1954]*- 2 72 (Veljkol tnd ■ojica - mlaj) iltke List izhaja vsako soboto zjutraj. Posamezna številka 20 lir, na šestih straneh 25 lir. Zaostale številke dvojno. Celoletna naročnina 1000 lir; polletna 500 Ur; trimesečna 260 lir; mesečna 90 lir. Uredništvo: TRST, ulica Montecchi 6/II - tel. štev. 93-073, 93-806. Uprava: TRST, trg Duca degni Abruzzi 3, Dom pristaniških delavcev II. nadstr. - tel. štev. 28-402. Dopisi se dostavljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi in slike se ne vračajo. — Oglasi: v široikosti enega stolpci za vsak milimeter 30 lir. Oglasi se plačajo vnaprej. POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI - SPED. IN ABBONAM. POST. DELO GLASILO KOM TAISTI 4 AL PAKTU L S.T.O. Do sedaj so se proti razkosanju izrekli občinski sveti v Nabrežini, Dolini in Miljah. Zahtevajmo, da se izrečejo tudi ostali ! „ - ^NOVt-JENA IZDAJA LETO VI. ŠTEV. 23 (296) TRST - SOBOTA, 5. JUN IJ A 1954 CENA 20 UR DNE v ir ovenski i strelili I' sežgali iteljico ko ljudi izreklo ajna pogajanja največja nevarnost eppe G Italije *d desetimi dnevi je zgleda bodo Anglo-amerikan-*bja v i 1 i. svoj nov predlog tržaškega vprašanja. Kerni zgodilo, so nekateri ‘eresinoli krogi začeli raz ti vesti, da je ugoden tre $ za izvedbo delitve STO o za s» tlimo, ne da bi prišlo no rakovi. ijtve Vendar je vsa zaostala na islem. Nevar- :i kvim le - 19. itijska eljah -zares a iz Lo! amica zbor 1 ivi slo' rnič: K sster -st. je danes ista kol pred luni dnevi. oi čdelo se je namreč, da se inceri I »ndonu nadaljujejo poga-ile»Vopl mec* angleškimi, ameri-fi in titovskimi predstav- Z jugoslovanske strani pogajanja poslanik Vele- drugi strani je prejšnji >o vCijil' ameriška veleposlanica Radii al i j i Clara Luce obiskala ihljača lansko zunanje ministrici? 1 : Vsi •*st* so 'akoj napisali, irek-^k;6 bil ta obisk namenjen "'itivi angto - ameriškega «>ga o rešitvi tržaškega [sanja. Italijanska vlada je ho demantirala to vest s da je izjavila, da «ni polti» o teli zadevah. V istem [litiju pa se pravi, da bi ‘I predlog za delitev STO v takem primeru ostati taosti. Hjansko vladno časopisje e takoj oprijelo tega de-iija in začelo voditi kam-1 proti levičarskemu tiki pa vztraja na trditvi. * veleposlanica Luce izro-Hccioniju načrt za rešitev I 'ega vprašanja. Zgleda, ti V -če rimska vlada onemo-i da hi sedaj predlog pri-l’ javnost. Ne smemo pač kiti, da skuša Scelba iz-izglasovanje EOS in da kore v tem trenutku tve-ttezaupnice. 'anja •7. lij UEKE Ij ari- pač postali. najbolj vroči «ev-ropeisli», najvnetejši pristaši angin - ameriških «obrambnih» sistemov, najbesnjši protisov-jetisti. Zato žrtvujejo, kot je dejal Tito, Trst in tržaške Slovence Italiji, zato, da ne bi ovirali načrte Anglo-amerikan-cev. Ta titovska «linija» je prišla predvsem do izraza v najavljeni. likvidaciji «of», v kam panji za ustanovitev nove «organizacije s -«socialističnim» imenom, v grobnem molku glede titovskih izjav, v pomanjkanju protestov proti izročitvi cone A Italiji in v poskusih «italijanizacije», indipendenti-stičnega glasila «Corriere di Trieste». Pripravljajo s'e pač na prihod Italije v cono A. Nevarnost je velika In tega se naše ljudstvo zaveda, čeprav skušajo titovci uspavati njegovo budnost. Zato je treba nadaljevati z akcijami proti razkosanju in napraviti vse. da se prepreči ta pogubna možnost. Ustvariti moramo akcijsko enotnost vseh ljudi, ki hočejo STO in hočejo njegovega uničenja. S. NOVAK XIII. kongres KRF PARIZ — V sredo se je začel v pariškem predmestju Ivry "fili kongres Komunistične partije Francije. Francoska vlada je prepovedala delegaciji KPI vstop v deželo. PRIHAJA VEDNO BOLJ DO IZRAZA VOLJA NAŠEGA LJUDSTVA immi ni snel se izrekel orell rezkeseele i za Btmettee STO Tudi manjšina predložila resolucijo proti barantanju in za ustanovitev STO - S to resolucijo se strinjajo tudi titovski svetovalci - Nabrežinski titovski voditelji za ustanovitev S70 proti direktivam svojih tržaških poglavarjev? Soglasno sprejeta zahteva po prepovedi atomskega orožja Na svoji izredni seji je v torek občinski svet nabrežiri-sko-devinske občine sprejel resolucijo, ki zahteva prenehanje barantanja z našim Ozemljem, ustanovitev STO, imenovanje guvernerja. Na isti seji je o bčinski svet soglasno sprejel tudi resolucijo za prepoved p oizkusov, uporabe in izdelave uničevalnega atomskega in vo dikovega orožja. V torek popoldne se je vršila v Nabrežini izredna seja občinskega sveta. Na dnevnem redu je bila razprava o tržaškem vprašanju. Ožji občinski odbor je predložil svojo enotno resolucijo naslovljeno štirim velesilam, Varnostnemu svetu ter vladama Jugoslavije in Italije. Resolucija upravnega odbora, ki je bila sprejeta z večino glasov, ugotavlja željo ogromne večine tržaškega prebivalstva po spoštovanju mirovne pogodbe in ustanovitvi STO ter usodne poslediče, ki bi jih povzročilo razkosanje tega vsa-Dlek 1 na i bi oto- de- 'faza protislovje med Anin Ameriko. vsak način pa se z ita--ke strani slišijo glasovi, [ bo tržaško vprašanje re-( $e pred podpisom balkan-I V(>jaške zveze. 1. j. pred [-Hom. Grki pa, pri kate-šostuje le dni Tito so po-izjavili, da ne bodo do-' oviranja balkanske zve-strani Italije. 'itovske strani ni bilo v iednu važnejših izjav gle-‘šega vprašanja. Jugosio-i'oi vlada se očividno bavi psem s spremenitvljo batnega sporazuma v voja-H-ezo. Zgleda tudi, da na-,va podpisati zvezo pred 'Viio tržaškega vprašanja. Vsa način zgleda, da pred- >ooo > ...fv nu 1 ^ «I 3 'š načrt, ki ga je g.a Lu-^'Sdložila Piccionju, prepu-6v cone B Jugoslaviji in io epis toča'1.1 „ ven* 'Jo -ta delu cone A Italiji. Po- -»'!eSa pa prikljčitev zgoni-i! ‘n i epentaborske, Bazovi-rriQMa tudi Doline in dru-vasi dolinske občine, Pia-..Hrvatinov k Jugoslaviji. Ti$ttio mnenja tistih «opti- -mu eni lova'1 rial) činsli ed ' Senc ost v. ki -o b' vi r6 im lilo |"v», ki pravijo, da iz vse-u .ljia ne bo nič. Anglo-ameri-1 So v velikih škripcih, "e briga kreganje med in Jugoslavijo, njih bri-'rditev napadalnega siste-ISredozemskem morju in ^alkanu. Toda utrditev te-tfi |.S|stenia pomeni omogočiti -Fteljstvo med Italijo in Ju-L" i’1’ Pa je mogoče le 1 vijo tržaškega vprašanja. c» zalo bosta London in .Ulk1®-''''"Ion z vsemi sredstvi v-" t [k a la. n a 0 vladi. (v 1 e izhajamo iz tega dejstva, sib p' najvažnejše za ZDA in i i1 slijo, moramo nujno priti inf- j.faključka. da je nevarnost 1- ó'fa in da se bo še povečala |žnjih dneh. Zato ni čudno =5* .['lovci, laku molče in da so : «ali svojim tržaškim prista- iae'1 1 haj delajo isto. Titovci so ~T*lirilceeri- izgovarja besede brez 1 ij0Zl>eze’ bije s pestmi po mi-\s>e"al, in se v določenem ' ,j i„ .u ima vtis. da hoče treščili"' j,-,?0 betico v zid. Zadnje dni i I'* I»! r,°rite volje, ker smo ga no'\eJaH z Dogativi zobrom, )s,rh,r, mm indijanskim poglava-f iin' k/ je v trenutku jeze z ŠD^^mim ugrizom, odtrgal ženi š[j p™! nimamo nič posebnega e toacu Jožeju Štoki (njegov - .-k je nadel to ime. na časi * * kgjJ*Kakor da ne bi imeli 'i/? °Pravil. Le norčujemo se zabavamo se s tem širn-k/ so ga titovci ponovno k • 1 i’ promet kol poglavarja TEŽKA PROVOKACIJA NA DEMARKACIJSKI ČRTI Iz na cone B so streljali mladinca tostran črte V nedeljo se je neki mladinec, bivajoč v coni A namenil, la obišče svoje znance, ki stanujejo v gornjem delu Škofij, tu je v coni B. Cim pa je prekoračil demarkacijsko črto, se mu je približal oborožen titovski stražnik, ki ga je hotel aretirati in odvesti v Koper. Mladinec je na srečo takoj zaslutil, kaj namerava titovski stražar, in se je zato pravočasno umaknil v cono A. Ker se je titovskemu biriču izjalovila namera, je začel di-. Hruščev, Vorošilov, Bulganin in drugi. Pozivi Svetovnega odbora miru BERLIN — Ob zaključku svojega zasedanja je Svetovni odbor miru izdal resolucijo za prekinitev atomskih poskusov, poziv za sklenitev sporazuma glede Koreje, za premirje v Koreji in za preklic bonnskih in pariških dogovorov, ki omogačajo u-stanovilev EOS. Odbor je tudi odobril resolucijo, ki zahteva Nove volilne zmage ljudskih sil v Italiji RIM — Na nedeljskih upravnih volitvah so ljudske sile zmagale v velikih občinah Genzano, Te-rentino in Serrone v Laziu. V dveh volilnih okrožjih v Arezzu in v enem v Livornu so bili izvoljeni ljudski kandidatje, demokristjani pa sp izgubili eno volilno okrožje. svobodo za kulturne stike med vie streljati za pobeglim. Bari- | vsemi državami, ditsko streljanje je povzročilo velik preplah med pešci, ki so 'e takrat slučajno nahajali na esti v coni A Na vso srečo ni bil nihče ranjen. Dogodek je bil v vasi zelo tomentiran in ljudje se zgra-ajo nad takim nastopanjem itovskih straž. Ni namreč prvič, da litovske straže streljajo na ljudi, kol na divjačino v gozdu. Življenje prebivalstva obmejnih vasi in sploh katerega koli državljana STO je na ta način v stalni nevarnosti. Titovci se ne zadovoljujejo več s ponočnimi terorističnimi akcijami proti mirnemu prebivalstvu, sedaj so začeli streljati na ljudi kar ob belem dnevu. Prebivalci obmejnih vasi so sicer že večkrat dvignili pri tukajšnjih oblasteh svoj ogorčen protest, ki je pa naletel vedno na gluha ušesa. Titovci imajo ob vsaki priliki proste roke in prosto pot. da lahko nemoteno provocirajo in terorizirajo obmejno prebivalstvo. Naše ljudstvo pa je že do grlu nto lega banditizma in zahteva. da okupacijske oblasti končno ukrenejo vse potrebno zato, da se zaščiti življenje državljanov in da se nudi našemu področju potrebna varnost. Proslava 300.-letnice združitve Ukrajine z Rusijo MOSKVA — V soboto so v Sovjetski zvezi proslavili 300-let-nico združitve Ukrajine z Rusijo. Na Rdečem trgu v Mostovi se je vršila velika ljudska manifesta cija. Ob tej priliki je bila tudi vojaška parada. Manifestacije so se udeležili tovariši Malenkov, Ozemlja. Obenem resolucija poziva vse merodajne vlade, naj preprečijo razkosanje STO, naj ga ohranijo v smislu mi rovne pogodbe ter naj pripravijo vse potrebno za imenovanje guvernerja; do takrat pa naj poverijo civilno upravo o-beh con STO domačinom, ki naj ga upravljajo v duhu m smislu tržaškega štalula. Slično resolucijo proti razkosanju in za ustanovitev STO je predložil tudi svetovalec Drago Legiša, odg. urednik «Novega lista», k. predstavlja tako-zvano Besednjakov!) strujo titovskih klerikalcev. Okrog tega vprašanja, ki, povzroča toliko zaskrbljenosti med našim ljudstvom, se je vnela živahna razprava. Oglasil se je k besedi tudi titovski nabrežinski «prvak» Srečko Colja. Namesto, da bi molčal in se presneto sramoval veleizdajstva titovskih vladarjev, ki na vse pretege delujejo, da bi čim prej prepustili tržaške Slovence Itali j, je izbruhnil ves svoj strup proti komunistom. Njegov dolgi, smešni in protislovni lajež, so celo svetovalci njegove skupine spremljali r. zasmehovanjem. Tov. Slavec je z jedrnatimi in ostrimi besedami odgovoril na to ponesrečeno provokacijo Colje ter mu dokazal, da živi na «luni», ko še govori o «socialistični» ■Jugoslaviji prav v trenutku, ko ;e Tito vozi v svojim «Galebom» v «socialistično» Grčijo. Ja sklene po nalogu Ameri-Icancev «socialistično» napadalno zvezo. Za enotno resolucijo proti razkosanju STO je glasovala večina svetovalcev medtem, ko le je titovska skupina vzdržala glasovanja. Ako upoštevamo, la je tudi druga predložena resolucija obsojala razkosanje STO. s katero so se strinjali lil lovski svetovalci, lahko rečemo, da je občinski svet v celoti obsodil sedanje barantanje z našim Ozemljem. To dejstvo, kì je izraz teženj in volje prebivalstva, morajo upoštevati beograjski in rimski vladarji kakor tudi njihovi anglo-ame-riški gospodarji. Prav lako važna je bila tudi razprava, ki je sledila o prepovedi in mednarodnem nadzorstvu nad atomskim orožjem. V zvezi s tem je tov. Slavec Ado predložil v imenu skupine komunističnih svetovalcev sledečo resolucijo: Občinski svet občine Devin-Nabrežina kol tolmač volje in lezenj svojih volivcev, ki nati v. e cenijo mir v sveiu, zaskrbljen za usodo človeštva, ki je v nevarnosti vsled obstoja atomskega orožja, se izreka proti u-porabi in izdelavi vojnih sred- stev množičnega uničevanja ter poziva vse velesile, naj se sporazumejo in postavijo izven zakona uporabo in poizkuse atomskih in vodikovih bomb. Nabrežina, 1. junija 1954. V razpravi o tem vprašanju so nekateri svetovalci različnih političnih prepričanj strogo obsodili poizkuse in izdelavo lega uničevalnega orožja. Gornja resolucija je bila soglasno sprejeta, kar predstavlja podporo veličastni borbi za ohranitev miru v svetu in za odstranitev velike nevarnosti uničenja človeštva po atomskem in vodikovem orožju. Ob zaključku občinske seje so svetovalci obravnavali še vprašanje prodaje nekaterih zemljišč zasebnikom. Glede od-stopitve zemljišča tvrdki «Ca- va Romana» je bila imenovana štiričlanska komisija (Slavec Ado, Kralj Josip. Milič Ivan in dr. Škrk), ki bo na licu mesta pregledala in proučila zadevo Z ozirom na prodajo zemljišča g. Aldu Šušteršiču iz Praprota je občinski svet ponovno odobril svoj prejšnji sklep, t. j. da se to zemljišče proda. 13. junija se začne “Kampanja dem, tiska*' Od policije onemogočen praznik tiska v Lonjerju ZDA proti prepovedi uporabe atomskega orožja MOSKVA — Moskovska «Pravda» je objavila članek, v katerem se pravi, da so ameriško-sovjetska pogajanja glede atomskega orožja prišla na mrtvo točko, ker se vlada ZDA noče obvezati, da ne bo uporabila atomske in vodikove bombe. Na podlagi sklepa Izvršnega komiteja naše partije se «Me-•ec demokratičnega tiska» za One 13. junija. Letos je ta pobuda, ki je postala že tradicija. še posebno važna zaradi naraščanja napetosti v zvezi s tržaškim vprašanjem, ki ga hočejo mešetarji spraviti poti na podlagi razkosanja našega ozemlja. Prav v teh težkih trenutkih, ko gre za našo bodočnost in naš obstoj, igra demokratični lisk veliko in važno vlogo, ki se ne sme podcenjevati. Naš lisk je edini, ki mobilizira slovenske in italijanske množice za enotno borbo proti vsem načrtom, ki jih snujejo imperialisti okrog tržaškega vprašanja. Edino naš tisk pravilno usmerja prebivalstvo in stalno razkrinkuje mešetarske spletke ter svari pred nevarnostjo. ki preti Sovodnemu ozemlju in njegovemu prebivalstvu. Edino demokratični lisk tolmači težnje in voljo našega ljudstva, ki hoče živeti v miru. noče postati žrtev mešetarjenja in zato tudi zahteva ustanovitev STO. Zato je treba v «mesecu tiska» v resnici zastaviti vse sile. da bodo naši listi, «Delo», «Unità», «Lavoratore» zajeli še širši krog slovenskih in ita- ŠEL JE PO ODLIKOVANJA, KER JE ZABODEL NOŽ V HRBET GRKOM Beograjski poglavar v Grčiji pod zaščito vojske in policije Protititovski letaki - Amerikancem in Angležem se mudi s spremenitvijo balkanskega sporazuma v zvezo - Tudi grški škofje so se poklonili Titovemu “socializmu* lijanskih bralcev. Slovenski tovariši in simpatizerji naj st zadajo nalogo, da bo «Delo»~v tem «Mesecu tiska» prišlo v vsako slovensko hišo. Mobilizirati je treba vse sile okrog te vsakoletne pobude in pri legniti pozornost čim večjega števila prebivalstva v mestu in na vasi okrog vseh manifestacij, ki bodo sledile v okviru kampanje za naš tisk. Jutri bi se bil moral vršiti v Lonjerju «Praznik tiska». Zalo so se lonjerski demokratje \e dalj časa pripravljali. Consku predsedstvo je že izstavilo dovoljenje, ko se je oglasila policija in sporočila, da se praznik ne more vršiti, češ da ji že izstavljeno dovoljenje ni bilo predloženo 7 dni prej. Po tej «logiki» bi se bilo mo-ralo dovoljenje predložiti ne 7, marveč kar 14 dni prej: 7 za consko predsedstvo in 7 za policijo. To je nov absurdni napad na ze itak teptane demokratične svoboščine. Podoba je, da hočejo oblasti na vse načine ovirati demokratično delovanje. Kratke vesti Tito je v sredo ob 10 prispel s svojo vojno ladjo «Galeb» v atensko luko Pirej. Na krov ladje se mu je prišel poklonit grški kralj Pavel z vrsto grških ministrov, podministrov, ekscelenc in podekscelenc. Nato se je Tito izkrcal na pirejska tla, od koder so ga odpeljali v Atene, kjer so ga sprejeli kraljica, drugi ministri in grški škofje. Od srede dalje so se začeli med Titom in njegovimi spremljevalci na eni strani ter grškimi voditelji na drugi strani razgovori za spremenitev balkanskega sporazuma v vojaško zvezo. Med razgovori pa se te dni vrstijo sprejemi, banketi, govorance, razdeljevanja odlikovanj. Tito je iz rok kralja Pavla prejel najvišje grško odlikovanje, kralj Pavel pa je prejel iz Titovih rok najvišje jugoslovansko. Jutri bo Tito skupno z grškim kraljem odpotoval v So-un, kjer se bo vkrcal na vlak, ki ga bo zopet prepeljal v Jugoslavijo. Ze pred Titovim obiskom v Grčiji je kraljeva vlada ukazala policiji, naj izvrši daljnosežne aretacije med demokrati in komunisti. Zaradi tega so bile še pred sredo izvršene velike aretacije v Atenah, v Pireju, v pokrajinah v bližini prestolnice ter v Solunu, kjer e ljudsko gibanje zelo močno, car je prišlo do izraza na zadnjih. upravnih volitvah. V sre- Začela so se vojaška pogajanja za sklenitev premirja v indokini Novi porazi ameriške totalne diplomacije v Ženevi - Fanika Francozov v Hanoju ŽENEVA — Ce Amerikancern ne bodo uspeli manevri proti sklenitvi sporazuma o Indokini, se pričakuje, da bo orožje v kratkem tudi v tem delu• Azije utihnilo. V soboto je konferenca o Indokini soglasno sprejela načrt Edena za sestanek vojaških strokovnjakov obeh strank. Po tem načrtu imajo predstavniki obeh vojaških poveljstev nalogo, da se čim prej sestanejo, da odločijo glede koncentracije čet po proglasitvi premirja in da o pogajati jih čim prej obvestijo konferenco. Zvedelo se je, da se je. ameriški predstavnik Bedeli Smith krčevito upiral proti Edenovemu načrtu in da je celo v določenem treutku izjavil, da se «z dnevnim redom, predloženem od britan- skega predstavnika ne strinja». Ker pa je ostal osamljen, se ni upal glasovati proti. Tako je bil načrt soglasno sprejet. Ze v torek sta se v Ženevi sestala predstavnika vietnamskega in francoskega vojaškega poveljstva in se zmenila glede, vseh formalnosti za sestanek strokovnjakov. V sredo ob 15 sta se prvič sestali obe vojaški delegaciji. Vietnamski načeljuje namestnik obrambnega ministra Ta Kan Bu, francoski pa gen. Deltail. V treh u-rah razgovorov so se strokovnjaki sporazumeli o poslednjih proceduralnih problemih. Istoča-no se nadaljujejo seji za določitev premirju. Diskusija se sedaj vije okrog članov nevtralne kontrolne komisije, ki bo i-mela nalogo, da nadzoruje izva- janje premirja. Sovjetski predstav n i!c Gromiko je v odsotnosti zunanjega ministra Molotova, ki je bil od nedelje do torka v Moskvi. kjer se je udeležil svečane proslave 300-letnice združitve• f/-krajine z Rusijo, predlagal, naj kontrolno komisijo sestavijo Češkoslovaška, Poljska, Indija in Pakistan. Ze v začetku je bilo jasno, da se bodo za/todniki, prav posebno Amerikanci upirali takemu sestavu komisije. Kljub temu nihče od njih ni stavil proti-predlogd. Le Amerikanec Bedeli Smith je izjavil, da ljudske demokracije zanj niso nevtralne. Jasno je, da so zanj «nevtralne» le države ameriškega bloka. Ves svet upa, da bo konferenca kljub nasprotovanju Amerikan-cev dosegla pozitivne rezultate -V lh]°r 'ege ne ve, do resolu-k0rnacijskega urada so tr- ,"‘ucijsKega uruaa su u- ■ fs'' bogatega zobra držali za n je3,ii. Poleni je Stoka dejal e»-Sam Stalin zahteval, naj br.Raoi za zapeček zato. ker ■ ^ • Ko se Je % 'Qjel’e^-. komunist! --- a'o Kraigherja, Marinka, Razmišljanje o litovskem «socializmu» Babič«, Regenta za vzrok «zatemnitve» te tako stavne osebnosti, se nam je vedno odgovarjalo: zato, ker je budalo, ker ne razu me nič ali pa razume vse nasport-no od tistega, kar se mu reče ali ukaže; ker je njegova glava kot z netopirji napolnjena kletka. In Franc, je izkoristil trenutek lastne osamitve zato, da se je poročil in stavil na svet otroke. Nenadoma je Ljubljana sklenila umakniti iz Trsta svoje najinteligentnejše ljudi in je spravila v promet «rezervei»; Štoko, Laurentija, PeAro-nija. In tako je Stoka postal tržaški Rogati zober. Laurenti kralj fantomske titovske stranske STO in Bortolo Petronio pa «leader» velikih razrednih sindikatov. * * * Kraljeva in Papagoseva Grčija Tita, Jugoslovanski Caligola Je zupustil mir Bledu in se po zmagoslavnem udbovskem sprejemu v. Splitu vkrcal na svojo križarko ter odjadral proti obalam prijateljske Grčije. Pričakovali so ga dvor, ministri, vodje legal nih političnih strank, policija in generali. Oni so pač zelo hvaležni Titu. ker je zabodel nož v hrbet grške partizanske vojske. Po njegovi krivdi so bili umorjeni de-settisoči grških borcev za svobodo, deseltisoii so bili mučeni po ječah, zaprti v peklenska koncentracijska taborišča. In da bi mu grški vladarji še otipljivejše izkazali svojo hvaležnost, so te dni ukazali policiji, naj aretira tisoče ljudi, osumljenih komunizma, z ato, da bi lahko Tito mirno preživel svoje dni obiska in da mu ne bi moglo grško ljudstvo poveže spejela velikega,,, socialiasta ' dati v obraz, kako ga sovraži in prezira. In Tito je šel v Grčijo, da bi slišal iz ust reakcije izraze hvaležnosti, ker ji je lako zvesto služil v imenu... socializma. Vsi pa že vedo, da je titovski socializem le nova izdaja Hitlerjevega nacionalsocializma, je le «socializem» druge internacionale, je «socializem» nujemnikov tuje legije Svete zveze pod vodstvom Posterja Dullesa. * * * Po Djilasovi «zadevi» so bili v Jugoslaviji seje CK takozvane zveze komunistov in kongresi v Beogradu, Ljubljani, Zagrebu itd. Prebrali smo poročila, intervencije in resolucije. Koliko politične in moralne revščine v tem materialu! Kako so postali majhni li titovski megalomani! Koliko bede in nizkotnosti. In vendar so nekdaj znali govoriti, so lepo pi- sali, so z resnostjo posegali v diskusijo. Ko se prebira jugoslovanski tisk, ki govori o delu na njihovih sestankih, se dobi vtis. da so se njihovi možgani spremenili v žaganje in da so se njihove glave iz skrivnostnih razlogov spremenile v prazne mehe. Preganja jili vedno ena in ista prikazen: «komin/ormizem», Sovjetska zveza. Stalin. Govorijo tako, kot bi bili obsedeni. V resnici vzbujajo vtis razkrinkanega izdajalca, ki blebeče, renegata, ki nima več časti in obrekuje, dezerterja, ki skuša s psovko opravičiti svojo lastno podlost, plačanca. ki se skuša poslavljati v vlogi idealista. Ko se prebira to, kar govorijo in pišejo, se zdi, da se nadaljuje prebiranje tiste ameriške «revije» v italijanščini, ki jo urejuje skupina bivših agentov OVRE in jo tiskajo v Milanu z namenom, da bi skušali umazati najboljše Voditelje italijanskega delavskega razreda. In to i glede Indocine. Glede Koreje ni prišlo do nobene odločitve. Ve se. samo to, da je Bedeli Smith skušal prekiniti pogajanja glede tega vprašanja, skušajoč vsiliti skupini držav, ki so se udeležile intervencije v Koreji, ultimativno resolucijo, katera je zahtevala sprejem juinokorejskih predlogov glede združitve Koreje. Toda tudi ob tej priliki je ameriška politiku doživela hud pora z, ker so celo satelitske države ZDA odklonile ta ultimatum. Vedno bolj prihaja do izraza protislovje med ZDA in Anglijo. V tem zadnjem času se nadaljujejo stiki med angleško in kitajsko delegacijo. Sklenjeno je bilo, da bo v kratkem kitajska trgovska delegacija prispela v London, Francija pa preživlja težko politično krizo. Javno mnenje zahteva konec politike nadaljevanja vojne v Indokini. To je prišlo na dan ob ostavki solističnega ministra za Indolcirlo Marca J acqueta. ki se je zavzemal za prekinitev sovražnosti V Jmiomi se Francozov lo-teva vedno večja panika. Vojska je osvobodila trdnjavo med Hanojem in Hanojevo luko Hajjo-nom. Prav tako se boji nadaljujejo ose okrog Hanoja. V Saigo-nu so partizani vrgli u zrak skladišča municije, partizani Laosa pa so osvobodili trdnjavo Do-netokat. Amerikanci so pospešili pošiljanje vojaške pomoči. V Saigonu je bil podpisan sporazum za prihod ameriških vojaških strokovnjakov, ki bodo vadili baodaiske čete. istočasno je francosko poveljstvo ukazalo limile vseh čet ob izlivu Rdeče re-| ke in njihova koncentracijo o- do, ko je Tito stopil na grška tla. je bilo raztroseno veliko število letakov, v katerih se je razkrinkal namen Titovega obiska, so se obsojali razgovori za sklenitev balkanske vojaške zveze, ki predstavlja velimi nevarnost za mir. svobodo in neodvisnost Grčije. V teh letakih je bil tudi stavek, ki je razkrinkal vlogo Tita v utrditvi monarhofašističnega režima in njegovo nesramno in podlo izdajstvo nad grškimi partizani. Zaradi teh letakov, ki so v precejšnji meri vznemirili grške varnostne organe, je bilo v Atenah aretiranih preko 100 ljudi. Grški in jugoslovanski vladni listi poveličujejo Titov obisk kot korak naprej k pospešitvi balkanske vojaške zveze. Takoj po obisku v Turčiji se je govorilo, da bo Tito šel v Grčijo proti, koncu juniia. Dejstvo, da se je ta obisk vršil takoj v začetku meseca, pomeni. da Anglo - amerikanci pritiskajo, naj se vprašanje balkanske zveze čim prej reši. Grški zunanji minister Stefa-nopulos je v lej zvezi izjavil, da bi «takšna koalicija dala stabilnost balkanskemu področju z utrditvijo njegove obrambe. in tako stabilnost, kol ie drugod ni videti». Prav iz te izjave ie razvidno, takšno važnost pripisujejo imperialisti sklenitvi te zveze, ki bi morala igrati v Evropi in ne samo na Balkanu vlogo prednje napadalne straže proti Sovjetski zvezi in državam I iudske demokracije. Amerikanci se ne zanesejo več na Atlantski pakt in na eventuel-no ustanovitev E03. Oni se predvsem zanesejo na najbolj nazadnjaške režime v Evropi, ki jih lahko držijo v pesti. t. i. na Tita, na grške monarho-fašiste, na turško diktaturo, na Frankovo Španijo in na Adenauerjevo Nemčijo. V tem smislu si je treba razlagati obisk Adenauerja v Turčiji in Grčiji malo pred Tito delo, ki ga je začel leta 1949., ko je zabodel nož v hrbet grški partizanski vojski in tako omogočil, da je monarhofašistični režim v Grčiji zmagal ter podjarmil junaško grško ljudstvo. Ze dejstvo številnih aretacij pred in po njegovem prihodu na grška tla nam dokazuje, da je Tito prišel v Grčijo kot sovražnik grškega ljudstva in ne kot njegov prijatelj. Prišel je kpt prijatelj osovražene in izdajalske grške monarhije, kot prijatelj fašistov Papagosovega in Stelanopolusovega tipa, kot prijatelj tistih grških škofov, ki so s svojimi dejanji pomagali zatreti grško ljudsko gi-b mje. KOMENTATOR PARIZ — Emil Zatopek, ki mu je francoska vlada skušala preprečiti nastop na mednarodnih atletskih tekmah v Parizu, je v teku na 5000 m postavil nov svetovni rekond s 13.52" 2/10. Druga in tretja v razdalji 500 metrov pa sta prišla Jugoslovana Stritov in Pavlovič. V Bruslju pa je Zatopek potolkel svoj lastni rekord na 10.000 m z 29’ 01” 6/10. * * * MILANO — Sovjetska košarkarska ekipa si je v Milanu priborila pokal «Ma ir ano». Na drugem mestu je Madžarska, na tretjem pa Češkoslovaška. * * * TOKIO — Japonski znanstve niki so izjavili, da se približujejo deželi valovi radioaktivnih struj, ki lahko težko prizadenejo deželo. * * * PARIZ — S 14 glasovi proti 5 je parlamentarna skupščina francoskih združenih dežel sprejela resolucijo proti ustanovitvi EOS in proti vključitvi Francije v to napadalno organizacijo. * * * RIM — Ob 8. obletnici proglasitve republike v Italiji je neapeljski župan in vodja monarhistične stranke Lauro izjavil, da ustanavlja novo «monarhistično ljudsko stranko» v nasprotju s stranko, ki jo vodi Covel.Il. Ta nova monari-stična frakcija bo, zgleda, sodelovala z demokristjani. NEW YORK — Ameriška tajna policija FBI je v okviru «lova na čarovnice» aretirala sedem voditeljev KP ZDA pod obtožbo. da hočejo «nasilno zrušiti ameriško državo». Kriza S KS Z in vloga Santina ter Besednjaka «V Slov. krščanski socialni zvezi v Trstu je že dalj časa kriza», tako se začenja članek, ki ga je 20. maja objavil «Katoliški glas». V tem članku se razlaga, da je prišlo do notranjega boja med pripadniki dr. Besednjaka, ki je znan po svojih simpatijah do titovskega režima, in pripadniki struje, ki se zbira okrog tržaškega škofa Santina, italijanske Katoliške akcije in Democrazie Cristiane. «Katoliški glas», ki je v rokah /ilodemokristjanskega dela voditeljev SKSZ. pravi, da je članstvo hotelo razčistiti vso zadevo s strujo dr. Besednjaka in da je zato sklicalo občni zbor zveze. Toda na prvem zasedanju občnega zbora je prišlo do ostrega prerekanja med člani obeh struj, kar je privedlo do prekinitve zasedanja. Po tem prvem poskusu so krogi okrog Saniina skušali organizirati občni zbor brez dr. Besednjaka, a zgleda, da je slednji «premotil — kot piše «Kat. glas» — predsednika inž. Sosiča, da je... brez pravega vzroka odstopil in popustil vsako delo». Zato občne-vim potovanjem v Turčijo. Te- 1 en zbora ni bilo. Skupno s Sosi- ni nič čudnega, (e pomislimo, da imajo eni in isti istega gospo- krog hanoja, ki je tako podvržen darja. CARNIO neposrednim vojske. napadom ljudske daj je Tito izjavil, da mora biti Nemčija oborožena, da je za ustanovitev EOS in za vključitev Jugoslavije v EOS. Po Vdenauerjevem odhodu iz Turčije in Grčije se je zvedelo, da so se v obeh prestolnicah vodili razgovori za sklenitev zavezništva med Zah. Nemčijo, Jugoslavijo. Turčijo in Grčijo. K tem štirim državam bi se morala indirektno povezati tudi Frankova Španija, o kateri se pravi, da bo v kratkem začela razgovore za sklenitev dvostranske pogodbe z Zah. Nemčijo. Angleški in ameriški listi so ob Titovem odhodu v Grčijo razkrili veliko važnost, ki jo pripisujeta vladi v Washingto-nu in Londonu balkanski zvezi. Pisali so namreč, da je treba čim prej izpolniti vrzel, ki še obstaja v «obrambnem» sistemu na Balkanu in v Sredozemskem morju. Tito je torej šel v Grčijo dokončat svoje čem je odstopil iz odbora tudi dr. Besednjak, ki pa se je — kot pravi list — lotil dela za zbiranje svoje skupine. V tem tre-nuaku se je pojavil na pozori-šč’~ dr. Mitja Bitežnik, ki je, kot zgleda, človek Besednjaka. Zato so ljudje okrog «Kat. glasa» skušali mimo Bitežnika sklicati občni zbor. Tedaj pa je Bitežnik sxo-čil na sodnijo in poslal organizatorjem izrednega občnega zbora SKSZ sodnijski opomin Isijajen način «političnega» boja pač). Zaradi tega so se ljudje okrog škofije silno razhudili in v svojem glasilu napovedali, da bodo kljub vsemu sklicali sestanek, na katerem bodo izločili iz organizacije vse pristaše Besednjaka. V tem trenutku pa se je kriza še zaostrila. Zagledal je namreč luč sveta Besednjakov novorojenček — «Novi list», ki je izšel z datumom 27. maja t. I. V tem listu se blešči pojasnilo izvršnega odbora SKSZ, ki ga predstavlja in dr. Mitja Bitežnik, v katerem se pravi, da je bil napovedani občni zbor sklican od «nepoklicane osebe» in da se je zato postopalo «z najmilejšim sredstvom, to je s sodnijskim opominom». Istočasno to «pojasnilo» zahteva o c članstva SKSZ. naj «zaupa vodstvu». t. j. dr. Bitežniku in Besednjaku. Iz vsega tega je torej razvidno, da je kriza v vrstah slovenskih demokristjanov globoka, velika in zamotana. Za pristaše SKSZ se bijejo krogi okrog škofa Saniina in krogi okrog dr. Besednjaka. ki je precej časa bival v Beogradu. Izid «Novega lista», t. j. osebnega glasila dr. Besednjaka. pa je to krizo še poglobil Pošteni pristaši SKSZ se lahko sedaj prepričajo, da se obe struji zavzemajo za interese, ki nimajo opravka z interesi tuživečih slovenskih vernikov. Tudi «Novi list» nas o tem prepričuje. Predvsem je treba poudariti, da je njegov odgovorni u-rednik g. Drago Legiša iz Devina, občinski svetovalec nabretinsko-devinske občine, ki se zelo rad druži si titovci in z njimi glasuje. G. Drago Legiša pa je istočasno tisti bivši semeniščnik. ki se je za časa nacifašistične okupacije prostovoljno javil v domobranske vrste, t. j. v vrste nacističnih in fašističnih kolaboracionistov, kjer je dosegel čin podoficirja. Ust je tiskan v titovski «Zadružni tiskarni v ul. S. Francesco», si že n svoji prvi številki, ob razlagi tržaškega vprašanja, ne upa napadati titovske vladne politike in se na podlagi nekakega «objektivnega» obveščanja titovske argumentacije proti ustanovitvi STU dejansko uvršča med neprijatelje našega ozemlja. Prav tako se je ta list ie p svoji prvi številki pokazal kot pristaš Atlantske zveze. EOS. balkanskega pakta in a-meriške agresivne politike proti slovanskim narodom. Iz vsega tega lahko zaključujemo, da ne «Kat. glas» ne «Novi list» ne predstavljata teženj slovenskih vernikov, marveč le težnje krogov, ki hočejo s svojimi spletkami škodovati tržaškim Slovencem. Vsiljuje se nam misel, da «Novi list», glasilo dr. Besed njaka predstavlja novo titovsko linijo za premamljanje ljudi, kot predstavlja «Kat. glas» Unijo italijanskih nacionalističnih klerikalcev. Veselilo bi nas da bi ne bilo tako. Lepak, ki gaje polk. Foden prepovedali NADLOGE JUGOSLOVANSKEGA KMETIJSTVA IN JUGOSLOVANSKIH KMETOV To je lepak proti vodikovi bo.nbi, ki ga je polk. Foden prepovedal. Po vsem svetu se je dvignil glas obsodbe proti strahovitemu merilnemu orožju. Proti vodikovi bombi so se izjavile visoke politične osebnosti iz vseh delov sveta, proti se je izjavil tudi papež, v Trstu pa se tudi ob takih prilikah teptajo osnovne demokratične svoboščine, ker si polk. Foden najbrže domišlja, da živimo v kaki angleški koloniji. II primeri z 1939 se iMaMll Jugoslavija bo morala letos uvoziti iz ZDA 740.000 ton pšenice v vrednosti 50 milijard dinarjev - Nazadovanje živinoreje, za katero se sedanja oblast sploh ne briga Politika' podrejanja Jugoslavije imperialistom, politika militarizacije dežele, nečuveno ropanje delovnih ljudi vasi s strani domačih in inozemskih izkoriščevalcev je privedlo do degradacije jugoslovanskega kmetijstva, do obubožanja in propadanja ogromnega števila vaških domačij. Katastrofalno je padla proizvodnja vseh kmetijskih panog. S sedanjim obsegom kmetijske proizvodnje Jugoslavija ne more rešiti ne problema prehrane prebivalstva z živili, ne problema dobave industrijskih surovin. ŽITNO VPRAŠANJE Uradni tisk priznava, da se je v teku poslednjih let povprečna lesna proizvodnja žila v Jugoslaviji v primeri z 1939 zmanjšala za približno 200 kg za vsakega prebivalca, skuša pa prikazati to dejstvo kot posledico naglega naraščanja prebivalstva. Dejstva, povzeta iz istega uradnega jugoslovanskega tiska, pa popolnoma razkrinkujejo te maltuzia-nistične blodnje. Zaradi neču-venega obubožanja vasi je bilo v poslednjih treh letih (1951, 1952, 1953) nasejano z žitaricami preko milijon hektarov manj zemlje kot 1939. V poslednjih letih, vključivši tudi 1953, je bila po uradnih podatkih povprečna letna proizvodnja žita za približno 21% manjša kot 1939. «Družbeni načrt» za leto 1954. predvideva nadaljnje zmanjšanje proizvodnje žitaric. V Vojvodini na primer, ki je znana kot žithica Jugoslavije in na katero odpade 22% vse orne zemeljske površine, se bo letos poljedelska proizvodnja, vključivši proizvodnjo žita, zmanjšala za 11% v primeri z lanskim letom. Od zmanjšanja setvenih površin in proizvodnje žita v Jugoslavije imajo največji interes predvsem imperialistični monopoli. Izkoriščajoč gospodarsko odvisnost Jugoslavije, silijo ameriški imperialisti Jugoslavijo, da uvaža celo tiste proizvode, ki bi jih lahko sama uspešno proizvajala. Letos bodo beograjski voditelji kupili v ZDA 740.000 ton pšenice, ki jo bodo plačali trikrat dražje kot tisto, ki Jo odkupujejo od jugoslovanskih kmetov. Za to pšenico bodo morali plačati BO milijonov dolarjev, t. j. približno 50 milijard din. Ta politika vladajočih krogov težko prizadeva jugoslovansko kmetstvo . in povzroča ge večje nazadovanje jugoslovanskega kmetijstva. PROPADANJE ŽIVINOREJE Vzporedno z degradacijo poljedelstva se v naši deželi degradira tudi živinoreja, ena izmed najvažnejših panog jugoslovanskega kmetijstva. Tito je februarja 19-iO v svojem govoru v Užicah dejal, da je bilo 1949 v Jugoslaviji 5.435.550 glav goveda.'Iz podatkov lan skeletnega popisa živine je razvidno, da se je to število zmanjšalo za 440.550 glav. Celo v primeri z 1914 je bilo 1953 v Jugoslaviji 430.000 manj konjev, 1.232.000 manj glav goveda, '714.000 manj prašičev itd. Zelo je padla tudi proizva-jalnost živinoreje. Proizvodnja Partijsko življenje DELOVANJE PROTI RAZKOSANJU Partijske organizacije so v zadnjih dneh okrepile svoje de lovanje proti razkosanju STO. Povsod se nadaljujejo zborovanja, ki žanjejo velikanski Uspeh, kajti naša partija je edina, ki javno dviga svoj glas pioti sedanji nevarnosti. V teh zadnjih dneh je bilo 15 zborovanj, sekcije in celice pa organizirajo številne hišne se Stanke, ki jih je bilo tudi mno go, izdajajo letake in stenčase. To delo je treba še okrepiti, tako da bodo sovražniki STO razumeli, kako so osovraženi med našim ljudstvom, ki hoče živeti v miru in noče biti predmet barantanja. Povsod kjer je mogoče, je treba organizirati shode, konference, hišne sestanke, obveščati z našimi listi, letaki, stenčasi vse ljudi, diskutirati o nevarnosti povsod: v vasi, v gostilni, v prodajalni, pri brivcu, na cesti, v avtobusu, na delu, v tramvaju, doma. Odvrnitev nevarnosti je odvisna od naše borbe. Zato pa je glavna naloga mobiliziranje vseh ljudi brez politične razlike. V tem trenutku je treba napraviti konec z vsakim sektaštvom, priti v dotiko z vsakim človekom, ker je vsak prebivalec našega Ozemlja zaskrbljen zaradi sedanje nevarnosti Iz naših vasi in našega mesta so prebivalci poslali OZN resolucije, v katerih zahtevajo onemogočitev barantanja in ustanovitev STO. Zelo pozitivna je bila akcija tovarišev :z Sv. Križa, ki so prejšnjo nedeljo šli od hiše do hiše in razložili sedanji položaj in pozvali ljudi na borbo proti razkosanju. Tovrstne iniciative je treba pospešiti. * * * ZVU je prejšnji teden prepovedala lepak, ki ga je mislil tržaški odbor miru nalepiti po Trstu. Ta lepak je predstavljal prikaz uničevalnega učinka vodikove bombe in je pozival k borbi za prepoved atomskega orožja. S to prepovedjo, je ZVU ponovno dokazala, v kakšnem političnem ozračju drži naše ljudstvo, ki mu ni dovoljeno izraziti svojih čustev. Zato je treba poostriti tudi borbo proti nečuvenemu kratenju demokratičnih svoboščin. skutirali o položaju v ladje delnici in o možnostih njegove oživitve v zvezi s kongresom Enotnih sindikatov in z načrtom oživitve tržaškega gospodarstva, ki ga bodo Enotni sindikati predložili kongresu. Tovariši komunisti se morajo zavedati, da morajo nuditi vso pomoč pripravam tega kongresa, ki predstavlja pomembno etapo v utrditvi edine razredne sindikalne organizacije na našem Ozemlju. Venček partizanskih pesmi Bratje, le k soncu. Bratje, le k soncu, svobodi, bratje, le k luči, na plan! Noč je bolestna za nami, pred nami svobode je dan. Zbori brezpravnih milijonov silijo ven iz noči, da uteše hrepenenje trgajo svoje vezi. Strimo okove tiranov, prosto izbirajmo pot. dvignimo našo zastavo visoko nad delavski rod! Bratje, podajmo si roke, bratje, prezirajmo smrt! Sveta poslednja je borba, naprej, naš sovrag naj bo strl! Vzhod in zahod se budita, drami se sever in jug, vstani, oj ljudstvo slovensko, dovolj pretrpelo si muk! TOVARIŠ MARKOVIČ O SVOJIH VTISIH S POTOVANJA PO ZSSR Obiskal sem 500 kmetov sovhoza “Ukrajina" pri Harkovu Osemurno delo - Kinodvorana, dvorana za seje in razpravljanje, agronomski laboratorij, šola, vrlec, bolnica, knjižnica, kulturne skupine - Suženjska preteklost je ostala v muzeju Zadnjič sem napisal nekaj vrstic o življenju, socialnih, gospodarskih in kulturnih pridobitvah sovjetskega človeka na splošno. Danes pa hočem v kratkem povedati, kar je naša delegacija videla v sovho-zu «Ukrajina» v bližini Har-kova. Kot povsod so nas tudi člani sovhoza sprejeli z velikim veseljem, okrog nas so se zbrali stari in mladi in vsi tisti, ki so se nahajali v bližini. Glavni upravnik nas je povabil v dvorano, katera je moderno opremljena in služi zal vse sestanke, diskusije, shode in preučevanje predlogov članov sovhoza. iPtileg dvorane so uradi in laboratoriji uprave in za analizo proizvodov ter poskusov, ki služijo izboljšanju dela in pridelka. Ne smemo pozabiti, da se vzame v poštev vsak utemeljen predlog, pa naj pride od katere koli strani. Tako imaš načine pripomogli k izboljšanju produkcije. Ce človek pomisli, kaj je bilo tam, kjer danes vidiš moderno orodje, pred Oktobrsko revolucijo, ko je moral ruski kmet garati pod bičem kulaka in veleposestnika od ranega jutra do pozne noči, se ti zdi skoraj neverjetno vse, kar ti pade v oči. Sledovi predrevolucijskega kmečkega trpljenja so še povsod zapisani in so razvidni iz slik iz tiste dobe, spomenikov, spisov in raznega orodja, kar je ostalo kot živa priča neznosnega izkoriščanja za časa carizma. Danes se ne govori le o modernih strojih, ki jih sovjetski kmet uporablja. Tega pač nihče nè zanika več, ker bi bilo preveč smešno. Danes pa mora vsak pošten človek, ki objektivno gleda vsaki stvari v oči, priznati, da je sovjetski kmet postal gospodar svoje lastne usode in da ni smatran možnost videti na stenah sli-1 več kot živina, ki mora dela-ke raznih ljudi, ki so na razne I ti 14, 16 in celo 18 ur na dan. SAMI PRIZNAVAJO... ZA OBČNI ZBOR SHPZ Skoraj povsod se tovariši zelo zanimajo za izredni občni zbor SHPZ, ki mora predstavljati važno etapo te organizacije na poti k razširitvi njenega delovanja med najširšimi slovenskimi množicami. Tovariši so dokazali, da so si vzeli k srcu nalogo, ki jo imajo, da pomagajo k odličnemu uspehu občnega zbora. Zelo važno pa je. da komunisti pomagajo v tem zadnjem tednu pri organiziranju sestankov društvenih članov, na katerih bodo izvoljeni delegati za občni zbor. ZA KONGRES ES Zelo dobra je pobuda tovarišev iz Sv. Marka, ki so imeli sestanek, na katerem so di,- HOTELI NA BLEDU Zanimanje inozemskih go stov za Bled je mnogo večje kot lani. Za uspeh blejske se zone pa je potrebno, da bi do bili čimveč gostov ravno v ča su pred sezono in po njej. Kaj pa domači gosti? Lahko rečemo. da od domačih gostov sploh ni nobenega povpraševanja, vsaj ne v glavnih hotelskih obratih, pa tudi pri privatnikih ne sprašujejo preveč. Temu so pač vzrok previsoke cene, ki jih naši gosti ne zmorejo. Glede cen lahko trdimo, da so ostale iste kot lani in da se gibljejo od 360 do 1360 din. Blejski gostinci so mnenja, da je letos nemogoče znižati cene posebno še, ker se posamezni živilski artikli ravno sedaj podražujejo. («Ljubljanski dnevnik» 15.4.54) ZAPOSLITEV ŽENA NA JESENICAH Na skupščini Mestnega sindikalnega sveta je. delegatka iz Železarne povedala: Na personalnem oddelku je zadnje čašo nakupičenih več kakor tri sto prošenj. Vsi prosilci prosijo za delo v Železarni. Nekateri prosilci čakajo že leto dni. Med njimi so mladoletniki, nekvalificirani delavci, predvsem pa ženska mladina. Na Jesenicah je danes okrog 700 mladih ljudi brez dela. Tako je ugotovil ljudski odbor. Človek bi skoraj ne verjel, da je na Jesenicah z okoli 16.000 prebivalci vsak 22-ti človek brez dela. Mesto je eno izmed najmočnejših industrijskih središč v naši državi. 'Nenormalni pritisk nezaposlenih na Železarno, kjer so vsa ženska delovna mesta ,zasedena, daje pro- silkam malo upanja na zaposlitev v Železarni. 90 žena pa dela celo na takih delovnih mestih, na katerih tii po uredbi. m mnenju komisije ne smele delati. («Delavska enotnost» 16.4.54) ODERUŠKE NAJEMNINE Tovarišica L., delavka iz tovarne emajlirane posode v Celju, nam je pisala, da je Mestni odbor v Celju s 1. marcem povišal najemnine delavcem tovarne emajlirane posode, ki stanujejo v hotelu Samski dom na Miklavževem hribu. Pred 1. marcem je znašala najemnina na primer za enoposteljno sobo 700 din mesečno, sedaj pa stane 1600 din Za dvoposteljno sobo je bila prej najemnina 800 din, sedaj pa stane 2200 din. Tovarišica L. meni. da Mestni odbor tega ne bi smel storiti, ker se je ob prevzemu doma pogodbeno zavezal, da delavcem iz tovarne emajlirane posode, ki je lastnik doma, ne bo zvišal najemnin. («Delavska enotnost» 16.4.54) ja, v kmetijski zadrugi «Bosi-Ijevo» 1,901.000 din, v bjelovarskem «Grapanu» pa 1 milijon 100.000 din primanjkljaja itd. Neki Grujiča Peševič iz Beograda je v petih mesecih samo s predprodajo drv kmetijske zadruge «Novoseljam» «zaslužil» J milijon in 60.000 dinarjev. («Ljudska pravica-Borba» 22.4.54) KRIMINAL V GOSPODARSTVU Upravnik, poslovodja in prodajalec okrajne zadruge v Lepene u so gospodarili tako. da so imeli v petih mesecih 2 milijona 540.000 dinarjev primanjkljaja. Prodajalna zveza kmetijskih zadrug Kralevac v Zagrebu je imela v 10 mesecih pri prometu 5 milijonov 460.000 dinarjev primanjkljaja. V nekem gostinskem podjetju Ložnice so ugotovili 7.965.000 din primanjkljaja. V «Optičaru» v Zagrebu je 1 milijon 911.000 din primanjklja- CENE LETOVIŠČ V MAKAHSKEM PRIMORJU Hotelsko podjetje «Jadran» v Tučepima ima tri vrste penziona: od 750 do 900 din od 650 do 750 in od 450 do 550 din, medtem ko stane samo hrana 350, 450 in 550 dinarjev dnevno. («Vjesnik» 17.4.54) V sovhozu, ki smo ga obiskali, kot pač v vseh drugih sovho-zih in kolhozih, ima kmet svoj urnik, ki je enak urniku delavca in uradnika. C e kmet dela v določenih sezonah nekaj več kot 8 ur na dan, je njegov trud visoko poplačan. V sovhozu je plača enaka plači delavca v tovarni. Poleg plače pa ima kmet možnost, če to hoče, da redi kravo, prašiče, perutnino, ker krmo dobi brezplačno od sovhozne uprave. Čeprav šteje sovhoz «Ukrajina» le 500 delovnih ljudi in je le malo oddaljen od Harko-va, ima svojo dobro opremljeno kinodvorano, v kateri štirikrat v tedtju predvajajo filme. Prav tako ima svojo dramsko družino in vso potrebno opremo. Istotako ima vse instrumente za opremo godbenega odseka. V sovhozu so še šola in vrtec, dobro založena knjižnica, mala bolnica z zdravnikom in pomožnim osebjem. Vse to smo videli na lastne oči. Ko človek vidi vse to, tem ostudnejša mu postaja propaganda raznih krogov pri nas ki trobijo, da je sovjetski kmet lačen in da ni svoboden. volne po ovci znaša v deželah z napredno živinorejo od 2,2 do 4,7 kg. V sedanji Jugoslaviji pa se celo po uradnih podatkih dobiva pri vsaki ovci 1.25 kg volne. Takšno propadanje živinoreje, ki je v desetletnem predvojnem povprečju predstavljalo 32,5% celokupne vrednosti kmetijske proizvodnje, se vedno težje odraža pri revnem in srednjem kmetstvu, prav posebno v živinorejskih krajih. Nazadovanje živinoreje se prav tako težko odraža tudi pri vseh tistih panogah jugoslovanske industrije, ki dobivajo surovine od živinoreje, kot so živilska industrija, tek stilna industrija, industrija kože in obutve itd Celo tako slabo razvita industrija, kot je industrija kože, dobiva doma le 50% potrebnih surovin. Stanje živilske in tekstilne indù-strile pa ni nič boljše. KRIZA V PROIZVODNJI INDUSTRIJSKIH RASTLIN Zmanjšanje setvene površine za žitarice skušajo predstavniki jugoslovanske oblasti opravičevati s tem, da trdijo, da se je povečala setvena površina za industrijske rastline. Deistvo pa je. da se setvena površina za industrijske rastline stalno krči. Vzemimo n. or. proizvodnjo kodelje v Vojvodini, ki je glavni proizvajalec te industrijske kulture v Jugoslaviji. V dobi 1947-1953 je bilo v primeri z dobo 1934 1939 nasejano s kodeljo za 19.300 hektarov zemlje manj, dočim je bilo v isti dobi proizvedeno le 590 ton kodeljeve-ga vlakna, t. j. za 30% manj. «Zmanjšanje površine, naseja-ne s kodeljo, je imelo kot posledico — piše list «Dnevnik» od 22. marca t. 1. — zapiranje kodeljarn, ki jih je bilo pred vojno 210 in jih je sedaj le 40 (samo v Baškopalanaškem o-kraju jih je bilo pred vojno 9, sedaj pa ni niti ene več)». (Nadaljevanje in konec prihodnjič). J. ELEZ Pisani svet Z mirnim srcem lahko rečem. da bi bili naši kmetje presrečni, če bi imeli toliko kruha, toliko svobode in tak šno možnost razvoja, kot si jih je priboril sovjetski kmet. Nedvomno pa je, da je sovjetski kmet prišel do teh pridobitev na škodo veleposestni kov, kapitalistov, kulakov in drugih izkoriščevalcev, od katerih je ostal spomin le v muzejih, v raznih zgodovinskih spisih in v spominih nekaterih starejših ljudi. Gotovo je tudi, da vsa ta zalega ne. žuli več sovjetskega delovnega človeka. A prav zato je sovjetski človek srečen, svoboden in vesel. ALOJZ MARKOVIČ V kolhozih se vedno bolj uveljavlja mehanizirana molžnja. Mleko se steka v posebne posode in od tu po steklenih ceveh v mlekarno, kjer ga takoj ohladijo ŠTEVILO OVAC NA SVETU VNOVIČ NARASLO V letu 1953 število ovac na svetu je porastlo že šesto zapo redno leto. V začetku leta 1954 je bilo na svetu 841 milijonov ovac, za 2 odstotka več kot 195,3 in za 17 odstotkov nad povprečjem let 1947-50. Vendar se je število lani povečalo le za 13 milijonov, med te ko se je leta 1952 za 18 milijonov, leta 1951 za 27 mili jonov in leta 1951 za 33 milijonov. Najvažnejše dežele za rejo ovac so Avstralija, Argentina, Indija, Južnoafriška zveza in Nova Zelandija. Na ovčjerejo je vplival zlasti nenaden znaten dvig cene volne na svetovnem trgu. NARAŠČANJE BRITANSKEGA PREBIVALSTVA Po nedavno objavljenih podatkih se je v primeru z zadnjim ljudskim štetjem aprila 1951. do konca decembra lanskega leta število britanskega prebivalstva povečalo za 420 tisoč na 44,1616,000; od tega je 21,249.000 moških in 22.917.000 žensk. Na podlagi statistik računajo, da bo imela Velika Britanija leta 1983 46,617.000 prebivalcev, nakar bo do leta 1993 število prebivalstva padla na 46.382.000. Po istih podatkih znaša sedaj povprečna starostna doba britanskega prebivalstva 67,06 let za moške in 72,35 za ženske, proti 48,53 za moške in 52,38 za ženske v desetletju 1901 do 1910. ANGLEŠKO JAVNO MNENJE PROTI ATOMSKEMU OROŽJU Poslaništvo ZSSR v Veliki Britaniji prejema vedno več pisem in resolucij, ki izražajo željo javnega mnenja za prepove! atomskega orožja. Pisma pošiljajo razne politične, sindikalne, javne in verske organizacije. Tako so poslala pisma: enotni sindikat gradbe- nih delavcev Vel. Britanije in Irske, ki pravi, da ceni prizadevanja sovjetske vlade za dosego mednarodnega sporazuma o prepovedi vsega uničevalnega orožja; nadalje poštni nameščenci v Bristolu, nacionalni svel nedeljskih britanskih socialističnih šol, svetovni svet miru v Hullu, Southamptonu, trgovski svel v Milchanu, organizacija laburistične stranke v St.ickpordu in številne druge. SPOZNAL JE BISTVO AMERIŠKE “SVOBODI C Po štirih letih sei, Laušman vrnil domili 15. maja je bila v Pragi tiskovna konferenca, na kateri je govoril eden izmed voditeljev bivše socialdemokratske tranke Češkoslovaške Bohumil Laušman, ki je pred štirimi leti pobegnil iz Češkoslovaške, :e v decembru 1953 vrnil in se stavil na razpolago češkoslovaškim organom. V svoji izjavi je Laušman dejal, da je 25. decembra 1953 prostovoljno prekoračil državno mejo, se javil češkoslovaškim organom, katerim je hvaležen, ker so mu omogočili, da na tiskovni konferenci pove vzroke, zaradi katerih je odločil, da se vrne v Češkoslovaško. «Iskreno priznam — je dejal B. Laušman — da so bila štiri leta, ki sem jih preživel v emigraciji v Zahodni Evropi, duševna muka, istočasno pa tudi politična šola. Duševna muka, ker sem iz neposredne bližine spoznal načrte Ameri-kancev in videl, da so usmerjeni k povzročitvi novih muk in novih strahot češkoslovaškemu ljudstvu. To je bil raz- POD PRETVEZO “KOMUNISTIČNE NEVARNOSTI« Guatemala žrtev grabežljivosti ZDA TAGOV.LUI 50 W0 ‘«t E 'fé mm m é» mi mm éàm '///A 'o, '/‘-b» - z/ d ///^g' m m Jo Gktahuacan '''i /'//•• /' //t ■/■z# Huehuetenango ^ O S. Marc03 /fluezaltenango Charnp&jco '"‘-'•y.J log, ki me je v AvstrijijJ sem bival zadnje leto, del do tega. da sem se olj cu leta 1953, odločil naj te v v Češkoslovaško». grez Nadalje je B. Laušmač iz 1 voril o delovanju češkojiern ] ške izdajalske emigraioltra zahodni Evropi. iajšnji «V okviru načrtov prol° in škoslovaški se AmerikaRvic svojih tajnih taboriščih rt°v< rjajo, in o tem sem se oFhuri prepričal — je rekel Latl°rn,:,8 — ne samo s šolanjem r°ven nov, teroristov in saboti S1 ab, ki jih pošiljajo v Češko!6- V ško in v druge dežele Ijr nasl demokracije, marveč tri°c šolanjem na posebnih fia P°' izbranih oficirjev, prej’’ °d bivših pripadnikov SS, kra 1 jo nalogo, da postanejo jja ji telji okupacijskih oblastr61'j" bi se ti zločinski načrti uja bi s Ni treba se čuditi, k‘j * nisem sam čudil, da so bil! . ameriškim vodstvom org! ja_ rane ne samo vohunske! ?a ' je proti republiki, marvtj J rl) di uboji, od katerih so B 1 a,! svoječasno pretresle vsi poštenega človeka na zj. ^ Zbor; so jih izšolali in oboroži v*^a ! cija (V vasi Babice so teror it Vii merikanci, ranili enega ! 1|a bili tri člane krajevnega ^P°S< skega odbora, op. ur.) %Ke manj zločinski niso bili i takozvane politične tiaro boliš Halo sebe Slov Cobiti ® Panióz •lama' Zaeapaj GUATEMALA •titlàn >r° striralo proti Amerikanc« J'1 te s tem izrazilo svoje resnici1 e eza šljenje v času, ko se VVas1 11 a ton hvali, da je z gospCuislv sko in vojaško pomočjo Pk’a bil to ljudstvo za svojo Pjjll'erri ko. Jugoslovansko ljudsVk ’. ie izrazilo svoje mišljenje ClilU) “Riki vsem mogočim ukrepom { in njegove vlade, ki sta S*Lda -4ludstv Kih h n,... |, ^ H ! n ^ pokazala ne samo nekoris' 3]je temveč tudi nevarne in 1 L(nin ljudske posledice vsega- ig. je povezano z ilegalnih, 5“ Pri tem ne mislim le n« galne poskuse in akcije 1 monakovskih reakcion* političnih smeri, temveč ^ na razne akcije, ki se b Vs,i, jo pod socialističnimi s ‘tg Svobodno sem prišel do 6lgaj(, ključka, da so vse te a* nekoristne in škodljive latii e se socializmu v Ceškosl«' tev (j more najbolje služiti s °stiijr struktivnim delom za r» t njene socialistične indij'6 mo, in socialističnega kmetij5 tini. kar predstavlja edino P1’ In 5 blagostanju najširših ljtl^J slojev. Po težkih izkuš' ' vPr: VPNi 'aV, J -r; odj 'Par sem prišel do zaključka, moram preteklosti posl6<1 %rit; šestih let odločno in jaVT žatc dreči in se ponovno vrh1 ‘ib (i ■ -V k češkoslovaškemu ljudstvi1 ^ njim delati in ustvarjaj 'jklic-brisati svojo krivdo, č6t vem, da je to mogoče le napraviti. Samo takšno more prispevati in vodit’ hranitvi miru. za katere-1 iL igflp; riškega monopola, ki mu je demokratično buržoazni ustroi dežele pristrigel grabežljive kremplje. Skrivajo pa se za tem geslom tudi novi zločinski načrti ZDA za podjarmljenje male republike svoji nenasitni imperia- j predstavnikov domačega listični požrešnosti. | nozemskega tiska. ru, ki je poglavitni in hodno potrebni predpogoj nega in srečnega življenj11 dobnih in bodočih rodo'* Po svoji izjavi je B. man odgovarjal na vP1'aS I? \ ŽPO! j i,; j56 hi <>* Ao An OBOD DISKUSIJA PRED OBČNIM ZBOROM SHPZ >e im Za izboljšanje našega dela Avstriji] leto, n se ot| ičil na ko», j Brez dvoma se slovenska šo-^aušmaf iz leta v leto nahaja v te-češkolem položaju zaradi protitie-■migradlokratične politike, ki jo tu-ajšnje oblasti izvajajo na nje-ov proj° in na škodo narodnostnih merikaNvic Slovencev na splošno, riščili Novo je, da so slovenske -n se oMturne ustanove mnogo pričel Lail0rnogle k temu, da se naše injem lfJvensko šolstvo ne nahaja sabot slabšem stanju, kot je seda-Ceškop. V prvi vrsti je nastopila ■žele Ij? nastopa SHPZ, ki se, zdru-več tfi°č večino slovenskega živ-bmh tla P°d svojo kulturno zasta-prefi odločno bori zato, da bi SS, kra naša šola enakopravna lanejo [italijansko, da bi naš narod oblasf6' ide pravice kot italijanski ačrti ur b> slovenski človek nè imel jiti j;! Izredni občni zbor i so bili SHPZ naj bo manifestami or« ciia enotnosti slovenske-unske I*a živ|ia ,la Tržaškem v marvi bl)rbi za enakopravnost, h so ¥> bratstvo in mir. ile v s] * * * na 2» z izrednega občnega tem rii i’-hora SHPZ naj naša naj-iborož Višja kulturna organiza-?nega ci'a iz'de močnejša in ivnega 8P°sobnejša voditi trža-’ u’J ške Slovence v delu za > bili i1 dvig ljudske kulture in re ‘en’Za obrambo ogroženih v tki m- ,iarodnih pravic. Poidimo na izredni obrni zbor SHPZ z zavesijo, da bomo tako najboljše prispevali k utrditvi organizacije, ki ima Halogo, da združi okrog sebe čim več tržaških Slovencev. škoslo lajerja ma, P kega i' r je ižijo ikosloVl riški a ri eenlrbenih težav zaradi svoje na-rarna, N n e pripadnosti, kratskt S.HPZ je napravila veliko na inlpla za slovenske šolstvo, nec keupz je tista, ki je preko de-eriškimokratičnih svetovalcev pomi se |ti>iino branila v tržaškem ob-ki izkpskem svetu slovensko šolo elovanNd histeričnimi napadi ita-organNnskih nacionalistov in faši-im. Sr'v. Ona je vedno s svojimi n org‘?edstavniki in spomenicami l zločinu zahtevala, da bi slednja social^ idpiral enem tabo’ i impč končno rešila pereče šolsko vprašanje. Ona se še vedno energično zavzema zato, da bi vsaka vas imela svoj slovenski vrtec, šolo, ki bi razpolagala z vsemi potrebnimi učnimi sredstvi, in da bi se v središču mesta zgradilo novo poslopje za slovenske srednješolce. Zdaj, ko se bo v kratkem vršil njen izredni občni z Dor, na katerem bo postavila temelje za izboljšanje svojega dela in za odpravo vseh pomanjkljivosti, bo prav gotovo na tem polju še boljše nastopala. Seveda pa, da bo vedno potrebovala pomoči prosvetnih društev iz mesta in vasi in samih dijakov. Mnogo je namreč naših dijakov iz vasi, ki obiskujejo slovenske sred-n’e šole v mestu, so člani prosvetnih društev ali pa so sinovi demokratov. Ti so glede šolskega vprašanja zelo malo povezani s SHPZ. Nekateri pa so ce'o v drugih di raških organizacijah, celo v titovski. Ta pa se prav nič ne bori za šolska vprašanja, temveč gleda simo na to, kako bi pritegnila dijake v svoj krog z raznimi izleti v Slovenijo, ki so za nekatere celo brezplačni, z raznimi popusti za njihove prireditve in plese. Tako pa ta organizacija zad ivol ju je titovske pohtične kro«e, ki bi radi iz-rib’iali študente za svoje politične špekulacije. Treba bo torej navezati te dijake na SHPZ. ki bo lahko skupno z njimi uspešneie delovala v korist slovenske šole. Kot je bilo že povedano, je slovenska šola. zlasti osnovna v slabem položaju glede učencev. Nekateri mi ne bodo pritrdili. a če ugotovimo, da je v onpolnnma slovenski vasi italijanska šola ali vrtec, bodo verjeli. Zakaj slovenski starši voisuiejo svoje otroke v ita-'ijanske šole? Večina iz go dela na občini, zato pa da otroka v italijansko šolo, ker se boji da bi ga odpustili; nekateri drugi se izgovarjajo, da otrok s slovenskim spričevalom ne bo dobil dela. Taki. ljudje so narodno premalo zavedni. Glede bodočnosti otroka so take govorice neresnične. Ko naši dijaki opravijo maturo, nekateri ne dobijo dela zaradi slabega gospodarskega stanja na našem Ozemlju, a drugi ga dobijo celo prej kot italijanski dijaki, ker znajo več jezikov. Veliko bi se še dalo povedati, a o vsem tem se bo razpravljalo na občnem zboru, ki bo Ki. junija, kateremu želijo slovenski dijaki obilo uspeha. Pričakujemo tudi. da se ga bodo dijaki tudi udeležili. DIJAK S. D. Ob mednarodnem dnevu detinstva zaobljubimo se, da se bomo borili za mir in boljše življenje naših otrok OBISK V NOVEM ŠOLSKEM POSLOPJU PRI SV. IVANU Resnica o privilegiranosti" naših šol Z zgraditvijo svetoivanske Šole še ni rešeno vprašanje slovenskih šol v Trstu, zato moramo še nadalje vztrajati pri zahtevi, da se zgradi nova šola v središču mesta Pretekli teden sva s tov. Bernetičevo, občinsko svetovalko v Trstu obiskala Trgovsko akademijo, Nižjo trgovsko in osnovno šolo, ki so nastanjene v novem šolskem poslopju pri Sv. Ivanu. Pogovarjala sva se z ravnatelji in z ne katerimi profesorji omenjenih šol. Povsod sva bila prijazno sprejeta. Vsi so nama radevo-Ije govorili o novi šoli, učenju. o učencih, o uspehih in o težavah, ki jih imajo naše šole. O novi šoli pri Sv. Ivanu se je že marsikaj napisalo. Vsem je še prav gotovo v spominu ostra polemika, ki so jo sprožili italijanski nacionalisti tedaj, ko so oblasti izročile novo poslopje slovenskim šolam. To so delali kljub temu, da so dobro vedeli, da je bilo novo po- OB NESMISELNIH ZAHTEVAH PO DRŽAVNIH PROSTIH LUKAH V TRSTU Tržaška luka je nedeljiva in organsko povezana celota Vsak poskus okrnitve naše luke bi predstavljal propast našega mesta in ne bi koristil niti državi, ki bi se za to zavzemala - Tudi Dol-fussova Avstrija se je prepričala, da je delitev naše luke nesmisel šemu Ozemlju, je dobro, da govorimo o nedeljivosti naše luke, ki je ponovno v nevarnosti. Razni listi in komentatorji, prav posebno inozemski razširjajo domnevo, da predlog za gradnjo lu-spodarskih razlogov: n. pr. oče ke Pri Kopru ni nič drugega kot Več pomoči n avi'j a rosvetnim društvom jo z. V ublike, Prosvetni delavci, člani punskih skupin, pevskih zbo-“lim dVV ™ podporni člani naših Nsvetnih društev ter vsi za-6dni Slovenci, ki žive na 'JO in katerim je pri srcu “stoj in razvoj naše kulture, se morali zanimati za izred-občni zbor naše velike kultne ustanove SHPZ. katera N za seboj veliko večino slo-6'iškega- ljudstva na tem o-riK-Notju. članek, ki je bil objavljen v :'°EL,U» dne 15. maja, v kate-*** tov. Bidovec razlaga dolnje delo in naloge, ki stoje je prav zanimiv. 1 i )il saiV ■epričs v zah1 ivraži: imi ■ s' e atla ih. Ne prep nkajši .me e zat< iz EV | tudije;, kaH n d«1 kance' esniči1 ; Was' gosp1 )Čjo t 1 'Ojo t judst' enje * epom sta A v zvi N’ nami ' ,‘ku'o se spominjam, kako je “',0 tedaj 'veza ko se je prosvetna obnovila. Organizacija naglo napredovala. Naše J Islvo, ki je vsa leta fašistična zatiranja hrepenelo po Neni kulturnem udejstvova-, ■ je bilo tega nadvse zado-ino. Čeprav so tisti, ki so „ in se še danes ponašajo, s- da so samo oni pravi kul-. 'liki, oddaljili od našega [dstva, predvsem zaradi |Nih osebnih interesov, so na-L društva in z njimi vred na-. N Aeza ostala na svojem me-ajl. 1 ostala lam, kjer so bila; ki Sr,la 80 na strani naše slovan-■ I [' matere. Sovjetske zveze, u Ul Mnogo dela je bilo naprav-1 STtJl16"3 v teli letih. Razne tež-L ce smo premostili. Toda še nalog stoji pred nami. jj'njam se s tov. Bidovcem —ede lega, da je treba rešili jslovH ' Vprašanja, ne strinjam pa se i ,o JPrašanjem decentralizacije 3Či j, a tajništva SHPZ. Trdim. j|. * moralo tajništvo še na- in 1 t,. nuditi vso pomoč pro-seoa, Nnim društvom tudi v tem. "j J *’ se tiče sestavljanja raznih j’d j : ''šenj za dovoljenja za razne e. t 'reditve itd. Upoštevati mo--ne dejstvo, da so voditelji ;clùI! Nh društev delavci. Tajni-nveC % SHPZ mora biti še nadalje 1 ie. , j Vsaki uri na razpolago svo-mi 'lJn članom, odnosno članom 1 "J ^njenih prosvetnih društev. te Joštevati mora dejstvo, da so ve, , Ni odborov prosvetnih dru-:osI° ;ev delavci in kmetje, ki so 1 s Sl‘krat nevešči pri Poslopje v Forni di Sopra (Carnia), kjer bo nastanjena počitniška kolonija nabrežinske občine. Kolonija bo v dveh izmenah po 100 otrok Sadajj, ko spletkarijo proti na- Titoo poskus z a pridobitev dela naše luke. O nemogočnosti delitve naše luke v nekaka ekstra-teritorialna področja se je že izrekla strokovna zveza Prista niških enotnih sindikatov, ki je poudarila, da taki načrti, pred stavljajo poleg vsega drugega tudi resno nevarnost za pristaniške družbe in tržaške delavce, ki delajo v luki. Oblasti pa se za to vprašanje kdovekaj ne zmenijo in ne zavzemajo odločnega stališča proti tem načrtom za delitev luke. Ze pred leti je jugoslovanska vlada izdelala načrt, ki je predvideval dve prosti coni v tržaški luki, t. j. prvo cono — staro prosto luko (kompleks naprav IV. pomola in III. pomol z odgovarjajočimi skladišči) ter drugo rono — novo prosto luko (kompleks V. pomola in IV. pomol). To je bržkone zahteva, ki jo jugoslovanska vlada skriva v svojih mapah za primer razkosanja STO. Ali se je morda kakšen diplomat ali strokovnjak poglobit v ZANIMIVI PODATKI O STANJU TRŽAŠKEGA GOSPODARSTVA Z vseh strani priznavajo obstoj gospodarske krize Koordinacijski odbor malih I italijanskih lukah. V tržaškem in srednjih podjetij je izdal pristanišču se je leta 1938. iz- iicvcon r-- vsem :a N tern bolj tudi zato, ker metii: 5i^l0rej uradovati v materin- 10jiJd 86 nekaj je zelo važno. • v,,? 'n,' a društva orosijo , za pe-fV>je. Toda ieh na žalost ..-jjed lV,H,$!njkuie- Zato mora SHPZ ■ lVn' i vse. kar je v njeni mi-rti'f'ìti (1a P°maga pri štu-v ojf, Ostini fantom in dekle-iti^j.ki imajo veselje do tega ji Ur,! ^fstu živi mnogo intelek-i bo^vv- ki ih lahko mnogo ili’ našemu liudstvu. ■ea’'kii se mora približati tem ViJ’11 'n lih povabiti k so'-' W^n-u. Predočiti jim mora e-NvoK°Sti’ lci i’-h imajo napram 111 IM narodu. In prepriča- 5n- dstv" irjad; tei le šno jditi ter ,a in icije ag(,j jeni» .dov»; V). da bodo ti storili svojo °st! V iJT in tudi iz srca voščim. .a,- 'J ta izredni občni zbor ' Ntti ne'et nove in uspešne di-Ve za bodoče delovanje. KAREL COK te dni zanimivo brošuro «Trst omrtvelo področje» («Trieste Area depressa»), ki prikazuje v pravi luči vso resnost krize. Stvarni in neovrgljivi podatki, navedeni v tej publikaciji pa še bolj odkrivajo nerealnost izjav, ki jih je podal dr. Lino Sartori o stanju tržaškega gospodarstva na zadnji tiskovni konferenci. Pa pustimo naj govorijo številke. Na področju stanovanjskih gradenj je v letu 1952. število prostorov naraslo v primeri s prejšnjim letom za pičlih 1.37 odst., dočim je bil v mnogih mestih Italijanske republike ta odstotek precej višji. Tako beležijo Benetke in Firence 2.72 odst., Rim, Turin, Milan, Genova in Modena 3.98 odst., Bari, Padova in Bočen, 7 odst. V razmerju z zaposleno delovno silo je v Trstu 17 odst. brezposelnih, v It. republiki pa 6 odst. Od 1948 da. 1953 so menični protesti narasli za 431 odst V letu 1950. je bilo 13 stečajev, 1953 pa 55, dočim beležimo že prvem tromesečju tekočega leta 22 stečajev. Znatno se je zvišalo tudi število rubežev in sodnih dražb. Leta 194C. je bilo zastavljenih v mestni zastavljalnici predmetov v vrednosti 852 milionov, dočim imamo v letu 1953. kar za milijardo 880 milijonov lir zastavljenih predmetov. Od leta 1947. do 1952. je prejeta tržaška mala industrija, ki zaposluje 25 odst. delovne sile, od VU kreditov v znesku 600 milijonov lir, velika industrija pa, ki zaposluje 11 odst., je prejela kar 46 milijard. Tudi. kar se tiče davčnih bremen. so Tržačani na slabsem kot v It. republiki. V letih od 1951 do 1953 je plačal vsak Tržačan povprečno 23.000 lir raznih davščin, dočim odpade na vsakega prebivalca v bližjih republiki iz tega naslova približno 13.000 lir. Odveč bi bilo ponavljati, da v zadnjih letih naš pristaniški promet vedno bolj pada. Po drugi strani pa je beležiti porastek v krcalo 2038 potnikov, leta 1953. pa komaj 314. Navedeni podatki, ki jih navaja koordinacijski odbor, postavljajo torej na laž vse trditve dr. Sartori]a o dozdevnih ugodnostih, ki naj bi jih bilo deležno naše področje v primeri z Italijansko republiko O obstoju gospodarske krize govori — čeprav jo tolmači po svoje — tudi zadnje uradno poročilo VU o gospodarskem stanju cone A za razdobje od oktobra do decembra preteklega leta. Poročilo pravi, da «je anglo-ameriška nota od 8. oktobra negativno vplivala na industrijsko in gospodarsko dejavnost področja.» Priznava nadalje, da so številna industrijska podjetja več ali manj občutila te dogodke, najbolj orizadeta so bila mala podjetja, ker imajo na razpolago le malo sredstev. Raznim krajevnim podjetjem so bila v tej dobi odpovedana naročila. Ladjedelniška dejavnost C. R. D. A. se je postopno znižala in posledice so občutila tudi podjetja, ki so navezana na la-djedelniško industrijo. Kriza torej obstaja in je vedno večja. S tem dejstvom se strinjajo vsi: od delavcev, trgovskih obratovalcev pa do VU. Kljub temu pa se odgovorne oblasti niso pobrigale, da bi našle izhod iz obupnega stanja. To nam dokazuje tudi izid razgovorov med koordinacijskim odborom malih in srednjih podjetij in predstavniki VU. ki so se sestali v zadnjih tednih že dvakrat. Tudi tokrat je VU pokazala kaj malo razumevanja za stanje 13 tisoč tržaških podjetij. Odbor se je obrnil tudi do finančnega ministra v Rimu in upa, da bo našel tam večje razumevanje Razvoj dogodkov v zvezi z intervencijami v -Rimu bo sicer pokazal, ali je bil optimizem odbora povsem upravičen. Na vsak način pa je treba ugotoviti napako, ki jo je zagrešil s tem, da se je dejansko odpovedal vsaki agitaciji prizadetih 16.000 podjetij. Le s stalno agitacijo, ki naj bi zavzela še ostrejše oblike od zadnje zapore — kar je bilo sicer tudi v načrtu — bi imele intervencije pri oblasteh večjo moč in prisilile bi na konkretne ukrepe v zaščito prizadetih kategorij ter vsega gospodarstva na splošno. vprašanje o možnosti delitve tržaške luke'! Mislimo, da se to ni zgodilo. Toda že na prui pogled postaja Jasno, da je delitev nemogoča. Tržaška luka je bila zgrajena zato, da služi širokemu zaledju. Vsled tega je. njena struktura e-notna in homogena. Železniški tiri, pomoli za razkladanje, skladišča, žerjavi so tehnično in u-pravno vodeni iz centralnih, nedeljivih točk. Kdo lahko pripominja, da se tehnični centralizaciji lahko odpo-more z decentralizacijo trgovskih in tehničnih sredstev, toda vsak. 'd pozna našo luko, ve, da se je razpoložljiv prostor izkoristil za izgradnjo skladišč in za ureditev 1erenov, ki služijo blagu na prostem. Fred kratkim so se morali v novi prosti luki odreči gradnji novih zgradb, kjer so pred bombardiranjem stala stara skladišča, ker so se morala urediti nova železniška postajališča. Jasno je. da ni več prostora za gradnjo novih avtonomnih električnih central, n. pr. za jugoslovansko - avstrijsko cono, ali pa za ureditev nove hidrodinamične ■entrale za staro prosto luko, kjer se žerjavi poslužujejo vodnega pritiska. Kje pa bi se lahko nastanile, potrebne zgradbe za u-nravne in carinske urade, ki jih potrebuje vsaka avtonomna cona? Največja težkoča pa prihaja do izraza pri razmeščanju tranzitnega blaga. Avstrija je zgradila tržaško luko za obsežen tranzit in zato ni ustvarila pristaniške organizacije angleškega, ameriškega ali drugega tipa, kjer se razmeščanje tranzitnega blaga vrši v raznih skladiščih in na pomolih, ki so last pomorskih družb, katere imajo redne linije iz in za določeno luko in imajo tako možnost, da osredotočijo tranzit n. pr. iz Afrike na določenem po molu. ki ima samo to funkcijo. V Trstu pa se je pristaniška organizacija vedno vodila v svrho oskrbovanja raznih tranzitnih linij brez določenih načrtov za razkladanje in natovarjanje, razmeščajoč ladje ob tistih pomolih, ki so bili v tistem trenutku mosti ali ki so jih držali proste, kei je šlo za predhodno sporočene prihode. Prednost tržaške luke je prav v tem, dn obstaja možnost natovarjanja in raztovarjanja v conah obeh prostih luk ob prostih ali za kratko dobo rezerviranih pomolih. Sedaj jugoslovanske ali ladje kakršne koli druge dežele se lahko poslužijo vseh luških naprav z eventuelnimi prednostmi, ki jih lahko določa luški organ, če je nekaj prostega prostora. Linije, na katerih najbolj delajo jug. ladje, so bližnjevzhodne in imajo tako periodičnost, da jim ne bi bila dovolj «jugoslovanska prosta cona» za raztovarjanje in tzkladiščenje blaga. Je pa še nekaj drugega. Blagu, ki prihaja z iugoslovanskimi ladjami, je v lormalnih časih namenjeno Avstriji, Češkoslovaški in Madžarski. Moralo bi se torej raztovarjati v jugoslovanski ali pa v splošni coni, ker je namenjeno drugim deželam? In če ne bi bilo prostora za blago v jugoslovanski prosti coni? Bi se morali — hočeš, nočeš, moraš -y postuliti splošne cone, ki pa ne bi niti mogla funkcionirati, ker bi bila prekinjena od jugoslovanske. Delovanje tržaške luke bi bilo 'orej odvisno od milosti in nemi-'osti jugoslovanskega tranzita, bi služilo omejenemu zaledju. Na fa način bi prišlo do ukinitve splošnega tržaškega tranzita. Da je ustanovitev državnih prostih con v Trstu nesmisel, se ie prepričala tudi Dolfussova Avstrija, ki se je bila orientira-a k zahtevi proste cone, a se je norala odreči načrtu zaradi predvidenih težkoč. Prepričala se je da je najboljše izkoristiti tržaško luko tako, kot je, uveljavljava druge ukrepe carinskega, ta-'ifnega in drugega značaja. Naše mesto ne. bi imelo koristi id ustanovitve prostih con v luki. Nasprotno, potrebno je, da se vsi sloji p-ebivalstvo' dobro zavedalo, da tržaška luka lahko proc-vita le, če bo ostala enotna in kot organska celota. Vsaka sprememba pristaniške strukture in organizacije bi privedla do deka tence tržaškega tranzita. FRANC GOMBAČ slopje zgrajeno nalašč za slovensko šolo, in kljub temu, da so poznali razmere, v katerih so se nahajale vse slovenske srednje šole, ki so nastanjene v starih, nepraktičnih in nehigienskih prostorih v ul. Lazzaretto vecchio. Seveda, šovinizem ne pozna logike. Da je tako res, nam potrjujejo tudi nesramni izpadi občinskega odbornika Sciolisa, ki je odgovoren za šolstvo v tržaški občini. Novo poslopje pri Sv, Ivanu Sciolis, Ne bomo sicer trdili, da je na šolah ž italijanskim učnim jezikom vse v najlepšem redu in da tam ničesar več ne potrebujejo, toda vendar po vsej pravici lahko trdimo, da se omenjene šole še zdaleka ne nahajajo v takem položaju kot slovenske. Take so razmere v novem šolskem poslopju pri Sv. Ivanu. Mnogo slabše pa so razmere v drugih, starih šolskih poslopjih, zlasti v onem v ul. Lazzaretto vecchio, ki ni bilo je bilo zgrajeno namenoma za niti zgrajeno v šolske namene, slovensko osnovno šolo. Toda v?e to nam daje razumeti, zaradi prevelikih potreb, so ga (|a vprašanje slovenskih sred-dve tretjini dodelili gori orne- njih šol' v Trstu še ni rešeno njenim srednjim, odnosno strokovnim šolam. Poslopje je za- in da se zato moramo še nadalje boriti za gradnjo nove res lepo. Toda pravijo, da je osrednje šole v središču me- lepota včasih slepota. In to velja tudi pri novem poslopju Tega ne bi verjeli, ako si ne bi poslopja podrobneje ogledali in ako se ne bi seznanili s številnimi nedostatki. Notranjost poslopja je zelo neracionalno izrabljena. To z lahkoto spozna tudi popoln lajik. Prav zaradi tega primanjkuje mnogo prostorov. Pa oglejmo si nekatere izmed teh nedostat-kov: Trgovska akademija nima primerne učilnice za vaje za blagoznanstvo. Zato se te vaje vrše v prostoru, ki je bil prvotno namenjen za zbirko učil Ta prostor služi obenem tudi za risalnico in za pouk petja. Skozi to učilnico pa vodi vhod v drugo zasilno učilnico, kjer se vrše strojepisne vaje, ki silno motijo pouk v prvi učilnici. Toda pri praktičnih vajah in pri kemičnih poskusih, ki se vrše tudi v tej učilnici, je nujno potreben plin, zato so morali napeljati posebno cev iz sobe, ki služi za pisarno tajništva, kar je vsekakor neprijetno in neprimerno. Zbirka učil in kemikalij, ki jih uporabljajo pri praktičnih vajah pa se nahaja v posebni shrambi v pritličju. Zato jih morajo vsakikrat sproti prenašati v gornjo učilnico. Tako je prikrajšana tudi nižja trgovska šola za en prostor in mora imeti svoja učila na hodniku. Podobno se godi tudi drugim šolam. V novi šoli primanjkuje prostor, v katerem bi primerno u-rediii in opremili knjižnice za dijake in profesorje. Zato so knjige shranjene v posebnih omarah po raznih hodnikih in v predsobah. Profesorji dveh šol imajo eno samo konferenčno sobo. Ko se vrši konferenca neke šole. morajo profesorji druge šole ostati zunaj. Telovadnice še ni. Obljubljeno je bilo, da jo bodo sezidali, toda občinska uprava doslej še ni nakazala potrebnih fondov za gradnjo. Izgovarja se. da teh nima zato, ker je bila potrebna ogromna vsota za gradnjo nove osnovne šole pri Sv. Jakobu. Za smotrnejšo porazdelitev prostorov so potrebna številna popravila, odnosno preureditve, za kar bodo morali izdati precej visoke vsote. Med drugim je zelo nujna preureditev stranišč. Tu spet velja znani rek, ki se je v Trstu, zlasti pod sedanjo občinsko upravo že precej udomačil, in ki pravi, da se v Trstu gradi, zato, da se kasneje poruši: « fare per poi disfare...». Povsem razumljivo je. da še vedno primanjku:e raznih učil. Primanjkuje tudi strokovnih knjig v materinščini. In to v nemaii meri ovira pouk. Učenci morajo pogostoma prepisovati ve'ike sestavke namesto, da bi se v tem času uči’i kaj koristnejšega. Taki so torej privilegiji slovenske šole, o katerih tako pogostoma govore italijanski nacionalisti, med katere spada tudi občinski odbornik prof. sta. Toda v tej borbi ne smemo biti sami. Zanjo se morajo zavzeti vsi, ki jim je prj sr.cu usoda našega šolstva; kajti ie tako bo ta borba rodila uspeh. * * * Šolsko leto se je zaključijo. Učeča se mladina je zapustila prostore, ki so ji bili skozi vse leto drugi dom. Mnogi zapuščajo šolo veselo zato. ker nosi s seboj dobre ocene, nekateri pa na žalost teli niso dosegli. In ne le nekateri, tem-več številni. Ti so seveda žalostni. Toda tudi v tem prime ru korajža velja. Seje čas,, da se potrudijo in da popravijo, kar se popraviti da. Vsem skupaj. kakor tudi vsem šolnikom. učiteljem, profesorjem in ravnateljem pa želimo, da bi veselo in zadovoljno preživeli velike počitnice M. K. ZA MASE KMETE priporoča Kmetijska zadruga O boju proti škodljivcem Preveč deževno .in vlažno vreme ni prav nič ugodno za večino naših gojenih rastlin, ker vlaga, toplota in voda znatno pripomorejo k naglemu in širokemu razvoju glivic in bakterij. Ker imamo letos deževno 'n vlažno pomlad, moramo posvetiti veliko pažnjo borbi proti glivicam in bakterijam, ki lahko popolnoma uničijo najrazličnejše rastline. * * * V vinogradu moramo pogosteje škropiti trte z galično-apneno raztopino zato, da o-nemogočimo razvoj perono-spore. Peronospora se z največjo naglico razvija, če s-once zasije takoj po dežju, ker v vodi in ob visoki temperaturi traja kalitev glivic pe-ronospore le nekaj ur. Škropljenje moramo izvršiti, preden je trta napadena, ker je zdravljenje že napadene trte nemogoče. Proti peronospori moramo torej nastopiti, preden so trte okužene. Pri škropljenju moramo paziti, da dobro poškropimo škropiti napadene nasade s polodstotno raztopino svinčenega arzenala ali pa z raznimi drugimi strupi na podlagi DDT ali z «Gameza-num». Ce takoj, ko opazimo koloradskega hrošča ,ne nastopimo, nam lahko popolnoma uniči nasad krompirja ali paradižnika. Tudi na vrtu prevelika mokrota pospešuje razvoj raznih bolezni, proti katerim bomo nastopili bodisi z raznimi razkužili kot tudi s pravilnim obdelovanjem, s pogosto pletvijo in z uničeva njem plevela. AGRONOM Koledar ŽIVINOREJA: Ker junija imamo številne tople dneve, moramo paziti. da se v hlevu ohrani hladno ozračje in da ni prepiha, ki bi lahko škodoval živini. Veliko pažnjo treba polagati na snago in na borbo proti zajedaicem. Pravilno je. če razkužimo hlev in živino z razkužili na podlagi DDT. ker bomo tako uničili razne zajedalce in nadležne muhe. Tudi v svinjaku moramo paziti na veliko snago Predi vsem moramo urediti tako. - spodnje dele trtnih listov, z er jih peronospora napade predvsem na spodnji strani. * * * Na polju moramo paziti, da ne bi peronospora napadla krompirjeve nasade. Pravilno je poškropiti krompir z galično-apneno raztopino trikrat in sicer: prvič , preden začne krompir cveteti, drugič in tretjič pa v približnem razmahu dveh tednov. Ce opazimo koloradskega hrošča na krompirju ali paradižniku, je treba takoj po- Dasiravno ni program novega punta vseboval nikakih posebnih zahtev, temveč samo-staro pravdo, t.j. spoštovanje starodavnih urbarjev, je vendar našel širok odmev po vsej deželi. Velika večina kmetov je bila prepričana, da bo tokrat pravica na njihovi strani. Upali so, da bodo ugnali nenasitno gospodo. To upanje je prišlo do izraza zlasti na Tolminskem, od koder je odšlo posebno odposlanstvo kmetov k cesarju na -Dunaj z namenom, da se pritoži in da zlepa zahteva staro pravdo. Vodja tega odposlanstva je bil že i-menovani Simen Golja. Toda kaj se je zgodilo na Dunaju? Cesar je ukazal, naj odposlance ujamejo, jih oklenejo ter zapro. Le nekaterim je uspelo zbežati. Med temi je bil tudi Golja. Vse ujete so kasneje obsodili na prisilno delo. Odsotnega Goljo so obsodili na izgubo vseh pravic ter na izgon iz dežele. Zato je odslej dalje živel v Čedadu, ki je tedaj pripadal beneški republiki. Toda kljub temu je bil še vedno v stikih z ostalimi voditelji velikega upora, pri katerem je prav za prav še vedno sodeloval in mu pomagal, predvsem z nasveti. Obenem z izgonom iz dežele je avstrijska vlada zaplenila vse njegovo premoženje, tako je tudi njegova družina žive- KMEČKI PUNTI ia od tedaj dalje v velikanski bedi Kljub obsodbi voditeljev punta in kljub izgonu Golje iz dežele, se je upor nadaljeval. Med ljudstvom je vrelo. Na noben način se ni moglo sprijazniti z zahtevami oblasti. Nekateri zgodovinarji sicer trde, da je to pripisati trmi tolminskega ljudstva. Ne bomo na tem mestu razlagali, ali je res tolminsko ljudstvo trmasto in puntarsko že po naravi, ali ne; pač pa poudarjamo, da se je upiralo zahtevam oblasti zato, ker je bilo k temu prisiljeno zaradi prevelike grabežljivosti in nenasitnosti gosposke. Ze itak je živelo v velikanski bedi. in prav zato si je skušalo odpomoči s tem, da si je utrebilo nekaj parcel in jih spremenilo v .polja, na katerih je z velikim naporom nekaj pridelalo. Prav zato ni moglo dopuščati, da bi ga gospoda, ki je živela v velikem izobilju, še dalje ižžemala in se redila na njegovih žuljih Dolgo časa je tlelo na skrivnem. Vplivni vaški zastopniki so se zbirali na posvete. Ti sestanki so bili povsem podobni onim, na katerih smo se zbi- rali mi - 230 let kasneje — in sicer tedaj, ko se je pričelo osvobodilno gibanje. Kljub temu, da je bilo sestajanje združeno z velikimi , nevarnostmi, se je vršilo in je imelo velike uspehe. Na čelu novega puntarskega gibanja so namesto prejšnjih stopili novi voditelji in sicer. Ivan Gradnik, Gregor Kobal. Lovro Kragulj, Martin Munih, Matija Podgornik, Andrej Laharnar in Valentin Lapajne, katere so, kot bomo kasneje videli, po obsodbi aprile 1714 Tako so graščaki m učili ujete puntarje obglavili na goriškem Travniku. Tako .se je pripravil začetek onega velikega punta, ki je 'izbruhnil leta 1713. Takrat je namreč pritisnila na kmete še dunajska vlada, ki je razpisala nove davke. Toda nihče se ni hote! pokoriti odredbi. Zato je začela gosposka pošiljati po vaseh davčne izterjevalce. Glavni davkar za vso Goriško je bil tedaj neki Bandel. ki je imel svojo hišo v Gorici. Zgodovinarji so med drugim napisali, da si je ta človek s svojim brezobzirnim oderušt-vom pridobili veliko bogastvo. Razume se, da ni mogel svojega dela sam opravljati, zato je imel v službi več izterjevalcev, ki so po drugi" strani, posnemajoč svojega gospodarja, prav tako surovo in brezobzirno izžemali ljudstvo, dokler se , je pač dalo. Nič čudnega torej, ako so bili prav ti ljudje tako silno osovraženi od ljudstva. Novi -punt je zajel mnogo širši ob5eg' kot prejšnji in.se razširil po skoro vsej Primorski. toda njegovo središče je še vedno bilo na Tolminskem in sicer v ' Sv-. Luciji. Idriji. Ceoovanu. Ročah v Tribuši, na Šentviški gori in na Banjšicah. (Sledi peto nadaljevanje) M. KAPELJ da bodo posode za krmo iri korito vedno čista. V koritu ne sme manjkati dobra pitna voda zato, da si lahko prašiči vsak čas pogasijo žejo. VINOGRADNIŠTVO: V vinogradu ima kmet mnogo dela. ker mora. škropiti, žveplati, povezati mla„-dike in opleti vinograd. Velike važnosti za obvarovanje vinograda pred pero-nosporo in oidijem je pravočasno škropljenje z galično-. apneno raztopino in žvepla-, nje. Dobro je tudi dodati galično-apneni raztopini pol kilograma apnenega arzenala na vsakih 100 litrov vode.' S tem sredstvom bomo uničili tudi gozdni molj 'Mladike moramo povezovati, da jih ne bi veter polomil. Ob povezovanju o-mandamo tudi nerodovitne poganjke. VRTNARSTVO: C as je. da sadimo zeleno, čebulo, solato, nemško špinačo in jajčevec (melancanoV. Sejemo pa navadni in rde či radič, pozne brokle in solato («goštano»), Ce je suho, zalivamo zelenjavo, kar pa je najboljše delati ob. sončnem zatonu. Junija nam mora vrt nuditi velik pridelek, ker je na vr sti najrazličnejša zelenjava, vega plevela. TRAVNISTVO: Junija se kosijo predvsem travniki, ki nam dajejo dru go in tretjo košnjo. Dobro seno bomo imeli, če bomo pravočasno pokosili in dobro posušili travo. Pravi čas za košnjo je tedaj, ko je ve čina trt v cvetju, ker vsebuje takrat pokošeno seno največjo količino redilnih snovi. S predčasno košnjo, pa lahko odpravimo in uničimo nekatere vrste škodlji-Tudi sušenju moramo po lagati veliko pažnjo. Slabo posušeno seno moramo pre vidno spraviti, da se ne u-greje in vname. PA TAM... NA ISTI LINIJI Z ITALIJANSKIMI IREDENTISTI — Se enkrat so se tržaški titovci znašli na isti liniji z italijanskimi iredentisti, fašisti, monarhisti in vso buržoazijo. Titovci so namreč zagnali huronski vik in krik preko radia Koper in «Primorskega», ker je ves napredni del tržaškega delovnega ljudstva proslavil obletnico proglasitve republike v Italiji. Mukanja in riganja ni hotelo biti s titovske strani ne konca ne kraja. Proslavljati zgodovinski datum, ko je italijanski narod za vedno vrgel v staro šaro kralje, kraljice, prince in princezinje, je za titovce... «veleizdajstvo». «zločin» in, kar je še najbolj zabavno..., «dokaz, da kominjormisti prodajajo Trst Italiji». V svojem «ognjevitem socmlizmu» titovci «pozabljajo». da pomeni proglasitev republike težak udarec za fašiste in vso buržoazijo in da je to pozitiven korak naprej za demokracijo. Titovci se dejansko zaganjajo proti republiki, kot se zaganjajo fašisti in iredentisti. Le z razliko, da skušajo iredentisti z molkom prezreti to obletnico, kar se je najboljše pokazalo v Trstu. Kako pa naj si razlagamo jezo tržaških titovcev zaradi naše proslave, ko je pa sam Tito poslal čestitke predsedniku it. republike? Ce smo mi z našo proslavo prodali Trst Italiji, je torej Tito s svojimi čestitkami prodal Italiji kar... vso Jugoslavijo. PRIJATELJI NACISTOV — Vsak razsoden človek se mora vprašati, kako so se drznili tržaški titovci proslavljati pro-seške talce, ko je pa že vsem znano, da je postal Tito goreč prijatelj nacistov. Večje skrunitve si človek v resnici ne more niti misliti. V Trstu polagajo vence na grobove padlih, širom Jugoslavije pa se povsem mirno in svobodno sprehaja na tisoče bivših nacistov, ki so se spretno prelevili v «turiste». In ni izključeno, da so med temi «turisti» prav isti, ki so umorili proseške talce. NABREZINSKI PAVLIHA — Občinske seje so običajno povsod precej dolgočasne. Izjema je menda samo Nabrežina, kjer od časa do čašo skrbi za smeh in zabavo titovski svetovalec Srečko Colja. Ubogi Srečko, ki je s svojimi «flavzami» o prodajanju Trsta Italiji že tako pavlihast, da se mu režijo celo pristaši njegove skupine. Možakar je iznašel celo «konkretne» načine borbe za ustanovitev STO. Ce bi n. pr. na dan 2. junija ukazal občinski svet odpreti vse trgovine — kot je predlagal Colja — bi bilo STO danes še ustanovljeno. Smo pa radovedni, če bi se tega «energičnega» načina borbe ustrašil tudi... Tito. Res vélika škoda, da je cirkus Krone že odšel. občni moi IZ V smislu 10. čl. 2. točke pravil SHPZ sklicuje Glavni odbor za 13. junija 1954. ob 8.30 v prvem in ob O.uri v drugem SKiieanju 2. izredni občni zbor SLOVENSKO HRVATSKE PROSVETNE ZVEZE v PD «Simon Jenko» (mala dvorana «Kraljiča» v Pristaniškem domu I. nadst.). Dnevni red: 1. Otvoritev. 2. Volitev predsedstva, verifikacijske, volilne in komisije za sklepno resolucijo. 3. Pozdravi delegacij. 4. Tajniško poročilo. 5. Blagajniško poročilo. 6. Diskusija. 7. Program, pravila in drugi predlogi. ». Hazrešnica staremu odboru. 9. Sklepna resolucija. iu. Volitve novih organov. Prosvetna društva opozarjamo, da ima po 3. točki 10. čl. pravil vsako PD z do 100 člani pravico do 4 delegatov, za vsakih nadaljnjih začetih 50 članov pa po 1 delegata. Ali so Slovenci brezpravna raja? Te dni je 'bila pred kazen--kim sodiščem obravnava proti zloglasnemu kolovodji tržaških fašističnih škvader Pasquale Capotorto in nekemu Francu Gombaču iz ul. della Guardia 2. Capotorto je bil obsojen zaradi odpora proti policiji na šest mesecev zapora, Gombač pa na tisoč lir globe zaradi pijanosti. Dogodek, ki je privedel do procesa se je pripetil maja meseca, ko se je nekega večera Gombač nahajal v javnem lokalu in se razgovarjal z znanci v slovenščini. Fašistični nasilnež Capotorto ga je samo zaradi tega napadel s pestmi in dal s lem duška nebrzdanemu š jvinističnemu sovraštvu do našega jezika. Prepir se je nadaljeval nato na cesti, do-k'er ni prišel policist, ki je oba odvedel na policijo. Tu je skušal Capotorto celo še poveličevati in se bahati pred agenti o svojem podvigu proti Slovencu. Toda policisti niso tega odobravali in ga celo o-stro zavrnili. Zato se je hotel znašati nad njimi ter jih hotel celo udariti. To ga je seveda spravilo v zapor in nato pred sodišče. Dejstvo, da je bil obsojen samo zaradi napada na policiste, to je, da ni sodišče -ploh vzelo v poštev napada na Gombača ker je govoril slovensko. nam daje slutiti, da smo Slovenci v Trstu brezpravna raja, nad katero se lahko nekaznovano znaša vsak šovinistični smrkavec. Trr//sssss/s/sssssr///s/7/s//ss/ssssss//////s//j DELO GLEDE RAZLASTITEV V INDUSTRIJSKI CONI Oblasti se usmerjajo k pravilnejši rešitvi Odločen odpor kmetovalcev iz Sv. M. M. sp., Domja in Ricmanj proti razlastitvam, je vendar le obrodil nekaj sadov. Kakor smo zvedeli iz dobro obveščenih krogov, je zadeva sedaj v preučevanju pri me-todajnih ob'asteh, ki so kakor zgleda — vzele v pretres možnost drugačne rešitve vprašanja gradnje stanovanjskih hiš za delavce. Merodajni forum se baje vedno bolj usmerjajo k načnu rešitve, kot ga predlagajo prizadeti, in sicer, da se pri bodočih gradnjah vzame v poštev predvsem Monte Castiglione. Kar se tiče razlaščevanja pa se bodo baje omejevali na posamezna zemljišča. upoštevajoč njihovo vrednost kakor tudi družinsko stanje lastnikov. Izkazalo se je, da je bila sedanja površina, ki jo namerava razlastiti Ustanova za industrijsko pristanišče še od vsega začetka vključena v območje industrijske cone. Ce je bila že takrat zagrešena velika napaka, ni s tem nikakor rečeno, da je treba sedaj vztrajati pri tej napaki. S popravkom zadevnega ukaza VU bi se stvar lahko rešila na nač-n, da bi kmetovalci ne bili oškodovani v taki meri. kot predvideva načrt bodočih razlastitev. Pri preučevanju in reševanju perečega vprašanja morajo oblasti nujno upoštevati vse tehtne razloge, ki so bili pred-očeni v resolucijah kmečkih organizacij in že večkrat tolmačeni potom našega tiska. Predvsem pa bi se morala zadeva reševati ob tesnem sodelovanju in posvetovanju s predstavniki prizadetih kmetovalcev. Le na ta način bo prišlo do pravične rešitve vprašanja ki še vedno resno zaskrb-Ija kakih 300 družin kmetovalcev. Na vsak način se zadeva lahko reši — in to naj oblasti tudi upoštevajo — na način, ki ne bo prizadejal velike škode kmetovalcem, delavci pa bodo vseeno prišli do svojega stanovanja. Za Ljudski dom Odbor za gradnjo osrednjega Ljudskega doma je prejel te dni nadaljnje, prispevke in si- Kranjec Andrej 1000, C. L. 2000, Rogelja Alojz 2000, Ro- man Carlo 500, Grbec Jelka 500, Geromella Paola 100. Černigoj Mario 200, Geromella Giovanni 100, Petrič Antonio 100, gostilna «Messaggero» 100. Pipan Li a 100, Andruzzi Raul 100, Leschiutta Tina 100, Pre-gel Anamarija 30, Žiberna Anton 200. Undlih M. 500. Tassi-ni G. 100, Skrl M. 200, Gomi-zel E. 100, Fonda J. 500, Fonda J. jun. 500, Volsi F. 100, Cok A. 100. Budin J. 110. Tschahar G. 150. Fermo Luigi 100. D’Agostini Gilberto 100, Eimunich Giov. 100, Visintin Egidio 100, Boncompagno F. 100, Umek Ciril 200. Ptazek Riccardo 200. Vatta Salvatore 100, Gregori Carlo 100, Persoglia Ermanno 500. Inglessi Antonio 100, Bobek Andrei 10O, Martinelli Carla 100, Turcinovic Carlo 100. Godina Franc 5000, Bizjak Emil 200, Tomasi Libero 100, Verderber Mario 100, Gordan Natale 500, Bucci Amalia 500. Zaključek Jedna prijateljstva z Madžarsko" TOVARIŠI IN DEMOKRATI! Prispevajmo vsi, vsak po svolili močeh za Ljudski dom! Ob veliki udeležbi občinstva je bila v torek zvečer zaključna manifestacija dobro uspele pobude «Tedna prijateljstva z Madžarsko». Znani skladatelj, Tržačan Mario Zafred je govoril o narodnih in ljudskih značilnostih madžarske glasbe ter orisal posamezna dela vidnejših madžarskih skladateljev. Zafredova žena Li lian je nato podala na klavirju vrsto madžarskih skladb, ki so žele navdušen aplavz posebno s strani ljubiteljev glasbe; V nedeljo zjutraj pa je bil v okviru «tedna prijateljstva z Madžarsko» predvajan umetniško dovršen madžarski film «iPed zemlje». Filmski kritik Ligo Casiraghi pa je v preprostem in vsemu številnemu občinstvu razumljivemu slogu o-pisal madžarsko filmsko umetnost. V soboto. 5. junija se poročita tov. Ivan Škabar in Marija Punč iz Velikega Repna. Čestitamo. ima v nedeljo, 13, junija ob 8.30 v dvorani PD «Kraljič» v Trstu svoj 2.izredni Občni zbor V počastitev tega važnega dogodka bodo še sledeče prireditve, na kalere vabimo vse Slovence: v soboto, 12. junija ob 21. uri v AVDITORJU v ul. Teatro Romano igra v vi dej. xz „V N IZ AVI “ ki jo uprizori dramska skupina «Vesna» iz Križa. V nedeljo, 13. junija ub 16. uri v Skednju na športnem igrišču velika ljudska veselica z nastopom pevskih zborov iz. Boljunca, Elerjev, Križa, Kolonkovca, 1 .onjerja-Katinare, Ricmanj; baletov iz Skednja in godbe iz Ricmanj stato siedi PLES do polnoči NA OBČINSKI SEJI NA REPENTABRU TITOVSKI MANEVRI proti resoluciji za STO Razpravo o STO potisnili v ozadje - Šovinizem pri odločanju za stanovanjsko hišo pri Fernetičih Izglasovana resolucija proti atomskemu orožju V soboto popoldne je bila na Repentabru redna seja tamkajšnjega občinskega sveta. Na obširnem dnevnem redu je vpisanih 14 točk, ki jih je občinski svet na tej seji le deloma izčrpal Ostale pridejo na vrsto na prihodnji seji, ki bo verjetno - kot je javil župan — čez kakih 16 dni. Takoj po prečitanju zapisnika je komunistični svetovalec tov. Guštin Veljko predlagal, naj bi se razpravljalo najprej o resoluciji, ki jo je predložila naša skupina glede tržaškega ozemlja, upoštevajoč resno nevarnost razkosanja, ki preti STO. Titovski župan Škabar Alfonz pa ga je takoj prekinil in hitel zatrjevati, da ni nika-ke nevarnosti za STO ter da je treba razpravljati prej o drugih problemih, ki so važnejši. Dejstvo je. da ni hotel v začetku niti staviti na glasovanje predloga našega svetovalca. Zupanov tezo je seveda še krepko podprl titovski oproda Škabar Silvester, ki ŠOLSKE PRIREKITVE Naraščajoče zanimanje v mesto in na potonit Pretekli teden so bile šolske prireditve pri Sv. Jakobu, v Ma-čkovljah, Slivnem, Sesljanu, Pia-vjah in Gabrovcu. SV. JAKOB Pri So. Jakobu je šolska prireditev prejšnjega četrtka nad vse uspela in pritegnila veliko število ljudi. Zelo posrečeni in ljubki so bili nastopi malčkov prvega razreda, lepo in dobro pripravljeni pa so se izkazali o-troci četrtega razreda. Zelo dobro se je odrezal tudi mešani šolski pevski zbor. - MACKOVLJE V nedeljo so v Mačkovljah nastopili na svoji prireditvi domači otroci. Program prireditve je bil bogat in pester. Šolski pevski zbor je ubrano nastopil, vsak razred pa je nekaj uprizoril v veselje mladih in starih. Večji u-čenci četrtega in petega razreda so se pa posebno potrudili za u-prizoritev igre v štirih dejanjih «Pepelka». Vsem mačkovljanskim otrokom gre prav lepo priznanje, za ta naoduševalni nastop. SLIVNO Istotako v nedeljo so v skromnih učnih prostorih nastopili tudi šolski otroci iz Slivnega. Napredne sile proslavile v Trstu obletnico 2. junija 1946 V sredo 2. junija je slovensko in italiansko tržaško delovno ljudstvo proslavilo v znaku internacional izma in bratstva med narodi veliko protifašistično in demokratično pridobitev italijanskega naroda — proglasitev republike v Italiji. Značilno je, da se tega datuma niso spomnili tihi «italianissimi» patrioti, ki se vedno tako radi bijejo po tvojih «italijanskih» prsih, m da so proti naši proslavi tega datuma zarenčali titovci, ki to se tudi tokrat izkazali kot najboljši zavezniki italijanske reakcije. V prisostnosti velikega števila ljudi, ki so prišli v kino Auditorium, in pod predsedstvom mater padlih partizanov ter znanih protifašističnih borcev je govoril tov. senator Ambrogio Donini. Pred njim sta prinesla pozdrave tov. Salvo Teiner v imenu tržaške federacije PSI. g. dr. Bruno Pin-cherle pa v imenu gibanja «Autonomia socialista». Tov. Siškovič je prinesel pozdrav slovenskega demokratičnega prebivalstva. V svojem govoru je tovariš Siškovič poudaril. da tržaški Slovenci proslavljamo skupno s tržaškimi Italijani to obletnico, ker je vsaka zmaga ljudskih in demokratičnih sil katere koli dežele prav posebno pa sosedne dežele tudi zmaga našega prebivalstva in zmaga vseh naprednih ljudi na .svetu. Mi se ob tej obletnici spominjamo tudi proglasitve republike v Jugoslaviji, ki jo je Tito izdal in poteptal in na njeno mesto uvedel teroristično diktaturo. Mi hočemo ob tej priliki poudariti. da se bomo borili zato. da bo Trst postal most prijateljstva med obema deželama. Zato pa se borimo za ustanovitev STO. Tov. Donini je ob veliki pozornosti prisotnih orisal dolgo in težavno pot italijanskega ljudstva za združitev Italije. proti fašizmu, za osvoboditev in nato za proglasitev republike. Danes v Italiji obstajajo sile, ki ne bodo nikoli dopustile, da bi se Italija pahnila v nove pustolovščine prav posebno proti tistemu slovanskemu svetu, ki je človeštvu pred 40 leti pokazal pot sreče in napredka. Zlata poroka im* 1 Tovariša Marija in Ivan Mo-zenič z Magdalene slavita jutri svojo 50. obletnico poroke. Zvestima tovarišema in dolgoletnima članoma KP pošiljajo ob redkem jubileju it krene čestitke in voščila celica «7. november», sekcija KP pri Magdaleni ter vse demokratično prebivalstvo. Tudi naš list iskreno čestita ter jima želi še dolgo vrsto let srečnega življenja v miru in zakonski slogi. Prav zato, ker so zaradi pomanjkanja primernih prostorov, priredili svojim staršem in znancem tako lep spored, jih moramo še posebej pohvaliti. Otroci so nastopili pod vodstvom učiteljice v raznih deklamacijah, pevskih točkah, slikah, baletih in e-nem prizoru. Navdušili so vse gledalce. SESLJAN V Sesljanu pa so se v nedeljo učenci osnovne šole. zelo dobro odrezali s svojim nastopom v i-gri «Palčki» v treh dejanjih. Zelo so ugajali plesi, ki so vključeni v igro in ki so jih izvajale učen k e višjih razredov. PLAVJE V nedeljo je bila tudi v Planjah šolska prireditev, na kateri pa so nastopili učenci osnovne šole in kmetijskega strokovnega tečaja. Osnovnošolci so uprizorili igro «Sirota Jerica», prizor «Ciciban in čebelica», dočim so učenci kmetijskega strokovnega tečaja zapeli nekaj pesmi in recitirali nekaj lepih poezij. GABROVEC V ned.eljo je bila u društveni dvorani v Gabrovcu ljubka otroška prireditev, ki so jo uprizorili učenci osnovne šole in otroci iz otroškega vrtca pod vodstvom vaških učiteljic. Na sporedu so bile igrice in zborovsko petje. Prav lepo so nastopili: Marijan, Vojko, Sonja. Marica, Anica in Noriš v igrici «Čudežna punčka». Tudi Ljubo, Marica, Nadja in Vojko so lepo podali svoje vloge v igrici «Sonce in Milena», kakor tudi Walter. Oskar, Darko in Kralj Anica v igrici «Zajčja šola». Malčki iz vrtca niso zaostajali s svojimi recitacijami in pesmicami. Vsi osnovnošolski otroci so na koncu skupno zapeli nekaj narodnih in otroških pesmic. Marljivim malčkom in požrtvovalnim učiteljicam naj gre vsa pohvala. za naša zborovanja o STO igra v občinskem svetu nekake vlogo glavnega režiserja. Titovska skupina pod vodstvom župana in Silvestra Škabarja se je trmasto protivila, da bi se na seji govorilo o STO in da bi občinski svet zavzel stališče. Njihov manever je bil dokaj prozoren in očividno zrežiran že pred sejo. Sele po ponovnem odločnem nastopu in razkrinkanju s strani naše skupine je dal župan na glasovanje predlog glede prednosti resolucije za STO, ki pa je bil odbil z večino glasov. Tako so titovci ob podpori svetovalcev SD'Z potisnih nujno vprašanje STO v ozadje, ker nočejo kaliti mešetar-ske idile med Titom, Scelbo in Anglo-američani. V naslednji točki dnevnega reda so razpravljali o nakupu zemljišča pri Fernetičih, na i aterem bo ACP zgradila hišo s 6 stanovanji. Tokrat se je prvi postavil proti nakupu ti-tovec Silvester Škabar, ki je našei zaslombo še pri nekaterih drugih svetovalcih. V svoji intervenciji je po eni strani skušal prikazovati dozdevno skrb za občinsko gospodarstvo, dočim ni po drugi strani niti skušal zakriti nebrzdanega šovinizma, ki je prišel do izraza v bojazni, da bi se v nova stanovanja ne vselili Italijani. Titovski šovinizem je razkrinkal tov. Veljko Guštin, ki se je Za teden --- dni — Sobot a, 5. - Valerija Nedelja, 6. Binkošti, Berlrar.i str, pol ulil dei Do rol za PO Ponedeljek. 7. - Bin k. poned. bert I—----- Torek, 8. - Med ar d (prvi kraji-— Sreda, 9. - Primož- BNOV Četrtek, 10. - Marjeta —Iv Petek, '11. - Barnaba ZGODOVINSKI DNEVI: /. 1935 je umrl sovjetski učeni 1. V. Mičurin, ki je s kril njem, ustvaril na stotine I vib rastlin, posebno sadna drevja. 8. 1508 sé >e rodil Primož Trutil I Ititeli slovenske knjill utemeljitelj slovenske knji vnosti. Leta 1551. je v Tuoi I genu izdal prvo slovenil | knjigo. 9. 1781 se je rodil George phenson, znameniti angle) izumitelj lokomotive. 11. 1944 je v Soči utonil bivši venski komunistični posl:, v rimskem parlamentu partizanski borec Josip Srebrit «■Ml TRST II. S Giti OTA: 14. L. M. SkeijaiT Concertino za klavir m ot k vsi - iti. Oddaja za najmlajše - iti Slovenski motivi - 19. RogovorL ženo - 20.05 Vokalni oktet iz Ljf ijane - 21. Malo za salo - mil zares - 22. Paganini: Koncert šl|| NEDELJA: 12. Glasba po Ijah - 15.30 Koncert ruskih h.ijl mjk - 17. Koncert moškega zuur «Jadran» - 21. Umberto Gio/tf no: «Andrea Chenier». PONEDELJEK: Iti. tiarU Koncert za klavir in ot k. Mamica pripoveduje - 20.-ta or shwin: Rapsodia v mod n.-ml 21.15 Koncert sopranistke und;j\ kar Otte - 22. Književnost m uml’v'lut( scena. Pripravili so načrt začeli z deli brez vednosti pristanka občinskega tehnič*1* ga urada, ki je že po zakol1' pristojen za odobritev gradui'! Oblastem, ki so odobrile gu" njo kasarne se sploh ni zd^1 potrebno, da obvestijo obč*] ski svet. Smatramo, da je f* ko postopanje napram obč1] skérnu svetu nedopustno in »:l ravnost žaljivo. Zato se z glasovanim protestom strini mo na celi črti. t. Odgovorni urednik RUDOLF BLAŽIČ (Biagl) Založništvo «DELA» Tiska tip. RIVA, Torrebianca Dovoljenje A1S predvaja v nedeljo 6. junija ub 16. uri in v ponedeljek 7. junija ob 18. uri sovjetski barvni film 'SADKO 'Uuma MAIALAI Opčine, Alpinska 83/1 - tel. 21465 nudi 10% popust ob priliki birme en0 iCone , 'lapc 1 torih jV *C i 5« UH "•IŠO "lego N; da V° o v %li, Sa N»: Je r' Tri "asi j, šrat > n: Rovi K.Dro< ■ "jo "Ost bo Se, : m. Op) "a A N" k v Itn s'ove C lov tij!ros V Nvl >V>1 & 'd "H Ože