/O ljubljanska banka SJS3ft£S?S& LETO XXV. — številka 57 Jktanovlteljl: obč. konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, S k. Loka P Trilfi — Izdaja CP Gorenjski tisk •kanj. Glavni urednik Anton Miklavčlfi - Odgovorni urednik Albin Učakar Sj- A S I L O SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA KRANJ, sreda, 26. 7. 1972 Cena 70 par List izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. Januarja 1958 kot poltednlk. Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. Januarja 1964 kot poltednlk, ln sicer ob sredah In sobotah. ZA GORENJSKO VELEBLAGOVNICA KRANJ Bralce našega lista in vse druge prijatelje našega podjetja obveščamo, da je v zvezi z otvoritvijo novih poslovnih prostorov na dan otvoritve 29. julija podjetje odprto za ogled od 9. do 12. ure. Ogled je med rednim obratovanjem zato prosimo obiskovalce, da se ravnajo po navodilih voditeljev. Naša delovna skupnost vas vljudno vabi na ogled! ■ M 1.-1 *9 B ^kd? Bf%s^ Mfc^H ^bJ^ ' Vf I \J> M M ^ Odprta 2. avgusta 3. STRAN: Republiški sekretariat za gospodarstvo odgovarja na vprašanje poslanca Jožeta Bohinca VAŠE ŽELJE-NAŠ IZBOR v edinstvenem SPECIALIZIRANEM salonu kuhinjske opreme na Gorenjskem od 26. julija dalje v prenovljenih prostorih prodajalne DEKOR, Koroška c. 35. NUDIMO: kuhinjsko pohištvo in gospodinjske stroje renomiranih tovarn IN šE Prodajo na kredit z 20% pologom strokovni nasveti — dostavo na dom. ŽELJE-NAŠ IZBOR -4. STRAN: - Novi učenci na šolah druge stopnje v Kranju 3. STRAN: Med mlatiči na Trebiji 11. STRAN: Praznik selških gasilcev 16. STRAN: Zamejci v Železnikih XXII. MEDNARODNI GORENJSKI SEJEM OD 4. DO 15. AVGUSTA Krajevna organizacija SZDL Dolina — Jelendol, ki jo vodi predsednik Franc Zrim, je pripravila v počastitev dneva vstaje slovenskega naroda v soboto, 22. julija, pri spominskem obeležju v Jelendolu spominsko svečanost. Predsednik občinske organizacije zveze združenj borcev NOB Tržič Andrej Pehare je v slavnostnem govoru orisal dogodke med NOB na tem področju, borci s tega področja pa so položili venec. V kulturnem programu so sodelovali člani domačega kulturnoumetnlškega društva, pridružili pa so se jim še pevci iz Dupelj, ki jih vodi pevovodja Franci šarabon. Sobotna proslava v Jelendolu je bila edina v občini ob tem pomembnem prazniku slovenskega naroda. Organizacija SZDL v Dolini in Jelendolu je tako tudi tokrat dokazala, da je upravičeno med naj prizadevne j širni v tržiški občini. JESENICE £ V petek, 28. julija, bo razširjena seja komisije za splošni ljudski odpor, obrambno vzgojo mladih in sodelovanje z gra-ničarji pri predsedstvu občinske konference ZMS Jesenice. Na seji se bodo pogovorili o praznovanju dneva graničarjev, pregledali skupne akcije mladih in graničarjev za prvo polletje in se domenili o praznovanju 50-letnice smrti sekretarja CK SKOJ Dragoljuba Milovanoviča, ki bo 10. septembra v Završnici. £ Na slavnostni seji obeh zborov jeseniške občinske skupščine, ki bo v soboto, 29. julija, v dvorani gledališča Tone Čufar, bodo podelili letošnje Čufarjeve in Gregorčičeve plakete in priznanja. Letošnja priznanja bodo prejeli: Bojan Čebulj za 2Sletno gledališko delo, Jože Gazvoda za 20-letno pedagoško in kulturno delo, pesnik in pisatelj Miha Klinar ob svojem 50-letnem življenjskem jubileju in javorniška Svoboda ob 50-letnici svojega obstoja. £ Pri občinski konferenci ZKS na Jesenicah so izdali tretjo številko Informativnega biltena, ki obsega pregled aktivnosti Zveze komunistov v jeseniški občini do aprila do junija, priprave na volitve, informacijo o novem skupščinskem sistemu in teze o povezovanju in združevanju organizacij združenega dela. D. S. Obisk pri beneških Slovencih V četrtek 27. julija, bo odšla v Čedad v slovenski Benečiji 9-članska delegacija občinske konference SZDL Radovljica. Obiskala bo predstavnike Slovenskega kulturnega društva »Ivan Trinko« in se pogovarjala o tesnejšem sodelovanju ter skupnih prireditvah. JR £ V sredo, 19. julija, se je sestala komisija za organizacijska in statutarna vprašanja pri občinski konferenci ZKS v Tržiču. Razpravljali so, kako uresničiti sklep CK ZKS o uresničevanju 9. člena statuta ZKS in o problematiki statusa članstva nekaterih članov občinske organizacije ZKS Tržič. Najdlje so razpravljali, kako povečati aktivnost članstva ZK v delovnih organizacijah in kako najti najustreznejše oblike njihovega organiziranja, ki bodo v skladu z določili CK ZKJ in organizacijsko shemo občinske organizacije. Obravnavali so več variant, ki imajo dobre in slabe strani. Le-te bo komisija posredovala občinskemu komiteju, aktivu sekretarjev organizacij ZK v delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih ter občinski konferenci. Glavna dilema je namreč v tem, ali naj bi bili v delovnih organizacijah delovni aktivi 7K ali osnovne organizacije ZK. -jp £ V Ljubljani bo od 20. do 27. avgusta poletna politična šola, ki jo organizira republiška konferenca ZMS v Študentskem naselju. Poletne politične šole se bo udeležilo tudi šest mladincev iz Tržiča. -jp PROJEKTIVNO PO DJ ETJ E KRANJ CESTA JLA 6/1 (nebotičnik) IZDELUJE NACRTE ZA STANOVANJSKE HIŠE IN VSE VRSTE OSTALIH GRAĐENI 30. obletnica kokrškega odreda Vse borce kokrškega odreda, aktiviste, svojce padlih borcev, predvsem pa mladino ln ostalo prebivalstvo vabimo, da se udeležijo proslave 30. obletnice ustanovitve kokrškega odreda. 28. julija ob 17. uri otvoritev razstave o organi*3' cijskem razvoju kokrškega odreda v Tržiču; 29. julija ob 10. uri odkritje spominske plošče kok» škemu odredu v Dragi pri Begunjah; 30. julija ob 11. uri odkritje plošče kokrškemu odredu na Kališču pod Storžičem; od 1. do 5. avgusta obisk spominskih obeležij hi krajev, kjer so se borile enote kokrškega odreda ter polaganje vencev; 6. avgusta ob 10. uri glavna proslava v Tržiču, zbor kokrškega odreda, združen z mimohodom in zborovanjem vsega prebivalstva ter praznovanjem občinskega praznika. Govoril bo Vinko Hafner, nekdanji politko-misar I. grupe odredov, v katerega je leta 1942 spadal tudi kokrški odred. Sledil bo bogat program, v katerem bodo poleg tržiške godbe ter pevskega zbora i* Dupelj nastopali še pevci in recitatorji: Ladko Korošec, Jože Zupan, Jože Logar, Anka AhačiČ ter prof. Olga Eržen. Tudi letos plakete mesta Tržiča Občinska skupščina v Tržiču se je pred leti odločila, da bo vsako leto ob' občinskem prazniku podelila naj-prizadevnejšim posameznikom in organizacijam plakete mesta Tržiča. Skupščina podeljuje plakete za izredne dosežke na gospodarskem področju, za družbenopolitično delo, za uspešno delo pri razvijanju kulturnoprosvetne in športne dejavnosti v občini, za izjemno humana dela, za razvijanje sodelovanja z zamejstvom in za življenjska dela. Posebna komisija je zb1' rala predloge za plakete d° 15. junija. Dokončen izbor bnl stabilizacijskl napori morajo zajeti vse področje ,V dtitf£rbe' tako tudl delavce, ki ne delajo v proizvodnji. *akft j S2»t deiavn°stih mora pobuda delavcev Plamen prav seveda SVOJ® mesto ter naJ bi tudl organi upravljanja, a zbojjj sk,adu s svojo dejavnostjo sprejeli ustrezne ukrepe ^-lizani i n,^e in racionalizacijo poslovanja in za podporo sta- izvrs UsmerUve-tlvj (L nl 8vet torej meni, da je treba dati vso podporo inicia-Ostau d ?m delovne »i-upnosti podjetja Plamen iz Krope. *a Isjj.nl k°lektivi naj sprejmejo to pobudo kot pobudo Do i sPrejemanje ukrepov v smeri stabilizacije svo-s,°vanja in ekonomske stabilizacije naše družbe. Republiški sekretar Marjan Dolenc, dipl. oec. Huda okvara v kisikarni Pred dnevi je železarno In vse porabnike kisika na Jesenicah prizadela huda okvara na turbini v kisikarni. Turbino so zaradi nevarnosti vžiga takoj ustavili in o okvari obvestili proizvajalca v ZDA. Iz zadrege si pomagajo s staro kisikarno na Javorniku in s staro kisikarno na Jesenicah. D. S. V Gorjah nabrati nad 150 ton ribeza Pred dnevi so v Gorjah pri Bledu obrali ribez. V kmetijski zadrugi Bled, ki je lastnik največjih površin z ribezom in glavni odkupovalec tega pridelka, letos niso povsem zadovoljni. Trdijo, da bi bila letina morda rekordna, če spomladanska toča ne bi precej uničila teh občutljivih nasadov. Tako pa računajo, da bo celoten pridelek komaj presegel 150 ton. Lani je bila odkupna cena 5,30 dinarja, letos pa že 9 din po kilogramu. Kakor vsako leto je tudi letos sodelovalo pri obiranju nad 700 obiralcev, predvsem žensk in otrok iz Gori j, z Bleda in tudi z Jesenic. Vsak obiralec je prejel za nabrani kilogram ribeza v začetku dva, proti koncu pa tri din. Kolikor toliko spreten obiralec lahko obere na dan več kot 30 kg sadeža. JR Most pri tovarni Triglav, prek katerega je včasih vozli vlak, so po ukinitvi železniške proge Tržič—Kranj začeli uporabljati za cestni promet. Ker je zgornji del mostu že dotrajan in j« obstajala nevarnost, da bi se most pod težjimi vozili udri, s« je SGP Tržič odločilo, da most začasno obnovijo. Popravila mostu bo veljalo 50.000 dinarjev in večji delež bo prevzelo SGP Tržič, kl je obenem tudl investitor. Ostale stroške po* pravila pa si bodo razdelile gospodarske organizacije Peko, ZLIT, tovarna pil Triglav, BPT Tržič, obrat Rog, komunalno podjetje ter krajevna skupnost Pristava. -jp Reševanje stanovanjskih potreb v tovarni verig v Lescah V zadnjih nekaj lctiih so se notranje razmere v tovarni Veriga v Lescah bistveno zboljšale. O tem pričajo ne zgolj spodbudne številke o povečanju in razširitvi proizvodnje in višji osebni dohodki, marveč tudi precejšnja skrb in razumevanje samoupravnih organov in uprave podjetja za socialna, kultur- Prostorl, v katerih delajo delavci Obrtnega podjetja Tržič, so zelo utesnjeni. Da bi povečali delovno površino, je podjetje odkupilo od bivšega usnjarskega podjetja Runo 150 kvadratnih metrov zemljišča. Staro stavbo, v kateri so včasili strojill kože, je Obrtno podjetje porušilo in začelo graditi mizarsko-strojne delavnice. Gradbena dela bo opravilo SGP Tržič, notranja dela pa samo podjetje. Delo v novih prostorih bo steklo že prihodnjo jesen. -jp na in rekreacijska vprašanja in sploh za višji družbeni standard članov kolektiva. Posebno pozornost so posvetili reševanju stanovanjskih potreb. Lani so dogradili dva stanovanjska bloka s 24 družinskimi stanovanji. Za to gradnjo so porabili nekaj nad šest milijonov din. Letos pa je v gradnji še on blok z 12 stanovanji in sodoben samski dom s 54 posteljami. V samskem domu, kl bo namenjen njihovim delavcem, bo 27 komfortnih sob s predsobami, niše za kuhinjo in vsemi potrebnimi sanitarijami. V pritličju doma bodo uredili prostore za razstavljanje in prodajo lastnih izdelkov. Za izgradnjo samskega doma bodo vložili predvidoma 3 milijone din. Poleg sredstev za gradnjo družbenih in samskih stanovanj podjetje kreditira svoje delavce, ki gradijo zasebna stanovanja in hiše. Po sprejetem pravilniku lahko dobi kredit vsak zaposleni član kolektiva, ki je dokončal tretjo fazo gradnje. Posamezniku dajo 70.000 din; dvema zaposlenima skupaj pa 84.000 din posojila. Doslej so odobrili posojila že 18 prosilcem v znesku nad milijon dinarjev. Celotna naložba za stanovanjsko gradnjo pa znaša že čez 100 milijonov din. Te dni zaključujejo tudl dela na kanalizacijskem omrežju celotnega zazidalnega zemljišča, kjer so, ali pa se bodo v prihodnje gradila družbena in zasebna stanovanja za delavce podjetja. JR Novi učenci na šolah 2. stopnje v Kranju So šolo, ki morajo iz leta v leto odklanjati kandidate za sprejem in druge, ki jim kandidatov manjka in jih tudi ob ponovnem razpisu ne dobijo dovolj. Tako ene in druge šole rešujejo v bistvu isti problem na različnih koncih. Gimnazija v Kranju je ena Od Sol, ki je letos prisluhnila željam mladih izobraževanja željnih ljudi. Razpisanih 120 mest so zaradi navala pove-ftali na 150. Odklonili so samo 5 kandidatov, od tega štiri po uspehu dobre in enega prav dobrega. Vse ostale so sprejeli, saj so imeli nadpo-prečon uspeh: odličnih je bilo 93, prav dobrih pa 57. Dobri po uspehu so bili vsi odklonjeni. Šolski uspeh sprejetih kandidatov v gimnazijo je vsako leto boljši. Tudi ekonomska srednja lola je letos sprejela več učenk kot je bilo sprva razpisanih mest. Šola je povečala število sprejetih učenk prav zaradi velikega povpraševanja po njenih kadrih, čeprav šolsko delo poteka v vse prej kot ugodnih pogojih. Med 98 sprejetimi učenkami je bilo 31 odličnih, 54 prav dobrih. Za upravno administrativno šolo je bilo razpisanih 30 mest, ker pa je bilo veliko povpraševanje za sprejem, so sprejeli v šolo kar 62 učenk. Sprejemnih izpitov ni bilo. V administrativno šolo je bilo letos sprejetih 33 učenk, prijave za vpis pa je oddalo 36 deklet. Odličnega uspeha ni imela nobena, 29 je bilo dobrih in dve prav dobri, ostale so imele zadosten uspeh. Za vpis na tehnično šolo Iskra so se prijavili učenci ne samo z Gorenjske pač pa tudi iz bolj oddaljenih krajev Slovenije. Vendar je bilo letos manj prijav za vpis kot prejšnja leta. šola je najbolj zanimiva za fante, saj je med njimi lelos le pet deklet. Razpisanih je bilo 90 prostih mest: za strojni oddelek, za elektro- šibki tok in za elektro-jaki tok en razred. Za elektro-šibki tok je bilo 48 kandidatov, za ostale razrede pa nekaj manj. V vsak razred so sprejeli 30 učencev. Zadostnega uspeha ni imel nihče, bilo pa je 17 odličnih, 49 prav dobrih in 24 dobrih. Na oddelek za elektro-šibki tok so sprejeli samo prav dobre in odlične učence. Tekstilna tehnična šola je bila letos kot že prejšnja leta najbolj zanimiva za dekleta, ki so nadarjena za oblikovalna dela na področju tekstilne konfekcije. To so dekleta, ki žele postati konfekcijski tehniki, kar je v današnjem času prav gotovo perspektiven poklic. Pri sprejemu je bila kar tretjina kandidatk odklonjena. Na konfekcijskem oddelku so odklonili 17 deklet, 30 pa so jih sprejeli brez sprejemnih izpitov. Ostali oddelki šole so letos manj zasedeni kot prejšnja leta: na prediJskem oddelku jih je 8, na tkalskem le 7, na pletilskem 15 in na tekstilno kemijskem 10 učencev. Šola priporoča vpis učencem, ki se še niso nikjer vpisali in dodaja, da je mogoče dobiti štipendijo in tudi zaposlitev. Letos je čevljarska tehnična šola pri TTŠ imela svojo prvo maturo. Fantje in dekleta, ki kandidirajo za to šolo, imajo v poprečju iz leta v leto boljši uspeh. Sprejetih je bilo vseh 30 prijavljenih učencev, med njimi največ z dobrim uspehom. Trgovci raznih strok se izobražujejo pri šolskem centru za blagovni promet. Lani so bila vsa mesta v šoli zasedena, letos pa učencev manjka. Podjetja namreč še niso dobila zadosti kandidatov na svoje razpise. Velike pro-uleme s tem imajo posebno trgovska podjetja živilske stroke. Zato bo center sprejemal pogodbe tudi v jesenskem roku. Doslej je na to šolo vpisanih 237 učencev, med njimi večina deklet. Šolski center združenega podjetja Iskra Kranj Poklicna kovinarska in elektro šola je razpisala 121 prostih mest za kovinarsko stroko, za elektrotehniško stroko in za tehniško stroko elektro zvez. Kandidiralo je 82 fantov in deklet. Vsa tri dekleta, ki so se prijavila za vpis, so bila sprejeta za telekomunikacijske mehanike. Šola je za vpis za nezasedena mesta ponovila. Fantje, ki še niso vpisani na nobeno šolo, imajo možnost priučevanja za tele poklice: orodjar (3 prosta mesta), finomehanik (5 prostih mest), strojni ključavničar (8 prostih mest), rez-kalec (46 prostih mest), strugar (2 prosti mesti), elektro-mehanik in telekomunikacijski mehanik (10 prostih mest). Vsi učenci na tej šoli dobe letos štipendijo, kar prejšnja leta ni bil običaj. Poklicna čevljarska šola pri tekstilnem centru v Kranju bo sprejemala vse učence, ki se bodo prijavili za poklice šivalec zgornjih delov (dekleta), prirezovalec zgornjih delov in izdelovalec spodnjih delov obutve v ustrezna podjetja obutvene stroke. Učenci so v podjetjih Planika in Peko še vedno dobrodošli. Letos se za te poklice lahko izobrazijo tudi učenci, ki so uspešno zaključili vsaj šest razredov osnovne šole. Šolski center Sava ima težave, ker je premalo učencev za gumarsko stroko, čeprav sprejemajo tudi učence, z vsaj šestimi razredi osnovne šole. šolanje traja eno leto. To je sistem izobraževanja ozkih profilov, učenci z dokončano osnovno šolo pa se lahko izobrazijo za široke profile poklicev v gumarski stroki: izdelovalci pnevmatike in izdelovalci tehničnih izdelkov. Kljub prizadevanju pa prijav za šolo ni. Prijavilo se je le 10 učencev, sprejeli pa bi jih 60. Učence bodo še sprejemali do začetka pouka v septembru. Na poklicni šoli v Kranju, kjer izobražujejo za poklice v kovinski, elektro in pleskarski stroki, je letos tudi še dovolj prostora. Šola sprejema samo učence s sklenjeno učno pogodbo. Poklicna mlekarska Šola sprejema učence iz vse Jugoslavije. Učenci se bodo vpisali lahko le s sklenjeno pogodbo s podjetjem. Tekstilni center Kranj Poklicna tekstilna šola letos po novem izobražuje široke in ozke profile. Široki profil: pletilje in šivilje (z učno pogodbo). Ozki profil: za poklic strojnega vezilca in strojnega čipkarja. Za ozke profile se lahko prijavijo za vpis tudi učenci s šestimi ali sedmimi razredi osnovne šole. Oba profila sta vezana na učno pogodbo. A. Križaj Umirjena gradnja vikendov Zelo ugodno podnebje, čist gorski zrak, naravna lepota okolice, urejenost in čistoča krajev in ne nazadnje tudi prijaznost domačinov privablja v kraje zgornje savske doline iz leta v leto več domačih in tujih izletnikov, stalnih in prehodnih gostov. Mnogim se je tudi že uresničila želja, da so si v krajih zgornje savske doline postavili svoje letne hišice. Le-teh, v večini primerov grajenih in urejenih v lepem alpskem stilu, je največ v Radovni, v. Mojstrani, na Dovjem, Gozd-Martuljku, Podkorenu in seveda v Kranjski gori. NAJPREJ STANOVANJE Morda je, posebno v zadnjem času, eden od vzrokov za to, da je zdaj nastopila umirjena gradnja vikendov v jeseniški občini, tudi v tem, da je predvsem na Jesenicah in v drugih krajih zelo živahna stanovanjska gradnja. Posebno domačini, ki čakajo na stanovanja v na novo zgrajenih blokih ali si sami zidajo svoje hišice, se še ne morejo odločiti za gradnjo vikendov, čeprav je očitno, da se bodo pozneje odločili tudi za gradnjo svojega doma za odmor in počitek: za vikend v planinah, za vikend v prijetnem kraju zgornje savske doline. Zdaj so si gradili svoje počitniške hišice domačini ve- činoma v Radovni, Javorni-ških in Jeseniških rovtih. Med Jeseničani pa je veliko zanimanje tudi za Pokljuko, Mežakljo in druge okoliške kraje. NAJVEČ LJUBLJANČANOV Na dan popisa so v jeseniški občini zabeležili 170 gradbenih enot za počitek in odmor. Računajo pa, da je število vikendov v občini precej večje. Za gradbeno dovoljenje so zaprosili ljudje iz vseh krajev Jugoslavije, Beograda, Zagreba, največ pa iz Ljubljane. Zdaj je za prosilce na voljo le nekaj prostora v Gozd-Martuljku in ponekod drugod. Menijo, da črnih gradenj prav gotovo nekaj je, V višjih legah najbrž, na težko der stopnih mestih. Zadovolji pa so, da črnih gradenj jj* v sami stanovanjski gradnji« Glede črnih gradenj zasebni" stanovanjskih hiš na Jesenicah resnično nimajo problemov. Ko bo izšel nov zakon ° gradnji vikend hiš, o črnih gradnjah in podobno, pa se bodo takoj odpravili na te" ren in tedaj ugotovili, koliko zasebnikov si je brez dovoljenja in soglasja občine postavilo svoj dom za počitek m odmor. D. S. metalka prodajalna Kamnik, Ulica Borisa Kidriča 35 a. čestita prebivalcem občin Jfamnik, Domžale, Kranj, Radovljica, Jesenice, Tržič, za občinske praznike Prodajalna Kamnik vam nudi: kompletni instalacijski material: radiatorje, peči za centralno kurjavo vseh vrst, domače in uvožene, sanitarno keramiko in ploščice gradbeni material: cement, betonsko železo in razne izolacijske materiale orodje In stroje: za obrt in industrijo, za razne gospodarske potrebe, vse vrste orodij za domačo uporabo gospodinjske potrebščine: pralne stroje, štedilnike na plin in elektriko ter kombinirane, vse vrste peči za ogrevanje, razne male gospodinjske aparate, razno kuhinjsko opremo, vse vrste gospodinjskih potrebščin itd. vse vrste profilnega železa in pločevin stavbno pohištvo. Konji na Gorenjskem (2. nadaljevanje) Zadnja leta opažamo na Gorenjskem povečano zanimanje za jahalne športe, s tem v zvezi pa je vprašanje izbora pravega tipa konja. Res je, da za neprezahtevnega turista in nedeljskega jahača ni najpomembnejša pasemska pripadnost konja, vendar pa je za razvoj konjskih športov pri nas bistveno pomembna usmeritev tudi na rejo polkrvnih konj. Lahko pa ugotovimo, da na Gorenjskem praktično ni pravih jahalnih konj, t nekaj izjemami v blejskem okolišu. Morda bi bilo v prihodnosti primerno izboljšati sedanji »estav konj z llplcansklm plemenjakom, seveda tam, kjer so možnosti za razvoj jahalnih športov. Po vojni smo sicer lahko videvali tudi na Gorenjskem posamezne lipicance, kl Pa jih je kasneje docela Izpodrinil hladnokrvni konj, ob razvijajoči se mehanizaciji. Lipicanec je po odpornosti, vztrajnosti, skromnosti pri prehrani, čvrsti telesni zgradbi in čvrstih kopitih, lepi zunanjosti in dobrem koraku zelo primeren za rejo tudi na področjih izven krasa. Li-Picanskl konj je dedno zelo ustaljen, saj bo 1 1980 preteklo že 400 let od začetkov dela v Lipici, v kraju kjer so ie v rimskih časih gojili zelo dobre konje. Reja in Izbor lipicanskega konja *ta temeljila na preverjanju njegovih vrednosti v težki dresuri. Za začetek reJe so izbrali španskega (andaluzijskega) konja, ki ie bil znan po svojih dobrih lastnostih že od 14. sto,etja, kasneje pa so plemenih v Lipici tudi žrebci originalne neapeljske in danske pasme, kladrubski *rebci (potomci andaluzijskih konj, vzrcjcnl v Klad-•^bu na Češkem) in an-8-eŠkl ter arabski toplokrvni žrebci. Pri lipican-£*b je tako prišlo do bistvenega vpliva orlental-mh toplokrvnih konj in 8 tem se je Izoblikoval Zelo dober jahalni konj, medtem ko je težji špan-skl in kladrubski tip ko-nJa zelo primeren za vpre-8°. npr. za kočije. Na Gorenjskem bi bilo Primerno oplemeniti kri ■"*»■, vsaj v blejskem ^rejnem področju, z li-Picansklm plemenjakom. ^■Picanski cmoma konj ima ve-bele dlake, za n!n£nUev »a Gorenjskem neu- Ml naJbrž Primer-J*>i žrebec temnejše barve- dr.mag.S.Bavdek Pri Kogovšku v Izgorjah Izgorje pri Žlreh so majhna vas. Vsega sedem hiš šteje kraj. Pravzaprav pa danes o Izgorjah ne nameravam pisati. Povem lahko le to, da so vaščanl v zadnjem letu povezali kraj s cesto kl pelje od žlrov do Logatca. Zgradili so namreč dober kilometer ceste do vasi po dokaj neprimernem terenu. Z inž. Zvonimirjem Berto-kom sva se pred dnevi napotila h kmetu Stanetu Kogovšku. Nisva imela sreče. Gospodar je odpeljal sina k zdravniku v Žiri. Treba je povedati, da je Stane aktiven družbenopolitičen delavec. Med drugim je tudi član upravnega odbora sklada za pospeševanje kmetijstva v Škof j i Loki. »Okrog 33 hektarov zemlje imamo, od tega 15 hektarov obdelovalnih povržin,« je začela pripovedovati Stanetova žena Magda. »Kaj pridelujemo na naši kmetiji? Nekdaj smo imeli veliko semenskega krompirja, zdaj pa se ga ne splača več saditi. Pre-poceni je! še vedno pa se-Jem0 nekaj žita. Ampak prav nič več kot za domače potrebe. V glavnem smo se preusmerili na živinorejo. Trenutno imamo v hlevu 17 glav živine in 2 konja. Se pred nekaj leti pa smo lahko imeli v hlevu kvečjemu po deset aH dvanajst ,repov'. Pa še tista živina ni bila kaj prida.« Kaj pa mehanizacija? »Imamo motorno kosilnico, samohodni obračalnik, mlatil-nico, siloreznico, motorno žago, najnovejša pridobitev pa je traktor zetor.« Šestčlanska družina ima seveda vedno dovolj dela. Pa kljub temu najstarejši sin Janez še vedno najde čas za svoja konjička: slikanje in igranje na harmoniko. »Ne veva, če bo kdo ostal na kmetiji. Nobenega preveč ne mika,« pravijo pri Kogov-škovih. Prek kmetijske zadruge »Sora« Ziri je s posredovanjem živinorejsko veterinarskega zavoda iz Kranja Stane Kogovšek podpisal ustrezno pogodbo, da mu bo tovarna gnojil Ina iz Kutine preskr- bela prvo leto 3000 kilogramov gnojil, drugo leto 2000 kilogramov in tretje leto 1000 kilogramov. Kogovšek pa se je obvezal, da bo vsako lefo prav tako kupil ustrezno količino gnojil. Skupaj naj bi to zneslo 8000 kilogramov umetnih gnojil.« J. Govekar Za zdrav krompir V Sloveniji ni poljščine, pri kateri bi bilo uspešno pridelovanje tako odvisno od zdravega semena kot prav pri krompirju. Vendar se številni pridelovalci krompirja zelo težko odločijo za nabavo čistosortnega krompirja. Z zamenjavo semena čakajo vse dotlej, dokler jim staro seme popolnoma ne odpove. Zaradi slabega semena pridelajo mnogi kmetovalci komaj polovico tiste količine krompirja, ki bi jo, če bi imeli zdra- Uspešno delo živinorejsko . veterinarskega zavoda Živinorejsko veterinarski zavod v Kranju deluje na področju petih gorenjskih občin. V strokovnem pogledu je imel doslej precej ozko delovno področje. Predvsem je bila njegova naloga skrbeti za reprodukcijo goveje živine ter njeno stalno kvalitetno rast. Vsi rezultati kažejo, da je doslej zavod to nalogo odlično opravljal. V zadnjem času je bilo danega precej poudarka tudi selekcijski službi. Začelo pa se je tudi delo na pospeševanju kmetijske proizvodnje. Področje dela pa bo potrebno nedvomno še precej razširiti. Zavod kot regionalna ustanova ima posebno vlogo In pomen. Da bi zavod v bodoče resnično dosegel zastavljene cilje, se bodo vsi potrudili, da bodo sedanjo organizacijsko obliko v zavodu prilago dili potrebam. V okviru živinorejsko veterinarskega zavoda bodo odslej naprej delovale tudi reprodukcijska, selekcijska in pospeševalna služba. Družbenogospodarski in socialni pogoji narekujejo, da bo treba delati bolj intenzivno. Na Gorenjskem je še pred leti delovala nižja kn | ijska šola, trenutno pa ne gre za to, da bi ponovno ustanavljali in pripravljali nižjo ali kakšno drugačno strokovno šolo za gorenjsko regijo. Vseeno pa se je treba zavedati izrednega pomena dopolnilnega strokovnega izobraževanja. Smisel delovanja področnega zavoda je torej v tem, da pomaga ter usklajuje delo kmetijske strokovne službe na svojem področju in na ta način tvori najkrajšo in najracionalnejšo vez med širšo mrežo kmetijske strokovne službe ter institucijami, ki se ukvarjajo z bazičnimi raziskavami. Živinorejsko veterinarski -vod ima za letos Izdelan tudi poseben akcijski program glede usmerjanja kme- tij, mehanizacije, obnove in urejanja gospodarskih poslopij, pridelovanja travniške krme, proizvodnji krme na njivah, govedoreje, prašičereje, perutninarstva ter izobraževanja. J. Govekar vo seme. Razen tega imajo mnogi kmetje sortno pomešano seme. Tak krompir je v sedanjih razmerah težje prodati. Taki kmetje ponavadi najbolj tarnajo, da je pridelovanje krompirja drago n da se bo treba usmeriti na vzgojo donosnejših kultur. Pridelovanje krompirja z iz-rojenim in sortno pomešanim semenom ni go podamo. Stroški obdelovanja /emlje, gnojenja in varstva rastlin niso nič manjši, zmanjšajo se le stroški za spravilo plodu, ker je le-tcga zaradi slabega semena manj. Manjši pridelek pa v tem primeru ni edina škoda. Tudi kakovost z virusi napadenega krompirja je slabša, ker se v gomoljih bolnih rastlin zmanjša količina škroba. Tak krompir jo slabši za krmo in za industrijsko predelavo. Pridelovalcem krompirja svetujemo, naj kritično pregledajo svoj krompir. Če ugo» tovijo, da seme ni več zdravo, naj ga zamenjajo. -jk mmm v ■ *jt m m mm Trziska galerija odpira vrata mladim likovnim ustvarjalcem V novem tržiškem likovnem paviljonu NOB, ki prav gotovo sodi med najlepše v Sloveniji, je bila v petek, 14. Julija, odprta razstava slikarja Harolda Draušbaherja. 8 to razstavo odpira galerija vrata naši najmlajši likovni generaciji, generaciji, ki je komaj končala akademski it udi j in že s svojim delom ln angažiranjem izpolnjuje svoje kulturno poslanstvo in bogati slovenski kulturni prostor. Namen galerije ni in tudi ne sme biti, da bi se omejila le na prikazovanje del predstavnikov tiste preizkušene, v likovnem svetu ie uveljavljene in tudi ne več sporne, starejše generacije, ki že ima svoj renome. Galerija naj sledi tudi sodobnemu ustvarjanju, prikazovanju naporov naših likovnih ustvarjalcev in če hočemo ta likov-ni trenutek in današnjo situacijo prikazati tudi tržiškemu občinstvu, se ne smemo omejiti le na ozek lokalni ali regionalni krog ustvarjalcev. Predvsem pa ne smemo mimo generacije, ki skuša s svojim iskanjem, delom, angažiranjem in ustvarjanjem ujeti sodobni likovni trenutek. 2e Izidor Cankar je zapisal, da se mora ljudstvo približati umetniku, ne pa da bi se moral umetnik ponižati k ljudstvu. Res je, da današnja likovna umetnost, tista, kl šele nastaja za jutrišnji dan, nI narativna, razumljiva, ne pripoveduje nam z Jasno pred-mctnostjo. Na videz Je manj dopadljiva, vendar je lahko bolj sugestivna s svojo likovno govorico barv, črt, simbolov, z razsežnostjo umetnikove izpovedi ali notranjega doživetja, ki je našemu večkrat celo nasprotno in tuje. Vendar če se bomo znali približati umetniku, nam utegnejo ta izrazito osebna, subjektivna doživetja postati razumi j ive j ša. Mlad] slikar Harold Drauš-baljer je diplomiral pri prof. Francetu Miheliču. študij nadaljuje na specialki prof. Mirka Šubica. Uspešno je sodeloval v skupini mladih likovnikov pod skupnim imenom JUNIJ lani v Celju, Slovenjem Gradcu in letos spomladi v ljubljanski Mestni galeriji ter zunaj meja v Trstu in Essnu. Obetajoči slikar Harold Draušbaher nam v razstavljenih velikih formatih platen pokaže del tistih likovnih naporov, s katerimi so slikarji različnih dob skušali osvojiti prostor in predmet upodobiti v prostoru ali s prostorom. Različni časi so različno odgovarjali na ta problem: s perspektivo, odmikanjem, razmikanjem ali z barvo. Na svoj način, ki pa ni enostaven, rešuje Draušbaher problem odnosa figure in prostora. Prostor, ki je neskončen, bežno nakazan ali nedoločen ter s figuro, ki je bolj določena v svojem trenutnem doživljanju. V bistvu gre za čisti slikarski problem upodabljanja prostorskih razsežnosti in njegovih različnih obsegov. Zatorej slik ne poimenuje po konkretnem naslikanem predmetu, kot bi to lahko bil ležeči akt ali akt na taki aH drugačni podlagi ali na barvnem ozadju. Predvsem je barvna podlaga tista, ki v odnosu z barvo ozadja ustvarja nedoločeno, vendar omejeno vizijo prostornosti. Zato slikar svoja dela poimenuje po načinu osvajanja ali upodabljanja prostora kot Je Določen prostor, Določen konec, Naš prostor. Ekspresiv-nost in izrazit kolorit se pomembno dopolnjujeta v sli-karjevem delu. Tržiška galerija želi, da bi s svojim prizadevanjem prispevala k bogatitvi slovenske kulture. V. Praprotnik Pesem poletja na Bledu V četrtek 20. julija, zvečer je bila v festivalni dvorani vsakoletna zabavno glasbena prireditev Pesem poletja. Živopisna avtomobilska karavana pevcev popevk in narodnih pesmi in s številnimi spremljevalci je bila tega dne osrednja zanimivost Bleda. Na večernem koncertu v nabito polni dvorani je sodelovalo sedem pevcev zabavnih melodij in prav toliko »narodnjakov«. Slovence je tudi tokrat predstavljala Majda Scpe, vendar s srbohrvaškim tekstom. Občinstvo je bilo najbolj naklonjeno beograjskima zvezdnikoma Miki Jevremoviču za pesem Lastavica gnezdo vila in Predragu Gojkoviču za narodno pesem Zapevajtc pesme stare. JR Ločani se mrzlično pripravljajo na veliki jubilej, na tlsočletnlco svojega ozemlja. Med drugim so sklenili obnoviti in restavrirati čim več arheološko-zgodovinskih dragocenosti, ki sta jih mesto in okolica vse polna. Tako nI čudno, da dvorišče mogočnega gradu že nekaj časa kaže »rebra«. Pod vodstvom zavoda za spomeniško varstvo SRS namreč delavci sistematično razkrivajo temelje nekdanjega osrednjega stolpa, kl so ga konec prejšnjega stoletja uršulink« dale porušiti. Prek kamnitih ostankov Je speljan lesen mostovž, s katerega lahko obiskovalci epo vidijo ostanke mogočnih kamnitih zidov, znotraj katerih so bile nekdaj zloglasne grajsk« Ječe. (Ig) — Foto: F. Perdan i Dosežen republiški normativ Občinska ljudska knjižnica v Tržiču deluje v utesnjenih prostorih občinske zgradbe. Nov premik pa načrtujejo v naslednjih treh letih, me samo s povečanjem prostora matične knjižnice, temveč tudi z otvoritvijo še drugega izposojevališča VI. vrste v Bistrici, kjer se vse bolj razvija novo urbanistično naselje. Občinska ljudska knjižnica ima jzposojevališče v osnovni šoli v Križah, potujočo knjižnico pa na Brezjah pri Tržiču, Lomu, Dolini in Podljubelju. Po načrtu pa bo dobila knjižnica do konca 1975. leta tudi osrednji oddelek pionirske knjižnice in čitalnice, kar je postalo že skoraj nujnost v občini. Knjižnica razpolaga trenutno z 12.000 knjigami in revijami, kar predstavlja po en Udeleženci Groharjeve kolonije obiskali Hotavlje V sredo, 19. julija, so na povabilo turističnega društva Slajka Hotavlje obiskali Hotavlje udeleženci letošnje Groharjeve slikarske kolonije. Goste je pod vaško lipo pozdravil predsednik krajevne skupnosti Andrej Mravlja. Po krajši proslavi so Hota-veljci slikarje pogostili z medico, kruhom in soljo. J. M. izvod na prebivalca. S tem je torej že dosežen republiški normativ. Težje pa bo v prihodnjih štirih letih izpolniti visoko zastavljeno zahtevo, ki predvideva naj bi v javnih knjižnicah prišlo leta 1975 po 1,5 knjige na prebivalca. Za dosego tega normativa rali nabaviti 1500 knjij kar bi verjetno lahko čili, če ne bi imeli v bistvenega povečanja ra osrednjega oddelka končne razporeditve knjižnic v občini. bi , le m?' 'uresni-načrtd prost* mrež* -JP Loške tovarne hladilnikov Škof j a Loka vabijo k sodelovanju 1. Več delavk in delavcev za priučitev na najrazličnejših delovnih mestih; delovni pogoji zelo dobri osebni dohodki zelo primerni povrnemo skoraj vse stroške prevoza na delo nudimo samska stanovanja. 2. 4 snažilke za delo samo v popoldanskem času; 3. 2 snažilki za delo v dopoldanskem času; 4. več učencev za izučitev v najrazličnejših poklicih kovinske in elektro stroke. v« podrobnejše informacije dobite v kadrovski službi podjetja. Oglasite se, nc bo vam žal! /© ljubljanska banka sqp oradiieii SGP Graditelj Kamnik čestita prebivalcem občin Kamnik, Domžale, Jesenice, Kranj, Radovljica in Tržič za občinske praznike Hidrometal Mengeš Gorenjska cesta Projektiranje, izdelava in montaža čistilnih, vodovodnih, ogrevalnih, prezračevalnih, strelovodnih naprav, kovinskih konstrukcij in opreme. Oskrba področja skupinskega vodovoda »izviri pod Krvavcem — Vodice — Mengeš« In območja »Krvavec« s pitno vodo Delovni kolektiv čestita prebivalcem in Poslovnim prijateljem občin Kamnik, Domžale, Kranj, Radovljica, Tržič in Jesenice za občinske praznike Montažno podjetje <$H$t Alprem Kamnik Čestita prebivalcem in poslovnim prijateljem občin Kamnik, Domžale, Kranj, Radovljica, Jesenice in Tržič 2» občinske praznike tovarna Usnja Kamnik Delovni kolektiv čestita prebivalcem in poslovnim prijateljem občin: Kamnik, Domžale, Kranj, Radovljica, Tržič in Jesenice za občinske praznike Meso Kamnik Čestitamo prebivalcem občin Kamnik, Domžale, Kranj, Tržič, Radovljica in Jesenice Priporočamo naše izdelke Gostinsko podjetje Planinka Kamnik z enotami: Hotel, Restavracija, Kavarna čestita prebivalcem in poslovnim prijateljem občin: Kamnik, Domžale, Kranj, Tržič, Radovljica in Jesenice za občinske praznike. Ko pridete v Kamnik, nas obiščite — solidno boste postreženi. Skupščina občine Kamnik in družbenopolitične organizacije: OBČINSKA KONFERENCA SZDL OBČINSKA KONFERENCA ZKS " OBČINSKI SINDIKALNI SVET OBČINSKA KONFERENCA ZMS ZVEZA ZDRUŽENJ BORCEV NOB ZVEZA REZERVNIH VOJAŠKIH STAREŠIN čestita vsem delovnim kolektivom in občanom za občinski praznik Zavarovalnica Maribor PE Ljubljana Celovška cesta 177 čestita prebivalcem občine Domžal za občinski praznik Poslužujte se naših vsakovrstnih zavarovanj /O ljubljanska banka podružnica K s m n i k čestita občanom za občinski praznik Iz kronike kokrškega odreda Toda tudi tu so jih že zasledovali Nemci. Zato se je bataljon premaknil na Sela, kjer pa so bili z nemške strani že napadeni. Zato so se takoj umaknili, kajti za boj tedaj niso bili sposobni. Naslednje dni so na koroški strani Karavank izvedli nekaj manjših akcij ter se spet aa silo okrepili in uredili. A tudi zdaj so doživeli več spopadov in pri tem zaplenili nekaj dragocenega orožja, o čemer je bila že beseda. Na koroški strani so izgubili dva tovariša. 26. avgusta so se povzpeli na planino Ostro in tako ušli nemškemu zasledovanju. Končno je 31. avgusta 1942 močno okrnjeni Kranjčev bataljon dobil zvezo s I. štajerskim bataljonom. Ob spremljanju prebijanja je za nas pomembna tudi" potrditev dejstva, da so Nemci odkrili tudi skladišče hrane pod Begunjščico, kar priča radiogram operativnega odreda nemškega štaba Jug z dne 21. avgusta 1942. V istem nemškem dokumentu oz. v nemškem poročilu od 22. 8. 1942 pa zvemo tudi, da je bila med ostalimi nemškimi silami pod Košuto nad Tržičem angažirana tudi 3. četa 321. bataljona deželnih strelcev, ki je sodelovala s policijskimi silami 18. policijskega polka gorskih lovcev, ter da je bil ob ljubeljski cesti en partizan ubit, eden pa ujet in da so zaplenili lahko strojnico. Pri tem je bil ranjen en nemški orožnik, kar priča o različnem sestavu nemških enot, ki so zasledovale partizanske enote v Karavankah. Tako je tudi I. bataljon savinjskega odreda II. grupe odredov prešel in zapustil sektor kokrškega odreda in s tem ga zapuščamo tudi mi. Na sektorju kokrškega odreda je ostalo še nekaj borcev I. in II. bataljona savinjskega odreda II. grupe odredov, ki so se zaradi nemških napadov in zaradi neznanega terena porazgubili na območju Košute in Podljubelja. Kakor smo videli iz poročil štaba I. bataljona savinjskega odreda, je bilo teh tovarišev 18. Večino le-teh je nekaj dni po odhodu jedra I. bataljona savinjskega odreda na Koroško na Košuti našel in zbral II. bataljon kokrškega odreda. Teh bork in borcev II. grupe odredov je bilo 16—19. Konec avgusta ali v začetku septembra jih je prevzel komandir razbite 2. čete — krvavške — Milan Juvan, ki se je po uničenju čete vključil v II. bataljon kokrškega odreda. Dobil je nalogo, da jih izpod Storžiča odpelje čez Kokro in čez Šentjursko goro v I. — kamniški — bataljon, od tam pa naj bi odšli naprej na Štajersko in «e vključili v svoje matične enote. To je bilo tudi storjeno, nakar se je — toda to je bilo mogoče šele konec septembra — komandir Milan Juvan s tremi tovariši vrnil nazaj v II. bataljon kokrškega odreda. čeravno v dostopnih nemških poročilih zasledimo, da je bilo »velike akcije« na področju Krvavca konec 22. avgusta 1942, pa s tem nemških hajk in zasledovanja partizanov v Karavankah še ni bilo konec. Da ne bi trgali dogajanj, ki so v tem času povezana z II. bataljonom kokrškega odreda, ga spremljajmo Še zadnje dni avgusta 1942. Nemške enote — kar pa v nemških dokumentih ni zaslediti — so ta bataljon, ki se je še vedno zadrževal na Dolgih njivah blizu jugoslovansko-avstrijske meje, še vedno zasledoval, Z namenom, da bi zamešal sledi, se je II. bataljon kokrškega odreda 28. avgusta 1942 z Dolgih njiv povzpel čez Javor-nik pod Malo Poljano, ter se ustavil nad Slapar-sko vasjo, da bi se v miru odpočili in uredili. Ob 30, obletnici kokrškega odreda bo 6. avgusta v Tržiču velika proslava združena s praznovanjem občinskega praznika. Ob tej priliki bomo v nekaj nadaljevanjih objavili odlomek Iz kronike kokrškega odreda, kl jo pripravlja Ivan Jan. Ivan Jan (5) Iz bojev prvega sestava kokrškega odreda v 1942. letu Od tu je poveljstvo takoj poslalo patruljo dveh borcev, da bi ogledal okolico. Na poti med domom pod severno steno Storžiča in Malo Poljano pa sta že naletela na nemško kolono in nanjo tudi takoj streljala ter ranila enega izmed Nemcev. To sta ugotovila, ker je eden zastokal, za tem pa sta se naglo vrnila v taborišče. Bataljon, ki je bil od naporne in dolge hoje močno utrujen, je medtem počival. Naenkrat je nekje odjeknil strel, in ker se streljanje ni nadaljevalo, je poveljstvo mislilo, da je kdo streljal na kako žival. Vendar pa se je bataljon medtem za vsak primer pripravil na spopad ali premik. Tovariša, ki sta tedaj prišla z ogledovanja, sta poročala o prisotnosti Nemcev pod Malo Poljano in o strelu na njihovo kolono. Iz pripravljenega bataljona je v okolico Storžiča takoj odšlo več patrulj, da jih Nemci ne bi iznenadili. Kako so se dogodki razvijali naprej, udeleženec Franc Štefe-Miško med drugim pravi: »Ni bilo treba dolgo čakati. Iz patrulje, ki je šla proti Poljani, se je vrnil izvidnik in javil, da je na Veliki Poljani okrog 15 Nemcev z ranjencem, ki mu pripravljajo nosila. 'Prostovoljci za menoj', je zaklical Janez Per-ko, in že odšel iz taborišča. 'Hitro moramo na Veliko Poljano in Nemce napasti'. Kar je bilo potrebnega, smo se dogovorili med potjo. Obetala se je uspešna akcija, kajti nameravali smo napasti z obeh stranskih višin, tako da bi se sovražnik moral umikati samo navzdol. Tam pa je bila čistina. Na Veliki Poljani pa nas je čakalo razočaranje, kajti tam smo našli samo še našega izvidnika. Ta je povedal, da so Nemci že odšli v dolino ... Tovariš, ki je Nemce opazoval med njihovim počitkom na Poljani, je pripovedoval, da so bili Nemci kljub maloštevilnosti in kljub temu, da so zjutraj naleteli na našo potruljo in da so bili visoko v planinah, videti brezskrbni. Vse to je potrjevalo naše domneve, da so Nemci močno prepričani o uspehih (svoje) ofenzive. Lahko pa smo računali, da se bodo Nemci vrnili ... mi pa smo ostali na Veliki Poljani in z daljnogledi opazovali dolino. Po dobrih dveh urah je opazovalec, ki je motril Preddvor, zaklical: 'Že gredo! Eden, dva trije policijski avtomobili. Naravnost pod Storžič gredo. Zdaj mi ne uidejo več izpred oči'. Na križišču pod Povljami so (kamioni) zavili proti vasi in pred njo ustavili. Iz vozil je stopilo polno drobnih postavic ... A dokler se niso zvrstili v dolgo kolono, ki se je zvila proti Veliki Poljani, jih nismo mogli prešteti. Potem pa smo jih skozi daljnogled našteli 97. Odšli smo z Velike na Malo Poljano in se tam potaknili na primerne položaje. Poleg lahke strojnice smo tja privlekli še težko zbrojevko, naš največji ponos. Pot z Velike na Malo Poljano je bila natanko pod nami in lepo pregledna. Pretekla je že debela ura, ko je izvidnik javil, da se Nemci z velikimi presledki bližajo Veliki Poljani. Ko se je prvi Nemec pojavil izza ovinka, se je previdno oziral na vse strani... Počasi se je premikal naprej, za njim pa drugi in tretji... Nastal je daljši presledek. .Predhodnica kolone bo', je dejal Janez, ki je kar stoje opazoval približevanje Nemcev... a prvimi se je pokazala dolga, skoraj nepregledna kolona. Nemci v njej niso bili več tako previdni kakor predstraža... bili so razpeti, brez bluz, s privihanimi rokavi. Vse bliže pod nami so bili. Predstraža je bila že skoraj mimo nas, kolone pa še vedno ni bilo konec. ,Policija je', je polglasno ugotovil Janez, mi pa smo bili nestrpni. Imeli smo jih na muhi. Niso nam mogli uiti, čakali smo le Še na Janezovo znamenje. ,Ogenj!' in že je zaropotalo. Mitraljeza sta to pot pela brez zastojev. Vsak izmed nas je slišal le še svojo in morda svojega soseda puško, pod strmimi stenami Storžiča pa mogočen odmev .., Sele ko sta mitraljeza pela redkeje in ko so mitraljezci morali iskati redkej? še cilje, je od spodaj tu in tam proti nam Pacl^ kak rafal iz brzostrelke. Okrog je bilo slisa11 razne glasove in povelja ... Sovražnik je bil zbegan in razbit, policisti SO se razbežali na vse strani ... ... Na tleh je obležalo najmanj sedemnajst P011* cistov, veliko več pa je moralo biti ranjenih.-; Ta in tako uspešno izvedena obrambna akclJ II. bataljona kokrškega odreda je bila zlasti t daj in tam zelo pomembna. Nemci so bili tedaj s številnimi enotami v ofenzivi, v kateri so dosegli tudi delne uspehe, vendar partizanov n«£ mogli uničiti. Prav to pa je tedaj razglašala inJ1' hova propaganda. Uspeh II. bataljona kokrškeg^ odreda tik pred kranjsko ravnino je to glaS,n zanikal. Zanimivo je tudi, da v nemških doku" mentih doslej nismo naleteli na poročilo o tem dogodku, lahko pa sklepamo, da so ga za£ ,j. izgub — tudi če ni padlo toliko policistov, kol' kor smo navedli — zamolčali tako, kakor so to Mu*«' - ..t. v takih primerih storili že večkrat. Npr. o boji v Poljanski dolini 27. decembra 1941, o padiuj januarja 1942 v Dražgošah, o njihovih izgubah na Osnovčku maja istega leta. Takoj za tem se je II. bataljon kokrskeg odreda spet premaknil na Konjščico, kar V^^j, na Mali Poljani ni prav nič zmanjšalo. To v je bilo potrebno tudi zaradi nemške policije, je spet prišla na Veliko Poljano. Tu se je V°l cija utrdila in ostala več dni. Prihod čez Malo Veliko Poljano pod Storžičem je bil za ParHJJ, ne vseskozi občutljiv kraj in skoraj nujna jj°va na poti v dolino. Zato so bile nemške zasede tem sedlu zelo nevarne. ia> Kamniški, to je I. bataljon kokrškega 0<**f J. smo zapustili tedaj, ko je 16. avgusta 1942 v W , niški Bistrici prišel v stik z II. bataljonom V vinjskega odreda-Simonovim in potem do *° avgusta z njim skupno izvedel tudi vrsto- voj Ških in drugih akcij. ^ V zvezi s prihodom II. grupe odredov SII!0xed, tlej pisali več o II. bataljonu in o krvavški ^ kajti ta enota je najprej prišla v stik z deli grupe odredov. kaj iti Zato na moramo poseči nekoliko nazaj-I. bataljon je deloval povsem neodvisno 0 bataljona in na svojem ozemlju. a Kakor nam je znano iz poročila P°ve^Spo-I. grupe odredov z dne 26. 8. 1942 glavnem u ^ veljstvu slovenske partizanske vojske, je ko .^j. odred in tako tudi njegov I. bataljon-kamn^, zaradi pričakovanja in prehoda II. grupe -cj dov prek njegovega ozemlja v drugi p0 e;jtl julija in v začetku avgusta 1942 moral or"e0j( izvajanje vojaških akcij. To pa še ne P00 da je miroval. ,a v Spredaj smo videli, kakšno aktivnost * ^ juliju 1942 razvila oba bataljona kokrškega.^-reda, kar je spremljalo povečano nemško nje aretacije, streljanje talcev, selitve in P° ^gall ljudi in celih vasi. Potem, ko so Neme1 P ^v Gradišče, Hom in druge vasice v Tuhinjsl^orav ni, so 19. julija požgali tudi Hrastnik na ^ec]nji škem in vrgli v ogenj devet ljudi. Že n** dan so iste policijske enote hotele požigati Zlato polje in ga začeli obkoljevati. Kan-JnteIa bataljon pa je hotel Zlato polje braniti. u,beV. pripadnik kamniškega bataljona Mirko P°a šek-Lado, pravi: gA »Ko smo dobili sporočilo, da prihaja rnn Nemcev, ... smo takoj napravili načrt za ™J & bo ... Ko smo se razporedili, smo opazili Nei 0 Ker je bila razdalja tako velika, da j0*5/^ mogli kositi z mitraljezi, smo se razvili v o tj kolono... tedaj nas je bilo 72 borcev, dve kamniškega bataljona. . # Drug drugega smo opazovali z daljnogled^ ^ to pa smo se napotili proti Mali Lasni, K j se hoteli sovražniku umakniti... Ko so ^ videli, da smo se umaknili, so brezskrbno j ljevali pot proti Brezovici: , teZj, Medtem pa smo mi obšli hrib po skr!Jf!Ae& Zasedli smo Svinjski hrib in jim postav*tj po blizu Lisičjega vrha. Ko smo potem uZ? j« njih, so bili popolnoma presenečeni. ^ekaJ J in obležalo, drugi pa so naglo poiskali za ki Qt0l-srdito tolkli proti nam, da nismo mogli ao §e ja padlih Nemcev. V tem so se jim Prib «aZvil' drugi in kmalu jih je bilo vse z&]en°Lct Ve*1' so se v strelce in nam skušali priti za hrbc ■ ^ dar pa so povsod naleteli na položaje na? jiJi cev... Borili smo se dobri dve uri, do* . nismo prisilili k umiku. Nato smo se umaknili na Mrtoglavec. GLAS » 9. STRAN Med mlatiči na Trebifi Prebivalci Trebije in okoliških krajev so te dni živeli za svojo prireditev. Prav upravičeno so lahko ponosni na odlično pripravljen »Dan mlatičev«, prireditev, ki jo je Preteklo nedeljo pripravilo turistično društvo Trebija Pod pokroviteljstvom kmetijske zadruge škofja Loka. Blizu 2000 obiskovalcev si je Ogledalo običaje, ki so bili Pred sto in več leti v navadi ob Času mlatve po teh krajih. Začelo se je s krišpanjem a]i otepavanjem — najstarejšim načinom mlatve. Ta način mlatve je bil dokaj preprost. Mlatičem ni bilo treba drugega kot s snopom udarjati ob trd predmet, da Sc je zrnje ločilo od slame. Taka slama pa je bila kot nalašč za Skopanje. Treba je namreč povedati, da je bito pred več kot sto leti po teh *rajih večina streh pokrita s slamo. Da pa streha ni puščala* je bilo treba vsako leto Poskrbeti za nove zaloge »škopnikov« — slame za štreno. Na Trebiji so poskrbeli v nedeljo tudi za skopo. V rvczi s skopan jem pa so iznajdljivi Trebi jčani poskrbeli ■e za šaljiv običaj. Pavle iz K'adja jo je namreč škopar-Jeni pošteno zagodel. Kar mi-S°8rede je vrgel ma .skedenj' škarje obložene s koprivami, *ar naj bi pomenilo, da je treba skopni k še pristriči. Ampak Pavle ni uspel pobeg-n'li Škoparju Gladkovemu Janezu iz Fužin! Janez ga je pri Priči ujel in Pavle je se v°da moral škopnik kar sam P'istriči. Pa še za Štefan vina Je moral dati, saj ni UsPel pobegniti s področja, kl ie last gospodarja kmetije. Mlat bila ev s cepci »v dva« je naslednja točka v bogatem programu nedeljske prireditve. Par, ki je mlatil, je z "branim ritmom cepcev navdušil prav vse gledalce. Pravzaprav so ob tem obiskovalci prireditve tudi spoznali, da je vrteti cepec svo- jevrstna umetnost. Kasneje so se namreč mlatenja s tem orodjem lotili nekateri gledalci, ki cepca še niso nikdar držali v rokah. Pa vseeno je šlo. Vsaj po glavi se ni nihče kresnil s tem dokaj »nepripravnim« orodjem. Še bolj zanimiva je bila mlatev s cepci »v štiri«. Pavel, France, Barbara in Ana so obiskovalcem prireditve pokazali najobičajnejši način mlatve po teh krajih pred več desetletji. »Ja, z enajstimi leti sem prvič zasukala cepec«, nam je zaupala Ana Likar iz Trebije, »potem se ga pa nisem znebila lepo vrsto let. Kadar nam je mlatve zmanjkalo doma, sem šla pa v ,tabrh' k drugim kmetom. Po več štirinajst dni je trajala mlatev. Mlatili smo po ves dan: zjutraj smo začeli, ob trdi temi pa končali. Ker je bilo to težaško delo, smo bili navadno dobro postreženi. Ampak s suhim sadjem sem prepričana, da danes ne bi bil pri malici nihče več zadovoljen.« Le nekaj trenutkov kasneje je Franc Malavašič iz Fužin začel z vejanjem. Žito se je sicer ob premetavanju iz kota v kot kar dobro izčistilo, za mlin pa še vedno ni bilo dobro. Za popolnoma čisto žito je z obravnavanjem poskrbela Budgejska mama i/ Trebije. S tem je bil tudi program nedeljske prireditve končan. Prva prireditev »Dan mlatičev« se je zares posrečila. Precej je k temu prispeval tudi slovenski gledališki in filmski igralec Jože Zupan, ki je zares mojstrsko povezoval spored. Gledalci, kj so šele v pozinih večernih ali v zgodnjih jutranjih urah po plesu zapuščali prizorišče prireditve, so izražali željo, da bi bila prihodnje leto spet podobna prireditev, morda še v nekoliko širšem obsegu. In Trebijčani prihodnje leto spet znajo presenetiti. J. Govekar Prn^«, r„^n,vp prireditve »Dan mlatičev« na Trebili v Pollanskl dolini, kl ga le povezoval slovenski gledališki in filmski igralec Jože Zupan, sc je začel s prikazom najstarejšega načina mlatve — krišpanjem. — Foto: J. Govekar Lačni smo peli »Čeprav je danes vsega dosti, smo bili včasih bolj veseli. Prepevali smo povsod, čeprav lačni. Kdo danes poje? še za vriskati ne zna nihče.« Tako pravi 86-letni Miha Beznik z Gorjuš, ki je 22. julija praznoval s svojo 79 letno ženo Marijo biserno poroko, šestdesetletnico od tistega dne, ko sta sc kot no-voporočenca vrnila s Kopriv-nika in takoj, kot se Marija spominja, šla obračat in grabit seno. Za veliko praznovanje takrat ni bilo denarja. Niti pomislila nista na »ohcet«. Zato je bila letošnja biserna »ohcet« toliko bolj prisrčna, širša, saj se je zbralo kakih 30 »svatov« — vnukov, pravnukov in njihovih svojcev. »Če bi vam vaši ob vsej tej »ohceti« lahko poklonili tisto, kar si najbolj želite — mladost, na dan pred 60. leti, kako bi ismcrili življenje?« »Oprijel bi se hiše, ovce in koze bi pasti in prepeval. Vse življenje sem gozdaril po Pokljuki in nazadnje so mi priznali 7 let. Tako dobivam okroglo 63 tisoč na mesec in s tem naj oba živiva. Včasih smo imeli tu 3 krave, danes pa komaj še 3 kure. Kdo naj dela?« Tako pravi Miha. Marija pa, da bi šla v dolino, v tovarno. Takrat ni bilo tovarn in takih služb kot danes. Miha je pripovedoval o Galiciji, Karpatih in Rusiji iz prve svetovne vojne in se znova spomnil petja. Z bratom in sestro so peli in peli. On jc bil tenorist. Najbolj priljubljena mu je bila »Triglav, moj dom«, po vojni »Doberdob« in razne narodne. Mnogi v vasi so bili pevci. Po veselicah in »ohcet ih« so jih vabili. Danes živita sama v mali hiši. Vse je šlo po svetu. Največ jima pride pomagat edina hčer Ivana s Koprivnika. Oba sta še razmeroma zdrava, se lepo pogovarjata, Marija še vedno pere sama brez stroja. »Dokler se še lahko gibljeva, že gre, potem pa ne vem,« pravi Miha brez najmanjše zagrenjenosti. Prave gorjuške korenine! K. Mukuc Tekstilna tovarna Svilanit Kamnik čestita prebivalcem in poslovnim prijateljem v občinah Domžale, Kamnik, Kranj, Tržič, Radovljica in Jesenice za občinske praznike Priporoča izdelke iz frotirja in kravate Žito Ljubljana, DE Vesna Kamnik z obrati: Slaščičarna Titov trg 11, Kidričeva 24, Bife v prodajalni Metalka, Slaščičarna in bife v isti stavbi, Pekarna Kidričeva 8 čestita občanom za občinski praznik očna trgovsko in proizvodno podjetje Kamnik čestita prebivalcem in poslovnim prijateljem občin Kamnik, Domžale, Kranj, Tržič, Radovljica in Jesenice za občinske praznike Priporočamo obisk naših prodajaln v Kamniku in okolici, v katerih boste solidno postreženi. V našem vrtnem centru (prej drevesnica in vrtnarija) nudimo: cvetje, cvetlice lončnice, jeseni pa sadike sadnega drevja In jabolka iz plantažnega nasada. TITA N KAMNIK proizvaja: tovarna kovinskih izdelkov in livarna Kamnik 0 fitinge 0 ključavnice navadne in cilkndrične O obešanke navadne in cilindrične % ulitke iz temprane litine za avtomobilsko, O elektro in strojno industrijo. Cenjenim potrošnikom priporočamo naše renomirane Izdelke. Naš delovni kolektiv čestita občanom in poslovnim prijateljem za občinski praznik. Zavarovalnica Maribor PE Ljubljana Celovška cesta 177 čestita prebivalcem občine Kamnik za občinski praznik Poslužujte se naših vsakovrstnih zavarovanj Živilska industrija Kamnik čestitamo prebivalcem in poslovnim prijateljem v občinah Kamnik, Domžale, Kranj, Radovljica, Tržič in Jesenice za občinske praznike Priporočamo naše izdelke: kumarice v kisu mešano solato rdečo peso papriko v olju ajvar sladke in ostre feferone kumarice v solati Posebno priporočamo našo priznano kamniško gorčico Obrtno podjetje SLOGA Moste pri Komendi mizarstvo — tesarstvo — lesna galanterija čestita prebivalcem in poslovnim prijateljem občin: Kamnik, Domžale, Kranj, Radovljica, Jesenice in Tržič za občinske praznike Mizarstvo opremlja trgovske, gostinsko-hotelske lokale po predlogih in željah naročnikov. Tesarstvo izdeluje vseh vrst strešne konstrukcije, stopnice ter ostala tovrstna dela. Priporoča DUX proizvode — pfedelne stene in obložite plošče, ki nadomeščajo ometavanje sten — za suho finalizacijo stanovanj. Zavod za gojitev divjadi Kozorog Kamnik čestita občanom za občinski praznik LJUBLJANA '••^»OSLAV.VJ.V'***' Praznik selških gasilcev RAZSTAVA IN PRODAJA pohištva keramike materialov NA GORENJSKEM SEJMU V SAVSKEM LOGU OD I DO 15. AVGUSTA UGODNO 2- do S-odstotni popust Dopust na Mežaklji 'fnist*?*? or^nizacija je-Z uKe Mezarne je sklenila *>osZZ°/0ma m UtUm lahko a°2°v°r, po katerem Prebvijo svoj letni do- ko pa so popustu deležne družine s petimi ali z več otroki. D. S. lezar?? Meiakl^ Jeseniški te-nah. P° znat"o nižjih ce- le^SeŽiki. železarji so se vsa Za d0n ; Stevilno odločali tnu d„,V počit^kem do-kregcij °lj možnosti za re- snr°,uV,Poletnih dneh i" i*klje r V gozdove Me-da Se 7 udt letos računajo, ielc^ne Z??, ddavcev iz na težaki■ ilt° Za d°Pmt velja 52 JU Dnev™ oskrba 10 let L d!narJev, otroci do ' malo popust, prav ta- KAMA A ŽIVIL. A janska banka S krajšo slovesnostjo prostovoljno gasilsko 75- 75 let mineva, odkar so v Selcih, vasi sredi Selške doline, ustanovili požarno obrambo, prednico sedanjega prostovoljnega gasilskega društva. Fobudo) zanjo je dal takratni župan Šliber, ki mu ob podpori župnika Sušnika ni bilo težko zbrati in izvež-bati desetine krepkih domačinov. Brambo sta moža sestavila z namenom, da bi se ljudje v bodoče lahko bolje postavili po robu ognju in naravnim nesrečam nasploh. Slednje so jim namreč nekajkrat zapored prizadejale veliko gorja, že bežen sprehod skozi zgodovino nam pove, da je rdeči petelin prvič obiskal vas leta 1668, drugič pa sedem desetletij pozneje; razen ustnega izročila ni o obeh pripetljajih ohranjen nikakršen pisan dokument. Podrobneje so obdelane katastrofe v letih 1809 (pogorelo je kar 50 hiš z vsemi gospodarskimi poslopji vred), 1849 (3 smrtne žrtve) ln 1863 (požar so zanetili ostanki naboja, izstreljenega Iz možnarja, s katerim je ljudstvo »pokalo« na cerkveni praznik). Le par mesecev zatem v Lajšah zaman skušajo ukrotiti od strele zanetene plamene, ki pogoltnejo 8 domačij in 70-letnega starčka. 20 let kasneje so zublji upepeNH 9 kmetij v Kališih ter opustošili skoraj polovico zaselka. Manjših »kresov« niti ne bi naštevali. Huje kot ti šta okoliške kraje prizadeli poplavi v letih 1882 in 1922. Prepričanje o koristnosti organizirane ekipe, sposobne, da kljubuje elementarnim nezgodam, ustanovitelja torej ni veljal kaj dosti truda — zlasti ne, ker je občinska odbor poprej nabavil ročno briz-galno, ki danes krasi sejno sobo matične stavbe. Člani hrambe* so potem postopoma modernizirali in izpopolnjevali svoje sprva skromno orodje ter leta 1910 zgradiLi gasilski dom. Skupina je dobila drugo ročno brizgalno, ki pa sta jo leta 1933 izpodrinili štiricilindrska bencinska briz-galna in ustrezen vlečni voz. Kmalu po zadnji vojni se strojni park Selčanov okrepi z ILO aparatom. No, pridobitve najnovejšega datuma, ki bodo krepko povečale gibljivost in zmogljivost čete, so lani kupljena motorka znamke rossenbauer, močna sirena ter pravkar »krščeni« specialni kombi IMV 1600. Več kakor polovico denarja zanj — 28.000 din — je prispevalo prebivalstvo Dolenje vasi, Golice, Kališ, Lajš, Topoli j, Za-brekev in Selc, zavarovalnica Sava Kranj ter štiri delovne organizacije iz Železnikov. Osi a nek polrebne vsote — 26.500 din — je v obliki posojila primaknila občinska gasilska zveza. , z »mokro« vajo in s društvo Selca prejšnj letnico svojega obstoj Društvo šteje 42 aktivnih in 30 podpornih članov ter 10 pionirjev. V stalni pripravljenosti ima štiri samostojne gasilske trojke, ki nadzirajo posamezna območja selškega ozemlja. Z zadnjem obdobju so obrzdali pet hišnih požarov in pomagali zaustavili ogenj v gozdu blizu Topol j. poznejšo veselico je o nedeljo proslavilo a Na nedeljski slovesnosti sta predsednik in tajnik poudarila, da je moštvo zdaj dobro opremljeno ter sposobno naglih in učinkovitih akcij. O tem so se navzoči nazorno prepričali med uspelo »mokro« vajo, ki je sledila govor, niškemu delu jubilejne sve* čanosti. I. G. RUBRIKO UREJAMO V SODELOVANJU Z GORENJSKO TURISTIČNO ZVEZO Šolarji o onesnaženju narave Pred meseci je Gorenjska turistična zveza objavila razpis za najboljšo domačo nalogo na temo »Očistimo naše okolje«. Razpis, ki sodi v okvir široko zastavljenih akcij, posvečenih ohranjanju snažne narave, boljšega zraka, bisirejših voda in sploh zdravega življenjskega prostora, naj bi zajel čim več šolarjev gorenjskih osemletk. In res jih je. Učenci so se rade volje odzvali pozivu ljudi, ki si prizadevajo rešiti od »civilizacije« načeto prirodo. Posebna komisija je prejšnji mesec določila najboljše izdelke ter med svečanostjo v kranjskem hotelu Creina razdelila nagrade. Tokrat objavljamo po našem mnenju najboljšega od osme-rice izbranih spisov. Njegova avtorica, učenka Jana Horvat, je znala doživeto, z neprikrito mero prizadetosti, nanizati svoja zapažanja, svoje vtise ob pogledu skozi okno stanovanja. Sivino okuženih mestnih četrti v mislih primerja z ne* dotaknjenim gozdom ter ustvari kričeč kontrast, iz katerega odseva obtožba človeka, obtožba zmaterializirane dvonoga živali, ki v hlastanju po »napredku« sama sebi izreka smrtno obsodbo. Očistimo naše okolje Predstavljam si, da sem v gozdu. Pod nogami mi šumi suho listje. Topel, svež veter se mi zažene v obraz, mi razmrši lase in brez pozdrava odhiti naprej po svojih skrivnih poteh. Drevesne krošnje tiho šumijo, kakor bi me hotele opozoriti na svoje liste, veje, deblo, na ves gozd, na ves svet. Sončni žarki se igrajo z jutranjimi meglicami. Odbijajo se od rosnih kapljic, drsijo po listju in se nazadnje potopijo v veliko cvetno čašo. Kaj iščete v cvetu, žarki? Mar iščete tisto, za kar veste, da ne morete najti? Ne? Se skrivate pred svetom, zato ker se ga bojite? Mahoma se zavem, da nisem v gozdu in da se ne pogovarjam s sončnimi žarki, ampak da slonim na oknu in mi je pogled uprt na dolgočasno ulico. Pusta, siva, umazana megla leži kakor mora nad mestom. Le redki sončni žarki prodirajo* skoznjo. Iz visokih tovarniških dimnikov se vali temen dim ln se plazi nad strehami kakor grozljivi demon smrti, ki je tu zato, da uničuje življenje, sinjino neba, zelene trate, cvetja in vse, kar je lepega na svetu. Le zakaj to gledam? Pogled se mi obrne na ubogo pomečkano travo pred našim blokom, po kateri cvete papir in razne plastične vrečfće. Nadomestek trave in cvetja že imam, toda kje je drevje? Oh, saj res! Tam ob ulični svetilki raste breza. Toda, saj, nič ne spominja na brezo. Vedno sem si breze predstavljala kakor vitka drevesa, z nežnim zelenim listjem, ki ga vsak večer razčeše topli veter. Ne, to res ne spominja na brezo.' Veje, polomljene, od mnogih rok, ki so visele na njih, odtrga-' no in poteptano leži listje na tleh. Le kam smo prišli! Zdi se mi, da ni več čistega kotička na svetu, ni več bistre studenčnice, ampak je vsa voda dobila vijoličasto barvo in da morski valovi premetavajo mrtve, za-stntpljene ribe.' Kaj naj storimo? Naj vržemo v zrak vso človeško civiliza<> cijo in začnemo znova živeti v votlinah, ali pa naj vse pustimo za jutri, da se bodo naši. vnuki izgubljali v kupih smeti in da bodo nosili plinske maske? To ni rešitev. Ni stvari, ki bi zaustavila napredek, ki istočasno prinaša uničenje. Lahko pa bi to vsaj malo zavrli, če bi skrbeti za naša naravo. Da ne bi odmetavali papirja na zelenice in pločnike, da tovarne ne bi spuščale kemikalij v vodo in da v zrak ue bi šlo toliko plinov. Le kdaj ho to ...? -3 Horvat Jana 7. č o. š. France Prešeren, Kranj TRIGLAV KONFEKCIJA KRANJ Veliko sezonsko znižanje ženske in dekliške obleke po 60 din GOSTINSKE PROSTORE V RIBNEM PRI BLEDU — ZADRUŽNI DOM oddamo takoj v najem Pojasnila dobite na upravi Kmetijske zadruge Bled na Bledu, Prešernova 11, kjer sprejemamo tudi pismene ponudbe do 10. avgusta. KMETIJSKA ZADRUGA BLED PODJETJE ZA STANOVANJSKO IN KOMU-NALNO GOSPODARSTVO KRANJ Cesta JLA 6/V objavlja naslednja prosta delovna mesta: 2 kurjačev parnih kotlov za novo naselje Planina Pogoji: KV delavec in strokovni izpit za kurjača nizkotlačnih kotlov. Delavca bosta sprejeta na delo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Nastop dela takoj. Prijave za objavljena delovna mesta je treba vložiti na naslov: Podjetje za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo Kranj, Cesta JLA 6/V, in sicer v 8 dneh po tej objavi. OLIMPIJSKI PLAMEN POVEZUJE ŠPORTNIKE SVETA -VSE NAJ POVEŽE PLAMEN GORENJE ki nagrajuje: ♦ 40 potovanj na izvor dveh neugasljivih plamenov, v gorenje in na olimp, ♦ barvni televizor, ♦ kuhinja >gorenje<, ♦ pralni stroji, ♦ televizorji, . ♦ hladilniki, ♦štedilniki, ♦mali gospodinjski aparati žrebanje: 15.junija, 15.julija, 15.avgusta in /ff2 15.septembra / 1972 ODREŽITE KUPON, NALEPITE GA ^ NA DOPISNICO.ODGOVORITE NA /M VPRAŠANJA. NAPIŠITE SVOJ vjo* $ NASLOV IN ODPOŠLJITE V/ Y*^jj^^ < GORENJE ™y&£W*Jp 63320VELENJE^ty<^>° J} J*r 2£ s Požarne odškodnine Uprava Zavarovalnice Sava — PE Kranj obvešča svoje zavarovance, da so bile izplačane naslednje požarne škode: 20. junija: 29. junija: 3. julija: 13. julija: 13. julija: .«* ' 13. julija: PINTAR FRANC, Gabrovo št. 6, p. škof ja Loka 25.133,75 din za vsa poslopja, gospodarske premičnine ln pridelke; KRAJNIK ALBIN, Godešič št. 11, p. škof-ja Loka 21.364,00 din za poslopja, gospodarske in stanovanjske premičnine in pridelke; ŠTILEC JOŽE, Strahinj št. 34, p. Naklo 8.949,50 din, za stanovanjske premičnine; DOLENC MARIJA, Bukov vrh št. 26, p. škof ja Loka 36.499,40 din za vsa poslopja, gospodarske premičnine in pridelke; OBER MARIJA, Skokova ul. št. 6, pošta Kranj 25.528,00 din za vsa poslopja, gospodarske premičnine in pridelke; KOŠIR FRANC, Bukov vrh 12, p. Poljane 40.010,35 din za vsa poslopja, gospodarske premičnine in pridelke Uprava Zavarovalnice Sava PE Kranj /O ljubljanska banka SGP Projekt Kranj odbor za delovna razmerja razpisuje naslednje štipendije: 4 štipendije za šolanje na gradbeni tehnični šoli v Ljubljani 2 štipendiji za študij na FAGG — konstrukcijska smer v Ljubljani 1 štipendijo za študij na ekonomski fakulteti v Ljubljani Prošnje sprejema kadrovsko socialna služba podjetja Kranj, Nazorjeva 1 do 15. avgusta. Prošnji J* treba priložiti: potrdilo o vpisu v šolo; spričevalo letnika, ki ga je kandidat končal oziroma potrdilo o opravljenih izpitih; dokazila, da kandidat še nima štipendije oziroma posojila; dokazila o mesečnem dohodku na družinskega člana, štipendije bodo podeljene z novim šolskim Ie.lvc??n' prednost imajo kandidati višjih letnikov in nižjim dohodkom na družinskega člana. 999 srca športnikov za plamen s OLIMPA prodam Prodam dobro ohranjeno SLAMOREZNICO s puhalni-kom aH zamenjam za kravo. Polica 2, p. Naklo 3788 Prodam SEME rdeče detelje. Dvorje 40 3834 Prodam PUNTE za gradnjo, krmilni KROMPIR stari in novi. Velesovo 6, Cerklje 3835 Ugodno prodam KUHINJSKO KREDENCO. Pirnat Ftena, Kovačičcva 3, Kranj 3836 Prodam KONJA in dve KRAVI. Stražiška 8, Kranj Prodam STAJICO in otro-*k' športni VOZIČEK. Arncž Cvetka, Kranj Partizanska 8 f- Kokrica 3833 Prodam 24 »ŠPIROVCEV« Ja ostrešje. Sp. Brnik 4, Cer-JJje 3839 Rabljeno pohištvo prodam. Škofjeloška c. 56, Kranj 3840 Prodam montažno GARAJO, primerno za vikend. Mi-70-334 3841 heHč Francka, Golnik 25, tel. Prodam manjšo leseno KA-*co, primemo za vikend, »tanko Arh, Zg. Jezersko 144 3842 Seme krmilnega ohrovta Prodam. Arhar, Kurirska 1. ^rimskovo - Kranj 3843 7-aradi selitve prodam nov SKCi dva FOTELJA in POMIVALNO KORITO. Naslov v oglasnem oddelku 3844 Prodam seme RDEČE DE-IF-UE. Mavčiče 40 3S45 T Prodam 5000 kg CEMEN-**• Ponudbe pod »CEMENT« 3846 Rrm°dam 8 mladih VOLČJA Vs v (Cn mcsec starih). Ogled ak dan popoldan. Koše-Ivanka, Papirnica 1. Skf,fja Loka 3847 nova JOGI Ugodno prodam FIAT zastava 750, letnik 1971, registriran od 10. 12. 1971, prevoženih 9100 km. Ceferin Peter, Vešter 20, Sk. Loka 3853 Prodam MOTORNO KOLO 250 cem puch, dam za gradbeni ček ali za zidno opeko. Partizanska 15, Skofja Loka 3854 navozila stanovanja SOBO iščem v Kranju ali okolici. Mata j Tončka, Partizanska 1, 69000 Murska Sobota 3855 Nujno iščem NEOPREMLJENO SOBO. D. Rot, Nazor-jeva 8, Kranj 3856 obvestila fc Nujno potrebujem 9000 din. Odplačujem na obroke mesečno po 1000 din s 50% obrestmi. Oddati ponudbe pod »ZANESLJIVO VRNEM« 3823 ODKUPUJEMO čisto nabrano smolo po najvišjih dnevnih cenah. Predelava naravnih smol, Bled, Triglavska 7 (Rečica) 3857 Cenjene goste obveščamo, da bo gostilna PRI SLAVCU na Zalem logu zaradi dopusta zaprta od 28. 7. do 7. 8. 1972. Za nadaljnji obisk se toplo priporočamo. 3858. izgubljjeno, Kra^lVn' Kocjanova 12, £2 - Stražišče 3848 OpEw?m rabljeno ZIDNO Sp. Brnik 49 3849 Motor ofe3"1 FIAT 75°- dobro AMT VeIcsov° 56 3809 Pr0cl 6' fetnik 1967, ugodno Jesenice PLAVŽ 26. julija italij. barvni CS film NAJ ŽIVI AMERIKA 27. julija italij. barvni CS film NAJ ŽIVI AMERIKA 28. julija italij. barvni CS film PERVERZNA ZGODBA Kranjska gora 27. julija italij. barvni CS film PERVERZNA ZGODBA Javornik DELAVSKI DOM 27. julija franc. barvni film MAMILO 1 1? T Prodam MOPED leSce Mravs, Finžgarjeva 2, i, . 3811 laik io^-,prodam FIAT 850, ifiJL1967' 64.000 ki m. Infor- . . ---****** .i. u i v" a n* telnr dan dopoldne likdS* 7°-355 a,i °sebno Tre svnK ina naslov Tržič. Prod ^ 19 3850 ^r;^p^o DIANA 6. Izgubila sem denarnico s prstanom in verižico. Denar zadržite za nagrado. Naslov v oglasnem oddelku 3859 Izgubil sem perilo od Šenčurja do Kranja. Prosim proti nagradi vrniti. Kolenc, Šenčur, Zupanova 15 3860 prireditve Gasilsko društvo Podbrezje obvešča, da bo otvoritev novega gasilskega doma 30. julija ob 14. uri. Po otvoritvi zabavni spored. Igrajo Veseli trgovci 3861 Občani Britofa in Orchovelj praznujejo v soboto, 29. ob 19. uri in nedeljo, 30. julija, svoj KRAJEVNI PRAZNIK s športnimi tekmovanji in s kulturnim programom. V nedeljo bo po programu zabava. Vabi odbor! Kebetova 3751 '»»klan 1 750> OB'«1 --- :'*n S ,<* nedeljah do- •„,«,_-;_ .,„,-,K^-. m,k3j, baterije Kranj CENTER 26. julija franc.-ital. barvni film OKRUTNO NEŽNE ob 16., 18. in 20. uri 27. julija franc.-ital. barvni film OKRUTNO NEŽNE ob 16.. 18. in 20. uri 28. julija premiera špan-sko-ital. barv. filma OSLADNI COLT ob 16., 18. in 20. Kranj STORŽIČ 26. julija franc.-ital. barvni film MORA ZA MORILCA ob 18. in 20. uri 27. julija špan.-ital. barvni CS film DINAMITAR JOE ob 18. in 20. uri 28. julija franc.-ital. barvni film OKRUTNO NEŽNE ob 18. in 20. uri Tržič 26. julija premiera franc. barvnega filma 7 FANTOV IN ENA ob 18. in 20. uri 27. julija franc. barv. film 7 FANTOV IN ENA ob 18. in 20. uri Kamnik DOM 26. julija nemški barvni film JAVNA HISA ob 18. in 20. uri 27. julija nemški barvni film JAVNA HISA ob 18. in 20. uri 28. julija amer. barv. film TA NORI, NORI, NORI SVET ob 18. uri Skofja Loka SORA 26. julija amer.-angl. barvni film LJUBEZENSKE IGRE ob 18. in 20 uri 27. julija amer.-angl. ban', film LJUBEZENSKE IGRE ob 20. uri 28. julija franc. barvni film VELIKA ZMEDA V PARIZU ob 20. uri Železniki OBZORJE 26. julija ital.-špan. barvni film OSLADNI COLT ob 20. uri 28. julija amer.-angl. barvni film LJUBEZENSKE IGRE ob 20. uri Radovi j" a 26. julija italij. barvni film CRNI GUSAR ob 20. uri 27. julija amer. barvni film PRGIŠČE SVINCA ob 20. uri 28. julija anel. barvni film VAMPIRJEVE^ LJUBICE ob 20. uri Jesenice RADIO 26. julija franc. barv. film MAMILO 27. julija amer. barv. film DVA BREZ ŽENE 28. julija amer. barv. film DVA BREZ ŽENE GRADIŠ lesnoindustrijski obrat Skofja Loka sprejme v delovno oziroma učno razmerje: večje število delavcev za de!o na žagi in skladišču hlodovine več učencev z nepopolno osemletko za izučifev v raznih poklicih lesne stroke Interesenti naj se osebno zglase v kadrovskem oddelku Gradiš, Skofja Loka, Kidričeva c. 56 /O ljubljanska banka Posebno obvestilo Na območju mesta Kranja, na katerem velja v smislu občinskega odloka redno pobiranje in od-važanje smeti in odpadkov, ostajajo različni nerabljeni predmeti in večji odpadki, katere občani sicer ne smejo odlagati v smetnjake. Da odstranimo iz mesta tudi take predmete, organiziramo izredno pobiranje in odvažanje vseh odvečnih predmetov in večjih odpadkov (razen gradbenega materiala) v soboto, 29. julija Lastnike zgradb in stanovalec prosimo, da omenjene nerabne predmete deponirajo izven zgradb v neposredni bližini smetnjakov in nam olajšajo Izvesti akcijo. To delo ne bremeni občanov! KOMUNALNI SERVIS KRANJ AERODROM LJUBLJANA - PULA Letališko in turistično podjetje Kranj, p. p. 33 objavlja in vabi k sodelovanju kandidate za proste delovno mesto materialnega knjigovodje za določen čas od 1. avgusta dalje Pogoji: poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: končana ekonomska srednja šola, 3 leta delovnih izkušenj na enakem ali podobnem delovnem mestu. Prijave s potrebnimi dokumenti in dokazili o dosedanji praksi, strokovni usposobljenosti in potrdilom o nekaznovanju pošljite splošnemu sektorju podjetja v 15 dneh po objavi. nesreče NEZGODA ZARADI PREHITRE VOŽNJE V petek, 21. julija, zvečer se je na cesti II. reda v Veštru pri Škof j i Loki pripetila prometna nesreča zaradi neprimerne hitrosti. Voznik osebnega avtomobila Pavle Rupar iz Sopotnice je z veliko hitrostjo peljal iz Železnikov proti Škof j i Loki. V Veštru ga je na desnem ovinku začelo zanašati in je trčil v nasproti vozeči avto, ki ga je vozil Jože Demšar iz Čefnjice. Pavle Rupar se je v nesreči laže ranil. Gmotna škoda na obeh vozilih znaša 10.000 dinarjev. OTROK SE JE ZALETEL V AVTO V petek popoldne je Jože Šturm iz Loga v Poljanski dolini peljal z osebnim avtomobilom proti Lajšam, ko je v Selcih pritekel na cesto štiriletni Franc Fajfar in se zaletel v desno bočno stran vozila. Padel je in se ranil. Zdravi te na polikliniki v Ljubljani. OTROK PRED AVTO Voznik osebnega avtomobila Roger Pagnot iz Francije je v petek opoldne peljal z osebnim avtomobilom po Cesti maršala Tita na Jesenicah. Pri hišni številki 97 je zunaj prehoda za {š&ce pritekel na cesto štiriletni Miro Brelih z Jesenic. Voze1.-! ga je zbil po tleh, pri čemer se je otrok hudo ranil. Zdravi se v jeseniški bolnišnici. NEPRAVILNO PREČKANJE CESTE V petek, 21. julija, se je na Gorenjesavski cesti v Kranju pripetila huda prometna nezgoda zaradi nepravilnega prečkanja ceste. Boja Kondič iz Kranja je prečkala cesto, ne da bi se prepričala, če je prehod prost, prav v trenutku, ko je pripeljal z osebnim avtomobilom Janez Kovač iz Suhe pri Pre-dosljah. Voznik Jo je zbil po cesti, pri čemer se je hudo ranila. Zdravi se na ljubljanski polikliniki. VOŽNJA PO LEVI Na cesti IV. reda v Virmašah pri škofji Loki se je v petek dopoldne pripetila prometna nezgoda zaradi vožnje po levi strani ceste. Voznik osebnega avtomobila Matevž Oman iz škofje Loke je v Virmašah sekal ovinek po levi strani ceste. Tedaj je iz nasprotne smeri pripeljal z osebnim avtomobilom Božidar Flander prav tako iz škofje Loke. Flander je peljal pravilno po desni strani in se tako ni mogel izogniti trčenju. Oba voznika sta bila laže ranjena in so ju prepeljali na ljubljansko polikliniko. Gmotna škoda na obeh vozilih znaša 8000 dinarjev. IZGUBIL OBLAST NAD VOZILOM V soboto popoldne se je v Lescah pripetila prometna nesreča zaradi velike hitrosti in vpliva alkohola. Voznik osebnega avtomobila Jože Manfreda iz Bohinjske Bistrice je vozil z Bleda proti Lescam. V ovinku, na križišču Lesce—Bled je zaradi prehitre vožnje Izgubil oblast nad vozilom. Naglo je zavil v desno in zavozil čez cesto na travnik. Pri tem je zadel Pavlo Vipotnik iz Lesc, ki je šla po stezi ob cesti proti Bledu. Vipotnikovo so hudo ranjeno odpeljali v jeseniško bolnišnico. KOLESAR IZSILJEVAL PREDNOST V nedeljo dopoldne je kolesar Mihael Sleme iz Cerkelj na cesti Cerklje—Brnik izsiljeval prednost osebnemu avtomobilu, ki ga je vozil Janez Molk iz Logatca. Pri tem ga je Molk zadel in ga zbil po tleh. Kolesar se je hudo ranil in so ga odpeljali v ljubljansko bolnišnico. NEZGODA NA VAŠKI CESTI Na cesti III. reda v Trbojah se je v nedeljo dopoldne pripetila prometna nezgoda, pri kateri je bila ena oseba ranjena. Voznik kolesa s pomožnim motorjem Pavel Rozman Iz Trboj Je Izsiljeval prednost vozniku osebnega avtomobila Jožetu Rekarju prav tako iz Trboj. Kolesar je pri trčenju dobil tnočan udarec v prsni koš in so ga odpeljali na nezgodni oddelek ljubljanske bolnišnice. NEZGODA ZARADI VINJENOSTI V nedeljo zvečer je voznik osebnega avtomobila Stanislav Rode iz Kranja zavijal s Koroške ceste na Trg svobode v Kranju. Pri tem je s sprednjim delom vozila zadel voznika motornega kolesa Andreja Vrečka iz Kranja, ki je pripeljal po Trgu svobode in zavijal na Koroško cesto. Pri trčenju sta bila Andrej Vrečko in njegova žena, ki je sedela na zadnjem sedefu, hudo ranjena in so ju prepeljali v ljubljansko bolnišnico. Oba voznika sta kazala znake vinjenosti in so jima odvzeli kri za preiskavo. NA MOKRI CESTI GA JE ZANESLO V ponedeljek se je na cesti I. reda med Potoki in Jesenicami pripetila prometna nesreča, v kateri so bili štirje ranjeni, gmotna škoda pa znaša 30.000 din. Voznik osebnega avtomobila Severius Deno iz Iraka je vozil iz Kranjske gore proti Jesenicam. Zaradi prehitre vožnje ga je na mokrem cestišču začelo zanašati. Zato je trčil v nasproti vozeči avto, kl ga je Upravljal Lothar Kisler iz Zahodne Nemčije. Oba voznika sta bila pri trčenju laže ranjena. Laže sta se ranili tudl sopotnici f obeh vozilih Kriitina Cesler ln Mary Deno. L. B. Jesenice: ZRN 50:94 (17:51) Košarkarji Jesenic so pred dnevi na igrišču pod Mežak-ljo gostili olimpijsko reprezentanco ZRN. Le-ta se že dalj časa za olimpijski turnir v Munchnu pripravlja v Jugoslaviji. Domačini, ki so šele na začetku priprav za start jesenskega dela v SKL, se niso mogli dobro upirati precej boljšim gostom. Koše za Jesenice so dosegli: Vauhnik 13, Lorbek 13, Božič 12, Bunderla 4, Campa 4, Vujačič 2, Bdzjaik 2. bef Za Veliko nagrado Gorenjske Tudi letos bodo na Bledu priredili kolesarske dirke okoli jezera. Tokrat bodo tekmovali v seniorski in juniorski konkurenci. Tekmovanje bo mednarodno, kolesarji pa se bodo letos prvič potegovali za veliko nagrado Gorenjske. Sodelovali bodo tudi kolesarji KK Bled, od katerih so posebno uspešni mladinci. Ti trenirajo praktično od dneva, ko je na cestah skop-nel sneg. Na preteklem državnem prvenstvu je mladinec Rakuš zasedel tretje mesto, ekipno pa so bili Blejčanl četrti. M. Hudovernik Delovna skupnost ČP GORENJSKI TISK KRANJ razglaša prosta delovna mesta 1. VK obratnega mehanika 2. več delavk 3. pomožnih delavcev z možnostjo priučitve za PK delavce 4. pripravnika v računovodstvu s prakso pri vzdrževa-v starosti do 30 let; Pogoji: pod L: strojni ključavničar nju strojev; pod 2.: NK ali PK delavke pod 3.: NK ali PK delavci, vojaščine prosti; pod 4.: srednja strokovna izobrazba — prednost imajo kandidati z ekonomsko srednjo šolo. Interesenti naj oddajo ponudbe do 2. avgusta v tajništvu podjetja Kranj, Ulica Moše Pljade 1. /O ljubljanska banka Korotan: Ente Porto Triestina 6:1 (3:0) V počastitev dneva vstaje sta se na stadionu Stanka Mlakarja v Kranju pomerili enajsterici kranjskega Koro-tana in gostje iz Trsta. Zahvala Ob bridki izgubi drage žene Rozalije Taler rojene Strniša doma iz Vrha pri Ljubnem, nazadnje bivajoče v Kranju, se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem, ki so ob času bolezni in smrti sočustvovali z menoj. Zahvaljujem se osebju bolnišnice na Golniku in v Ljubljani za ves trud in prizadevanje, zahvala vsem, ki ste pokojno spremili na zadnji poti, posebno organizacijam, godbi, pevcem in govorniku. Žalujoči mož Viktor Kranj, dne 20. julija 1972 Strelci golov za Korota* Zalokar 2, Sajovic, Grm, dic, štromajer vsi po enf*,0' za goste pa je bil uspc L Satti. . Korotan: Bregar (Ati0™' Kopač, Krt (Kane), ^f"' Andrejašič, Kožar, Zalo** » štromajer, Grm, Sajovic, dic. V lepi in športni igri je d£ mači Korotan, ki je krat okrepljen z vrat^oSa-Bregarjem (Mercator), N v nom in Kožarjem (LJub.lja"d' ter Adrejašičem (Slovan) n» igral goste. Pri Korotanu.i treba pohvaliti vse m°kaZid pri Triestini pa se je « ' bivši igralec Rome in i°l Santelli. Srečanja po tej tekmi b° ° postala tradicionalna. ^ Zahvala Ob mnogo prerani smrti in neizmerno težki izgubi naše ljube mame, stare mame, sestre, tete in svakinje Angele Zupančič, roj Fajfar se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem, sosedom, delavcem mizarske delavnice in sodelavcem, ki ste jo v tako velikem številu spremili na zadnji poti, ji darovali vence in cvetje, ter vsem ki ste nam osebno ali pismeno izrekli sožalje. Iskreno se zahvaljujemo g. župniku za lepe poslovilne besede. Žalujoči: sin Jože, hčerke Slava, Jožica, Mira, Ida z družinami in drugo sorodstvo Kranj, dne 15. julija 1972 Naš komentar V gosteh spet štiri neugodna srečanja Le še dve koli nas ločita do zaključka prvega dela v II. zvezni vaterpolski ligi. Kranjski ligaš je po porazu v prvem kolu proti Medveščaku v nadaljevanju odlično igral, saj je v šestih srečanjih osvojil kar 11 točk. Po treh težkih gostovanjih na začetnem startu so se Kranjčani v preteklem tednu — od srede do sobote — štirikrat predstavili domačemu občinstvu. Že pred začetkom teh štirih kol nam je njihov trener Didič dejal, Oa morajo v domačem bazenu osvojiti vse možne točke. To jim je tudi uspelo. S prikazano Igro smo lahko zadovoljni, saj so prepričljivo premagali vse štiri nasprotnike. Toda pokazala se je hiba, saj moštvo šele ^daj trenira uigranost. Pozna se, da v pripravljalni dobi niso imeli tekem za trening, ker v Sloveniji nimajo Primernega nasprotnika. To pa je prava škoda za slovenski vaterpolo. Po sedmih kolih pa je pomlajeno moštvo že dobilo 8vojo vrednost. V zadnjih dveh tekmah so varovanci »kranjskega Splitčana« že pokazali dober, hiter in moderen vaterpolo. V naslednjih štirih kolih pa Kranjčane spet čaka naporna turneja po Vojvodini in Srbiji. Že orevj se bodo predstavili gledalcem v Novem Sadu, kjer bodo nastopili proti domači Vojvodini, nato jih bo pot Peljala v Bečej, v Subotico ter v soboto v Kikindo. S tega gostovanja se lahko nadejamo ugodnih rezul-atov, saj bi z dobro igro realno osvojili še nadaljnjih osem točk. To jim vsekakor tudi želimo, če se hočejo Potegovati za sam vrh. -dh Državno mladinsko prvenstvo v plavanju Še tri zlate za Triglav V Žustcrni pri Kopru se je končalo letošnje državno prvenstvo v plavanju. Tudi zadnji dan finalnih bojev kranjski plavalci in plavalke niso ostali praznih rok. V mladinski konkurenci je namreč na 1500 m prosto Triglavan Janez Slavec osvojil prvo mesto, medtem ko je bil njegov klubski kolega Bojan Šmid drugi. Med mladinkami pa si je Kranjčanka Boni Pajntar priplavala na 200 m prsno že drugo zlato odličje. S prvim mestom pa sc ponašajo tudi dekleta na 4 X 100 m mešano. Rezultati — mladinci: 1509 metrov prosto: 1. J. Slavec 19:09,2, 2. Šmid 19:09,3, 200 m delfin: 1. Balant (Fužinar) 2:33,9, 2. J. Slavec 2:34,8; Mladinke: 100 m prosto: 1. Gašparič (Medveščak) 1:07,5 ... 5. Skubic 1:11,4, 200 m prsno: 1. Pajntar 3:02,9. 200 m delfin: 1. Majnarič (Mladost) 2:35,5... 5. Porenta 2:55,9, 4 x 100 mešano- 1. Triglav (Porenta, Pajntar, Šarabon, Skubic) 5:16,8. Končni vrstni red: 1. Mladost 29862 ... 8. Triglav 15788. Na tem prvenstvu so plavalke in plavalci gorenjske metropole osvojili 6 zlatih, 3 srebrne ter 2 bronasti kolajni, kar je lep izkupiček za ta plavalni kolektiv. —dh Opravičili zaupanje Naslov Gašperšiču Na plazu pod Prisovnikom so se v soboto pomerili najboljši slovenski smučarji na Poletnem prvenstvu SRS v slalomu. Nastopila je skoraj vsa slovenska alpska smučarja elita. Največ uspeha so irneli člani ŠD Jesenice, saj So Pri članih osvojili vsa tri Prva mesta. Rezultati — člani: 1. Ga-Speršič, 2. Jakopič, 3. Štravs vvsi Jesenice) ... 7. Mihovilo-vič (Transturist), 8. Komac (Tržič), 9. Mohorič, 10. Gart-ner (oba Alples); članice: 1. Matvoz (Fužinar), 2. Mikeš (Radovljica); mlajši mladinci: L .šoberl, 2, Polajnar, 3. Oblak, 4. Peskar (vsi Jesenice); starejše mladinke: 1. Jež (Fužinar), 2. Pikon (Radovljica), 3. Gazvoda (Jesenice), 4. Veber (Alples); mlajše mladinke: 1. Češnar (Branik), 2. Kotnik (Fužinar), 3. Vagner (Olimpija). bcf V soboto in nedeljo so trije kranjski atleti zastopali barve Jugoslavije na meddržavnih dvobojih. Polde Milek in Dušan Pre-zelj sta v Celju z ostalimi izbranci naše reprezentance nastopila proti reprezentanci Belgije. V skoku v daljavo je Milok z solidnim rezultatom 736 cm zasedel drugo mesto pred obema reprezen-tantoma Belgije, moral pa je priznati premoč našega olimpijca Miljenka Raka, ki je z istim rezultatom dosegel prvo mesto. Dušan Prezelj je svoj prvi nastop za člansko reprezentanco SFRJ zelo dobro končal. Z rezultatom 14,90 m je namreč v troskoku zasedel prvo mesto, obenem pa dosegel tudi najboljši letošnji rezultat v Sloveniji. Medtem ko sta Milek in Prezelj nastopala v Celju proti Belgiji, pa je mlada metalka Metka Papler ravno tako kot Dušan Prezelj prvič nastopila za člansko reprezentanco SFRJ, in to proti Avstriji na Reki. Zaradi tre- nutne krize v njeni formi je morala priznati premoč vseh treh nasprotnic in se zadovoljiti z povprečnim rezultatom 42,38 m. Vsi trije reprezentance so upravičili zaupanje zveznega kapetana Kresa Ra-čiča, atleti in atletski delavci Triglava pa so upravičeno ponosni na svoje najboljše atlete. D. Žumer Uspeh Leščanov V Slivnici pri Mariboru se je v nedeljo končalo letošnje republiško prvenstvo. Največ uspeha so imeli padalci ALC Lesce. V posamični konkurenci so prvih pet mest zavzeli Leščani. Najuspešnejši pa pa so bili Pesjak, Hrast in Lotrič. V ekipni uvrstitvi pa sta bili prvi ekipi ALC I in ALC II. M. Hudovernik II. zvezna vaterpolska liga Triglav : Rivijera 10 : 4 (4:1, 2:0, 3:3, 1:0) Kranj — Letni bazen, II. zvezna vaterpolska liga Triglav : Rivijera (Djenovići), gledalcev 600, sodnik Ivkovič (Zagreb). Strelci: 1:0 Mohorič, 1:1 Ivane (izključen Švarc), 2:1 Nadižar (Z. Medved), 3:1 Nadižar (Lamovič), 4:1 Z. Malavašič, 5:1 Ko-dek, 6:1 Švarc, 7:1 Podveršeek, 8:1 J.Rebolj, 8:2 Baničevič, 9:2 Mohorič (4 metre), 9:3 Lamovič, 9:4 Baničevič, 10:4 Mohorič. Triglav: Vidic, Z. Malavašič, Kodck, Mohorič, Nadižar, M. Malavašič, Švarc, J. Rebolj, Podveršeek, F. Rebolj. Rivijera: Odalić, Tomanović, Z. Medved, Lamovič, Šijerko-vič, B. Medved, Ivanić, Baničevič, A. Medved. Novak. Domačini so kljub močnemu nalivu v zadnji četrtini dosegli prvi dvoštevilčni rezultat. Zanimivost srečanja je predvsem v tem, da so se gostje na vsako sodniško odločitev pritoževali in da so že hoteli zapustiti bazen. Toda domačini so jih z umirjeno igro nadigrali. Triglav : Mladost 2:1 (1:1, 0:0, 1:0, 0:0) Letni bazen, II. zvezna vaterpolska liga, Triglav : Mladost (Bijela), gledalcev 400), sodnik Ivkovič (Zagreb) Strelci: 0:1 Stanišić, l.T Kodek (izključen B. Malovič), 2:1 Balderman. Triglav: F.Rebolj, Z. Malavašič, Mohorič, Kodek, Nadižar, Balderman, Švarc, J. Malavašič, Svegelj, Finžgar. Mladost: Zokić, Kosač, S. Zloković, Cicovič, Stanišič, Vu-kovič, T. Malovič, U. Zloković, B. Malovič, M. Malovič. Gostje so v Kranj prišli z namenom, da dosežejo čim ugodnejši rezultat. To jim je tudi uspelo, saj so prek proslavljenega bivšega državnega reprezentanta in svojega trenerja Stanišića povsem omrtvili igro. Stanišić je že v prvih minutah izkoristil nepripravljenost domačega vrataija in z lepim strelom iz obrata presenetil Rebolja. V nadaljevanju smo gledali dokaj dobro igro. Z enakim strelom kot Stanišić je Balderman ukanil vratarja Zokića in tako so Kranjčani poželi že četrto zmago v domačem bazenu. Uspe,' koiesarJ' B,eda »o že v lanski sezoni kljub pomanjkanju finančnih sredstev dosegli lepe tev nT" T,oda *a letošnjo sezono so se še bolje pripravili, kar Je pokazala tudi odlična uvrsti-&osamJnMdlnskem državnem prvenstvu v Kranju, kjer je Rakuš zasedel tretje mesto med RakuT in čelrt0 mesto - Marko Knafllč, Rok Lokar, Franc Terglav. Milan Rejc in Mirko uSpeh v ekipni uvrstitvi. Na nedeljski dirki v Sevnici pa so mladi Blejci dosegli še en lep • saj so osvojili prvo mesto. — dh — Foto: F. Perdan LESTVICA: Medveščak KPK Triglav Šibenik Mladost Vojvodina Rivijera Borec Jedinstvo Spartak Bečej ŽAK 8 49:19 63:44 40:23 42:27 37:32 36:28 34:35 40:57 26:43 37:47 22:39 22:33 14 12 11 11 D. Humer G LAS Zamejci v Železnikih Družabnega srečanja na vrtu gostilne »Pri Meru« se je udeležilo 62 goriških Slovencev Praznični ln svečani so bili minulo soboto Železniki, živi •koraj kot za vsakoletni tradicionalni čipkarski dan, ki v staro fužtnarsko središče Selške doline zmami trume gostov od blizu ln daleč. No, tokrat jih je vanj privabilo veliko snidenje z zamejskimi Slovenci, katerega pobudniki ln organizatorji, člani zmeraj bolj popularnega vokalno instrumentalnega ansambla bratov Arnol, so dokazali, da poleg glasbe dobro obvladajo tudl managerske posle. Razsežen, hladni vrt znane Merove gostilne je nudil gostoljubje skoraj tlsočglavi množici ljudi — in prav nihče ni negodoval nad pestrim sporedom, posvečenim skupini 62 rojakov iz okolice italijanske Gorice. Goričane so pred slikovitim plavžem, simbolom častitljivega mesta, sprejeli stevilnd predstavniki družbenopolitičnega življenja škofjeloške komune, med njimi Župan Tone Polajnar, predsednik KS Železniki inž. Lojze Žumer, predsednik občinske konference ZK Tine Kokelj, predsednik občinske konference SZDL Tone Ra-kovec, predsednik občinskega sindikalnega sveta Jože Stanonik in predsednik občinsko turistične zveze Roman Tržan. Manjkala niso niti dekleta v gorenjskih nošah; v njihovi družbi si je razpoložena druščina prišlekov ogledala muzejske zbirke v Plavževi hiši ter nato krenila na prireditveni prostor. Navzoči smo imeli priložnost prisluhniti recitalu mladih deklamatorjev prosvetnega društva Oton Župančič iz Standreža blizu Gorice ter občudovati folklorno skupino Sovodnje, ki jo že dolga leta uspešno vodi Nada Križnarič. Kulturmi program sta lepo zaokrožila napovedovalec ljubljanske RTV Borut Mencinger in humorist Ivan Andrejec — Breznikov Vanč, čigar neizčrpon seznam »štosov« je včasih zasenčil celo izvajanje odličnega jeseniškega pevca Slavka Krkoča. Razen slednjih so se občinstvu predstavili še trije sloviti smučarski skakalci, junaki Planice Marjan Mesec, Bogdan NorčiČ in Janez Gorjanc »Po pravici povedano nisem niti v sanjah pričakoval tak0 prisrčne dobrodošlice,« mi je kasneje zaupal podpredsednik slovenske prosvetne zveze v Gorici Saveri Rožič. »Menim, da sta sodelovanje in povezava z rodno deželo za nas izrednega pomena, saj pomagata gojiti in razvijati narodno zavest manjšine, ki že 1300 let nazaj vztrajno kljubuje vplivom so- V Tržiču bodo praznovali Letos bodo v Tržiču praznovali občinski praznik, kl bo 6. avgusta, še prav posebno slovesno, saj bo posvečen 30. obletnici ustanovitve kokrškega odreda. Praznovanje se bo začelo že 28 julija z otvorpvijo razstave »Zgodovina kokrškega odreda«, ki bo v paviljonu NOB. Na razstavi bo prikazano gradivo od ustanovitve odreda pa do osvoboditve. 30. julija pa bo v Iraškem muzeju odprta stalna razstava »Delavsko gibanje in NOB v Tržiču«. Istega dne se bodo začele tudl športne prireditve. V program je zajetih kar deset različnih športnih panog, na katere so vabljene tudi ekipe iz Kranja, Lesc, Trbovelj in od drugod. V okviru športnih prireditev bo zelo množična udeležba v teku po ulicah Tržiča, kl ga bo pripravila športna komisija pri ZMS Tržič. Tekmovanje bo ekipno ln bo Izvedeno v obliki štafetnega teka. Na dan pred praznikom bo občinska organizacija ZB organizirala komemoracijo pri spomeniku pod Storžl-čem. Zvečer bo promenadni koncert tržiške godbe na pihala, nato pa otvoritev »Letnih iger« na dvorišču občinske skupščine. Kulturno'Umetniško društvo Svoboda iz Tržiča bo uprizorilo DržiČevo delo Boter Andraž, ponovitev pa bo naslednji večer. V okviru spominskih prireditev bo občinska organizacija ZB organizirala obisk obeležij, kl so povezana z delovanjem kokrškega odreda. Na dan občinskega praznika bo zjutraj v paviljonu NOB svečana seja družbenopolitičnega zbora. Po svečani seji bo zbor in parada kokrškega odreda. Občinsko slavje pa se bo končalo zvečer s ponovitvijo Botra Andraža in veselico v parku ob paviljonu NOB. -jp sednjih kultur ter zavrača poskuse negiranja pravega porekla goriških Slovencev. Veste, navzlic raznim pritiskom nismo nikdar klonili. Niti razočaranje spričo krivičnih razmejitev ob koncu druge svetovne vojne ni zmoglo načeti trdnosti našega življa v Italiji. Poleg slovenskih šol, najmočnejšega orožja v boju zoper potujčevanje, si pomagamo z združevanjem v pevskih zborih, dramskih ustanovah in športnih klubih ter s pogostimi družabnimi srečanji. Ker ni zadosti finančnih sredstev — o kakršnikoli podpori italijanskih oblasti je sploh odveč razmišljati — smo prisiljeni zatekati se k udarniškim akcijam. Le brezmejni entuziazem In vera vase namreč lahko odtehtata pomanjkanje denarja . ..« Goriškim rojakom zares ne manjka požrtvovalnosti. Zavednih mož kot je — donimo — Danilo Nanut, sedanji predsednik prosvetnega društva Oton Zupančič, bi našli še precej. Nobenega priznanja, nobenih nagrad ne potrebujejo. Največja nagrada, največje zadoščenje so zanje dnevi, ko pridejo v stik s Slovenci tostran državne meje, z domovino, katere sestavni del bi pravzaprav morale biti tudi njihove vasi in posestva. Dogodkov, kakršnemu smo preteklo soboto prisostvovali v Železnikih, je zategadelj brez dvoma odločno premalo. I. Guzelj 1+3 Poletje je. Cas dopustov, kopanja in sonca. Gorenjci najraje letujemo ob morju. Med hribi smo rojeni in med njimi živimo, zato nas UoHiko bolj privlači sinji Jadran. Prvi dopustniki so se že vrnili in se ponašajo z lepo zagorelo kožo, drugi na dopust šele odhajajo. Med tistimi, ki so se že vrnili, smo tri povprašali, kje so bili na dopustu in koliko so jih počitnice veljale. Anka Skok, (18), delavka Iz škofje Loke: »Na dopust sva odšli s prijateljico. Spomladi mi je prišel v roke prospekt letovišča Goran Savinja iz Makarske. Pisala sem turistični poslovalnici in dobila sem rezervacijo. Prenočevali sva v šotoru, hranili pa v restavraciji. Celodnevna oskrba je veljala 38 dinarjev. Za prevoz sva morali poskrbeti sami. V letovišču je bilo zelo dobro poskrbljeno za zabavo. Vsak večer smo imeli plos, kdor pa je želel, se je lahko zabaval v disko klubu, ki je bil odprt skoraj do jutra. Še posebno pa mi je ugajalo," da je bilo v letovišču toliko mladih.« Anka Česen, (34), uslužbenka iz Kranja: »Z družino smo letovali na Rabu. Tam sta Jelovica i« občinski sindikalni svet Skofja Loka vzela v najem počitniški dom. Prenočišče smo imeli v domu, hranili pa smo se v bližnjem hotelu. Za vse skupaj smo moralli odšteti 60 dinarjev dnevno, za otroke 10 dinarjev manj. Vendar smo kljub temu letovali zelo poceni. Jelovica namreč vsakemu delavcu izplača 400 dinarjev regresa, tistemu, ki pa letuje, pa še nekaj za vsak dan, ki ga preživi ob morju ali v planinah. Ker sem zaposlena že več kot 15 let, sem za vsak dan dopusta dobila še 40 dinarjev in za otroke 20 dinarjev regresa.« Ivan Leskovec, (20), ko-vinostrugar iz Domžal: »Z ženo sva letovala v Ma* karski. Na pot sva odšla z agencijo Incx — Slamnik. Vožnja z avionom do Splita in avtobusom do Makarske ter sedemdnevni penzion je veljala 850 dinarjev na osebo. Prenočišče sva imela pri zasebniku, hranila pa sva sc t bližnji restavraciji. P'a*a je bila lepo urejena i" /e tam je bilo poskrbijo10 za zabavo. Lahko sal° igrali golf, namizni tc>n's ali poskusili srečo Prl igralnih avtomatih. Scve' da pa so bile cene zasoljene.« L. Bogataj NUDIMO VAM • vrata vseh vrst • obloge iz masivnega lesa • opazne plošče za gradbeništvo lip OlGCI • iso-span lesobetonski zidaki TRGOVINA JE ODPRTA: OB TORKIH DO 18. URE, OB SOBOTAH DO 12. URE, OSTALE DNEVE PA DO 14. URE- Naš naslov: TRGOVINA lip bled REČICA, tel. 77-328, int. 9 ćp gorenjski tisk kran n lel B OTVOR _ ISlSM Direktor ČP Gorenjski tisk Kranj Jože Konc Nova st avba ČP Gorenjski tisk Kranj v ulici Mose Pijadeja S to prilogo se želimo pridružiti prazniku občin Kranja in Jesenic, razen tega pa tudi velikemu dogodku naše delovne skupnosti: 25-letnica časopisa Glas in odpiranje novih poslovnih prostorov. Več okoliščin je za posebno svečano razpoloženje naše delovne skupnosti, zato smo se odločili, naj ima ta številka Glasa posebno prilogo. Z njo želimo naše cenjene poslovne prijatelje, naše naročnike in najširšo javnost seznaniti z življenjem in delom naše delovne skupnosti. Razen tega želimo z besedo in sliko seznaniti javnost z našimi življenjskimi pogoji in z možnostmi za zadovoljevanje potreb občanov in delovnih organizacij z našimi storitvami. S tem ko danes odpiramo novo upravno zgradbo in skladišče za reprodukcijski material, zaključujemo dolgo obdobje izgradnje našega podjetja. Nad deset let je poteklo od prvih pogovorov v takratnih prostorih vogalne zgradbe v Kranju ob Koroški cesti. Poslovni prostori so bili vsak dan bolj tesni in vedno bolj se je vsiljevalo vprašanje razširitve. To bi bilo mogoče s preureditvijo stare zgradbe ali z graditvijo nove. Novi prostori so bile sanje vseh in vsakega posameznega člana delovne skupnosti. Bila je spontana želja, ki je nastala zaradi neustreznih prostorov za proizvodnjo in delo nasploh. Za uresničitev želje pa je slabo kazalo, čeprav je bil kolektiv pripravljen na velike žrtve. Po urbanističnem načrtu za razvoj Kranja preureditev stare zgradbe ni bila dopustna, zato smo se pred desetimi leti odločili, da zgradimo novo obratno In upravno zgradbo ob cesti Staneta Žagarja in Ulici Moše Pijadeja. Do sredine leta 1963 je bila izdelana investicijska tehnična dokumentacija in začela se je gradnja obratne zgradbe. Preden se je gradnja začela, je delovni kolektiv varče-val in zbiral sredstva. Glede na takratno majhno gospodarsko moč podjetja je bilo varčevanje mogoče v glavnem le na račun osebnih dohodkov, na račun življenjskega standarda zaposlenih. Med kolektivom se je uveljavil rek za vsak prisluženi in privarčevani dinar: »za cegu«. Tako se je izoblikoval enoten kolektiv, ki je za vsako ceno hotel priti do novih poslovnih prostorov. Po sklenjeni pogodbi z izvajalcem gradbenih del SGP Novogradnja Tržič bi morala biti zgradba dograjena in pripravljena za vselitev do 31. marca 1965. To je bil datum, ki je lebdel pred očmi vseh kot obljubljena dežela. Vse je sanjalo o boljših delovnih pogojih, o boljši kvaliteti, boljših osebnih dohodkih in o vsem najboljšem. Nadaljevanje na 2. strani Nadaljevanje s 1. strani Gradnja se je začela ob velikem navdušenju. Navdušenje je ob spremljavi poteka gradbenih del kmalu začelo plahneti. Spreminjalo se je v razočaranje, končno pa v ogorčenje. Ob spominih smo ogorčeni še danes. Delovni kolektiv, ki je na tak način zbral sredstva za gradnjo, je bil opeharjen za prostore in za denar. Do pogodbenega roka je bil opravljen le izkop kleti in temeljev pa zabetonirani kletni zidovi ter nekaj kletne plošče. Izvajalec gradbenih del SGP Novogradnja Tržič pa je šel v prisilno likvidacijo. Z likvidacijo izvajalca je naše podjetje zgubilo približno polovico od 144,000.000 din danega predujma. Razen tega je utrpelo veliko škodo zaradi dražitve gradbenih del in gradbenih materialov. Škoda pa je nastajala vsakodnevno zaradi pomanjkanja prostorov v stari zgradbi. Položaj je bil skoraj brezupen. Gradnjo ni kazalo niti opustiti niti nadaljevati. Gradbena dela je nadaljevalo SGP Projekt Kranj. Nadaljevali smo z gradnjo, čeprav ni kazalo, da jo bomo mogli dokončati. V takem položaju je zatekla naše podjetje gospodarska reforma. Akumulacija je bila majhna zaradi slabe, pomanjkljive in zastarele opreme. Za izboljšave med pripravljanjem in varčevanjem za novo zgradbo ni bilo denarja, med gradnjo pa je gradnja vzela vsak dinar sproti. Investicijskega programa nismo bili sposobni uresničiti, tudi če bi za to namenili vso akumulacijo in gradnjo raztegnili na deset let. Tak program ni bil mogoč, ker v proizvodnji nismo mogli vzdržati zaradi iztroše-nih in zastarelih strojev. Izhod iz začaranega kroga je pokazal delavski svet podjetja, ko je ob jubileju 1966 sklenil, da se zgradba zavaruje in gradbena dela ustavijo, vsa razpoložljiva sredstva pa se namenijo za zamenjavo opreme v prostorih stare zgradbe. Kasneje se je izkazalo in tudi danes se vidi, da je imel ta sklep zgodovinski pomen za nadaljnji razvoj našega podjetja. Ustavili smo gradnjo, poravnali vse obveznosti do izvajalcev in oddali zgradbo v najem za skladišča. Vsa sredstva, ki so se nabrala iz rednega poslovanja, smo sproti vlagali v opremo. Tiste čase je bilo mogoče nabavljati opremo le s plačilom vnaprej. V primerjavi z drugimi grafičnimi podjetji v naši republiki smo bili majhni, glede opremljenosti pa precej v zaostanku. S tako usmeritvijo smo počasi postajali sodobno opremljeno grafično podjetje. Vsak del kupljene opreme je bil sproti takoj aktiviran in z vsakim nakupom je porasla gospodarska moč. Počasi smo začeli dohitevati tudi kvaliteto naših konkurentov, tako da nismo imeli težav s plasiranjem storitev na vedno večjih kapacitetah. Da bi dobil bralec tega sestavka boljšo in popolnejšo predstavo o razvoju in stanju našega podjetja, bom v nadaljevanju prikazal stanje in gospodarska gibanja z nekaterimi podatki. f "\ ~1J Stroju;! stavnica Ze 25 let izdaja ČP Gorenjski tisk Kranj glasilo SZDL za Gorenjsko Glas Leto 1965 1966 1967 1968 1969 1970 1971 Vrednost angažiranih sredstev S din 588,911.000 670,446.000 890,697.000 1.019,690.000 1.149,181.000 1.555,082.000 1.863,657.000 % 100 114 151 173 195 264 316 Verižni indeks 114 133 112 113 139 120 \k ipscine občine Kranj Slavko Zalokar Zapisana beseda in misel sta bila v vseh časih pomembna za človeka in njegovo družbo. Z iznajdbo tiskarstva pa so prav do današnjih dni knjige in drugo tiskano gradivo najpomembnejši dejavnik za oblikovanje človekovega miselnega sveta in družbe. Po obsegu in vrednosti tiskane besede ocenjujemo stopnjo in razvoj narodov, držav ter raznoterih drugih človeških združb, številnih znanosti in mnogih drugih dejavnosti na vseh področjih človeškega udejstvovanja. Tudi v razvoju slovenskega naroda je imela tiskana beseda odločujočo vlogo, naj omenim samo prve začetke v dobi reformacije in zadnje odločilno razdobje naše zgodovine, ki so ga odločujoče soustvarjale s svojimi tiski številne partizanske tehnike. Tudi v samem Kranju ima tiskarstvo kot stalna dejavnost lepo tradicijo, saj segajo njegovi začetki že v leto 1888, še poseben pomen pa dobi ob izdajanju lokalnega časopisja. Kot je bil »Gorenjec«, prvi tednik na gorenjskem območju, vse do pričetka izhajanja 13. januarja 1900 tesno vezan na tedaj obstoječo tiskarno, tako je uspela in zelo koristna povezava našega sodobnega glasila SZDL — »Glas« z moderno tiskarno v eno gospodarsko organizacijo. S pridobitvijo novih delovnih prostorov za tiskarno pred tremi leti ter z letošnjo dograditvijo poslovnih prostorov za upravo podjetja ter za celotno dejavnost izdajanja časopisa so dani zelo ugodni pogoji za nadaljnji sodobni razvoj tiskarstva in novinarstva v Kranju in tudi na Gorenjskem. Ob 20 letnici obstajanja Časopisnega podjetja »Gorenjski tisk« izrekam delovnemu kolektivu priznanje za dosedanje pomembne napore in uspehe pri izgradnji, obenem pa izražam najboljše želje naše družbene skupnosti za nadaljnji gospodarski procvit ter razvoj in utrjevanje samoupravljanja. Celotni dohodek po fakturirani realizaciji (brez prometnega davka) Leto S din % 1965 656,099.000 100 1966 837,143.000 128 1967 1.053,692.000 160 1968 1.297,290.000 198 1969 1.704,312.000 260 1970 2.762,845.000 420 1971 3.583,572.000 546 Verižni indeks 128 126 123 131 162 130 Struktura celotnega dohodka Leto 1965 1966 1967 1968 1969 1970 Celotni dohodek Porabljena sredstva Dohodek Delež osebnega dohodka v dohodku po odbitku pogodbenih in zakonskih obveznosti 100 100 100 100 100 100 g5 39 43 46 49 58 61 57 54 51 42 36 64 60 ,8 64,6 73,1 71,0 71,3 76,0 6$P Ostanek dohodka za sklade (poslovni, rezervni in skupne porabe) Leto 1965 1966 1967 1968 1969 1970 1971 S din % 62,616.000 95,866.000 91,492.000 121,097.000 200,469.000 376,079.000 511,674.000 100 153 146 193 320 601 817 Verižni indeks 153 95 132 166 if Amortizacija kot strošek ali del akumulacije Leto 1965 1966 1967 1968 1969 1970 1971 S din % Verižni indeks 22,615.000 100 _ 35,477.000 157 157 60,626.000 268 171 101,401.000 448 167 144,328.000 638 143 269,043.000 1189 186 313,482.000 1386 117 Bruto akumulacija (seštevek amortizacije in skladov) Leto 1965 1966 1967 1968 1969 1970 1971 Leto 1965 1966 1967 1968 1969 1970 1971 S din % 85,231.000 131,343.000 152,118.000 222,498.000 344,797.000 645,122.000 825,156.000 100 154 178 261 404 756 968 Verižni indeks 154 116 146 155 186 128 Izplačani neto osebni dohodek S din % Verižni indeks 181,347.000 100 248,103.000 137 137 309,244.000 170 124 345,116.000 190 112 392,431.000 216 114 535,215.000 295 135 680,441.000 375 127 Ročna stavnica — meternica Iz prikazanih podatkov se vidi, kje smo bili pred reformo, kako se je širila materialna osnova in kako je rasla gospodarska moč podjetja. Vidi se tudi, da ustavitev gradnje in usmeritev vsega potenciala v rekonstrukcijo ni bila le izhod iz začaranega kroga, marveč, da je s tem prešlo podjetje v močno gospodarsko ekspanzijo. To je omogočilo, da smo se v letu 1969 lotili dograditve obratne zgradbe in da smo prese- lili podjetje v nove prostore. Pri tem so nam bile zelo dobrodošle težnje za splošni gospodarski razvoj Kranja. Naši stari obratni prostori so ovirali začetek gradnje trgovske hiše. Zaradi splošnih interesov občine in mesta, še zlasti pa zaradi interesov investitorjev, smo uspeli pridobiti kredit za gradnjo. Tako smo za gradnjo pripravljena lastna sredstva usmerili v investicije za opremo. Sporedno z gradnjo smo nabavili opremo za offset tehniko. Obenem smo dopolnili proizvodni program tudi za izdelavo fine embalaže — zloženk. Novi prostori, nova tehnika in dopolnitev asorti-menta so prinesli nove pozitivne rezultate, ki so se pokazali že v letu 1969, 1970 in 1971, še zlasti pa se kažejo v tem letu. Za letos imamo plan realizacije 4.000,000.000 S din. Doslej je plan povprečno mesečno za pet mesecev celo presežen. Ni skrbi, da ga ne bi dosegli, pričakovati je, da bo plan primerno presežen. Nagla rast materialne baze in obsega proizvodnje je že v letu 1970 začela preraščati našo organizacijo vodenja proizvodnje. Morali smo zagotoviti optimalno proizvodnjo ob racionalnih stroških. Organizacija dela in vodenja proizvodnje je tudi eden izmed elementov za nadaljnje programiranje razvoja podjetja. S sodelovanjem Instituta Visoke komercialne šole Maribor smo zaradi tega uvedli moderen sistem vodenja proizvodnje. Moderna oprema zahteva sodobno organizacijo dela. Od boljše ali slabše notranje organizacije je odvisna tudi poslovnost — odnos do odjemalcev glede izpolnjevanja rokov. Nadaljevanje na 4. strani Povprečni mesečni neto osebni dohodek Leto 1965 1966 1967 1968 1969 1970 1971 S din % Verižni indeks 82.700 112.600 131.400 146.300 165.600 194.800 221.400 100 136 159 177 200 236 268 136 116 111 113 117 114 Gibanj Lete 1965 1966 1967 1968 1969 1970 1971 e števila zaposlenih v letnem povprečju Verižni indeks Število % 166 100 177 107 183 110 189 114 203 122 229 138 256 154 107 103 103 107 112 112 Knjigotisk 2a konec navajanja podatkov o gibanjih prikazem ta gibanja še po letih povprečno na enega delavca, menim, da bo slika za teh sedem let popolna. Celoarnra,na sredstva O^dohodek ° akurnu, '*pl acani OD acija 1965 S din Indeks 1966 S din Indeks 1967 S din Indeks 1968 S din Indeks 1969 S din Indeks 1970 S din Indeks 1971 S din Indeks 3,547.000 100 3,376.000 106 4,866.000 137 5,395.000 152 5,661.000 159 6,778.000 191 18,636.570 316 3,949.000 100 4,786.000 121 5,757.000 145 6,863.000 173 8,395.000 212 12,065.000 315 35,835.720 546 377.000 100 541.000 143 499.000 132 640.000 166 987.000 261 1,642.000 435 5,116.740 817 136.000 100 200.000 146 331.000 241 536.000 320 710.000 522 1,174.000 863 3,134.820 1386 513.000 100 741.000 144 830.000 161 1,176.000 229 1,697.000 319 2,816.000 548 8,251.560 986 1,092.000 100 1,400.000 128 1,689.000 155 1,826.000 167 1,933.000 186 2,337.000 214 6,804.410 375 Nadaljevanje s 3. strani Vzporedno z rastjo podjetja je moral rasti tudi delovni kolektiv, tako številčno kakor tudi strokovno. Pri tem ni bilo mogoče računati na prihajanje že formiranih ljudi iz sorodnih podjetij. Slovenska grafična industrija je skoncentrirana v Ljubljani in Mariboru in zato kadrom naša lokacija ne ustreza. Tak način pridobivanja ljudi ni bil mogoč tudi zaradi pomanjkanja stanovanj. Kadre smo pridobivali iz območja mesta in okolice. Izučevali so se kot štipendisti poklicne grafične šole, s priučeva-njem in prekvalifikacijo na delovnih mestih. V glavnem je rast kadrov sledila razvoju materialne baze, lahko pa rečem tudi obrnjeno, da so kadri omogočili uvajanje nove tehnike in tehnologije. Kako smo številčno uspeli v tem, naj prikaže naslednja primerjava: Offsetni tisk 1965 % 1972 % Indeks Visoka izobrazba Višja izobrazba Srednja izobrazba Nepopolna srednja VK delavci KV delavci PK delavci NK delavci Skupaj — — 4 5 2,8 10 18 10,10 29 21 11,80 17 6 3,40 1 51 28,90 93 62 35,20 75 14 7,80 60 178 100,00 289 1,40 3,50 10,00 5,90 0,35 32,10 26,00 20,75 100,00 200 160 81 17 181 120 450 162 Kot se vidi, se je struktura članov delovne skupnosti popravila. Zmanjšalo se je le število visoko kvalificiranih delavcev. Tu je potrebno povedati, da je slika narejena po formalnih kvalifikacijah, medtem ko se je v resnici ta skupina na delovnih mestih najbolj povečala. V naši republiki namreč ne priznavamo visoke kvalifikacije kot stopnjo izobrazbe, zaradi tega tudi ni dopolnilnega izobra- Knjigoveznica zevanja za to stopnjo. Teoretično se taka ureditev da zagovarjati, morda je tako prikazana videti tudi dobra. V praksi pa so v naši stroki, verjetno pa je tako tudi v drugih strokah, visoko kvalificirani delavci jedro proizvodnje in glavni nosilci strokovnega usposabljanja naraščaja na delovnih mestih. Na koncu naj povem še nekaj o naših načrtih. S tem, ko smo dogradili obratno in to upravno zgradbo s skladiščem, so na tej lokaciji izčrpane možnosti gradnje. Naše podjetje je s tem dokončno oblikovano. Zgradbe dajejo tudi okvire za opremo. Povečanja obsega poslovanja so možna le še z uvajanjem visoko produktivnih avtomatov. Glede na to, da nimamo želje, da bi postali veliko podjetje, so z dograditvijo naše želje uresničene. Za bodočnost je naša generalna smer vrhunska kvaliteta gra-grafičnih storitev. Tudi te načrte smo sposobni uresničiti. Potrebne so nam še nekatere dopolnitve pri opremi in nekaj dopolnilnega strokovnega usposabljanja ljudi ter splošno izboljšanje kadrovske strukture. V ta namen smo že organizirali s sodelovanjem Višje grafične šole Zagreb pri Delavski univerzi Tomo Brejc v Kranju poseben oddelek za visoko kvalificirane delavce. Delo oddelka z 32 slušatelji v redu poteka in pričakujemo, da bo šolanje velika večina uspešno končala. Razen tega omogočamo izredni študij na vseh šolah (srednjih in višjih) vsem, ki se želijo izobraževati. Za študij na Višji grafični šoli v Zagrebu štipendiramo pet študentov. Pri izobraževanju in strokovnem usposabljanju ne varčujemo, ker smo prepričani, da je to dobra in perspektivna naložba. Ko smo s projektanti snovali in z gradbeniki gradili te zgradbe in nabavljali opremo, smo vsi gledali s stališča funkcionalnosti, ustvarjanja pogojev za racionalno proizvodnjo in poslovanje. Nismo si gradili spomenikov, zgradili smo objekte za industrijsko dejavnost, ki se lepo vključujejo v ta del mesta. Zgrajeno podjetje pa sedaj kaže in bo tudi v bodoče s svojo prisotnostjo spominjalo okolico, da ga je z veliko požrtvovalnostjo zgradil priden in varčen delovni kolektiv. Vsem članom delovne skupnosti kakor tudi vsakemu posebej se zahvaljujem za sodelovanje pri izgradnji in k uspehu vsem iskreno čestitam. Vsem želim v prostorih^ obratne in upravne liboljše počutje ter Slo. Podjetje za sejme in propagando »PR« iz Kopra že od svoje ustanovitve dalje naroča pretežni del tiskarskih storitev pri vas. S poslovnostjo in tiskarskimi storitvami smo zadovoljni. Otvoritev vaših novih obratov predstavlja nedvomno korak dalje pf' kvaliteti in poslovnosti nasploh, zato prosimo sprejmite ob >tej svečani priliki zahvali) za naše uspešno dosedanje sodelovanje in naše č/esrtitke v želji, da bo J vaše /poslovanje še usc/ešnejšjf ivko ^ernik Bombažna predilnica in tkalnica Tržič z zanimanjem spremlja poslovno rast Gorenjskega tiska-Od prvih skromnih začetkov uvajanja modernejši tehnoloških postopkov je Gorenjski tisk dosegel zavidljivo mednarodno raven na tiskarskem Pod' ročju. Spominjamo se vseh težav in problemov, ki smo jih imeli ob uvajanju lepše embalaže, boljšega propagandnega materiala in ostalih tiskarski" storitev. Kljub objektivnim težavam pomanjkanja materiala, nezadostnih kapacitet in zastarelega tehnološkega postopka smo že v prvih \etih sodelovanja z Gorenjskim tiskom uspešno premagovali vse težave. Ni šlo vselej gladko, pa vendar so sodelavci Gorenjskega tiska s svojo upornostjo, voljo in strokovnim znanjem uspeli nadoknaditi vjjj pomanjkljivosti zastareli" osnovnih sredstev. $e več! Ob zavestnem vlaganju dela dohodka fa uvajanje najmodernejše tehnologije in razširjanje proizvodnih zmoglj^°st' je podjetje Gorenjski ti postalo eno izmed na^ftt\ ših v grafični industn^ Sodobna tehnologija strokovnost sodelavk Gorenjskega tiska sta n tudi v bodoče 9^°?^ uspešnih poslovnih oo. sov. Ob otvoritvi no poslovnih in proizvo a prostorov želi Bomba predilnica in tkalnica kolektivu še nadaljnje j lovne in poslovne uspe Bombažna predilnic8 in tkalnica Tržič Začetek obratovanja in pozvanja v novih prostorih . Gorenjskem tisku nam «je v Leku priložnost, da se n r?m° in ocenimo skupno K°jeno Pot- Dolgoletno 'racionalno in plodno so-Kiovanje, katerega majhen J DlleJ praznujemo letos, dm narekuje kot največje-'u naročniku več kot vljud-nostno izjavo. snH^d desetimi leti začeto merilihVanje, je P° današnjih koL-Vi imelo skromen obseg, krat ga je dovoljevala ta-sua,na opremljenost vaše ti-tak'? in kakršne so bile Drni ne, naše Potrebe oz. kovaT e ^ogUivosti. Le-vredn naročila so po realni dene, sti narasla v enem de n k desetkratno- Negle-čakm 0 in skoraj nepri-v pano rast zmogljivosti na^0rem'skem tisku tvorijo kov narocila grafičnih izdel-deip-ln storitev pomemben jinoK2 vrednosti — sedaj tret- Poloviroed ČaS0,m pa cel° Vodni — celotne proiz- darsk^ 013 tako tesni 9°SP°-redna povezanosti je vzpo-Pr'čaknwrast obeh Podjetij ietjl h ?' 0benem sta P°d-2rno'aliS? bi Povečali svoje strugi\ 1 šli v rekon-nje n IJe m tudi v novograd- oberna novih lokacijah, ko je nem a, u.tesnJenost v mest-dalini; Ju Preprečevala na-razmah. nj s°b,n .medsebojni poslov-v |2o 1 'majo svoje osnove 2ivnottrenem posluhu in od-2a ra*I' „ Gorenjskega tiska kvaliWu Podobe po tisku