• Knjigarna .■.
Kleinmnyr i Bambers
v Ljubljani, Kongresni trg št. 2
2230 (10-7)
priporoča svojo
ifi
*
popolno zalogo
vseh na tukajšnjih In zunanjih uCIIISEIh, zlasti na tukaJSnji c. kr. I. in II. državni gimnaziji, na c. kr. državni gimnaziji z nemškim učnim Jezikom, c. kr. drž. vISJl realki In c. kr. moškem In ženskem učiteljišču, mestnem dekl. Ilceju, na privatnih, ljudskih ln meši. šolah uvedenih
šolskih knjig
najnovejših Izdaj po najnižjih cenah.
Zaznamki uvedenih učnih knjig se oddajajo zastonj.
Št. 11062
RAZPIS,
2309 3-2
Podpisani deželni odbor razpisuje
I	----------------1 MZ.JJ I O Li J C
službo okrožn. zdravnika u Škofji Lobl
S to službo je združena plača letnih 1200 K in aktivitetna doklada 200 K. 1 rosilc. za to slušbo naj pošljejo svoje prošnje podpisanemu deželnemu odboru
do 10. oktobra t. I.
ter dokažejo svojo starost, upravičenje do izvrševanja zdravniške prakse, avstrijsko držav-iClffi	dosedanje službovanje te° znanje
bolnišnici3'0 SB b° 'e "" t3ke Pr°SilCe' ki S° naima"j dve leti že službovali v kaki
Od deželnega edbera kranjskega
__V Ljubljani, dne 14. septembra 1908.
priporočava
svojo
2301
Razglas.
3-3
Lepo posestvo z njivami, travniki in gospodarskim poslopjem, z veliko hišo št. 33 v Zgornji Šiški, se boce dalo v najem za dobo 5 let. Natančnejša pojasnila se dobe pri podpisanem županstvu.
Javna dražba se bode vršila v nedeljo, t. j. 20. t. m. ob 3. uri popoldne pri zgoraj omenjeni hiši.
Županstvo občine
dne 16. septembra 1908.
Ivan Zakotnik, s. r.
P Ob pričetliu M
L velikansko zalogo oblek za | dečke in deklice v vseh ve-& likostih po najnižjih cenah.
Gričar & Mejač A
• Ljubljana, Prešernove ulice štev. 9. \ **................................ —---«f
Razglas.
2306 3-2
V nedeljo popoldne ob pol 4. uri, dne 20. septembra 1908, prodalo se bode v Guncljah pri „Rebovu" poleg Šent Vida nad Ljubljano:
2 težka konja s komati, I voz tajselj, poljski pridelki na '	njivah in otava na travnikih. —
travniki v°n£m 2 S let^ *** ^ " h'eV°m ^osPodarskimi	ter njive s
^ ..^^'J" narjeniniki ste vabljeni v nedeljo popoldne ob pol 4. uri 20. sept 1908 v uunclje st. o k „Kebovu".	'
Županstvo občine Št. Vid nad Ljubljano,
16. septembra 1908.
A, Belec, župan.
Gospodarska zveza v Ljubljani
išče knjigovodjo
z večletno prakso v trgovskem £,li zadružnem knjigo-vodstvu. — Zahteva se znanje slovenskega in nemškega jezika.
Vstop čimpreje.
Ponudbe se naslavljajo: DR. V. PEGAN, Ljubljana, Dunajska cesta št. 32.
2310 3-2
Šolske knjige
šole v najnovejših, odobrenih izdajah,
kakor tudi vse druge šolske potrebščine v najboljši kako-——— vosti in po zmernih cenah priporoča	'
Lav. Schwentner
knjigotržec v Ljubljani, Prešernove ulice št. 3.
2202 10—9
se porabijo vsako leto milijoni za zdravljenja in gotovo se poskusijo vsakovrstna sredstva kakor kopeli, masaže, vribanja itd. in ravno oni način zdravljenja, s katerim so dosegli zlasti v zadnjih lelih znatne uspehe, namreč zdravljenje potom elektrike, se v največ slučajih na veliko škodo bolnikov premalo vpošteva in to le raditega, ker večina bolnikov ne pozna tacega pri-
Zastonj
pravnega in vspeš. samo-zdravljenja. Svetujeno torej vsakemu bolniku, zlasti takim, ki jih mučijo nervoz-nost, nevrastenija, revma-tizem, bolez. v križu in glavi, želodčne in črevesne slabosti, onemoglost srca, ohromelosti in vseh vrst slabosti, da pošlje spodnji kupon na naš naslov, in mi mu do-pošljemo takoj 64 strani ob-segajočo ilustrovano
n
JB »n O L
n o
n s
"D
Pozor!
| jmr knjigo brezplačno Ti
razprava o moderni elektroterapiji.
Elektroterapevtiška ordinacija, Dunaj, i. Schwangasse št. i, i s/a i. „,
Za prevažanje vsakovrstnega blaga, bodisi na postaje železnic ali z njih, se gg. trgovcem, obrtnikom ter slavnemu občinstvu sploh najtopleje priporoča domača tvrdka
Telefon št. 262.
Josip Škerlj
špediter, Ljubljana, Kongresni trg 16.
Telefon št. 262.
Kupon za brezplačno knjigo.
Na
20. sept. 1908.
elektroterapevtiško ordinacijo na Dunaju,
Schwangasse 1, 1 s/3, I. nadstr. Prosim pošljite mi knjigo „Eine Abhandlung Uber moderne Elek. tro-Therapie" gratis in franko pod zaprto kuverto.
Ime: ...
Naslov:
Podružnica s w SplJetM. g
Mal&ka glavnica I I I K 2,000.000. I I
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani, Stritarjev.
priporoča promese na Tlaka srečke
sprejema vloga na knjižica In na tekoči račun ter je
obrestuje od dna vloge po
ulice £fev. 2
Gl. dobitek K 180.000
Rentnl davek plača banka :: sama. ::
Podružnica
B W OelQ¥QMa B
I Reacarval fond b 8 ' i R 800.000. i t s
Hiša
z vrtom in 8 stanovanji 5 minut od Ljubljane, ki nosi na leto 880 kron, se proda za 8600 kron. Takoj je plačati 2000 kron. Več se izve pri Ivanu Kerncu, Hilšerjeve ulioe štev. 12 Ljubljana.	2302 3-2
- Uljudno naznanjam, da sem otvoril -
jttfko obrt
u RaunlRnrleul ulici štev. 3
2247 ter se prav uljudno priporočam. 2-2
Franc Uršič
- krojaški mojster. -
Usojam si p. n. občinstvu naznaniti, da sem svojo	2284 2 2
bakico n služb preselila
iz Šelenburgovih ulic
v Židovske ulice štev. 3.
Priporoča se za mnogobrojen poset z zagotovilom skrbne in točne postrežbe.
Velespoštovanjem
A. Stadler.
Lilije
se ravno sade
1 kos K 0 60—K 1— hijacinte 10 kosov K 160—K 4—, tulipani 10 kosov K 0 50— K 070, narcisi 10 kosov K 035-K 0 70, šmarnice 10 kosov K 0 40-K 0 60, jagodne sadike 10 kosov K 0 50—K 0 60, 100 kosov K 4"— eksotične konifere 10 vrst 5—15 K, Sadna drevesca zdrava in poceni. 100 000 kg namiznih zimskih jabolk. Vzorce po 10 kg za 2, 3, 4, 5, 6 K razpošilja oskrb-ni&tvo vrtov grofa Kinskyga v Hlumcu, V. Barvinek, višji vrtnar. 2290 2 -2
2050 20-B
FR. SEVCIK, puškar
v Ljubljani, Židovske ulice 7.
<> Izdelane postelje
Iz rdečega posteljnega Inteta. Prav dobro napolnjene. — Pernica ali blazina 180 cm dolga, .	11(1 cm široka K 10 —, 12--, IS — in 18 —;
8 me,r»	HO cm Uroka K 14--, '6 -,
'K 18--, 21' — . Zglavnlk 80 cn, dolg, 58 cm Urok K 3'—, »'50 In 4-—; 90 cm dolg, 70 cm širok K 4"'0 In 5-60. Izdelujem tudi po kakršnikoli drugi meri. Tridelni modrocl Iz žime za 1 posteljo K «7 -, boljil K J3-—. Pošllla se poštnine prosto po povzetlu od K 10'— naprej. — Zamenja ali naza| se vzame proti povrnitvi poštnih stroškov.	2056 6—6
BENEDIKT SACHSEL. Lobes 910 priPlznu Češ ko.
Sprejme se takoj
== ključavničarski pomočnik ==
v trajno delo proti dobri plači pri Jatecb Prešelj, vodovodni instalater in ključavničar, Novomesto.
2274 3-3
H1SA
v Graški ulici v Celju, dva nadstropja visoka, ki nese vsak mesec 368 K dobička, je c e n o na prodaj. Napeljan je vodovod in plinova luč. Polovica hiše je 8 let še davka prosta. — Naslov pove 2280	upravništvo .Slovenca".	4-3
Lancaster od K 26 -, Flobert-puSke od K 8 50, pištole od K 1-50, samokresi od K5-—. :: Popravila ceno. — llustrovani ceniki franko. ::
F. DUŠEK v Opočno ste*. 77
1631	Češko.	12
VINO
izvrstno, iz vinskih goric, slavnih izza časa Rimljanov, ležečih na morski obali Izola-Pirano, je naprodaj v kleteh poštenih slovenskih kmetov. Posreduje in za pristnost jamči: »Kmečka gospodarska zadruga v Medoših (Korte)« pošta Pirano — železniS. postaja Pop-torose C,s*rsO* Cena bclemu (rumenemu) vinu od 28-32 K hekto. Cena črnemu (isterski reioško) od 25-27 K hekto postavljeno na postajo.	1647 11
Priporoča svojo veliko zalogo najboljših pu&k in samokresov najnovejšega zistema. Kakor tudi munioijo in vse druge lovska priprave po najnižih cenah.
Popravila se izvršujejo točno.
Cenovniki na zahtevanje zastonj in poštnine prosto
Mošt iz belega moškata, belega in rdečega grozdja, izdelujemo in prešamo komisijskim potom na račun naročnikov.
Izvršujemo naročila pa tudi na svoj račun, vse po ugodnih cenah.
Takisto se priporočamo v nakup novega vinskega žganja.
Podrobneja pojasnila daje vinska veletrgovina tvrdka	2261 12—4
Rocco, Ferlan in drug
N0XIN
mm\
O
I
N
S
Zaloga pri K. A. KREGAR, Ljubljana,
Sv. Petra cesta št. 2.
čA.xtni/tl -v lAsn&ri/eo
Xater* Jurli/o	po ccni in
m&rtasljii*crpotcrucili na/sv obrnejo
cSiirion^Mnetet***
v JBfubQani Moto&vorsk* ulic*20.
Istotam sprejemajo se dobri in zanesljivi zastopniki.
99
Družinska Pratika
: za leto 1909 :
s sliko sv. Družine.
Posamezni izvod 24 vin., po pošti 10 vin. več.
2132 3 -3
Na debelo je na prodaj v Ljubljani: Katol. bukvama, prodajalna „KatoI. tisk. društva", Ant. Krisper, Vaso Petričič, J. Koren čan preje Auer, Iv. Kordik; v Trstu: :: prodajalna „Katoliškega tiskovnega društva". ::
Somišljeniki! Segajte le po edini naši,Družin. Pratiki'
k
Izvanredna državna loterija.
Na najvišje povelje Nj. ^^ c. in kr. apostol. Velič. za dobrodelne namene c. kr. deželne brambe in orožništva.
Izredna jubilejna loterija
m« d on orna Intoriia edina v Avstriji postavno dopu-la UcUdlUd luiclljd Scena, vsebuje 17.984 dobitkov v gotovini v skupnem znesku 513.760 K.	2082 10-4
Glavni dobitek 200.000 K.
Srečkanje nepreklicno dne 22. oktobra 1908. 4 K Ena srečka stane 4 K.
■ Ai
Srečke se dobivajo pri oddelkn za državne loterije na Dunaju III., Vordere Zollamts-Strasse 7, v loter. kolekturah, tobakarnah,davčnih poštnih, brzojavnih in železn. uradih, v menjalnicah i. t. d.; igralni načrti za kupce brezplačno. Srečke se pošiljajo poštnine prosto. Od c. kr. loterij. : ravnateljstva. :
C. kr. oblastveno potrjeno 1» 69 ucilišce za firojno risanje
branja c7&sL
Uu&Usna, Stari tri 1111
® Dobi se tudi kroj po životni mer!. #
9Hfgienicus*
pasta za likanje
Zakonito zajamčena.
senzacionelna iznajdba, s katerim postanejo tkanine zopet kakor nove. Neobhodno potreben za namizno, posteljno, toaletno perilo, mehke srajce, bluze, nevestine oprave, za bela kakor tudi barvena platnena ali volnena oblačila, zagrinjala, čipke, tančice itd.
»Hygienicus« napravi tkanino trpežno in izvanredno mehko, slično baržunu; volneno blago dobi sličnost holandskega platna.
Vedno enacega učinka za vse vrste tkanin, iz platna, bombaža, volne ali svile.
Učinkuje razkrajajoče! Dobi se v vseh špecerijskih in kolonijalnih trgovinah in drogerijah.	1522 20 -13
TL. Ctl!«»Z%SI & CO.
——Červisijan (Primorsko). -

tropinovec
brnnjs^i brrnjcvec
Odlikovano ¥ Parizu.
se dobi v sodih od 60 litrov naprej po prav primerni ceni v zanesljivi kakovosti v
c
veležganjarni in rektifikarni sadja
Rfl. Rosner & Co.,
Ljubljana,
Spod. Šiška, poleg Kosler-jeve pivovarna.
Lepa zračna 661 27
stanovanja
vsake vrsle, z 1, 2 ali več sobami od 8 kron mesečno naprej, se takoj ali za pozneje oddajo v novozgrajenih hišah na Predovičevem selu poleg Ljubljane. — Več se izve pri E. Predoviču, Ambrožev trg 7, v Ljubljeni.
Več
2113 4
slamoreznic
, mlinov za sadje
z 2 kemenitima valjema se radi pomanjkanja prostora prav ceno proda.
A. SUŠNIK, trgovina, Zaloška cesta 21
Važno za inženirje, stavbne podjetnike, hišne posestnike -in hiSne upravitelje. ------------- -
Proti sajam i'n prahu popolnoma varno zaprt dimnik, kjer je tudi vsaka aavaraoat pa ognju iaključena, omogočujejo samo
patentna
dimniška dvojnata vrata
iiMiJiilliMUM
Pfi7nrl Priporočam preč. duhovščini in
IMliJI ! slav- občinstvu svojo ogromno pn/llPl
- zalogo uijne t no izdelanih	*
nofirobnfh spomenikov
iz črnega, zelenega granita, labradorja in belega kanarskega, kraškega in več drugih marmorjev; prevzemam in v popolno zadovoljnost izvršujem vsa umetna cerkvene in stavbinska dela. Preskrbujem etike za na spomenike po jeko nizki ceni. Imam v zalogi nagrobne okvire.
Ker delujem brez potnika ali agenta, prodajam nagrobne spomenike po jako nizkih cenah.
Z^ velespoštovanjem	856 24—24
Ignacij Čamernik, kamnosek
v Ljublja ni, Komenskega ulice štev. 2Ga


f^z ::zrzr »j«
(C. kr. avstr. patent št. 26.175 od 1. junija 1906.) u Konstrukcijo teh dimniških vrat. ki se lahko dajo vstaviti v novih ali pa že v starih poslopjih drugimi m' Že. V-eekra' P.reizkusi,i sl"^no pripoznali tem dimniškim vratom prednost pred S z™*?*?.' maB'Strat ljubfj. priporoča ta vratca z razpisom 21. avpsta 1907; deželni glavar kranjski pa z okrožnico z dne 11. maja 1908 vsem županstvom na KranjJkem.
Pojasnila daje	w	.__- ,
JUj. I r 1 O e S dimnikarski mojster.
Dobivajo se * vseh želez, trgovinah ali pri Lud. Striclu kakor tudi pri tvrdki Aug. Žabkar
ln74 7—7	Ponarejanje patentnih vrat se kaznuje po patent, zakonu.
Odvetnik dr. Anton Švigelj
uljudno naznanja
2228 3-2


v Ljubljani, Miklošičeva cesta št. 22
(v poprejšnjih prostorih »Zadružne zveze").
M
CROATIA
fifi
je edina hrvaška zavarovalnica osnovana od občine u svobodnega in kr. glavnega mesta Zagreba. u
■ iCROUTlA11« osn°van® na ,temeliu vzajemnosti, sprejema v zavarovanje u<	T , f ProU P°žaru ,n vpepelltvl po blisku nepremičnine vsake
<hiše' gospodarska poslopja, tvornice, mline itd.) ter premičnine (kakor hišno opravo gospodarsko orodje, opremo stroje blago, žito, blago v trgovinah itd.) po jako ugodnih pogo|ih in nizkih cenah. - Vsa pojasnila daje:	1395 32—14
a Glavni zastop „Cro<sJie" y Ljubljani, Gosposke ulice 4. _
m(Za vsa večja mesta na deSeli se iščejo zastopniki.) M ^BMBMBMMMMHMMMI—^^
f odputit-n. ujii v lalogi najraitnevratnejiie trpežno, kr&nnc
blago ga bandera, baldafaln«, ra«nob&rvng plaiže, kasoic, plpvialo, dalmatika, t>. lome, albo, koretelje, prto itd.
s»ioh vse, kar sc rabi v cerkvi pri službi božji. — Prevzem t«d! rezenjo, pronovljcnje »tare obleke In vna popru-vila, — .JjtfeJuJe rodno In pofitono po najnižji «CnS »nedera In vao drago obleko.
Pred.sttite gospode prosim, dn »e blagovoli pri n&rofilllh »:<irat! na domačo tvrdko tor na uvažuiejo t»jih Ivrdk dr»-Wcv ia potujoftib agentov.
ZagotavJjftje hitro in najpoat«neji» postrežbo ia najnižje s;;io satrjuje, da bode hvaležna tudi za uajmp.nj&.i narcžilo. NajodličaejMm cpoitovanjaci priporoma 2922 1
Ana Hofbauer,
Sni®JlteIJica zaloga cerkvene obtoke, orodja !b posode
V Ljubljani, Wolfovo alloe 4.
V"
r *>• r *» »»f VWfS ■(;*f y
z modernimi, velikimi brzoparniki iz
Ljubljane čez Antwerpen vNewYork
je proga
rdeče zvezde Jed Star Line".
Na naših parnikih: .Finland«, ,Kroonlan#f, „Vaderland', „Zeeland" in .Samland", kate&| vsak teden v sobotah oskrbujejo redno vožnja mod Antwerpnom in New Vorkom, so anažno«t. l/borna hrana, vljudna postrežba in spalnica, po novem urejene v kajite za 2, 4 in 6 oseb, za vsakega potnika ominentnega pomena, In traja vožnja 7 dni.	^
Odhod iz Ljubljane vsak torek popoldan.
Naša proga oskrbuje tudi po večkrat na masec vožnjo čez Kanado, katera pa je
udatno cenejša kakor na New York.
Pojasnila daje hladno potrjeni sastopnik
FRANC DOLENC
v Ljubljani,
Kolodvorske alloo odslej Stev. 26, od južnega kolodvora na lovo pred znano gostilno nrl .Starem Ušlerju". 320 46 »8
£1
Mestno hranilnica IluJbllansIia
ii Prešernoulh ulicah M 3,
o lastni hlSl, (poprej na Mestnem trsu zraven rotouža),
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in od 3. do 4. ure popoldne, jih obrestuje po 4 o/n ter pripisuje ne vzdignjene obresti vsacega pol leta h kapitalu Rentni davek od vložnih obresti plačuje hranilnica iz svojega" ne da bi ga zaračunila vlagateljem.	s
. _. ,ZaLYarn°st vIoS iamči Poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo. Da je varnost vlog popolna, svedoči zlasti to, da vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar maloletnih otrok in varovancev
Denarne vloge se sprejemajo tudi po pošti in potom c. kr postne hranilnice.
Posojuje se na zemljišča po 4 3/4o/0 na |eto> Z obrestmi vred pa plača vsak dolžnik toliko na kapital, da znašajo obresti in to odplačilo ravno 5 o/0 izposojenega kapitala. Na ta način se ves dolg poplača v 62 in pol leta. Ako pa želi dolžnik poplačati dolg z obrestmi vred na primer v 33 letih, tedaj mora plačevati na leto 60/o izposojenega kapitala. Dolžniku je na prosto voljo dano svoi dolg tudi poprej poplačati.	' 12 12_,
Posoja se tudi na menice in na vrednostne papirje.
Gospodinja
zmožna slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi, izvežbana v trgovskem občevanju s strankami in sposobna repre-zentovati podjetje, se sprejme. Pogoji po dogovoru.
Ponudbe sprejme Jean Sohrey, Gradišče št. 5 v Ljubljani. 2285 3—3
Mm pohištva
v ljubljanskem kollzeja na Marija Terezije cesti štev. 11
puc & Komp.
priporoča kompletno opravo za spalne in Jedilne sobe, železno pohištvo,
tapetniške izdelke in blago. Zagrinjala in posteljne preproge
vsled opustitve po znižanih cenah.
Lastso mizarstvo in tapetniške dela niče.
:: Spccijaliteta: Patent, spalni divan. ::
9931 6
LJubljana
s: kupuje ::
:: smrekove in :: hrastove hiode
frsnko drž. kobdvor :: Ljubljana. ti
Ponudbe naj se pošiljajo:
Parna žaga Dešhsnghl
2157
Ljubljana.
50
Založnik c. kr. avstr. držH»n^i araiiBiteev. *
cilindre in čepice
onojnovejiih faconab ln v velikih IzberoH
p rl p o r o 6 a nt ta-u
Ivan Soklič.
Andrej Inlec
cementarna
na pešati, pošta Dol pri LJubljani
Prečast. cerkvenim predstojništvom, zasebnikom in podjetnikom priporočam kot najcenejši, a elegantni tlak za cerkve, šole, zakristije, veže,
kuhinje in hod-	aSAma nlnČro v raznih barvah
nike krasne — IBBOiai^HO	in okus. uzorcih.
Izdelujem tudi raznovrstne stopnice, podboje, krasne krile
poljubne velikosti grobne spomenike in
brušene in polirane kot marmor. — Slavnim cestnim odborom in zasebnikom nudim —	=
(6—40 cm svetlobe) za kanale in vodovode (zlasti 6centimeterske, namesto dragih železnih in malo trpežnih lesenih cevij), milnje kamne, korita za iinino in drugo cementno blago.	692 27
--Ceniki in vzorci na zahtevo.
za na pokopališča
okvirje, cementne eewi
mm
mm
C «
Šllf mm
—\v
v
o
N O
w
Š i-M k
N
i?
r»
•'V - - .
Mitaejiii in najhitrejšo vožnja * Ameriko je s parniki Severonemškega Lloyda "	iz
□ Bremena
Nera-9ork
s cesarskimi brzoparnlkl Kaiser Wilhelm II. Kronprinz Wilhelm, Kaiser Wilhelm d.
"mmm^mmmmmmmmss^m^ —1 Grosse. ——
jpiT* Prekomorska vožnja traja samo 5—6 dni.
Natančen zanesljiv poduk in veljavne vozne listke za parnike gori navedenega parobrodnega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških železnic dobite v Ljubljani edino-le pri 2?86 38
Edvard Tnučar-ju, u Kolodvorskih ulicah St 35.
nasproti občeznane gostilne HPri starem Tiftlerju".
Odhod Is Ljubljane je vsak torek, četrtek In aoboto. Vsa potovanj* se tikajoča pojasnila ločno in brezplačno. Postrežba poltena reelna in aolldna.
Potnikom namei\jenim v zapadno državo kakor: Colorado, Moiiko, California, Arl-ona, Utah, Wyoming, Nevada, Oregon in Washington, nudi naše društvo posebno ugodno livanredno ceno čez Galveston. Odhod na tej progi iz Bremena enkrat mesečno.
Tu se dobivajo pa tudi listki preko Bftitlmort ln na vse ostale dele sveta, kakor: Brazilija, Kuba, Bueaoa Aires, Colombo, Singapore, v Avstralijo itd. itd.
Pod trančo it. 2. Postat «ltf .W«ibIm.

Krasne
BLUZE
največja Izbira v avM ta v dragem moder nem s s s a blago Mi po metk s s s a
Vntomtu
KRILA, PERILO in OTROČJE ,	OBLEKCE
) po na|<fiJžlH ecnah. «
KRISTOFIČ porot BITtflB
LJubljana, Stari trg Stev. 28.
Ustano vljeno 1862.
C. Ur dvor.	maSinlst
DUNAJ (WIEN), VII, KA1SERSTRASSE 71
na vogalu Burggasse. Največja zaloga vsako »rsttnih peči za vsako porabo od navadne do najfinejše in naj-elegantnejše izpeljave, v vseh velikostih, črne aH bogato emajlirane. Pe6i za trajno kurjavo za premog. Okrogle peči za regulirati od 15 K višje. Zaloga ngnjišč, štedilnikov in strojnih ognjišč. Najboljše plinove peči, kamini črni in emajl. Železne peči s peč-nicami za dve ali tri sobe.
Patent-vložki za glinaste peči. Sušilnice.
Krušno peči.
2034 20-2
registrovana zadruga z neomejeno zavszo
v lastnem zadružnem domu y Lj!lblj2fll na DunaJ8li:i cesti
štev. 18
je imela koncem leta 1907 denarnega prometa upravnega premuženja.........
K 59,197.246 20 K 12,888.795*43
obrestuje hranilne vloge po4'|2°|o
bfes vsakega odbitka rentnega davka, katerega plačuje posojilnica sama za vložnike.
Sprejema tudi vloge na tekoči račun v zvezi s čekovnim prometom in jih obrestuje od dne vloge do dne dviga.
Stanje hranilnih vlog dne 31. decembra 1907 ... K 12,434.933"24.
Posojujo n<3 zemljišča po 5'/«°/o z I Va°/o nn amortizacijo ali pa po 5</«°/o tiroz amortizacije | na menice po G °/0.
Posojil, sprejema tudi vsak drugi načrt glede amortizovanja dolga.
URADNE URE s vsaki dan od 8.—12. in od 3,-4. izvan
nedelj in praznikov.	201
Najboljše
Dijaki =
se sprejmejo za prihodnje šolsko leto na stanovanje in dobro hrano ter pod strogo
nadzorstvo. Klavir stoji na razpolago.
Natančnejše pojasnilo daje g. Josipina Lav-renčič, Marije Terezije cesta štev. II,
I. nadstropje, vrata štev. 64.	2088 8—8
klavirje
:: prvovrstnih dunajskih tvornic in ::
harmonije
amer. sistema prodaja in {»posoja najceneje edina narodna t.rdSc.«
A1fmi7 Rr£7flik Gradšče št 11
ftllUlM. Ulb&MIft, (blliu nunske cerkve)
Kot edini domačin, strokovnjak in učitelj .Glasbene Matice*, opozarjam vsakogar, naj se blagovoli, prepričati o blagOKhsnosti in trpežnosti inojili instrumentov. — Delna odplačila. — Desetletno jamstvo.
Najceneje ii(jlaš^varijt. 207^ 52 — 2
domačega izdelka
pflporota po najnižji ceni in najbolfil kakovosti slavnemu p. n. občinstvu la preč. duhovščini
JOS9P VIDMAR
= v Ljubljani ==
Pred škofijo štev. 19. — Stari trg šte?. 4 Prešernove ulice štev. 4. i63 m-« wm Popravila točno in oeno. M
&oztaiarslvo in podoSarsfvo.
Slavnemu občinstvu, osobito pa vele-čmsttti dukovšdni in cerkvenim predstojništvom vljudno naananjava, da sva pod tvrdka	»8 44-2
SetzlmU J0e6ar
ustanovila kiparsko (podobarsko) obrt ter izdalOranja oltarjev v Ljubljani, Turjaški trg it. /•
Priporočava se torej sa vsa ta strokovna dela ter pošiljava rasne načrte brezplačno na vpogled. — 1svrševala bodeva vsako isročeno delo vestno, umetniško, realno in po smernik cenah,
Priznala* pisma so na razpolago, V aatogi bodo vedno rasna ras p o l a trn okvirji sa cerkvene in druge podobe.
M odličnim spoštovanjem
Gotzlmt. & £c6ar
Optični zavod
Ml
lil
V J
Fr.P.ZDiesffift
priporoča svojo dobro urejeno za-iogo raznih očal, ščipalcev, daljnogledov, toplomerjev, zrakomerjev itd. Očala in ščipalci se napravijo natančno po zdravniškem receptu. Popravila točno in ceno.
Velika zaloga pravih švicarskih žepnih in stenskih ur, zlatnine in srebrnine.
NlUel ur« od gtd. l-so do 10--Srebrneur«, , 3 00 , 40-— Zlate . . , U — . S50'—
Zahtevajte moj novi cenik, ki ga pošljem brezplačno.
d
Ivan Terdan
pleskarstvo Ljubljana, Vegove ulice št 8
se priporoča slavnemu p. n. občinstvu v izvršitev vseh v pleskarsko obrt spstdajočih del, kakor tudi slifcatrskih, napisnih in dekoraoij-skih del.
Posebno se še priporoča za cenjena naročila za stavbeno in pohištveno pleskarstvo. 2	2467 68—14
'M
Angleško skladišče oblek, O. Bernafovič, Ljubljana, Mestni trg 5.
IHloška konfekcija:
Čez 2500 oblek on. . . . „ 1500 površnikov in zimskih sukenj . ... „ 20 § plašč ev .... , 300 kožušnihsacco s krz-nastim ovratn. . . . , 2000 suknenih hlač . .
K 8'— napre
, 12-- , . T- .
16--390
Deška konfekcija:
Čez 1800 oblek.....K 3-90	naprej
, 500 plaščkov s kapuco .	„ 3'90	» „ 250 površnikov in zim-
„ skih sukenj	8'— ,
Damska konfekcija:
Jesen, in zimske obleke . . od	K 10-— nap,
Jesenske in zimske jopice . „	„ 4-— ,
Jesenska in zimska krila . „	» 3'90 ,
Jesenski in zimski ranglani ,	„ 6-— „
Jesens. in zimski paletoti . „	„ 8 — ,
Dežni plaščki s kapuco ...	. 71— .
Suknene in delainove bluze ,	„ 3-90 .
Dekliška konfekcija:
Velika izberaoblekic, paletotov, dežnih plaščkov in zimskih sukenj.
"V" zalogi je čez lOOO velotir-klobulcov po K 5 80 in čez 5000 klobukov in kap otl 1 K naprej.
Izvršuje vse s bančne b b posle. B
124B 52-13
J. C- IVI ay er, Ljubljana, Stritarjeve ulice.
= Banka 5n menjalnica. =
M a 11 11 la k t ll ril a trg^OFlna na debelo in drobno.
I« s
va»h vrst sukna, platna ter manufakturnega i blaga. i
Kje se dobe najboljši poljedelski •troji, kakor mlati'nice, gepeljni, ■lamoreznic«, čistilnico, prefte
za sadje i. t. d.	1739 7
Edino le pri:
FR. STUPICA
v Ljubljani, Mar. Terezije cesta štev. I., Valvasorjev trg &tev. 6.
In zakaj: zato, ker so dotični stroji: iz najboljših tovarn sveta, najbolje sestavljeni, ker se istih proda na tisoče In tisoče komadov in se ravno radi tega, ker se jih izdeluje v velikih množinah, dobivajo po nizkih cenah. Moji stroji so povsod jako priljubljeni. — Obračajte se na mojo tvrdko pri nakupu stavbenih po« trebščin, portland-cemcnta. traverz, železniških lin in druge različne železnine in raznega orodja, nagrobnih križev, tehtnic.
bre»pls£no dnpoSiPatev mojega lluat, 15 osniho z nad tOOO slikami. -
)»m»tvo voi let Vsako nepopolno blago au viarat nazat «a popolni »nosek li, na v. velikosti.
St. 365
srebrna dam ska remont »i! 9-1*?
6t. 322
srebrna mo&k* remont. »-»f;
St 337
_ srebrna s sidro
15 kamnov 5-dvojni plaSč 5-65
St. 341, srebrna s sidr* dvojni plašč 1 h l&u. nov, posebno močna ? ©■&»
Anton Rlffmann,
največja tovarniška zaloga ur, zlatnine in srebrnim; Uvos v vsa deiele. Uoribor L 5., slajtrik«
Največja svetiolikalnica in pralnica
na Kranjskem
Ljubljana, Kolodvorska ulioe štev. 8
je sedaj opremljena z 12 električnimi motorji ln zračno sušilnico, da se perilo v najkrajšem času opere, posuši in zlika.
:: ::	Cene so znižane in nižje kot drugod.	:: :•
Po tej napravi se perilo ne le varuje, marveč tudi res čisto opere in napravi kot novo. — Z dežele poslano perilo se vrne v štirih dneh oprano in zlikano.
Za številni obisk se priporoča velespoštovanjem
223g 4	Š^JRO.
Morebitne reklamacije naj se naznanijo naravnost meni.
MCA*
2192 7

■n
Q Jesenske kakor } zimske obleke
I pomftilKe, suknje m dežne ploHe | a gospode In liečKc po Izredno nlzhlh In stolnih tenoh priporoča f
konfekcijska £k | _ _ig ■ » trgovina Ma L.188CIO
Ljubljana, Pred škofijo št. 19.
Najnovejši pariški dunajski modeli dame in deklice
r
■
Za jesensko sezono
— velika konfekcija =
priporoča
A. KUN C, Ljubljana
bogato izber krasno izdelanih oblek, površnikov in raznih oblačil za gospode in de6ke.
Lastni izdelki iz pristno angleškega blaga.
Velika zaloga tu- in inozemskega blaga za
naročila po meri.
Strokovnjaška postrežba, cene stalne in izredno nizke!
595 59

VZAJEMNO PODP
TUO U LJUBLJANI
Kongresni trg 19
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. nre
registrovana zadruga s omejenim poroštvom
to je: daje za 200 kron 0 kron 50 vin. na leto.
po 4
31 O 4
Kongresni trg 19
Druge hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestoranje prekinilo.
Heiitnl davek plača hranilnioa sama a« h—i Kanonik A. Kalan 1. r., predsednik.
NajeigrurneJAa prUika za Atedenj«! Kanonik J. Sušnik t. r., podpredsednik.

B ?
OSREDNJA BANKA čeških hranilnic,
---^--------------CU«tfadnl banka čaakyoh apofitelen)
Vloge aa Imjiiio« in raius 4 % ia 4'/< %» Kupovanja ia prodaja vredn. papirjev. Upr ava ia Auvalna zaloga brezplačno.
Posojila okrajem, mestom, ob&inam In dragim javnim korporacfjam profl «morfl*«ct}t na 4S In;'/«•/. upravne pristojbine. Finanoiranje javnih podjetij. Emisija lastnih 4\ kan* kovnih obligacij, katere uživajo pupilarno sigurnost in se smejo rabiti za vsakovrstne kavcije.
miBiiiini i i —mprnironr......nuni urnim.....i.....mi mimBiiiiiiiiitiiiii^iiMiiiPiiiiiiiiioaMiMiiaiaiiiiiiiiiiiiJi
Dal. kap. T^KMMMMh—
Tttefrmnri: MSporobaakaM.
Deponiranj« kavcij ta
vadij raznih vrat Eakont tnenjic asa* denarnih zavodov. Bankovns informacija In avetc brezplačno.